Inserati h« sprejemajo in velja tri utopim vrsta:
i kr., če ae tisku lkrat,
^ n n »i i* - »i 16 ii II II n ^ .,
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravtiištvn administracija) in ekspedieija na Starem trgu h. št. 16
Peliiltu list za
;i uril
Po pošti	prejeman velja:
Za eeip ieto	, . 10 pl. — kr.
sa pol leta	. , b ,, — ,t ca četrt ieta .	., 5(1
V administraciji velja.
Za t 'o leto . . 8 jji. 40 kr ta pol leta	4 „ 20 /f
ca četrt ieta . . 'J ,, 10
V Ljubljani na dom pošiij, velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Bregu hišna štev. 190.
Izhaja po trikrat na teden in h i«'-r
v toreK . četrtek in *(iti(iUi.
(vet casnikovski.
Kolika moč je v časnikih, to čutijo in pripoznavajo v naši dobi že sploh, ali — kar so storili Čehi, to je pač cvet vsega časni-štva in spričuje, da so Čehi tudi cvet med rodovi slovanskimi. Nedavno so sprožili Čehi misel, naj se v Pragi napravi vesoljna ali svetovna razstava časopisov in rokopisov, in po mnogem trudu dospelo je dotlej, da se prihodnji mesec o sv. Janu Ne-pomučanu ta razstava odpre in da ostane do 10. junija. Težava je bila dobiti pripravne prostore; naposled so dotičnemu odboru v ta namen dovolile se pražske meščanske besede dvorane v ulici vladislavski.
Najprej se je bil jel tiskati zapisnik razstavni in to bode v tej vrsti najobširnejša knjiga, ktera je kdaj tiskana bila v Pragi. Zbirke časopisovske so v abecednem redu po posameznih deželah in zaznamnjane s številkami tako, da se nagloma lahko našel bode v zapisniku kterikoli časnik. Dasi zbirke te vedno še naraščajo , je vendar njih število že toliko, da se mu čuditi mora človek. 1/. Češke, Moravske in Sileške je nabranih doslej 623 raznih časopisov, iz Galicije in Bukovine 95, izlstrije in Dalmacije 32 , iz drugih dežel avstrijskih 634 in lastna zbirka vseh leta 1818 na Dunaju izišlih časnikov, skupaj 505; iz Hrvaške in Slovenske 45, iz Transle 355, iz evropske Rusije 235, iz evropske Turčije 42, iz Srbske 62, s Črne Gore 3, iz Rumunske 12, iz Grške 33, iz Ralije 910, iz Švicarske 264, iz Francije 235 in zbirka vseh v Franciji izdanih karikatur ali smešnih spakedrij v dobi posled-
njega cesarstva, v dobi komune ali ogrozue srenje, v dobi nemško-irancoske vojske in v prvi dobi po vojski, ktera zbirka je dobro razdeljena v štirih zvezkih ter obsega 1303 razne številke; iz Špaujolske došlo je časopisov 264, iz Portugalske 31 , iz Anglije 253, iz Škotske 33, iz irske 9, iz Belgije 39, iz Danske 10, iz Holandske in Nizozemske 45, iz Švedske in Norske 72, iz cesarstva Nemškega pak 1615. Dasi ogromna zbirka na Filadelfijski razstavi izleženih časopisov ameriških , ktera je praž-skeuiu odboru obljubljena bila že pred več časom, dozdaj še ni došla, vendar so severo-iu jugo-ameriške zbirke v tej razstavi že zdaj jako številne. Glavna zasluga, kar se tiče ze-dinjenih držav severo-ameriških, gre se ve vredništvom tamošnjih čeških listov, kajti iz južne Amerike je bilo vse skoro le po prizadevanji tiskarskih društev v Buenos Ayres in Montevideo sim poslano. Dokaj dobro zastopana je tudi Afrika, Azija in Avstralija, in v tem mesecu dojdejo še poslanke iz Šanghaie in Veda. Na Japonskem se je potegoval za praško razstavo sam minister-resident avstrijski, znan po svoji marljivost, vitez Schiiffer in na Kitajskem avstrijski kousul gospod vitez Boleslavski.
Število rokopisov ali avtografov (lastnoročnih podpisov), za izstavo pražsko pripravljenih , previšuje že zelo 2000 in nahaja se med njimi mnogo mnogo prav redkih spominkov historičnih, domačih in ptujih. Vzlasti iz Ruske, Poljske, Srbske, Danske, Francije in Nemčije je došlo odboru dokaj poslanic. Na njegovo prošnjo je na pr. predsednik severo-ameriških držav gospod IIayes koj po pošti poslal svoj podpis in z njimi vred več pod-
pisov tamošnjih svetovalcev iu državnikov. Tudi autografi so v zapisniku vbrani v abecednem redu in razdeljeni pa pošteti po deželah. Poleg poročil o spisovateljih pridejau bode pri vseh rokopisnih spominkih tudi kratek njihov obseg, in po tem dobi zapisnik nenavadno pomen-Ijivost, iu bode vgodeu obiskovalcem ter sploh prijateljem enakih zbirk, in tedaj dober po-inoček , ker se bode o razstavi prodajal prav po nizki ceni (Cf. Čech č. 81).
Po Sloveniji naši je ta razstava se bila premalo razglasila, in tukaj živoči dragi nam bratje Češki bi lahko pač nekoliko več storili v pospeh tudi te vzajemnosti slovanske!
Iz deželnih zborov.
Goriški zbor je imel 5. t. m. dve seji: pri prvi ob 11. uri dopoludne storili so poslanci navadno obljubo, pri drugi ob 6. uri zvečer potrdile so se brez ugovora volitve. I)r. Abram predlaga računske sklepe za leto 1876 in prevdarek za leto 1877 ter meni, naj se izroče finančnemu odseku 7 udov , kateri se naj pozneje voli. Poslanec Dottori stavi; predlog, naj se prenarede šolske postave glede učiteljskih plač in vtemeljuje svoj predlog precej obširno. Poslanec Winkler predlaga, naj se izroči ta predlog v pretresovanje pravnemu odseku 7 udov, kateri se ima voliti pozneje. Se sprejme. Dottori predlaga, naj bi obstojal tudi peticijski odsek iz 7 udov, kar se tudi sprejme. Potem vršile so se volitve v imenovane odseke in sicer so bili voljeni vtinaučni odsek : b arou Ritter predsednik, Kocijančič, Glasser, Povše , Gorjup, Strassoldo , Tonkli ; pravni odsek: grof Coronini predsednik, Abram,
Biblij o.
IV.
(Konec.)
Odisej govori na dolgo in široko h Tele-maku, hoteč mu dokazati, da je njegov oče: Jožefu ni treba toliko besed nasproti sinovom Jakobovim. Ukaže jim stopiti bliže; kajti, ako je pri besedah: ,,Jaz sem Jožef-', svoj glas tako močno povzdignil, da ga je slišala cela Faraonova hiša, naj bi sedaj le njegovi bratje slišali pojasnjenje, katero rahlo pristavi: „Kgo sum Joseph, frater vester, quem vendidistis in Aegvptum." V tem se kaže naj viša stopnja nežnosti, plemenitosti in priprostost!-.
Ne smemo zabiti, da opomnimo, s koliko dobrotljivostjo tolaži Jožef svoje brate in zagovarja rekoč: da ga niso nesrečnega storili, nego da so bili prav oni vzrok njegove slave iu velikosti. In česar v svetem pismu nikoli ne manjka, najdemo tudi tukaj, namreč, da je za slikami vedno Previdnost skrita. Veliki sklep večnega Boga, ki vodi človeška djanja tudi tam, kjer bi menili, da so prepuščena po-
stavam naključja, iznenadi duha na čudežni način. Človek ljubi to v megli skrito roko, ki vpliva neprenehoma na človeka; on vidi rad, da je tudi sam nekaj v snovih božje modrosti, in čuti rad, da je trenutek našega življenja vže od vekomaj odločen.
Vse je veliko z Bogom, vse pritlikavo brez Boga: to se razteguje tudi na čute. Denimo, da se v Jožefovi povesti vse tako vrši, kakor je v Genesi opisano, da je sin Jakobov prav tako dober, tako občutljiv, kakor je v resnici, a naj bode filosof, ki mesto da bi rekel: Jaz sem po božji volji sim prišel" — reče: „osoda mi je bila ugodna" — in vse postane pritlikavo, okrog se skrči in patetika zgine se solzami.
Naposled objame Jožef svoje brate, kakor je objel Odisej Telemaka, a on začne pri Benjaminu. Novodoben pisatelj ne bi bil gotovo zgrešil, da mu da pred vsemi naj krivičnejšega brata objeti, da napravi iz svojega orjaka pravega tragedijanta. A biblija pozna bolje človeško srce: razumela je: kako se more oceniti to pretiranje čuvstva, po kterim si človek vedno le to pribori, da se nam dozdeva, kakor bi se moral jako napenjati, da dovrši, kar se
mu morebiti veliko vidi, ali da izgovori, kar se mu zdi važna beseda.
Dalje menimo, da ni na pravem kraju prispodoba, ktero je Homer napravil med ihte-njem Telemakovim in Odsejevim in med kričanjem orla in njegovih mladičev.
„In ko se je vrgel Benjamin na vrat, da ga objame, je jokal; in tudi Benjamin je jokal držeč se njegovega vrata" — tonje edina veličastnost zloga, ki je pri takih prilikah na svojem mestu.
Našli bi v sv. pismu še marsiktere druge zglede pripovedovanja, ki so tako izvrstni, kakor oni o Jožefu a čitatelj jih lehko sam pri.spodoblja Ilomerskim odstavkom. Tako n. p. bode primerjal v knjigi „Tobijau psička, ki vže naprej hiti naznanjat priletnim starišem prihod ljubljenega sinka z onim psom, ki je izmed nehvaležnih služabnikov sam ostal zvest ter izpolnil svojo nalogo, spoznavši svojega gospoda pod cunjami ubogega berača itd.
Razun tega nahajajo se v bibliji nekteri izrazi, ki so po naših mislih mnogo bolj gin-Ijivi nego vsa poezija Homerova.
Ako hoče Homer naslikati starost, reče: „Dvigue se Nestor sadaj, doneči govornik iz
Deperis , Pino , Winkler , Mohorčič , Dottori; peticijski odsek: Dottori predsednik, Kovačič, Benardelli, Deltorre, Maurovick, Faganel, Pa-gliaruzzi.
Predsednik naznani potem, da bode prihodnja seja v torek ob 5. uri popoludne (na dnevnem redu razni predlogi prejšnjega dež. odbora o razdelitvi občinskih zemljišč) in sklene sejo.
Štajerskemu zboru došlo je več peticij, da naj se varujejo pravice občin pri imenovanju učiteljev. Deželni zbor hoče namreč imenovanje učiteljev izključljivo prepustiti deželnemu šolskemu svetu, in občinam le dovoliti pravico nasvetovati enega prosilca. Vlada je izročila zboru načrt o vravnanji Drave, ki se ima v C letih izvršiti.
Tirolski deželni zbor se je pričel 9. t. m.; za deželnega glavarja bil je imenovan opat viltenski, ki pa te časti ni sprejel, in zborovanje vodi glavarjev namestnik Fedri-gotti. Vradni listi poročajo, da je vlada omenjenega opata zato izbrala za deželnega glavarja, ker se lansko leto z drugimi deželnimi poslanci ni ku;al. Iz manjšine si pa vendar ni drznila vzeti deželnega glavarja, da bi ne raz-žalila vrlih Tiroicev, ki jih bode morda še za kaj druzega potrebovala', kakor za plačevanje davkov. Boji se namreč, da bi tak deželni glavar ne imel zaprek pri deželnem bram-bovstvu, ktero oskrbuje deželni odbor. Tedaj je samo kranjski deželni zbor tako srečen, da ima deželnega glavarja iz manjšine izbranega, ker je sploh znano, da smo Slovenci pohlevne duše, s kterimi sme vsakdo pometati. Tega pa gospodje ne pomislijo, da s takim ravnanjem zadušujejo rodoljubje in požrtvovalnost, brez kterih nobena država ne more biti krepka, iu da ljubezen narodov je za njo močuejša obramba, kakor najsilnejše trdnjave.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. aprila Avstrijske dežele.
.Ya Češkem so tudi pri volitvah mestnih skupin zmagali od Staročehov priporočani kandidati. Saino Slani je zmagal Mladočeh Julij G re gr.
Vdeležba bila je letos veliko obilnejša in narodni kandidati dobili so vtdiko več, vstavo-verni in mladočeski pa veliko manj glasov
kakor prejšnja leta. Novo izvoljeni poslauci se zborovanja tudi letos ne bodo vdeležili; bodo pa po teh skušnjah vstavoverci zopet li sklenili, da zgube poslanstvo? Skoraj gotovo bodo to storili, a še bolj gotovo je, da Čehov na ta način nikdar ugnali ne bodo. Treba bo misliti na drugačna sredstva in druga pota, če bodo hoteli notranjim homatijam države naše že enkrat konec storiti.
Tirolskemu šolskemu svetu je dekan Mayr naznanil, da vsled povelja nadškofa soluograškega zopet izstopi. Veselje liberalcev je tedaj le malo časa trpelo.
Vnanje države. O llismarkovem odstopu kaže se sedaj, da je mož z njim hotel le cesarja napraviti, da bi mu izročil še večo oblast. Eni pravijo, da odide le za par mescev, drugi zopet, da celo ostane. Shod borzijancev v Bremenu je sprejel resolucijo, ki od državnega zbora zahteva, da naj na vso moč podpira politiko Bismarkovo, da bode državnemu kan-celarju mogoče ostati v službi.
O i#.lio«lnjem vprašanju so poročila tako nestanovitna, kakor vreme aprilsko : danes prerokujejo mir, jutri zopet napovedujejo vojsko. Konečno, mislimo, bo le vojska obveljala. Turki niso namreč nič kaj volje podvreči se ruskemu protokolu in bodo dali pridržin odgovor, v kterem povdarjajo popolno neodvisnost v vsili notranjih zadevah. Branijo se tudi da bi posebuega pooblaščenca poslali v Petrograd. o tem pa celo molče, da bi prej tudi, še s Črnogorci sklenili mir, dasi jim vnanji poslanci to svetujejo. Očividno je tedaj, da reč nalašč zavlačujejo, da bi zopet pridobili nekaj časa in Rusijo prisilili k vojski ter jo potem dolžili, da je ona prelomila mir. Tudi Črnigori nočejo niČesa privoliti, marveč po svojih prijateljih knezu Nikolaju prigovarjajo, da naj se vda in tirjatve svoje popusti. Toda Črnogorci niso strahopetci ali omahljivci in hočejo raje nadaljevati vojsko, kakor pa Turkom odjenjati, ter vojno svojo že razpošiljajo na mejo. Ker premirje s 13. t. m. poteče, se mora Turčija kmalo odločiti, ali hoče mir, ali vojsko, samo če bo imela še toliko moči. da bode zamogla brzdati strasti svojega ljudstva. Ker so Miriditi potegnili s Črnogorci, pripravlja se Derviš paša. da jih bode prijel in vkrotil, preden se vojska s Črnogoro zopet prične.
Izvirni dopisi.
% Gorenjskega 10. aprila. (Kmetijstvo.) Naznanilnik „Laib. Ztg.", iz ktere tudi „Slovenec" posnema nazuanila „posilnih prodaj", kaže, da gredo kmetijska posestva le na Notranjskem in Dolenjskem na kaut, gorenjska stran, se še v tem obziru dobro drži. Jaz ne bom preiskoval vzrokov te dejanske prikazni, ker so obče znani; le to naj bo tu omenjeno, d« Gorenjec je jako priden in delaven in pri vsem rajši sebi povsod odtrga, da le davkarja potolaži.
Iz tega nekteri sklepajo, da je Gorenjec splošno na boljem od Dolenjca ali Notranjca. Ali to ni po vsem resnično , če bo šlo dalje tako, kakor gre nekaj let, bodo tudi pri nas pričeli posestva prodajati. Znano je, kako polževo pot gre tukaj, posebno v radoljškem okraji, zemljiJčna uravnava, ktera, kakor smo zvedili, stane deželni zaklad po 24.000 gld na leto. Veliko več pa stane pri nas opravičene solastuike gozdov, kterih mnogo je moralo plačati že sila velike kazni, ki znašajo mnogo več od omenjenega zneska.
Nedavno je bil sicer v Ljubljani shod zastopnikov občin in obrtnijske družbe. Ali bo pa ta shod za nas imel kaj prida ali nič , to se bo kmalu pokazalo. Posebno ugodnega vspeha za nas se mi ne nadjamo, ker obrtnijska družba gotovo ue bo odjenjala, mi se pa tudi nikakor ne smemo prodati.
Obrtnijska družba misli, da nam je, kdo ve kako koristna, ker pri nji zasluži nekoliko naših ljudi nekaj krajcarjev. Ne rečem, da ta zaslužek ue bi dobro teknil posameznim. Toda še ta dobiček zgine popolnoma, ako se premisli sledeče.!
Po obrtnijski družbi, po kteri nam je v prvi vrsti prišla prepoved gozdne paše , trpi naša živinoreja grozno škodo. Živinoreja pa je za nas glavna žila gospodarstva, o poljedelstvu samem ne moremo živeti, ker imamo jtremalo polja. Morebiti, da po kozah gozdi nekoliko trpe; premisliti pa je, da je reja drobnice na Gorenjskem že starodavna, a da so vkljub nje gozdi po Gorenjskem najlepši bili in so še zdaj; drobnica bi jih ne pokou-čala, ker gozde vničuje le sekira. Gorenjec je pa sam po sebi od nekdaj že tako pameten, da s sekiro gozdov ne vničuje.
Pile, ki mu besede iz ust ko sladka medica tečejo. Dve rodovini ste vže človeški mu bile pomrle, rasle činovno ki ste njegovega časa ob enem. Tretjemu rodu sivor tedanjega časa je vladal." (II. 1, 247 19.)
To jc govor naj lepše starodavnosti in naj slajše melodije. Druga vrsta posnema sladkost medice in budivuo zgovornost starca.
,,Tou kai apo glosses melitos glykion reen avde."
Ko je Faraon vprašal Jakoba po starosti, odgovoril je očak:
,,Sto in trideset let je mojega potovanja; malo jih je, pa hudih, in ne dosežejo dni mojih očetov, v katerih so potovali." (Gen. 47, 0.)
To sta dva ceio različna načina starodavnosti; eden obstoja v podobah; drugi v čuv-stvih; eden vzbuja radostne misli, drugi žalostne; eden predstavljajoč glavarja ljudstva, kaže starca le v njegovej razmeri do nekega posebnega položaja v življenji, drugi ga opazuje kot pojedino osebo za-se, iu zajedno v vseh njegovih razmerah; v obče ponuja Homer več prilik premišljevati — ljudi; biblija pa: premišljevati Človeka.
Homer govori mnogokrat o vesolji dveh
zaročencev; pa jc li kedaj naslikal to veselje sledečim načinom: ..Izak je peljal Rebeko v šotor svoje matere Sare in jo je vzel za ženo; in imel je tako veselje nad njo, da se je po-lajšala žalost, ktero je imel zarad smrti svoje matere." (Gen. 24, 67.)
Končajmo pa to paralelo s poskusom, ki bode, kakor bi trenil, še bolje pojasnil med biblijskim in Ilomerskim zlogom. Vzemimo kos iz biblije, da ga okinčamo s Ilomerskimi barvami. Ruta govori Noemi:
„Nikar mi ne govori, naj te zapustim in se vrnem. Kamor koli pojdeš, pojdem tudi jaz; kjer koli bodeš ostala, ostale bodem tudi jaz; v deželi, ki bode tebe ob smrti sprejela, umrla, pokopana bodem tudi jaz. Tvoje ljudstvo je moje ljudstvo in tvoj Bog je moj Bog." (Rut. 1, 16.)
Poskusimo to vrsto preložiti v Homerski jezik. „Zala Ruta odgovori modrej Noemi, ktero so ljudstva kakor boginjo častila": Nehaj se mi ustavljati temu, kar mi je vdihnilo bo žanstvo; povedala ti bodem resnico, kakor jo zuam in brez prevare.
Odločno sem sklenila, da pojdem s teboj.
Bivati hočem s teboj, bodisi da ostaneš pri Moabitih, ki spretno sučejo kopja, bodisi, da se nazaj vrneš v deželo Judejsko, ki je rodovitna na oljkah. Iskati hočem s teboj gostoljubnost pri ljudstvih, ki spoštujejo prosilce. Najin pepel naj se pomeša v ednej posodi iu jaz hočem Bogu, ki je spremljal tebe, vedno prijetne darove žrtvovati."
„Itcče in kakor kadar močni večerni veter pripelje od zahodne strani topel dež, ratarji pa pripravljajo rž in ječmen in koške iz sitja prav lično spletene delajo, ker že vidijo, da bode ta ploha zemljo premočila in jo pripravno storila za sprejem prežlahtnih Cererinih darov — tako so Rutine besede, ednako rodovitnemu dežju, omečile srce Noemino.''
Kolikor so nam naše slabe moči dopuščale, posnemati Ilomera, to bi bila morebiti senca zloga tega neumrljivega veleuma. A ni li zgubila vrsta iz knjige Rutine, tako raztegnjena , vse svoje lepote, ki je v svetem pismu? Katera poezija more se kedaj meriti z edinim tem zavinkom:
„Populus tuus, populus ineus, Deus tuus, Deus meus."
S tem upamo, da smo čitateljem bar ne-
Res je želeti, da bi se homatije z obrt-nijsko družbo čim prej uravnale; to nam bo nekoliko pomagalo, ali popolnoma ne. Mi potrebujemo gozdov tudi za pašo; ker je po planem premalo imamo. Ako nam pa vso pašo po gozdih zapro, potem gre živinoreja in ž njo vred vse kmetijsko gospodarstvo v nič, in pičli zaslužek, ki ga imajo nekteri izmed nas pri obrtnijski družbi, ne bo pomagal nič, posebno, če se premisli, da se po rodovinah služnikov obrtnijske družbe nakladajo našim občinam velika bremena. Zato treba, da se ta reč v resen pretres vzame.
Iz lliliiiice na Štajerskem 7. aprila. (Gospodarske in narodne razmere.) Ribnica je kraj ležeč blizo Drave in je obdaua z lepimi gojzdi. Temni logi pokrivajo gore in holme, .ter globoko segajo v ni-žave. Zaradi tega se pa tudi ta kraj zelo loči od drugih pokrajin slovenskega Štajerja, ne samo v naravoslovnem oziru . ampak tudi v tem, kako si prebivalci služijo kruh.
Kupčija z lesom — najzdatuejši vir dohodkov tega kraja — je vreteno, okoli katerega se suče skoraj ves trud odraslega možkega spola pa tudi večidel njegovih opravkov. Kar v vinskih krajih velja vinograd, veljata tu gojzd in — žaga. — Brez števila smrek , hojk pa mecesnov se poseka čez leto in dan, iz njih narejajo se platanice, navadno okoli 4 metre dolgi krli, iz katerih deske režejo, katere se večidel pozimi iz gojzdov spravljajo. Sprehajajoč se po poti slišiš ropot in puhlo rumpla-uje po drčah s planin v nižave derečih pla-tanic; tam vidiš jih z živino vlačiti ali po potocih plavati do žag , da se za deske izležejo. Kjer koli se je kaj strmega našlo ob vodicah, žaga stoji, pred žagami pa leži nakupičenih platanic in lično zloženih desk.
Ko zima začne flovo jemati, je že mnogo plavov za odhod pripravljenih. Ob Dravi na bregu drug za družim leže , da se ob ugodni vodi porinejo v reko , in da odplavajo od tod še predenj se prijazna lastovka prikaže. Plavijo se pa na Hrvaško itd. Mej tem pa žage, ako so le na stanovitni vodi, neprenehoma žagajo in žagajo. — Seveda, je že nekaj časa trgovina zao-tala zaradi vojske in tudi drugih opovir. Kmet ima malo pridelka: davki pa vedno rasto, in ker ne morejo davkov plačevati — rubijo se ljudje na vse strani in nolens volens plačano -- mora biti.
Kar zadeva narodne zavednosti, potreba
bi bilo malo več eneržije. Naš kmet ni še popačen; še tli iskra narodnosti na narodnem ognjišču. Dobrih buditeljev je treba, in to so v prvi vrsti čestiti duhovniki in gospodje učitelji. Med ljudstvo je treba širiti slovenske knjige, časopise. Iz njih naj se ljudstvo uči ; uaj srka narodni duh, iz njih naj zajema potrebno izobraženost in zagotovljeni bodemo, da bode naš mili materni, slovenski jezik bolje priljubljen. Nobeden se ne bode sramoval objaviti svoje narodnosti. Mladenič bode ponosen, da je ,,lep slovenski korenjak"; da je faut — narodnih kosti. Dekle — slovensko dekle — naj čita uaše slovenske knjige, kajti „bistre glave je — slovensko dekle", peval je Virk in z našim Preširnom bodemo uskliknili: „Bog živi vas Slovenke, Ve krasne, mile rožice; Nijc take mladenke Kot nase krvi je dekli*; Naj sinov zarod nov, Iz vas bo strah sovražnikov 1"
Na tak način se bodo tudi renegati — odpadniki od naroda, — kateri so že pot zgrešili, vrnili v materno naročje ; povrnili se bodo pod domačo zastavo obžalovaje svojo zmoto; mlado in staro se bode zbiralo v narodni venec, Slovenci bodo postali z dušo in telom in kot taki bodo prepevali slov. narodne pesni. Slomšek je dejal: ,,Slovenci radi pojo. Nema veselice poštene, pri kateri se ue sliši pesnic sladki glas." — Tako bodemo slavili sami sebe — slavili Boga: „F.t omuis lingua con-fitebitur Deo." Novejša doba tirja, da ne spi mo; tirja, da delamo. Kolo časa se neprenehoma vrti v naglem diru ; vse hrepeni po napredku. Tudi mi Slovani bijemo že več nego dvajset let boj za svoj obstanek; boj je hud, a v ognji se čisti železo, v boju — značaj. Jeden deluje v cerkvi za narod, drugi mej narodom; tretji kot pisatelj, četrti kot pesnik. Slovenski pesnik ima dosta moči, za vzbuje-vanje narodnosti, kajti sramežljiva devica ,,poezija" v svojej prirojenej mehkobi in graciji, ne imajoč trde možke tvornosti v sebi, bode se vedno prizadevala vriniti se v cvetlične samote človeškega srca, ozirala se v pisane cvetlice ogledovala se v bistrih potocih, počivala v hladnih sencah srčnih gajev, ubirala svojo čarobno liro in z Vilinim glasom budila zaspance, in renegate k narodnosti. — Tedaj na noge!	Škjipetar.
Bx4noriee? 0. aprila. (Živahno gibanje j Deželni glavar. Ulične premembe.) Slovenska
koliko teh nebrojnih lepot iz sv. pisma pokazali: presrečni, ako nam se je obneslo: zbuditi v njih občudovanje velikega in veličastnega kamena, Ki nosi cerkvo Jezusa Kristusa. ,.Ako hrani sv, pismo, pravi sv. Gre-gorij Veliki, v sebi skrivnosti, ki zamorejo najbolj rasvetljene može v vaji vzdržati, obsega tudi priproste resnice, ki so pripravne: tudi niže in manj učene odgojevati. Ono nosi v svojem zunanjem mleko za otroke, a v svojih naj skrivnejših gubah nekaj, kar sili naj veče veleume k občudovanju. Enako je potoku, katerega voda je na nekterih krajih tako plitva, da bi jo prekoračilo jagnje, a na drugih tako globoka, da bi plaval v njej slon." — « ■>:■
Tako je slavil sv. pismo francoski učenjak in pisatelj Franeois Auguste Vicomte de Cha teaubriand, ki je bil rojen 1. 1760 med vrvra-njem revolucije in je umrl 1. 1S48 med ki-penjem nove revolucije. Stopil je že 1. 1786 v vojaški stan. Prepotoval je Ameriko in druge dežele. L. 1792 je bil pri oblegi mesta Thion vill-a ranjen. Ko je ozdravel, poslal ga je
Bonaparte kot tajnika kardinala Fesch-a v Rim L. 1807 prehodil je orient. Po dokončanem francoskem puntu bil je zvesti pripadnik Bur-bonov, je spremljal Ludovika XVIII. kot minister v Gent.	•
L. 1815 postal je državni minister, župan in sond akademije. Opravljal je mnogo pre imenitnih, častnih služeb. Vendar s tem ni si pridobil tolike slave kakor se svojimi vrlimi spisi. Šteje se med naj boljše pisatelje kačo liške Francije. Ravnaje se vedno po tem, kar je kot pravo in resnično spoznal, odlikoval se je z ognjevito zgovornostjo, živo dmišljijo globokim čutstvom, mnogostransko dozorelo omiko. Izmed njegovih del si je pridobilo naj več hvale in naj več splošnega pri znanja: „Genie du Christianisme", „Duh kr ščanstva", v katerem opisuje včasi res ženi jalno blaženi vpliv krščanstva na razne člo veške razmere. Kjiga obsega 4 oddelke, ki so zopet v več poddelov razredjeni: Kar smo tu poslovenili, nahaja se v petej knjigi drugeg glavnega oddelka.	M. Napo t ni k.
Gorica dobiva od vseh strani vdarce, lahonska stranka jo hoče po vsi sili poitalijančiti in preži na njo oholo z vso pozornostjo; vse dosedanje pravice hoče šiloma iztrgati Slovencem, nad pridobljenimi novimi pa plaka in se hu-duje kakor dečko, ko ga ravno trebuh boli. Državna stranka jela se je gibati in zopet raz-ijati silno delovanje za lastni hasen in strankarsko korist; obe stranki ste jele vidoma od due do dne pozornejše postajati, druga hoče drugo prekositi in prekaniti in ljubosumnost obeh stopa očividno na svitlo jednaka luni, ko pride izza oblakov.
Srečna Gorica, ker imaš take ljubimce, zavidali bi te tvoji pradedje, ko bi položaja ne poznali, če bi ga pa spoznali, bi se v grobu obrnili in nas gotovo ne zavidali.
V Gorici mudil se [je le malo časa minister Depretis, in vendar nam je pirhe prinesel, sicer ne vsim, pa deželnega glavarje namestnik bodo z njimi gptovo zadovoljen. Mesto bivšega na vse strani čislanega in jako priljubljenega deželnega glavarja grofa Coronini-a postal je namreč Pajer dež. glavar. Kakor blisk je švignila na velikonočni pondeljek po mestu ta novica in osupnjene vesti in resnega obraza so drug drugega popraševali, kaj je krivo tej nepričakovani spremembi. Pajer ima glede svojega dosedanjega političnega značaja, človek vedi koliko, različnih barv pod kožo, ko-jih je vže nekej pokazal, a morebiti ne še vsih; do sedaj vsaj bil je nestanovitnega vedenja, mogoče pa, da se sedaj vstanovi, vsaj se tudi konj pusti vjeti, če mu ovsa ponudiš. Vederemo. Za namestnika pridjan mu je vele-eenjeni g. Winkler.
Sedaj prišel je v Gorici na krmilo nov glavar, malo prej nov župan. Novi župan, novo podvzetje. Obljubil je nekdaj, da hoče veliko važnega in potrebnega za mesto izvršiti, res je to že izvršil, kajti na voglih ulic kažejo se na ličnih novih tablicah ulična imena. To je posebno za italijanske ptujce res kaj riročno. Magistrat je iste prav tako napravil, kakor bi bila Gorica bližnja soseda Tu-rina ali Napolja. Vrh tega so še lepi trg ,Travnik" spremenili v „piazza grande." Da se Sloveuci tega imena ne bodo nikdar privadili je več ko gotovo, Travnik ostane Travnik dokler se bode nadepolni slovenski rod tu gibal. Italijančiči so pa zopet pokazali , kje iščejo utehe in zakotja, in da jim je presneto malo upati. Avstrija pozor! tički imajo lepo perje, pa slab glas.
Iz Trsta, U. aprila. O sijajni zmagi pri dopolnilnej volitvi za tržaški mestno — deželni zbor v šestem okoličnem okraju ste že v zadnjem listu poročali. Naj temu poročilu še dostavim, da g. Ivan Nabergoj, ki je bil zopet izvoljen, jc dobil 162 glasov. Nasprotni asovi so se jako razcepili in dobili so: Benko 40 glasov, Palcse 14, famozui odpadnik Košuta pa je vjel ceie 3 rečem tri glasove! Živili narodni volililci.
Tukajšnji deželni zbor bo letos skoro vse tiste reči zopet obravnaval, kakor pri prejšnjih sesijah.
Faro sv. Ivana v Vrdeli, o kterej je bilo v ,,Edinosti" toliko brezpotrebnega in v listu zagovarjanej reči škodljivega pisarjenja, dobil je v. č. g. Janež Treven, župnik na Repnem tabru, najstarejši med 8 prosilci.
Domače novice.
V Ljubljani, 12. aprila.
(Slovensko gledišče.) Preteklo nedeljo igrala se je na korist g. Fr. Šmida iz francoščine
poslovenjena igra „morski kapitan" (AlfonseO Beneficijant se je slabo pohvalil, ker je imel veliko stroškov, obiskovalcev pa je bilo primerno premalo, da mu skoraj nič ni ostalo. Toliko več pa je žel slave, ker je ,.kapitana" izvrstno igral, ter je bil od občinstva burno pohvaljen in pozdravljen. Ta večer so vsi dobro igrali, kar je tembolj hvale vredno, ker se je igra prvič predstavljala. — Prihodnja slov. predstava bo v nedeljo na korist go-spice C. Podkrajškove. Slovensko občinstvo, ki zna ceniti redki talent omenjene igralke in njene velike dosedanje vspehe v dramatični umetnosti, pokazalo bo svojo zahvalo z obilnim obiskovanjem gledališča. Igralo se bo, kakor čujemo „trnje in lavor."
(Od duhovsko-podpomega društva.) Prejel sem letne nabirke od naslednjih čč. dekanij: Metlika, Idrija, Postojna, Trebnje in Ternovo. Tudi sem prejel volilo 5 gld. po g. župniku Jož. Gregoriču. — Zadeve o volilu po t gosp. Val. Ravnikar-ju so se v prid društva zasukale, o kterih več o svojem času.
Ljubljana 11. aprila 1877.
Dr. J. Sterbenee,
blagajnik.
(Hrvatska bibliografija.) Poznato je, da knjižarski organi „Osterr. Buchhiindler Correspondenz" u Beču i „Btirsen Blatt'1 u Lipskom imadu stalnu rubriku za biliografiju. Za tu rubriku dajem ja od prošle godine ju-goslavenski dio: hrvatski, srbski, slovenski i bugarski, a to je nakladnim knjižarem objavljeno u listu ,,Oesterr. Buchhiindler Correspondenz". Ovim književnim objavam očita je dvo-struka svrha : 1. Na ovaj način objavljena djela, uzimlju se u Brockhausov „Allgem. Bii-cherle\icon", kojega če sad izači 15. svezak, na nje se dakle nezaboravi. 2. Na ovaj način objavljena djela moči če se nači in kupiti ne samo u uno kratko vrieme, dok su nova, več i u dalekoj budučnosti, a to žalibože nije mo-guče osobito kod onakovih djelah, koja izlaze u vlastitoj nakladi pisca ali koja izdaju literarna druztva, te koja dakle ostaju nepoznata velikoj trgovini knjigah i vanjskim prijateljem jugoslavenske k njiževnosti, a za malo vremena se posve zaborave, kako su to valjda izkusili mnogi naši pisci, koji su izdavali djela u vlastitoj nakladi in književna naša družtva. Da se poluči korist, naznačen u drugoj, može po-služiti jedino bibliografija u knjižarskih organih, kaco je gore pokazana. S toga sam u interesu naše književnosti in interesu pisacab, koji u vlastitoj nakladi izdaju djela, te u interesu književnih družtvah i drugih izdavateljah in nakladnikah slobodan naju'judnije zamoliti: neka bi mi svatko odmah, kad koje djelo izadjeu hrvatskom, srbskom, slovenskom ili bugarskom jeziku, posla o jedan odtisak, da ja isto uzmognem uvrstiti dati u navedenu bibli-ografiju. Djelo neka mi se pošalje franco, eventualno pod omotom u križ, i neka se naznači, kolika mu je ciena.
Za ovo oglašenje u bibliografiji neče se ništa u ime honorara ili drugih troškovah plačati, osim što se ima franco poslati jeden od-tisak djela.
Svili takovih djelah primat ču razmjeran broj odtisakah u komisiju na prodaju občinstvu i na debit za knjižare, s kojimi imam razgranjene veze znamenitom vlastitom nakladom te debitom naklade jugoslavenske naše akademije znanostih in umjetno3tih, i s toga se nadam obilnim pošilikam. Ako se knjige nepošalju meni u komisiju, to molim, da mi se o svakoj knjiži naznači firma ali adresa,
na koju se imam pozvati i kamo se imadu knjižare obratiti, da dobiju djelo. U Zagrebu, 23. ožujka 1877. Knjižara Lavoslava Ilartma v Zagrebu.
Razne reči.
—	Za okrajna glavarja sta imenovana: Baron Edvard Gusič, dosedaj mini-sterski koncipijent na Dunaju, za Logatec, ker se g. O g r i n e c poda v pokoj, g. D r a 1 k a pa za Iladolico, ker g. AVurzbach ostane okr. glavar okolice ljubljanske.
—	D u h o v s k e s p r e m e m b e v tržaški škofiji: Č. g. Janez Mahnič, duh. pomočnik v Ščedni je šel za kaplana v Starado : na njegovo mesto pa pride č. g. Janez Buttignoni, četrtoletnik. Č. g. Jožef Mikuš, duh. pomočnik v TruškaVi, je šal za subsiilijarija na Prosek. V. č. gg. mestna župnika Anton Hrovatin in Matija Dubrovič postala sta konzistorijalua sve. tovalca. Pet samostalnih duhovnij je razpisanih.
—	O zadevi letošnjih ,,šmarnic zamoremo poročati, da bodo 16.—18. t. m. v tiskarni dogotovljene. Nekoliko stotin iztisov bo že do 24. vezanih, ki se bodo lahko daljnim naročnikom razpošiljali, ako se do tistega časa oglase, koliko iu kako vezanih iztisov žele imeti. Naročniki „Slovenca" zamorejo to tudi vredništvu naznaniti, ktero je pripravljeno slehernemu željo izpolniti, ali pa naj to store pri izdatelju, č. g. dr. Juriju Sterbencu. Po različnosti vezanja bo tudi cena različna namreč po 90 kr., 1 gld., 1 gld. 10 kr. in z zlatim obrezkom po 1 gld. 30 kr. Ker pa poštnina od 10 iztisov skoraj ravno toliko stane, kakor od enega samega, toraj bi bilo prav, ako bi se na enem kraju, ali blizo bivajoči naročniki po-razumeli, da bi se skupuo na več iztisov naročili. Obseg šmarnic za vsih 31 dni je premišljevanje Marijinih čednosti in lastnosti, in sleherna šmarnica obstoji iz premišljevanja, ktero je v 3 odstavke razdeljeno, iz primernega zgleda, iz pristojne molitve in kratke naloge. Ker obsega slehern odstavek 12—16 strani, zamore vsak, komur bi se predolg zdel. nekaj izpustiti, ali pa razdeliti ga v dva dela, tako da mu bo knjižnica služila za dve leti posebno, ker je g. izdatelj letošnjim šmarnicam, ako se bodo naročnikom prikupile, obljubil drugo leto na svitlo dati doklado, ktera bi obstala iz nekterih novih premišljevanj in zgledov. — Ondi pa, kjer šmarnice niso še vpeljane, se zamorejo te bukvice porabiti za cerkvene govore. S tem naj bodo nove šmarnice vsim priporočene.
Spremembe v lavantinski ško-jučitelj zobnega zdravilstva in praktični zdravnik
Listnica opravništva.
C. g. F. G. Zarad podpisovalnili pol k papeževi 501etnici škofovstviv in knjižici: ,,Glasi kat. družbe „Vam bodi to le v odgovor: Ker je oprav-ništvo pole in knjižice razpošiljalo, ni treba ovinkov, ker Vam in vsim gospodom v enaki okoljšini lahko naravnost povemo. Pole in knjižice (udov ter vsih samostojnih duhovnikov) so se razposlale po dekanijskih poslancih, ki so prišli veliki četrtek po sv. olja, s ponižno prošnjo, naj prečastiti gg. dekani blagovolijo knjižice in pole dati farnim potnikom, ki pridejo veliki petek k njim po sv. olja. Tako se je kat. družbi veliko stroškov prihranilo , ktera bo že tako precej veliko potrosila za namenjeno slovesnost. Kar je pa poglavitna rež, smo upali, da bodo gg. župniki po tej poti naj pred vse v roke dobili. Kjer se to ni zgodilo, morajo biti že posebni vzroki, ki pa niso znani, tedaj tudi odgovora ne vemo. Kteri gospodi pa pol in knjižic niso prejeli, naj po priliki v deka-nijo ponje pošljejo, kolikor pred, toliko boljše, ker yole s podpisi bi radi do konca tega mesecu nazaj dobili, da se zamorejo potem še lično vezati. Podpisane pole znate poslati kat. družbi, ali pa tudi opravništvu ,,Slovenca", ki bodo rado jih na pravem kraju oddajalo ali tudi, če še kaj potrebnega poskrbi; zarad dela naj Vas ne skrbi, res ga imamo dovolj, pa se ga tudi nič ne bojimo, posebno kadar gre za tako reč.
C. g. A. S. prov. v F. Z natisom nismo mogli čakati ; bomo pa že popravili, kadar bo treba. C. g. J. G. adm. v K. Željo smo zvedeli prepozno; upamo pa, da Vam bode tudi tako prav. č. g. T. Č. vik. v V. Za preteklo leto 2 gld. 50 kr. in za tekoče 5 gld. Č. g. J. H. v Ž. Prejeli ter je plačano do konca marca tek. I. C. g. F. F. Ne zamerite, če se nam Vaša prevelika skrb malo nopotrebna zdi. Pred dvema loti je bival neki gospod v 15. na Tirolskem. Pošiljali smo list tje, pa že pred natisnjenega č nismo spremenili. Kmalo dospe list z ojstrimi ,,leviti" : Kaj vas b . . moti, da mi pošiljate list s slovenskim naslovom? Kdo zna v nemških mestih ,,č" brati razun mene? če hočete, da ,,Slov. ' plačujem, mi ga pošiljajte z nemškim napisom, da ga znajo tudi na pošti či-tati, ter mi ,,Slov.'£ o pravem času donašati. Ni na obeh straneh malo sitnosti? Vsem ustreči, kakor vidite, nam nikakor ni mogoče.
Zahvala.
Slavuim meščanom, kovaškim mojstrom. vsim pri|atel]ein m znancem, ki so se 8. t. m v tako obilnem številu pogreba našega očeta vdeležili. izrekam za njih ljubezni najpriserčniši zahvalo v svojem in v imenu brata in sester.
V Kamniku o. aprila 1877.
Jan. Kapus,
fajmošter v Kropi.
Dr. Tancer,
fiji. C. g. Anton Slander je postal vikar mestne fare v Celju in č. g. Karol llribovšek, nemški pridigar in katehet mestne šole v Celju. — Umrl je č. g. Ivan Kurnik, župnik pri sv. Petru pri Radgoni, star 59 let. Izpraznjeno faro, ki je do 12. maja razpisana, bo oskrboval ondotni prvi kaplan č. g. Ivan Simončič, prva kaplanija pa ostane začasno izpraznjena.
Tele(?rnfične denarne cene 10. april«. Papirna renta 62.36 — Srebrna renta 67.25 — Zlata renta 75.70. — 18«01et!io državno posojilo 109 75 Bankino akcije 799 — Kreditne akcije 143.20 — Ljndon 124.70 — Srebro 108.80.— Ces. kr, cekini 586-20-frankov 9 96.
Eksekutivne dražbe.
13. aprila. 3. Jan Pugelj iz Kozec (500 gld.) v Ložu. 3. Jan. Šantelj iz Podkraja (1050 gld.) v Litiji. 3. Jan. Pevec iz Marančgore (1G25 gld.) 3. Matija Peterlin (110 gld.) 3. Jan. Knez iz Lazov (2338 gld.) 3. Mart. Mandelj h Šmarij (720 gld.) vse v Litiji. 3. Andr. Nelc iz Dane (1060 gld.) v Ložu. 1. Reza Koprivec iz Ljubljane 1060 gld.)
za zobe v Gradcu, biva sedaj liiuliljaiii,
pri „Slonu" (Hotel Elefant) v I. nadstropji na voglu štev. 6 in 7,
(za gospč dobe se, ako žele tudi posebne sobe) ter vsaki dan od 9, ure zjutraj do 6. ure zvečer ozdravja
bolite in izdeluje umetne zobe.
nivaiiic podaljšano.
Ker se je toliko bolnikov oglasilo, da za izvršitev vseh operacij in umetnih izdelkov in potrebnih priprav 14 dni ne zadostuje, je tukajšnjo prakso tako vrcdil, da so bo Z a '/.daj kolikor mogoče dolgo tukaj mudil , v jesen pa ne več semkaj prišel.
Njegovi c. kr. privilegirani pripravki za zobe, namreč : Antiseptikon — zdravilna voda za usta, po 1 gld. sklenčica, prah, škatlja po 1 gl. in pasta za zobe , po 80 in manjša po 30 kr., dobivajo so pri njem samem, kakor tudi pri gg. K r i s p e r j u, Malini, B i r s c h i t z u v Ljubljani ; pri g. Marinšku v Loki v lekarnah v Kranji iu Kamniku in v vsaki prodajalnici na Koroškem in Stnjarskem.	(1)