C&om /ivfi/i' c m ga m—no m/i f AMCRICAN IN SPIRIT F0R6I6N IN LANGUAGE ONIT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 5, 1964 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€0 ŠTEV. fJQl VOL. LXI3 Washington ima natri za reorganizacijo ZN Predlaga ureditev finančnega stanja, stalno vojaško-Policijsko silo in listo razpoložljivih diplomatov za la e d n a rodna posredovanja. Washington, d.c. — Po- ^žni državni tajnik Gardiner razvijal na nekem banketu ^črt, kaj vse bi morala delati °rganizaeija ZN in kako naj bi Postala zmožna, da te posle o-'Pravlja. Gardiner je razvijal Sv°j načrt v osmih točkah. Naj-Prv° je ugotovil, da ZN lahko st°rijo dosti dobrega za medna-lodni mir s svojim posredova-Tlem in s svojimi vojaško-P°licijskimi akcijami kot so se-uaJ na Cipru in ob izraelsko-arabski meji. Da bi ZN mogle ^ršiti te svoje naloge, je treba, a njene članice najpreje sanico finance ZN. Morajo plača-P kar so dolžne, da tudi ZN s SVaje strani lahko Sv<)je dolgove. . Skušnja nas dalje uči, je de-^al Gardiner, da moramo biti v Pr'hodnjosti bolj previdni. Tre-.a ie najpreje misliti na pravo-asne prispevke za vsako novo j^Jaško ZN akcijo. Prav bi pa ..1 °’ da o tej akciji odločajo le .lite države, ki zanjo kaj žrtvu-v denarju ali pa v četah in 0r°žju. Pozdravil je sklep skan-havskih držav, Kanade, Nizo-^einske in Irana, da držijo stal-0 na razpolago Združenih na-t0dov nekaj svojih čet. Tem če-111 je pa potrebno tudi skupno Odhodno vežbamje. Ravno v ta nanien je ^a' da da za _________«... P'drebno podporo, kolikor bi Ve^anje deh. poravnajo Volivci Kalifornije za svobodo pri prodajs hiš in oddajanj stanovanj! SAN FRANCISCO, Calif. — Tako osporavani predlog 14, ki določa ukinitev vseh omejitev pri prodaji nepremičnin in oddaji stanovanj v pogledu rasnega zapostavljanja, je bil sprejet z velikansko večino, čeprav so se proti njemu izjavili tako dr- Frei bil umeščen za predsednik; republike Eduardo Frei je prevzel v torek vodstvo republike čile v Južni Ameriki in napovedal vrsto globokih reform. SANTIAGO, Čile. — Po šestih letih je predsednik Jorge žavni guverner Brown, oba se- Alessandri izročil predsedstvo servativnega poslanca Griffitha. natorja in so ga ostro zavračali j republike Čile svojemu nasled-jTa je nastopal proti črncem in Prve težave W[toa v biitaiiskčffi pct jamenlu Zaradi napada na konservativnega poslanca so konservativci prečložili nezaupnico vladi. SEN. YOUNG LE ZMAGAL Iz Clevelanda i in okolice LONDON, Vel. Brit. — V svojem govoru o uačrtih vlade je predsednik Hr void Wilson obsodil volivno kampanjo kon- tudi cerkveni vodniki. Kalifornija ima zakon, ki prepoveduje vsako zapostavljanje pri prodaji hiš in drugih nepremičnin na temelju rase, prav tako tudi vsako tako zapostavljanje pri oddaji stanovanj. Noben lastnik ne sme po sedanjih predpisih odkloniti prodajo na temelju, da je kupec črnec, Indijanec ali pripadnik kake druge rase, ki jo prebivalci zadevne okolice ne marajo. Čeprav je novi predlog prodrl z veliko večino, je še vedno vprašanje, če bo stopil v veljavo, ker ni jasno, če ni v nasprotju z zvezno ustavo in zakoni. Demokratski senator P. Salinger je javno z vso vnemo nastopal proti gornjemu predlogu in bil največ zaradi tega pri volitvah tudi poražen. Amerika pripravlje-tako vežbanje vso se vršilo na ameriških čardiner je naJ 'bi ZN *hedr dalje predlagal, imele poseben štab t Narodno znanih diploma-°v> ki pa ne bi bili v ZN služ-r1- Jemal egate valne bili v la bi iz tega štaba de-razne svoje posredo-t ,le akcije. Diplomatov s po-no skušnjo manjka namreč ^ Vs°d- Kadar jih ZN rabijo, jih ^.°rajo' iskati po vsem svetu, aJo nobenega v rezervi, im ?ru^eni narodi naj bi dalje jjj 1 Wdi nekaj komisij v stal- „ Pripravljenosti, ki bi jih lah- ,7° vsak...................... kjer Združeni narodi bodo dobili par novih članov ZDRUŽENI NARODI, Z.N. — Varnostni svet ZN je imel res izredno sejo. Zgodilo se je prvič, da se na seji niso prepirali in da so bili vsi sklepi sprejeti soglasno. Ni jih pa bilo veliko. Najprvo je Varnostni svet orez ugovora sklenil, da priporoči Malto in Zambijo za novi članici ZN. Vzel je tudi na znanje, da se nova federacija Tanganjike in Zanzibarja imenuje: Tanzanija. Združeni narodi bodo torej imeli že 115 članov, pa še ne bo konca. Končno se je Varnostni svet prijateljsko poslovil od stalnega angleškega delegata v svetu Patricka Deana. Poslovilni govor je imel — ruški delegat, ostali so pa njegovemu govoru navdušeno ploskali. Mr. Dean gre na ^dnarodna trenutek poslali tja, izbruhnila ta ali ona kriza. Pomanjka- tro komisij zelo moti hi uspešne intervencije, kar se f«ki Je že parkrat pokazalo v A- in na Cipru. ^iner je končno stavil še del ^rGli St° ga Francozi 1. milj. 1869. ^oupv šp^finoma hlačno in hladnej-Se’ Najviš^ ■ Ja temperatura 58. niku krščanskemu demokratu pripadnikom drugih ras in si s Eduardu Freiu, 53 let' staremu odvetniku, ki je pri zadnjih volitvah zmagal nad združenimi lem zagotovil zmago nad znanim delavskim politikom Walker jem, novim zunanjim mini- levičarji in nad desničarji. Na- strom v delavski vladi. Wilson povedal je obsežne gospodarske in socialne reforme, ki naj Čilu omogočijo mirno pot v moderno industrijsko-tehnično družbo. Združene države je pri ustoličenju zastopal poslanik pri ZN Adlai Stevenson. Novi predsednik je zagovornik socialne zakonodaje, pa je trdno na strani svobodnega sveta in je napovedal prijateljsko sodelovanje z “Zvezo za napredek”, v okviru katere skušajo Združene države pomagati državam Latinske Amerike iz njihove gospodarske, kulturne in socialne zaostalosti. E. Frei se zaveda, da je treba ljudske množice, ki se jih je polotil nemir in se jih prijema splošno nezadovoljstvo zaradi brezizglednosti njihovega življenja, povesti na pot upanja in dela za lasten napredel!. Zavrača vsako nasilje in socializacijo v smislu marksizma, zagotavlja pa, da bo izvedel nujne socialne reforme v duhu katoliških socialnih načel. Vsa Latinska A-merika gleda z zanimanjem proti Čilu in čaka, ali bo Frei uspel ali ne. Če bo uspel, bo služil za vzor ostalim in bo mogočen jez proti širjenju komunizma v tem delu sveta, če mu bo poskus izvesti potrebne reforme v miru spodletel, potem čakajo tako Čile kot vso ostalo Latinsko Ameriko še zelo burni časi. Jezerska višina je zahteval od vodnika konservativcev v parlamentu Dcuglas-Homa, da obsodi svojega poslanskega tovariša. Ta je seveda to odklonil. V parlamentu je prišlo do vpitja in hudega razburjenja, ko je Wilson označil Griffitha za “parlamentarnega gobavca”. Šest jeznih konservativnih poslancev je skupno predložilo nezaupnico vladi, kar je nekaj nenavadnega v britanskem parlamentu za vlado, ki je komaj prevzela svoje posle. Wilson svojih besedi ni maral umakniti in je v svojem programu objavil tudi točko proti vsakemu rasnemu zapostavljanju in čim hitrejšo vključitev pripadnikov tujih ras v britansko sredino. Kljub mali večini v parlamentu trdi vodnik delavske stranke, da je ta dobila od volivcev polno , pooblastilo za izvedbo svojega programa. Spopad na izraelsko-sirijski meji DAMASK, Sir. — Zastopnik sirijske armade je izjavil, da je bilo več Izraelcev ranjenih in uničeno skladišče streliva, ko je prišlo do streljanja preko iz-raelsko-sirijske meje. Sirijci trdijo, da je izraelski traktor prodrl kakih 50 metrov daleč na sirijsko ozmelje pri Alnak-hili. Po izraelskem poročilu so Sirijci napadli Izraelce s topovi in Potem ko je bil Robert Taft že proglašen za zmagovalca, je bila odkrita napaka v štetju glasovi in včeraj dopoldne, ko so prišli v volivno sre- j Rojcnice_ dišče državnega tajnika Ohia poslednji voliv- Mr in Mrs. Vincent Globokar ni izidi, je bilo ugotovljeno, da je sen. Stephen z 19200 Abby Avenue se je ro-M. Young ponovno izvoljen z večino nekaj manj kot J6.OC0 glasov. CLEVELAND, O. — Pri volitvah v zvezni senat je bila posebna pozornost posvečena volivnemu boju R. Kennedy-Keating v državi New York, Salinger - Murphy v državi Kalifornija in Young-Taft v državi Ohio. Še pred polnočjo v torek je bilo očitno, da je Robert Kennedy zmagal v New Yorku. okoli dveh ponoči so proglasili za zmagovalca v Ohiu Tafta in proti jutru v Kaliforniji republikanca Murphyja. Včeraj zjutraj pred sedmo so objavili, da je bila ugotovljena napaka pri štetju glasov za Tafta in da vodi ie z nekaj nad 8,000 glasovi namesto s preko 100,000. Pri štetju glasov v dopoldanskih urah je Young Tafia počasi ujel in ga prehitel. Državni tajnik Brown je objavil neuradni izid, po katerem je dobil sen. Young 1,918,172 (50.21',) glasov, Robert Taft pa 1,902334 (49.79';0- Sen. S. M. Young se je zjutraj z ženo odpeljal proti Wash-ingtonu v veri, da je pri volitvah propadel. Na poti je s Pennsylvania Turnpike telefoniral v svojo volivno pisarno v Cleveland in zvedel, da je prav za prav na tem, da zmaga. Ko je privozil zvečer v glavno mesto, je bila njegova zmaga že uradno proglašena. Oba clevelandska glavna mestna dnevnika, zjutraj izhajajoči Plain Dealer in popoldanski Cleveland Press sta pred tem proglasila za zmagovalca R. Tafta in ga v uvodni- DULUTH, Minn. — Gornje avtomatičnim orožjem, ko je kih posebej pozdravila, jezero leži 602 čevlja nad mor- njihov traktor oral na izraelski! R. Taft je nepričakovani prenovo službeno mesto v London. !sko površino. strani meje. obrat sprejel z izjavo, da bo po- Prvi vtisi in ugotovitve o torkovih volitvah CLEVELAND, O. — Čeprav še nimamo končnih številčnih rezultatov o torkovih volitvah, vendar pa tudi približne številke dovoljujejo nekaj zanimivih zaključkov. Plod domišljije in ne trezne presoje so trditve, da te volitve pomenijo nekaj “zgodovinskega in sezacionalnega.” Volitve so bile samo reden in normalen pojav v ameriškem političnem razvoju, imajo nekaj posebnosti, toda ničesar, kar bi mogli imenovati izredno. Na prvo roko bi zato radi omenili samo par značilnih opazovanj. Na volišča je šlo okoli 73 milijonov volivcev. To je do sedaj najvišja številka v ameriški politični zgodovini, toda prirodna. Leta 1960 je šlo na volišča okoli 68 milijonov, prirastek bi torej znašal okoli 5 milijonov. Je normalen, toda ne ravno blesteč. Vsako leto imamo namreč “statistični” prirastek števila volivcev, ki ga cenijo najmanj pol milijona. V 4 letih to nanese dva milijona. Dodenimo še letošnje akcije za registracijo črnih volivcev, ki so tudi dvignile število volivcev za najmanj 700,000. Tako imamo že tega prirastka okoli 3 milijone. Ostanek je pri- šel iz tistih 30-35 milijonov A-[slišali ob času republikanske merikancev, ki ,se praviloma ne menijo ne za politiko ne za volitve. Če bi se to število bistveno zmanjšalo, bi bila to res senzacija, se pa žal ni. Demokratska stranka je na-pram letu 1960 pridobila okoli 5 milijonov glasov. To bi bilo senzacionalno, ako bi ta prirastek izviral iz rasti demokratske stranke, kar pa ni. Prirastek ima sledeče izvore: v demokratske vrste se je vrnilo vse polno demokratskih volivcev, ki niso bili leta 1960 za svojo stranko, ker je postavila katoličana za kandidata. Vanjo so prišli vsi novi črni glasovi, ker jim je preskrbela vsaj zakonito ravnoprav-nost z novim zakonom o civilnih pravicah. Zanjo so vsaj deloma konvencije, ki so napravile sledeči račun: za Goktwaterja je bilo takrat komaj SO'/i, republikancev, t. j. kakin 17 milijonov. Ostanek bi se razdelil po polovici, kakih 7-8 milijonov jih bo volilo Goldwaterja samo iz strankarske discipline, ostanek bo ostal doma ali pa volil demokrate. Tako se je tudi zgodilo. Na končen rezultat je pa vplivalo tudi to, da je precej južnih demokratov prešlo začasno na republikansko stran in da je republikanska stranka tudi nekaj profilirala cd volivcev, ki so šli prvič na volišča. Zato pa je stranka zgubila vse nevtralne volivce, ki so šli k demokratom. Rezultat je jasen: republikanska stranka je obdržala več po- čakal na uradni izid, predno bo kaj ukrenil, pa namignil, da utegne zahtevati ponovno štetje glasov. Po neuradnih podatkih Network Election Service je razlika še manjša kot po podatkih državnega volivnega urada. S. Young naj bi po teh dobil 1,920,-085 glasov, Taft pa 1,907,011. Demokrati močnejši v Kongresu Demokratska stranka je v Senatu povečala svojo moč vsaj za en, ce ne celo za dva glasova. V novem Senatu ima najmanj 67 od 100 senatorjev, torej čisto dvetretinsko večino. Tudi v Predstavniškem domu so demokrati sedaj močnejši, kot so bili. Tudi tam so dobili dvotretjinsko večino, saj imajo najmanj 294 glasov proti 140 republikanskim. Tako je odprta pot za sprejem zakonskih predlogov in načrtov, ki jih je 88. kongres zavrnil ali zadržal. Napovedujejo, da bo predsednik Johnson takoj po novem letu, ko se bo Kongres zbral k novemu zasedanju, predložil temu znova načrt za bolniško zavarovanje ostarelih in še vrsto drugih predlogov s področja socialnega skrbstva. dil v torek, 3. novembra, fantek. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Globokar z 19192 Abby Avenue petič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. Damjan Tomazin z 18900 Kildeer Avenue pa desetič. Čestitamo! Okrevala— Mrs. Tina Jagodnik s 15226 Holmes Avenue se počuti boljše. Prijateljicam se zahvaljuje za obiske, darila, pozdrave ih molitve. Iz bolnišnice— Mrs. Anna Marolt z 19314 Muskoka Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu zaželjeni! V predstavniški dom je kandidiralo 15 zdravnikov WASHINGTON, D.C. — Pri letošnjih predsedniških volitvah je kandidiralo v predstavniški dom kar 15 zdravnikov, nekaj na demokratski, nekaj na republikanski stranki. Vsi pa ne morejo biti izvoljeni, kajti v Pennsylvaniji kandidirata slučajno dva zdravnika drug proti drugemu. Izvoljen more biti torej samo eden med obema. Ker jih nekaj med njimi že sedi v predstavniškem domu, dom ne bo ostal brez zdravniške pomoči, ker bodo po vsej verjetnosti ponovno izvoljeni. Zanimivo pa je, da se za senat ne poteguje noben zdravnik. Najbrže se zdravnikom zdijo senatorji premladi, torej slabi kandidatje za bolezni. — Svetloba goreče žveplenke je enaka svetlobi ene “sveče”. Malezijci opozarjajo Indonezijce na nevarnost vojne SINGAPUR, Mal. — Malezijska in britanska letala so v zadnjih dneh ponovno metala letake nad vežbališča gverilcev v Indoneziji in te opozarjala na usodo njihovih tovarišev, ki so bili v zadnjih mesecih izkrcani v Malaji. Skupine, ki jih je poslal v Malajo Sukamo v avgustu in septembru, so bile uničene že pretekli mesec, novo skupino, ki se je izkrcala na Malaji pre- glasovali tisti republikanci, ki i žici j, kot so ji jih prisodili med niso bili zadovoljni z Goldwa-terjem. Končno so demokratje tudi profitirali od tistih par milijonov volivcev, ki jih ustvarja rast prebivalstva. To vse, kar je letos “dodatno” glasovalo za demokrate, ne bo stalno ostalo v njihovih vrstah. Republikanska stranka je na-pram letu 1960 zgubila okoli 10 milijonov glasov. To se prilično ujema z napovedmi, ki smo jih volivno borbo. Kar je volilo republikance, je res republikansko, kar je volilo na novo demokrate, pa ni tako zanesljivo. Sedanje volitve so tudi pokazale, da so se začele majati trdnjave južnih demokratskih konservativcev, toda niso še začele padati. Republikanci so se tam še kar dobro odrezali. Zanesljivega številčnega materiala pa za ta pojav še nimamo. Končno so volitve dokazale, da ideja o političnih družinah še ni izumrla. V državi Ohio bi bil R. Taft kljub velikanski zmagi predsednika Johnsona skoraj porazil demokratskega senatorja S. Y'ounga. V njujorški državi je zmagal brat pokojnega predsednika J. F. Kennedyja in tako rešil svojo tekli teden, pa so domače čete s družino pred politično pozabo. sodelovanjem novozelandskih, . , i avstralskih in britanskih že tu- Koncno se en žalosten pojav: ....... .... ^ J div večini zajele ali uničile. volitve so pokopale precej na-1 prednih republikancev in ravno Zopet fcastrovski napad ti so najbolj potrebni naši de- na petrolejski vod želi, ne pa morda liberalni de- v Venezueli mokratje. Teh imamo dosti, pa j CARACAS) Venez. - Terori-zal ne poznajo sloge med seboj, sti so pognali v zrak sedem Živ vzgled je usoda njujorškega črpalnih naprav na petrolej-republikanskega senatorja Kea- skem vodu v bližini El Tigre in napravili za preko $100,000 škode. tinga, ki je propadel proti Ken-nedyju. V resnici bi bil Keating veliko bolj potreben republikanski stranki in deželi kot Kennedy demokratom. Keatingov poraz bo samo utrdil pozicijo B. Goldwaterjeve struje med republikanci, kar gotovo nikomur ne bo v korist, celo demokratom ne. I. A. Oblasti trdijo, da so napad izvedli pristaši kubanskega Castra v zvezi z volitvami v Združenih državah pretekli torek. Petrolejski vod s premerom 24 palcev je last podružnice Texas Gulf Co. — Cranberries — mahovke — so doma v Severni Ameriki. Zadnje vesti SCOTSDALE, Ariz. — Poraženi republikanski kandidat Gold-water je včeraj v razgovoru s časnikarji dolžil za svoj poraz liberalno krilo republikanske stranke, ki mu v volivnem boju ni nudilo podpore, in kolumniste med časnikarji, ki da so ga “nesramno” mrcvarili. Izjavil je, da namerava ostati na čelu republikanske stranke skozi prihodnja štiri leta. Med tem se liberalni vodniki republikanske stranke že pripravljajo, da ga potisnejo v stran. LA PAZ, Bol. — Upor v vojski je prisilil predsednika republike Victoria Paza Estenssoro k odstopu in begu iz dežele. V vojaškem letalu je odletel v Peru, medtem ko je vodstvo Bolivije prevzela vojaška junta. Deželi grozi državljanska vojna. V bojih med pristaši Estenssora in vojaštvom je bilo včeraj v glavnem mestu preko 20 mrtvih in še več ranjenih. Vojaštvo je potisnilo milico, ki podpira Estenssora, iz La Paza. MOSKVA, ZSSR. — Predsednik vlade rdeče Kitajske Ču-Enlaj je na poti sem na čelu kitajske delegacije na praznovanje obletnice boljševiške revolucije. Trdijo, da se bodo ob tej priložnosti vršili tu razgovori med riškimi in kitajskimi predstavniki o zgladitvi spora, ki grozi razklati svetovni komunizem v dva sovražna tabora. g-jfei &M£m§UA Domowm - ‘ Pr Tfli.' 6«5»2Hl5aferi' amf*f illl7 St. Clair Ave. — HUnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: iba Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 meseca Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto , SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 215 Thurs., Nov. 5, 1964 Atomsko strelivo Poteklo je komaj 19 let, odkar so naši strokovnjaki odkrili atomsko strelivo in mu kmalu potem dali tudi obliko prve atomske bombe. Nekako pred 10 leti je v skrivnosti atomskega streliva prodrla Rusija, skoraj istočasno pa tudi Anglija. Nekaj več časa je rabila Francija, sedaj se je tem “atomskim državam” pridružila še rdeča Kitajska. Veriga atomskih držav še ni zaključena. Strokovnjaki trdijo, da bi še 14 držav moglo okoli 1. 1970 proizvajati atomsko strelivo, ako bi ga hotele in bile pripravljene na potrebne finančne žrtve. So to: Belgija, Kanada, Čehoslo-vaška, obe Nemčiji, Indija, Japonska, Švedska, Italija, Švica, Izrael in Egipt. Stroški za prvo atomsko eksplozijo bi znašali okoli $50,000,000. Strelivo bi zadostovalo za našo prvo bombo iz 1. 1945. Stroški seveda ne bi pomenili vsega. Treba bi bilo tudi dosti znanstvenega dela, kajti do sedaj so znana samo načela atomske proizvodnje, da se tako izrazimo. Proizvodnja atomskega streliva ni torej nobena tajnost več. To pa še ne pomeni, da je lahka stvar. Še o rdeči Kitajski trdijo sedaj, da bi mogla letno producirati samo par bomb, kajti samo za to količino streliva ima potreben uran 235. Ni pa s tem rečeno, da je končna metoda za atomsko proizvodnjo že dognana stvar. Naša dežela je do sedaj napravila 375 poskusov, pa še zmeraj nismo dosegli vseh ciljev. Med glavnimi sta dva: prebiti se do atomske ročne granate in do atomske patrone, na drugi strani pa popolnoma očistiti strelivo od radioaktivnosti. Da dosežemo ta cilj, bodo morda potrebna desetletja. Koliko dalj bodo rabile za tak cilj Rusija, ki je napravila šele okoli 200 poskusov, Anglija, ki jih je napravila le 23, Francija s svojimi sedmimi in sedaj rdeča Kitajska s svojim prvim! Na drugi strani moramo reči, da je atomskega streliva že kar zadosti vsaj za prvo silo. Na atomski konferenci na Dunaju so letos ugotovili, da ima svet danes že 2,300 ton plutonija in urana 235 v skupni vrednosti $23 bilijonov in da ta količina zadostuje za vse atomske elektrarne, kar jih je na svetu projektiranih. Zaloge se sedaj lahko porabijo tudi za atomske bombe. Na svetu je danes že 42 atomskih reaktorjev v obratovanju, tudi male in zaostale države jih imajo. Seveda morajo “industrijsko surovino” kupiti od velikih držav, v glavnem od Amerike, in se podvreči kontroli, da je ne bodo rabile za proizvodnjo atomskega streliva. S tehničnega vidika ni torej proizvodnja atomskega streliva nobena uganka. Zato je eksplozija kitajskega a-tomskega streliva pomenila razburjenje samo v političnih krogih ne pa med atomskimi strokovnjaki, ki so že 1. 1958 napovedovali eksplozijo. Vendar pa ni bilo tudi to razburjenje neomejeno. Za narodno obrambo pomeni taka eksplozija le malo, ako ni povezana še z drugimi instrumenti narodne obrambe. Najpreje ni tako lahko sestaviti faktično atomsko bombo, ki bi imela majhen obseg in še manjšo težo, pa imela obenem kolikor toliko majhno radioaktivnost. Na tem področju je samo Amerika dosegla res velik napredek, ostale atomske države pa še ne. Pa še pri nas imamo celo serijo zastarelih atomskih bomb, to je takih, ki jih ni lahko sprožiti, ki so težke za prenos in visoko radioaktivne. Te bo treba enkrat demontirati. Morda je naša narodna o-bramba to že začela delati. Ko je bomba narejena, jo je treba zanesti v sovražnikovo ozemlje. Tudi v tem pogledu se lahko samo naša dežela pohvali z velikimi uspehi. Njene atomske bombe res lahko dosežejo vsako točko na Zemlji. Rusi trdijo, da so ravno tako daleč, toda nimajo take zaloge bomb, da bi lahko uničile vsak kraj na suhem in na vodi. Prenosna sredstva za atomske bombe so za sedaj dvojna: rakete in bombniki na velike daljave. V tem pogledu je Amerika na prvem mestu. Naših raket Atlas, Titan in Mi-nuteman ne dosegajo ruske rakete istega tipa. Res je, da so Rusi delali posrečene poskuse s svojimi raketami, toda vsi znaki kažejo, da so njihove zaloge takih raket še zelo majhne. Na drugi strani nimajo Rusi takih bombnikov na velike daljave, kot jih imamo mi. Nimajo pa še atomskih podmornic, podobnih našim Polaris podmornicam s Polaris raketami. Kako daleč so za Ameriko vse ostale države, to si težko mislimo. Da bi nas dohitela na primer rdeča Kitajska, se bo morala truditi najmanj 5-10 let. Med tem seveda tudi Amerika ne bo spala, bo skušala zboljšati svoje atomsko orožje. Vendar si ne smemo prikrivati dejstvo, da bo v par desetletjih vprašanje proizvodnje atomskega streliva že toliko razčiščeno, da ea bo lahko delala vsaka, tudi mala država. Tak tehnični napredek se ne bo dal omejiti ali zavleči z nobenim mednarodnim dogovorom. Nemcem je na primer prepovedano, da bi mislili na atomsko strelivo. Pa mislijo in še kako! Lahko je mogoče, da vedo o praktični proizvodnji streliva več kot Kitajci. To se pravi, ako bi ga smeli delati, bi ga napravili boljše in cenejše od Kitajcev. Kako torej omejiti nevarnost pred atomskim orožjem? Najprvo lahko pomaga tehnični napredek, ki bi atomsko strelivo, da tako rečemo: razkužil odnosno uničil njegovo radioaktivnost, ki je dejansko nevarnejša od atomske razdiralne moči in ki se jo ljudje instiktivno tudi bolj bojijo. Na drugi strani bo pa morda prodrlo spoznanje, da svet še ni dozorel za mednaroden dogovor o atomskem razorože-vanju, in da je treba iskati drugo skromnejše sredstvo v mednarodnem dogovoru, ki prepoveduje le uporabo atomskega streliva in veže vse države, ki ga imaj%. da tako napovedo vsak slučaj in solidarno svetovno vojno tisti državi, ki bi prva začela rabiti atomsko strelivo katerekoli vrste. Seveda smo pa tudi do tega skromnega mednarodnega dogovora še daleč, kajti za tak dogovor je potrebno mednarodno medsebojno zaupanje, tega pa ne bo, dokler bodo obstojale razne zavese, kot je železna, bambusova itd. M ilivauški zapiski Milwaukee, Wis. — Zdi se mi, da je velika umetnost vedno pisati za kak časopis in pri tem vedno napisati kaj novega. Ni vedno dovolj novic, ki bi vse zanimale ali bi jih sploh mogli imenovati novice, ker so dogodki vsakdanjega življenja in jih potem vzamemo kot samo po sebi umljive. So pa zopet novice, ki nekaterim ljudem niso všeč. Mnogim se zdi poročanje preveč splošno. Radi bi, da bi njihovo ime večkrat zavzelo glavno mesto v novici. Vsem gotovo ni mogoče ustreči in tudi ne postreči. V tem se šele vidi potem svoboda tiska. Kam bi prišli, če bi morali samo to poročati, kar je ljudem všeč ali gotovi skupini ljudi. V glavnem je novica poročanje dogodka in ne izraz osebnega gledanja poročevalca. Zato so že naši stari rekli, da resnica v oči bode. Zgodovina je vedno velikega pomena tako za posameznika kakor za cele narode. V njej so nanizana dejanja, bilo dobra ali slaba, tako posameznika kakor naroda. V njej vidimo vso borbo, ki se je odigrala v preteklosti. Tam vidimo vstajenje, napredek, nazadovanje ali celo padec posameznika in narodov. Dalekosežne posledice dogodkov posameznih narodov lahko oceni rod, ki ni imel nič opravka s tem ali onim dogodkom. Veliko zanimivih stvari lahko odkrijemo. Šele po več letih lahko odkrijemo vzroke in posledice gotovih pomembnih od ločitev. * Zadnje čase opažamo, da se Amerika zelo zanima za zgodovino emigracije. Začela je študirati narode, iz katerih so se emigracije vršile. Hočejo vedeti, kdo so ti narodi in kaj je privedlo posameznike ali skupine ljudi, da so se začeli seliti in to prav v Ameriko. Te dni mi je prišlo v roke pismo nekega profesorja, ki se trenutno nahaja v Salt Lake City, Utah, univerzi. Zanima ga zgodovina Slove ncev. Trenutno študira posamezne faze emigracije Slovencev in njihovo ozadje. Zelo rad bi prišel v stik s posamezniki in zvedel kaj več, kakor samo to, kar je našel tukaj in tam v posameznih časopisih. m Pri družini Lobacz so zaznamovali vesel dogodek. Rodil se jim je sinček, ki so mu pri krstu dali ime Anthony John. Mati je iz znane družine Ignacija Gorenca. Botrovala sta Ed Lobacz in pa Joan Gorenc. Mati in sinko sta zdrava. Donaldu in Agnes iskrene čestitke! Neznani vlomilci so vdrli v Pungovo hišo za časa, ko sta bili mati in hčerka pri večerni pobožnosti v cerkvi sv. Janeza. Ko sta prišli domov, so bili še v hiši. Kakor hitro so ju zaslišali, so pobegnili po isti poti, kakor so prišli, skozi verando. Premetali so vso hišo, vendar k sreči niso našli ničesar, kar so iskali. Človek zares nikoli ni varen. * Župnik pri slovenski cerkvi sensko noč. Vreme je bilo milo. Opazovala sva satelit Echo, ko so se nad nami v zraku oglasile divje gosi. Jata za jato je letela proti jugu. To ni dober znak, pravi žena, “jutrajšnji dan bo mrzel in viharen, divje gosi ga čutijo in beže.” Resnično nam je megla, mrzel severovzhodnik in nevihta pokvarila drugi dan. Kar pobrala sva jo domov. Divje gosi so dober vremenski napovedovalec. Wisconsin si je nadel svečano jesensko obleko. Javor žari v o- Glasbena Matica: La Traviata Glasbena Matica je zadnjo na kmalu dostopna talko mladini kakor tudi odraslim. Skrbno pa naroča, da se morajo držati predpisov, ki so določeni. Noče imeti nepotrebnih stroškov. Tudi noče stalno poslušati pritožbe faranov, kam gre denar. Že tako kakor je, komaj krije stroške za dvorano. Združeni sklad za potrebne v mestu Milwaukee je presegel postavljeni cilj. Po zaslugi dobre organizacije in pridnih delavcev so zbrali $7,587,263 ali 10.37%. To pokaže, da so ljudje še vedno dobri in da radi pod-pro dobro stvar. Zadnji petek se je na svoji politični poti po Ameriki ustavil v Milwaukee predsednik Združenih držav Lyndon B. Johnson. Na poti z letališča v mesto se je ustavil v majhni trgovini, kjer si je kupil kos klobase in nekaj bonbonov. Da je lahko plačal, si je moral izposoditi denar pri osebni straži. Ko ga je nekdo vprašal, zakaj je kupil ravno ti dve stvari, je odgovoril, da je to imel kot o-trok in da je na tem odraste!. William Bolsmider in njegova žena Florence sta bila čisto iz sebe. Hotela sta podariti vse skupaj predsedniku, ki pa je vztrajal na tem, da kupi in vrne drobiž, ki je ostal od kupljene vsote. Prezidentov dolar sta pa takoj nalepila na vrh se-števalnega stroja. gnjenih barvah. Na zamudi pri-j nedeljo popoldne v Slovenskem like podati se v prirodo in ko | narodnem domu na St. Clairju bi te slučajno motilo slabo vre- na svojem rednem jesenskem me, lahko povežeš lepoto s ko- koncertu predvajala namesto ristnim in obišči Yerkes obser- pevskega sporeda Verdijevo o-vatory, zvezdarno chicaške uni- pero La Traviata pred primero-verze v kraju Williams Bay ob ma dobro zasedeno dvorano, Lake Geneva. Zvezdama je zna- 'kar je na občinstvo napravilo na po teleskopu, ki ima največ- izredno dober vtis. Upajmo, da jo doslej zgrajeno lečo na sve- se bo zanimanje za Matične tu v premeru 40 inč. Vsako so- koncerte še bolj poglobilo, dok- boto od 1. oktobra do 31. maja je zvezdama od 10. - 12. ure dopoldne odprta občinstvu brezplačno in poseben uradnik zvez-darne razkazuje in tolmači obiskovalcem njene naprave, manipulira z ogromno vrtljivo kupolo in teleskopom. Po obisku si lahko privoščiš počitek pri lepem Lake Geneva, na katerega vzhodni obali leži obširni Big Foot Beach State Park. Če si voljan vožnje, ti svetujem, da se pelješ okoli Ženevskega jezera, skozi kraj Fontano in njega letoviške naprave. Srečno vožnjo! ler bomo namreč še imeli Mati- Hojaka asjela rasa dab© m kanadskem izum NAš WISCONSIN Poroča ing. Dušan Svetlič. Z naglimi koraki se nam bliža zimski čas. Javor in hrast sta začela rumeneti in ne bo' dolgo, ko bomo videli jate vsakovrstnih vodnih ptic selivk leteti proti jugu. Wisconsin je med prvimi in najvažnejšimi potmi, ki si jih vsako leto izbero. Mi, ki smo prisiljeni ostati v trdi zimi kar tu, lahko prisostvujemo njih selitvi na topli jug. Horikon Marsh pri kraju Waup (kar pomeni po naše Vzhod) je važna postaja selivk in State Conservation Department je to močvirje zaščitil kot takozvani Wildlife Refugee. Na deset tisoče velikih vodnih ptic: kanadskih gosi, divjih rac, labodov, čapelj in slok ter ponirkov vseh vrst najde vsako leto varno počivališče prav v tem kraju. Država jim je uredila celo krmišče, da se iznemogle ptice tukaj dobro okrepe. Južno od tega pribežališča leži takozvana Horicon Wild Life Area, v kateri lahko pride na svoj račun lovec. Če še nisi videl sličnega ptičjega preseljevanja, ne zamudi prilike in obišči jeseni to ozemlje. Kdaj prične selitev, zavisi od vremena, o-bičajno sredi oktobra. Zasledujte dnevno' časopisje, ki poroča o začetku selitve. Vozi iz mesta po velecesti 16 do mesta Waterton, nato po cesti 26 do Waupuna, ter v tem kraju obrni po cesti 49 proti vzhodu. Pol milje od tega kraja ti bodo kažipoti povedali, da se nahajaš v pribežališču divjačine. Imel sem priliko opazovati tako selitev. Z ženo sva taborila Marije Pomočnice Kristjanov'pri Whitewater-skem jezeru in sporoča faranom, da bo dvora- ob ognju uživala prelestno je- Lovca F. Toplak in A. Kollander Cleveland, O. — Volitve so za nami in tako je spet dana prilika, da se ljudje zanimajo še za druge novice. En tak dogodek, ki je ostal neomenjen vse do danes, je, da sta rojaka Franček Toplak in August Kollander u-strelila nekje daleč severno od Toronta velikega musa. Ker je ta dogodek gotovo precejšnjega zanimanja, ga bom malo opisal. Prve dni oktobra sta se podala Franček in August na omenjeni lov. Peljala sta se aero-planom do Southbury, iki leži kakih 350 milj severno od Toronta. Od tam sta se peljala še kakšnih 100 milj proti severu, kjer je njihov hidroplan mirno pristal na nekem jezeru. S seboj sta imela Indijanca, ki jima je v tem čisto odrezanem delu sveta postavil šotor in delno skrbel, da nista obnemogla od lakote in hladu. Vse to je bilo pripravljeno za lov, ko je nastopilo slabo vreme. Sneg, dež, vihar in zaledenelo jezero so onemogočili vsak lov. Pa ne zaradi tega, ker bi se lovca v takem vremenu bolj zadrževala v šotoru, pač pa zato, ker tudi divjačina čuti mraz in se u-makne pred viharjem v zatišje in ne gre na pašo, kjer bi dala priliko lovcu, da jo zapazi. Tako je preteklo par dni brez uspeha. Že se je bližal čas, ko bi bilo treba iti nazaj v Cleveland in to brez musa. Končno je nastopilo zatišje in lepo vreme. Po pripovedovanju lovcev je bilo tedaj možno videti vso mogočo divjačino, od zajcev pa do srnjakov. Pa to ni bil cilj lova, Franček in August sta čakala na nekaj večjega. Ko sta lepega popoldne sedela v čolnu na jezeru in od tam skrbno opazovala vse naokrog, še kakšno miljo v gozd. Sledila no zadeta žival se je pomikala sta ji in se ji približala na kakšnih 20 metrov. Mus je še vedno stal na svojih nogah, a se ni mogel več premikati. S strelom sta mu skrajšala zadnje trenutke in mus se je zgrudil na tla. co v svoji sredi. Saj spadajo med redke umetniške užitkeu kar jih še imamo v Clevelandu. La Traviata ne spada ravno med bisere Verdijeve umetnosti. Se pa vkljub temu drži na vseh opernih odrih. Občinstvo jo ima rado radi izredno posrečene zmesi arij in melodij, operni pevci in pevke jo imajo radi, ker ravno v tej operi igrajo glavno vlogo solisti, dočim služijo operni zbor, orkester in o-der samo za okvir njihovim pevskim podvigom, operna ravnateljstva jo imajo rada, ker polni — operne blagajne. Je torej taka med operami, da vkljub svoji plehki vsebini spada v vsak repertoar poklicnih in a-materskih opernih programov. Vsebina opere opisuje namreč nesrečno ljubezen, kot se je dogajala v lahkem pariškem življenju v preteklem stoletju, ko so prevladovali čisto drugi življenjski pogledi kot v naši dobi, ki vsako, stvar najpreje preračuna, potem šele premisli. Prijatelj Šubelj je nad pričakovanje dobro priredil opero za razmere, ki danes vladajo med nami. Vpletel je v prireditev . Razrezali so ga in znosili bolj- celo nekaj orkestra) !kar je p0. se dele na kraj kjer hidro- dajanje zelo živib 0r_ plan lahko pristal m jih na- kester ( dala!) se je svoje vlo_ to pripeljal v Cleveland. Nekaj ge tudi zavedal; v prvem in ... . .. . .. . . . , tretjem dejanju je celo nekaj lila med prijatelje m nekaj sta preveč sodelovai z vsemj kar je te okusne divjačine sta razde- jo dala na razpolago za lovsko večerjo, ki je bila v Erštetovi gostilni. Na tej lovski večerji, na kateri je arhitekt Milan Jager posnel gornjo sliko, je bilo res prijetno in zabavno in ni manjkalo lovskih šal. Vsa vprašanja so več ali manj namigavala, da sta naša lovca musa le nekje kupila in ne ustrelila. To so stare lovske šale, ki dajejo lovcu možnost, da ponovno in ponovno pove svoje dogodivščine. Naj velja Frančku in Augu-stu za ta veliki dogodek iskrena pohvala. Pohvala jima gre tudi zato, ker je bil ta lov povezan z velikim naporom, morda stradanjem in spanjem v snegu na prostem. V. V. pri Ibeji Društvo fejsv, hmm bilo prepevano na odru. Vsa opera sloni na solistih, toda ne vseh. Le trije imajo glavne vloge; ostali solisti pa ne pridejo prav do besede. Isto usodo ima tudi operni zbor. To smo čutili tudi tna prireditvi. Vso težo opernega udejstvovanja so nosili Violetta (Anne Safred), Alfredo (Perenčevič) in Giorgio (Bradach), torej sami znanci iz prejšnjih Matičnih koncertov in tudi med glavnimi njenimi stebri. Ostalim solistom pa prireditev opere ni mogla dati priložnosti, da bi se razvili, kot bi se bili gotovo radi. Tudi pevski zbor, ki se je prelevil v našem slučaju v opernega, ni mogel priti prav do izraza. Njega je zadela še posebna ovira: oder je bil premajhen in ni bilo dosti prostora za tako razgibanost v prvem in tretjem dejanju, kot bi bilo treba. Predvsem moramo pohvaliti soliste in zbor za čistost intonacije, ritmično zanesljivost, razgibano dinamiko in pravilno interpretacijo. To je tisto, kar nam je dalo pravi umetniški u-žitek. Violetta (Safred) se je odlikovala že v prvem dejanju s prijetno glasovno barvo, ki je prišla do polne veljave v drugem in četrtem dejanju, poseb- šli v večnost; umrlih članov Društva Najsv. Imena pa se bomo spominjali ter jih počastili v petek, 6. novembra, s posebno pobožnostjo po večerni sv. maši. To bo ganljiva ter presunljiva spominska slovesnost, kjer bomo molili za pokojne sobrate; pred oltarjem bo gorelo toliko sveč, kolikor je bilo umrlih članov; za vsakim članom se bo molila molitvica in za vsakim članom bo ministrant ugasnil po eno svečo. Možje in fantje in verni farani, počastimo z zbranim duhom spomin naših dragih ter pridimo k pobožnosti v kolikor mogoče velikem številu. -Kakor je bilo oznanjeno, odhaja naš priljubljeni duhovni vodja č. g. Josip Godina iz zdravstvenih ozirov v pokoj; veliko hvaležnost dolgujemo odhajajočemu gospodu, ki je u-spešno vodil dolgo let Društvo Najsv. Imena do popolnega razmaha. V oktobru 1961 je z veliko gorečnostjo ustanovil ter organiziral apostolat Marijine Legije, ki tako vneto in pose tam daleč v goščavi pojavi žrtvovalno vrši svoj težavni in slonu podobna žival. Ko sta se^ygii^yj^ pose] temu orjaku malo približala, | Poleg iSVOjega dela si je Fa-sta ugotovila, da je to “mus”, ki ther Godina "nadel še težavno sta ga že tako dolgo čakala. nalogo pokroviteljstva in vod-Cddala sta par strelov. Smrt- (Dalje na 3.' strani) Cleveland, O. — Skupno sv. obhajilo bomo imeli v nedeljo, 8. novembra, pri osmi sv. maši. Sestanemo se ob 7.45 v zbiralni dvorani pod cerkvijo, od koder odidemo skupno v cerkev. Po sv. maši po zajtrk ter kratka seja v Šolski dvorani. Meseca novembra se s častjo spominjamo v molitvah naših dragih staršev, bratov in sester, znancev in prijateljev, ki so od- no takrat, kadar ni padla v sku- šnjavo, da preveč povdarja dinamiko. V srednjih legah je bil njen glas res brezhiben. Alfredo (Perenčevič) je spretno izrabljal svoje glasovne zmogljivosti in se posebno v zadnjem dejanju povzpel visoko nad običajno povprečje. Giorgio (Bradach) je nosil vso težo svoje vloge v drugem dejanju s posre-čenoi kombinacij o glasovne zmogljivosti in igralske spretnosti. Samo na videz ga opera postavlja v tem dejanju na drugo mesto. V resnici je v tem dejanju njegova vloga zahtevnejša od vloge Violette. Vsi trije so pa pokazali ravno v zadnjem dejanju največ sproščenosti, topline in pravega doživetja, zato je bilo občinstvo tako zadovoljno z vso prireditvijo, kar je dokazalo ploskanje ob koncu prireditve. Vsa hvala gre tudi dirigentu Šublju! Pokazal je, da ima zbor in soliste še zmeraj “v rokah” in da to oblast rabi strogo, smotrno, toda brez vsakega nasilja. Pokazal je pa tudi, da ima občutek na romantično razpoloženje našega občinstva. Travia-to si torej lahko zapiše v svoj dnevnik kot velik uspeh v vseh pogledih. Matičen zbor je pa lahko vesel, da ima takega dirigenta; I. A. UPORNIKI ■ tetn uv Je začel po- (le ’ če ne pojde zlepa, poj-Pa zgrda. Treba se je spo-2ac|U-eti 2 glavami, saj je že Za'*1/' čns; kmalu nas bodo ^Cei Pretepavati. Ali sem si Zaslužil na stare dni? Bomo !,Pokali, P'alo.” POVEST Spisal Ivan Lah bomo, le počakaj sti “E. z bikom se ni dobro bo- ^ . Je rekel Jurko in po-kof2 • ^ 2 naajhnimi očmi, ka-j Je bila to njegova priro- "a navada. bor ar* ^nza je živel v svoji po ‘>či, ki jo je podedoval ko.0cetu. Bila je to majhna trj 1’ a Zadosti velika za svoje ^Prebival geP°Va* Guza s hčerjo, v dru 80 v,Pa s^c JurE0 Baja. Bil pa aJe daljni sorodniki. M_ bo]jmislim°, du Je Guza veliko p iz drugega namena vzel kor S^re^° berača Jurka, ka-iipo^nadi sorodstva. Prvič je k v Svojem osobenku do- ‘eea • kaj je?a^Sič pa je Jurko s svo-d0tllJ^ačenja toliko prinesel ni nikdar vsega ko .^0vaniša, da sta se lah-sii). aj Pornenila o starih ča- 0tPov, P°rabij p 'iobival datelj sam, ampak od vsega 1 kolib Gp—J Guza. Sicer pa je kolikor toliko tudi ko J ^obro vedel, da ima Jur-donarja, ki bo prej ali kai 4 Enišel prav za doto ali slej ^ take ^a, je bil vendar Guza re^pea. Daši je bila v koči e/1' a starca s te bba 2adovoljen, kar je imel tiho prea r?rca sta sedela i)ripo obo- Jurko Baja je začel trgat. e^°Vati razne novice o Prej, 0 znancih, in drugo. Vidgj0 ‘t je celo Dolenjsko in kot /Marsikaj, Guza pa se je hodj/ ar' VOjak, ki je nekdaj za v.mnoP° P° svetu, zanimal Se blj! /n sklepal, kakšni časi ne bo dolgo mirno, ne bo,” k0 . Je govoril bojeviti Guza, kravi- Vast Pndetel Sušeč s Vpi],lrn zvoncem v roki in je Hop^at, Jeromov god Izginil je dalje po 'S ■ bi] >. a.J res; skoro bi bil poza-gre^6 rekel Guza. ‘‘čakaj no, krat />0 Paško, ustrelim par-Gn/eromu na čast...” skor0 U izginil v hišo in se V ro^j ZoPet prikazal s puško star; *' fonosno se je zravnal Vitj iV°Jak. Hotel se je posta-VojHl( °' nekdanji Napoleonov SkljUčiia n‘ Šlo: leta 80 ga PUško a' Pripravno je zadel na prsi jn p0merii; 00k P’ r? i Pilo ‘ ^ drevja se je dvig-Prepj Pnestrašenih ptic in Pirn -eni vrabci so jo z glas-Clt'ugoClVkanjem P0Plbali na Plevel S*'lan vasi. Strel je od-GuZj . P® vasi, do gozda, in “Te Z kel ak’naz na smeh. t>°kaij ,L,e’ včasi smo tudi tako Pri Se^. .-i6 govoril bolj sam val Sy ! tn zadovoljno ogledo-sko orožje. Zadel je pu-Protj T lanio in odšel po vasi Iz .aniu. otrok 86 Je Pnldrevila tolpa halic^1" njtm na čelu Sušeč s v l0ki. šli so delat po- dok Pico. Jerom ' Večerjj ,.feti’ehar je sedel pri P°ko le’ lbo’ nrolče. S tresočo P°čival })08egal v skledo, včasi P° 2 žlico in nekako čud-t-Pcli n; ^ na svojo hčer, ki IlCcl, KI Porabi?oo<==>ooooooooo <£> Josip Jurčič: DESETI BRAT ROMAN X oo()^^ Preverjen preveč trudili z ukom in podu-sem, da če je komu mogoče kom, kar se ve, da ne tekne zdramiti našemu Balčku gla- zmerom tako telesu kakor vico, jo boste vi. Glejte in pri- duhu,” je dejal gospodar, zadenite si, da vam bo vsaj “Ali tu pri nas na deželi ima-malo podoben nekdaj, in pre- mo ves drug zrak kakor v pričali se boste, da bova s se-,mestu, zato boste pri nas boj zadovoljna.” I zdravi ko riba, in ker ste “Glavo ima dobro,” pristavi mladi, vam ne odide univerza, mati in ljubeznivo pogleda na tudi če se pogodimo s časom svojega ljubljenca; “lahko se bo učil, samo . . .” hotela je reči: malo razposajen je vča- še za dalje.” “Videli boste, gospod učitelj,” izpregovori Manica, sih ; ali ko je videla, kako jo “da pri nas ni tako dolgočasno je sinček za obleko vlekel in | življenje, kakor si morda mis- se proseče ozrl vanjo, naj ga ne. zatoži, se je nasmejala in ni končala stavka. ‘ Jaz si bom gotovo prizadeval na vso moč, da storim lite in kakor se vam je zdelo na prvi pogled. Posebno ker ste ponoči prišli, niste videli, kako lepo okolico imamo. Tukaj pri nas se boste lehko učili svojo dolžnost, in ker ima moj ^spoznavati prirodo in ljudi: gojenec, kakor pravi milostiva zakaj po mojih mislih je ma-gospa, dobro glavo in vem, da lokje toliko originalnih, nev-bo priden, imam najboljše sakdanjih značajev ko v na-upanje, da prideva v dveh le- šem okrožju, če Bog da, se tih precej daleč,” reče Kvas. boste tako privadili našega “Samo dve leti ste name- življenJa- da ostanete tudi več njeni ostati pri nas?” vpraša k° dve leti.” gospa. “Beži no, Manica!” je dejal “Da, dve leti, potem bi šel rad na višje šole, kar bi bil storil že zdaj, ko ne bi bil imel nekih ovir, ali da naravnost povem, materijalnega p o-manjkanja in malo slabotnega zdravja.” “To je zato, ker ste bili vedno v ozidju in ste se morda CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Working mother desires permanent woman to live in and care for 2 children. Call 299-5716 weekdays after 4 p.m. (216) HOUSEKEEPER For New Barrington Home. Permanent. Own room, bath. 2 children. Plain cooking. Reč. local Refs. CL 3-3231. (216) MOTHER’S HELPER & Child Care. Permanent. Live in. 5 day wk. Every other wkend. off. Own rm. Rec. Refs. Req. Park Ridge home. Call 825-4132 after 6 p. m. (216) ni imel veliko. Izbica in pohištvo je bilo preprosto, ali Lovre še v svojem življenju ni imel tako prijaznega in prijetnega stanovanja. Premišljujoč razne izkušnje in dogodke današnjega dneva leže v mehko posteljo s sladkim občutkom trudnega človeka, ki je preživel dan popolnoma zadovoljen ž njegovim koncem. Komaj nekaj ur poprej so ga obhajale še bridke misli; tožil je nad svojo usodo, ki- mu ni dala veliko več ko revščino, ki ga je drvila že blizu od praga njegovih želja k tujim ljudem — in zdaj je bil srečen, zakaj vedel je, da so ti tuji ljudje dobri, že davno je bil opravil svojo kratko večerno molitev, pa zaspati ni mogel, težko ga je stalo misliti nocoj mt milo svojo staro mamico in na Boga; razne podobe, ki jih je podnevi imel pred očmi, so se mu vrstile v spominu. Zdravnik Vencelj, posamezni člani grajske družine, miloglasne besede Mani-Jpa gola, kamenita tja do va-čine, prelepa njena podoba— sice, ki se je na vzvišenim sto-ah, kako srečen mora biti ta J je kaj lepo podajala okolici. Marijan, ki je menda ženini Med gradom in vasjo je bila njen—• čudna prikazen, deseti majhna podružna cerkvica z brat, njegove proročne besede j ograjenim pokopališčem, ki so — vse se je mladeniču čudno I jo bili postavili nekdanji sle-vrtelo po glavi in, ko je napo- meniški gospodje, sled zadremal, so se vezale te | Proti vzhodu črez vrt in misli v čudne sladke sanje. j črez travnik pa je Kvas videl Ko se je Lovre drugo jutro osamljeno večje domovje; naglo na noge. Ura je bila že osem. Obleko je našel že oče-jeno in pripravljeno. Hitro se opravi in odpre okno. Zdaj šele je mogel natančneje ogledati kraj in lego gradu, svojega novega stanovanja. Slemenice so stale na nizki višini. Vrt z gostim sadjem prerastel, ki ga je videl snoči le napol, se je razprostiral po rebri posebno lepo na južno stran. Precej za vrtom pa se je začenjal travnik ob obeh plateh malega potoka, ki se je vil daleč po vedno ožji dolini med vrbovimi grmi in bleščal v jutrnjem solncu. Tudi velika, samotna lipa, ki je na samem ponosno raztezala široko razrastle veje, se je lehko zapazila s strani. Na koncu dolgega žleba se je potok nalival v širok ribnjak, ki je bil podoben malemu jezeru. Na obe plati ribnjaka pa se je vzdigovala strmina, na desni strani gosto prerastla, na levi no, je zapazil desetega brata, bosega in opravljenega ko včeraj, ko je izza konjskih hlevov prignal konja, ki ga je on včeraj jezdil. Imel je veliko batino v roki in, ker je konj počasno stopal, ga je neusmiljeno osipal po dolgem preko reber. Prišedši mimo okna je zagledal Kvasa, namežiknil z očmi, raztegnil na čuden smeh široka usta in zavpil • “Dali so mi gospod, da born zver tiral Peharčku nazaj, bi- (Dalje prihodnjič' p-- .......... j REAL ESTATE FOR SALE EDGEBROOK — BY OWNER. 6331 N. La Crosse. 6 rm. Brick Ranch. 3 bedrms. plus den. 2 cer. tile baths. Fin. bsmt. 66x125’ lot. $29,900 for Quick Sale. AV 2-0380. (215) BENSENVILLE By Owner. Brick Ranch Home. 5% rooms. Large lot 162x55’. • Mod. cabinet kitchen. S-S. Full bsmt. For Sale or Rent. Immed. occup. 233 S. Marion St., Bensen-ville. — AR 6-9656. (215) PALATINE BY OWNER. 3 bedrm. Ranch, Ige. cozy kitchen & dining area. Oak firs., carpet., IVz car gar., chain link fence. Close to schls. & shpg. $18,900. FL 8-1418. (215) Marijan, ki je bil medtem kakor doma izvlekel veliko pipo in napravil tobak, nev-prašaje za nikako dovoljenje, in vstal. “Misliš, da je gospod Kvas — tako se menda pišete, če sem prav razumel — ravno tak ko ti, da se mu bo ljubilo cele ure poslušati neumnega brnjavsa desetega brata ali pa Krjavlja kvasiti tiste praz-1 ne ali peti tiste nore pesmi ali kamnoseka Matijca ogledovati, kako sedi v leščevju in nič ne govori, beži! Midva bova rajša hodila rakov lovit, zajcev gonit, lisjaka čakat. Pa se že še zmenimo, deset je ura. Lehko noč!” Rekši odide Marijan. Lovre je iz vsega predomačega vedenja mladeničevega sodil, da je najbrž Maničin ženin, dasirav-no se je čudil, kako nasprotno mišljenje se vidi med njima. Ni si mogel reči, da bi mu bil mladenič povšeči, zato tudi precej izprva ni prav sočuv-stvoval ž njim. Bil je malo v zadregi, ko ga je gospa vprašala, kako mu kaj sosed do-pade. Govorica se je pletla še nekaj časa o raznih rečeh. Po večerji pa, ki jo je bila nova njegova gospodinja hitro pripravila zanj, se je razšla družina spat, in Lovre je dobil prijazno sobo z razgledom na vrt. Svoje reči je našel že tam. Daši truden, vendar ni šel poprej spat, preden ni uredil in razložil knjig in obleke, katerega vsega blaga žalibog zbudil, je bil velik dan. Solnce je prijazno sijalo skozi njego- vendar ker je stalo tik hoste in se ni veliko videlo iz drevja, vo okno. čudil se je, kako da zato ni mogel razsoditi, ali je je tako trdno in dolgo spal,'h?, a imovitega kmetiškega kar ni bila sicer njegova na- moža, ali pa gradič. Visoki mecesni in redno nasajene lipe bil vada. “Ljudje si bodo mislili, dajso ovajale gradič. To je sem bogve kak zaspanec in Polesek. nemarnež,” je dejal in skočil | Ko je tako gledal skozi ok- DES PLAINES By Owner. 2 yr. old 3 bedrm. Brk. Ranch. Lge. cab. kitchen, l1^ cer. baths, fam. rm patio, full bsmt., att. 2% car gar, fully Indscpd. Conv. to schls. and shpg. 299-2394. (216) MOUNT PROSPECT By Owner. Open Sun. 1-5. 404 N. Forest. Sacri fice at $22,900. Immed. poss. 3 bdrm. brk. Ranch. Lge. kit., att. gar., air-cond. Disposal. Nr. everything. CL 5-6702. (215) NILES BY OWNER. Brick Ranch, 3 bedrms., paneled fam. rm., IVz car garage, low taxes. Low 20’s. — 825-5327. (218) V soglasju z JUGOEXPORT-om sprejemamo sedaj DARILNA NAROČILA ZA VAŠE SORODNIKE IN PRIJATELJE V JUGOSLAVIJI 00SM0S PARCELS EXPRESS CORPORATIGR HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA • • ZAJAMČENA DOSTAVA Za popolna pojasnila pišite na: COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION 45 West 45 St., New York, N. Y. 10036 Telefon: Cl 5-7711 ' i i The Svoh Brewery Co., Detroit 26r Michigan Okus varjenja z ognjem ... to je tisto, kar je v njem, za vas