Številka 147. Trst. v torek 29. maja 1906. Tečaj XXXI. Izhaja vsaki dan :iu cd asisijal ia prazmiJi gd 5. uri, oh poiedeijiii! ob 9. ari zjutia;. Posamične števi'ke se prodajajo po 3 nvč (6 atotink) v mDOjnh tobflkarnah v Tr-tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju^ ^t. Fetru, Sežani. Nabrežini, šv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postoini, Pornbergu, Solkanu itd. Trne osrlasov ge računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke ■J1 a mm i: za trgovinske in obrtne ogiase po 20 stot. ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za ogiase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-iialjna vr.-ta K Mali oglasi po 3 st. heseda. najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave tdinost". — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". dinost Naročnina znal- nesecp K. Na Glasilo političnega društva „Edinost za Primorsko. V edinosti je moč! za vse leto 24 K. pol leta 12 K, naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne c.zira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista- Nefrankovans pisma se ne sprejemajo in rokopisi se n* vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati rst upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narod«« dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GO jINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-1. — Natisnila tiskarna konsorcija iista .^dinost'- v Trstu, ulica Giorgio Gr.lutti št 18. issscss Poštno-hranilnični račun št. S41.G52. cco- TELEFOI štev. 1157. SCI 111 icr). Železniška proga čez rI*ure in Karavanke, ki se ima otvoriti v kratkem, ima postaviti najkrajšo zvezo med Dunajem in Trstom. V gospodarskem pogledu bodo koristi te zveze med prvini pristaniščnim mestom v podunavski državi in med glavnim in rezidentnim mestom velikanske. Seveda samo za nemški in italijanski trgovski svet. Pričakovati bi bilo z vso pravico, da bi od teli koristi pri->adla vsaj mrvica tudi Slovencem, ko bo že •es južni del imenovane železnice tekel po njih zemlji. Kaj še ! Za tistih par Slovencev vendar ne bodo gradili drugih železnic ! Ze od prvega začetka se more videti to. ko pošiljajo cele vojske italijanskih zidarjev in delavcev iz kraljevstva v našo deželo, (ločim so lomače delavce, ki so prosili dela, odganjali kar trumoma — ne morda zato, ker so to delavne sile manje vrednosti, (saj je morda ravno nasprotno resnica), marveč zato, ker .o nekdaj imeli to smolo, da so bili rojeni kakor Slovenc i. Italijanski stavbeni podjetniki naj bi ne bili storili tega ! Sedaj, ko se -radnja te velikanske železnice bliža svoji do-vršitvi, se morejo prepričati, da bi imeli marsikateri groš več v žepu, da se niso poprej dajali zavajati od svojega prevelikega patrijotizma. To pač niso bili dobri sluge svojih gospodarjev, ti iz kraljevstva importi-rani irredentisti, ki so — da bi sosednji zvezni državi kaj neprijetnega nakuhali — rušili tunelska dela, skušali dovršene železniške mostove z dinamitom razstreliti, in ki so sploh imeli veselje na takih večih in malih imetnostih svojega patrijotičnega delovanja, ne da bi bili pomislili, da s takimi drznimi ini ne škodujejo le sosednji državi, ampak tudi svojim lastnim rojakom. In sedaj, ko se železniška proga bliža oji otvoritvi, se morejo Slovenci s pravico, ali tudi v skrbeh vpraševati : kakovo korist jim donese ta železnica?! Odgovor ni težak. Za sedaj na gospodarskem ;»olju nobene, ali vsaj le malo koristi, pač pa morda veliko škodo v narodnem pogledu. Ali se ni bati, da že prvi železniški vlak prinese ptuje spekulante od nemškega severa sem v deželo, ki bodo znali bolje nego domači Slovenci izkoriščati nara-vine lepote soške doline, vodne sile reke Soče, plodnost tal — zaklade, ki jih skriva zemlja v sebi ? ! Ali se ni bati, da se bo mala slovenska železniška industrija v Bovcu, Tolminu in Kanalu morala skoro umakniti pred nemško železniško veleindustrijo ?! Ali ni možno, da v romantiški soški dolini, kar čez noč navstanejo slične nemške kolonije, kakor 1» Da-si se ne strinjamo prav z vsako mislijo, izraženo v tem članku, ki ga prinaša dunajski „Par-lauitrutar", vendar ga priobčnjemo, ker je vredeu, da Slovenci čitajo ie premišljajo o njem. Uredništvo ^Edinosti14. PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta. Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Prevel K. C—6. Tam v Bukovcu, na tem prijetnem odrastku zagrebške gore je imel Živan {»enkovič svoj vinograd. Po izgledu premož-hejili ljudij sezidal si je tudi on v vinogradu klet iz trde hrastovine in čvrsto podzidano. Vinograd le ležal na visokem mestu s krasnim razgledom na zagrebško in okičko goro in na čvno Posavino. V tej kleti, v udobnih dveh <»>bicah je nastanil Živan Pavla Angelijo in Filipa, in se je nadejal za trdno, da čisti in zdravi zrak, krepka hrana in dobro negovanje povrnejo zdravje in moč bolnemu škofu. Ali vse ni pomagalo nič. I)va tedna je preživel škof Pavel, pole-/ vaje in upiraje se bolezni v kleti Zivanovi, ali potem ga je bolezen popolnoma potlačila. Posušil seje do kosti in želodec mu je oslabel tako, da več dnij ni mogel nič jesti, ni piti. Poklical je Zivana in mu rekel: — Čutim, da se bliža zadnja moja ura... jih vidimo v sosednji Gorenjski, v Jesenicah in Domžalah ? Za nemško priseljevanje od ; severa k Adriji je sedaj veliko bolj odprta pot , po tunelih v Karavankah in Bohinju, nego je I bila poprej. Saj se celo samozavestni Nemci že boje slovenske invazije iz Kranjske na Koroško (nota bene : v slovenske dele Koroške) in zdi se jim, da vidijo konec nemškega sveta že v sami možnosti, da bi Slovenci Kranjske prišli v stike s svojimi soplemenjaki na Koroškem. Saj se vrli sinovi Vodana (nemškega boga), ki se sicer, kakor znano, boje le Boga in ničesar druzega na svetu, tresejo že pred kakim ,, pošlo venjerjemu slovenskih delov Koroške. Toliko več imajo Slovenci v mejni grotiji Goriški vzroka, da s*e boje nemškega priseljevanja, in toliko več pravice, da se temu uprejo. Na Slovencih je sedaj, da pravočasno ukrenejo potrebne odredbe, da soška dolina tudi nadalje ostane slovenska! (Zvršetek pride.) Princ Hohenlohe — v stiskah. Demisija avstrijske vlade? Zopet včeraj se je na Dunaju raznesla vest da je princ 'Hohenlohe podal svojo demisijo. Redki so slučaji, da bi moral kakov ministerski predsednik že v prvih dneh svoje ministerske ekzistence piti tako globoko iz kupne grenkobe, kakor je usojeno princu Hohenlohe. Gaatscheva dedščina je obvi-sela na njem kakor svinčeni podplati in ga je zavlekla še niže v — krivico. Danes je minola menda vsa nada, da bi kompromisni predlogi princa Hohenlohe prinesli do ugodne parlamentarne rešitve volilne preosnove. In, kakor da ni že s tem dovolj težave in skrbi za princa Hohenlohe, se je kar nenadoma pridružil še hudi in nevarni konHikt z ogrsko vlado radi carinskega tarifa. In ta je za hip nevarneji za princa Hohenlohe nego li volilna reforma. Prihod ogrskega ministerskega predsednika dr. Wekerle je brez vsacega dvoma v zvezi z navstalo govorico, da je princ Hohenlohe podal že svojo demisijo, ali da jo poda. Kaj je jedro sedanjega konflikta med avstrijsko in ogrsko vlado, to smo že pojasnili. Ogrska vlada je hotela na vsaki način med Korberjem in Szelom dogovorjeni carinski tarif predložiti ogrskemu parlamentu v rešitev, ne kakor skupni avstro-ogrski, ampak kakor samostojni avtonomni tarif. To bi bil prvi korak formalnega gospodarskega ločenja, ki bi mu neizogibno sledili prej ali slej koraki taktičnega ločenja. Ali, kakor je bil odločen \Vekerle, tako odločen je bil tudi princ Hohenlohe s svojo zahtevo, da je dogovorjeni carinski tarif predložiti tudi ogrskemu parlamentu kakor skupni carinski tarif. Ob taki napetosti na obeh straneh je pripadla kroni naloga, da reče odločilno besedo v tem konfliktu. In včeraj je došla z Dunaja usodna vest, da se je v zadnjem kronskem svetu vladar odločil za ogrsko Stališče. Ce je ta vest resnična, potem ne more nimisterstvo Hohenlohe izvesti več nobene druge konsekvencije, nego da odstopi. Od prvega začetka svoje ministerske ekzistence je moral princ Hohenlohe hoditi po trnjevih poteh, ki niso mogle voditi do vspehov, čim se je pojjolnoma udal pritisku od nemške strani. Sedaj je prišel poraz še od ogrske strani. In tako umira ministerstvo, ne da bi bilo začelo prav živeti. pojdi Živan k staremu znancu mojemu, kanoniku Lancelotu, in prosi ga, da mi danes prinese zadnjo tolažbo... Reci mu svobodno da ga kliče bivši škof njegov... povej mu vso tajno, sedaj se ne bojim več proganjanja. Zivan je ubogal in dovel Lancelota, ki je prišel takoj, donesši seboj svetotajstvo. Vstopil je v sobico in pogledal bolnika. Solze so mu porosile liee. — Škof moj ! je spregovoril v joku sivi karonik in pokleknil poleg bolnikove postelje, poljubivši uvelo roko škofovo. — Nisi mislil me k eda j najdeš tacega, je-li stari, dobri prijatelj V je govoril škof slabim glasom. Tako je volja Vsevišnjega... jaz sem dovršil svoj tek... Pustite nas sama ! se je obrnil sedaj škof Pavel do druzih, ki so stali okolo njegove postelje. Cas je, da se pomirim z Bogom in se skesam za svoje grehe. Zivan, Angelija in križar Filip so zapustili sobo ter čakali zunaj, dokler ni bil dovršen sveti čin. Minolo je pol ure, predno jih je kanonik zopet poklical v sobo. — Sedaj čujte vsi — je spregovoril škof vedrega mirnega obraza -— mojo poslednjo voljo : V tem kraju nimam nič, nego Dogodki na Ruskem. Državna duma. — Vladna izjava. Ostali zakoni, ki jih omenja duma, se tičejo odgovornosti ministrov in odstranitve državnega sveta. Ministerski svet se ne smatra kompetentnim, da o tem razpravlja, ker se gre tu za radikalno spremembo temeljnih zakonov, ki ne spadajo v področje dume. Kar se nadalje tiče skrbi, da se armadijin mornarici in dumi utrdita pravičnost in pravica, izjavlja vlada, da so v armadi te podlage neomajane in da je sedaj skrb vrhovnega voditelja obrnjena v to, da se zboljša materijalni položaj armade. Glede zahteve po odpravi izjemnih zakonov in odstranitvi samovolje uradnih oseb, je ministerski svet mnenja, da spadajo te stvari popolnoma v področje državne uprave, glede katere pripada dumi le pravica do interpelacij. Vlada bo skrbela, da bo delovanje vladnih organov v skladu z zakoni. Vlada tudi priznava, da izjemni zakoni niso v stanu, da v izrednih slučajih zavarujejo red in mir. Ministri sestavljajo sedaj vspešneje odredbe. Ako so se izjemni zakoni vzlic svoji nepopol nosti v zadnjem času uporabljali v mnogih krajih, so vzrok temu neprestana umorstva in nasilstva. Dokler bodo trajali v deželi neredi in dokler se ne ustvari popolnejih sredstev mora vlada uporabljati sredstva, ki so jej sedaj na razpolago. Glede vprašanja o amnestiji je izjavil ministerski predsednik Goremikin, da pomi loščenje oseb, obsojenih po sodiščih, katere koli vrste, spada v prerogativo vladarja. Ministerski svet meni od svoje strani, da ne bo povspeševalo blagra družbe, ako bi ob nadaljevanju zmešnjav poinilostili osebe, ki so se udeležile umorstev in nasilstev. Kar se tiče oseb, ki so izgubile svojo svobodo upravnim potom, je ministerski svet odredil, da se izpuste one osebe, ki niso nevarne javni varnosti. Ministerski predsednik je na to podal obris zakonov, ki jih namerava uvesti vlada. Blagostanje Rusije je nemožno, dokler nizavaro- grob drage mi sestre, matere Angelijine... Poleg nje naj bom pokopan !... Ne zakopljite me ob belem dnevu, ampak pod večer in na tiho, brez sprevoda, brez nobenega sjaja... Saj jaz umiram siromašen in brez imetja. Ti Lancelot, zvesti prijatelj moj, spremi me do groba in mi odpevaj pogrebne speve... Po zdravi mi vse brate, ki so skupno z menoj služili v istem hramu božjem, za isto čredo... Reci jim, naj me ne sodijo krivo... vsikdar sem šel po stezi prepričanja... koder me je vodila vest... Nu, težki so časi, v katerih živimo : služimo tujinstvu, m koljemo med seboj, pod-pihani od tujinca in na tujo korist. Za čemer gremo, po čimer težimo, to je izven nas... zato tudi ne stojimo na svojih nogah. Kasno še le se osveščamo in uvidevamo... Slednjič uvidijo to vsi... veruj mi Lancelot, tudi vi drugi, ki me slušate... Tedaj ne bo nikdo več krivo sodil škofa Pavla Horvata. Sedaj se je obrnil škof do Zivana : — Tebi, častiti meščan, hvala ob smrtni uri na dobroti in ljubavi... Dal si mi zavetje v poslednjih trenotkih življenja mojega... Bog naj ti poplača stokratno, kar si storil za-me! Še nekoliko časa se bo moja nečakinja mudila pri tebi, bodi jej dober, kakor si jej bil doslej, ona je vse, kar imam... izročam jo van procvit poljedelstva. Zato je sedaj kmetsko vprašanje najvažneje. Tudi kmetsko p r e-b i v a 1 s t v o treba pritegniti 11 a sodelovanje na z a k o n o (1 a j n e 111 polj u. Odpasti morajo vse ovire posestnega prava na dele zemljišča. Zboljšati treba tudi položaj kmetov, ki jim primanjkuje zemljišč, posredovanjem kmetske agrarne banke. Poglavitna skrb ministerskega sveta je povzdiga kmetskega stanu. Vlada priznava, da je treba tudi povzdigniti duševni in moralni nivo ljudskih mas. Tudi predloži vlada zakonski načrt glede preosnove srednjih in visokih šol. Ustanove se tudi krajevna sodišča na podlagi, ki napravi kazensko postopanje bolj enovito. Ministerstvo predleži dumi tudi zakonski načrt o odgovornosti uradnih oseb. Dalje je ministerski predsednik napovedal zakonske načrte o prihodninskem davku, o davku od zapuščin in o reviziji nekaterih indirektnih davkov ter glede uravnave potnih listov. Slednjič je ministerski predsednik izjavil, da trdnost države na zunaj in nje notranja moč temeljita na zakonitem, toda odločnem delovanju ekseku-tivne oblasti in v tem smislu namerava tudi delovati. Vlada je osvedočona, da jo bo duma podpirala v tem stremljenju. (Zvršetek.) Domače vesti. Veteranska slavnost in narodna zavest. Opazovaje slavnostni sprevod, ki se je gibal tudi okolo našega „Narodnega doma-4 — menda zato, da pokaže Slovencem, ki so se nahajali v njem, kakšni ne smejo biti — spomnili smo se na stari pregovor : t^uem deus perdere vult.... Ta srečna Avstrija je združila v nedeljo veteranske zastopnike raznih narodnosti in mišljenj v karakterističen mivtum compositum in srce je trepetalo od navdušenja, ko je videlo n. pr. korakati vrle ljubljanske veterane, ki so se korporativno udeležili, za papirnato tablico na nepobarvanem drogu, na kateri je sijal nadpis: Laibach, druge zopet za Krainburg, druge za St. Veit, druge za Canale itd. itd.! Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli pisati proti veteranski instituciji. Ne, za to smo preliberalni in dajamo radi vsakomur na svobodo, da je srečen na tej zemlji po fasoni, ki mu najbolj ugaja. Ali proti temu smo, da kdo v veteranski obleki pozablja, katerega naroda sin je. Proti temu smo, da veterani slovenske narodnosti brez prigovora sodelujejo na slavnostih, ki jim je tendencija očitno naperjena proti principu, za katerega se borimo mi s polnim zavednim srcem, proti principu, ki je temeljni kamen, na kateri jedini moremo mi nasloniti svojo narodno ekzistenco in bodočnost, proti principu, ki mu mora sleherni sin naroda posve- tvoji skrbi, dokler ne pojde tja, kamor je trdno sklenila, da pojde. Biskup je utihnil za nekoliko trenotkov, potem pa je namignil z roko križarju Filipu, naj pristopi. Filip je pristopil. — č'uj me, zvesta, poštena glava ! je govoril škof starema križarju, ki je solznih očešu stal ob postelji — ko se Angelija napoti v Trogir... med redovnice... jo boš spremljal tjakaj... To bodi poslednja služba, ki jo storiš Horvatom . .. Bog naj te blagoslovi ! - Angelija ! je izustil sedaj škof moč-nejim glasom, ki mu je ves drhtel od ganotja Daj mi roko svojo, milo dete ! Angelija je ihte prejela roko stričevo, sedša na postelj. Ne joči, sirota moja. Bila si mi na skrbi vse življenje in jaz bom odgovorjal Bogu za usodo tvojo... Da-li sem prav delal, ali ne... tudi sedaj ne vem... Ljubil sem te s svojo dušo, a vendar je možno, da sem ti storil slabo... Odpusti, ako je bilo tako... ni bilo moj namen. Prosi Boga za-me, drago dete... moli zanj in za-se... Bog ti podeli tolažbe, dade ti miru v tvoji samoti — Ostani z Bogom, dobra hčerka... to ti je moja zapuščina — moj blagoslov. Stran II. »EDINOSTc št. 147. V torek, dne 29. maja 190«; čati svojo srčno kri: proti principu abso- Poskusna vožnja na novi železnici, lutne enakopravnosti našega jezika in S poskusnim vlakom sta se predsinočnjim narodnosti! In čim slavnejša je prilika, tem pripeljala v Trst, in sicer na novi kolodvor veča je naša dolžnost, da zahtevamo brezpo- pri sv. Andreju železniški minister Wrba in gojno uveljavljenje rečenega principa ! Naj se nam ne prihaja s prigovorom, da je veteranska organizacija — vojaška organizacija in zato da mora imeti nemško označje. Veljavnosti tega prigovora ne pripoznavamo niti glede vojske. Saj stoji dejstvo, da v resnih časih mora velika večina te vojske prelivati slovansko kri. Gori navedeni izgovor je vzet iz arzenala tistih starih avstrijskih tradicij, tiste stare avstrijske zaslepljenosti, tiste biro-kratiške borniranosti in tiste zagrizenosti visokih vojaških krogov, ki je že toliko nesreče prinesla nad to državo in ki je tudi V prvi vrsti kriva na krizah, ki sedaj pretresajo organizem monarhije! Kranjski in — kanalski veterani naj nam ne prihajajo s takimi prigovori, ker sicer bi bili žnjimi na čistem, da niso le pripravljeni žrtvovati svoje imetje in življenje za državo, ampak po potrebi zatajiti tudi svojo narodnost, in to iz-lasti o prilikah, ko bi se morali posebno ponašati žnjo — tedaj namreč, ko nastopajo pred širšim svetom. K narodnemu grehu ne smemo molčati principijelno, in torej tudi ne v slučaju, da se je tii greli storil v — veteranski obleki!! Se nekaj. Kako pa so ti patrijotični veterani skupno korakali s ,.K o š ti t o v i m i~ veterani reškimi, ki so ponosno stopali na čelu vse te vojske - to nam morejo razjasniti gospodje sami. Sicer j »a kličemo ljubljanskim veteranom iskreno in i/, srca : Na svidenje o prvi priliki v — slovenski Ljubljani, nikakor pa ne v Laibachu ! iz vsega tega morejo posneti, kako sodimo mi. tudi tisto številce slovenskih — ne-veteranov, ki so v nedeljo stopili v kričeče navskrižje z mišljenjem velike večine tržaških Slovencev, Hrvatov, Srbov in Čehov ! ! \ \ Tu smo, taki smo — mi ne moremo drugače. Blagoslovi italijansko-oligarhiške administracije v Istri. Poreč je že sedaj brez pitne vode ! In to je baje glavno mesto Istre ! Sramota je to za upravo občine, za deželno avtonomno oblast in za vse Italijane Istre. V Poreču je sedež deželnega odbora, deželnih uradov od početka ustavne dobe in so domači in ptnjci pustili na stotine tisočev kron. To mestece je pobiralo na pristojbinah od železnic, ki režejo pokrajino, drugih stoti-sorev kron. Poreč uživa vse možne ugodnosti glavneu.i nie^ta. In vendar ni bilo za dobo 45 let italijanske uprave dobaviti si niti pitne vode, kamo-li za kako industrijo ! Prava sramota je to, da si mora to mesto že v mesecu maju d jati d o v a ž a t i v o d o s p a-r o b r o <1 o in iz T r s t a. d o č i ni m o -r a i o siio m a k i teg a mest a v s e leto ]> i t i blatno in smradno vodo, ki se zliva s cest in potov v lokev, nahajajočo kraj potov. To so, o slavna italijanska gospoda še slavnejega italijanskega mesta in dežele, sadovi dvatisočletne latinske kulture! Bodi vam na čast, ali vsaka naša in še zadnja občina bi se je — sramovala! Po „Naši Slo£iiu. njegov tajnik Millenod. Nastanila sta se v hotelu Delorme. Minister je bil šel z Dunaja v Jesenice, in od tam je prišel v Trst po novi železniški progi, Deželni zakonik za Kranjsko, ki je 90% slovenska, nosi na prvem mestu napis : Landesgesetzblatt fiir Krain in šele na drugem mestu sledi slovenski napis. Pripominjam da se urejuje deželni zakonik na c. kr. deželnem predeedništvu v Ljubljani. Sapienti sat. — Št. Juriji pri Ljubljani. Pri volitvi obč. predstojništva dne 30. mal. travna je bil izvoljen za župana posestnik Ivan Stipelj iz St. .Turja, za svetovalce pa posestniki Josip Remic iz St. Jurja, Josip Goršič iz Ponove vasi, Ivan Zeleznikar iz Vina in J. Dremelj iz Male vasi. Županstvo Lesce si je omislilo lep-samoslovenski pečat. V sredi se vidi (posnetek) slika znamenite leške lipe. Naj bi tudi druga županstva na Gorenjskem posnemala to vrlo narodno županstvo. To velja posebno za občinske pečate Skofjaloka, Bleda, Roteč in Kranjske gore. Proč z dvojezičnimi pečati! Tako vsklika „Obč. upravo". Žalostno je, skrajno žalostno, da v osrednji pokrajini Slovenije treba še takih pozivov. 11-30. do 3., prihod na postajo 3*45., odhod 4'02., prihod v Celje 5*04. Na gori je krasna cerkev, v kateri se bode na binkoštni ponedeljek ob 10. uri dopol. služila običajna sv. maša. V Rečički vasi dobe se v gostilni „k pošti« (tovariš Kranj c) tudi prenočišča. Kdor se misli udeležiti izleta na Goro, naj mi to javi vsaj do 1. junija t. 1. in naj pristavi, kateri navedenih treh partij se misli pridružiti. Da se ustreže vsem, skrbel bom, da se izvrše vse tri partije — izlasti, če se zglasi za vsako vsaj 5 udeležnikov. Žalec, dne 26./5. 1906. Anton P e t r i č e k. Odbor tržaških narodnih gospa ki se je zasnoval za veliko planinsko slavnost, ki bo dne 1. julija v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu, razvija že prav živahno svoje delovanje. Ker bo med raznimi prireditvami tudi veliki planinski semenj, dalje planinska koča, se obrača odbor tržaških gospa do slavnega občinstva, da bi sleherni prispeval s kakim darilom ter pripomogel tako k večemu gmotnemu uspehu. Ves čisti dobiček je namenjen za napravo dohoda v prekrasno orjaško jamo „Dimnice" v Slivjali, ki po svoji divoti presega vse dosedanje. Mnogo je bilo trmla in boja da se je ta podzemski biser ohranil nam. Da ga pa tudi otvorimo ter pokažemo to lepoto naše slovenske domovine širjemu svetu, treba, da Angelija je jokaje uklonila glavo na raz burjene prsi bolnika, 011 pa je položil nanjo tresoči se roki, proseči božjega blagoslova nedolžni siroti. Tedaj pa je škof pokazal z roko na okno. — Odprite, da se še enkrat nagledam božjega neba in mlade prirode.., pustite me, da umrem v miru ! Zivan je odprl okno od koder se je preko prigorja širil razgled proti Griču, obsejanem večerno lučjo. Vsi so molčali in gledali kako se je bolnik privzdignil, da se še enkrat nasladi ob pogledu v ta lepi svet! V ta hip je zazvonil veliki zvon v stolni cerkvi sv. kralja... v isti mali so zazvonili vsi zvonovi po vseh cerkvah na kapiteljski strani in na Griču. Kaj je to ? je vprašal škof tresočim se glasom. — Danes je dospel sel iz Budimpešte da je kraljica Marija umrla pred štirimi dnevi. Sedaj zvonijo za pokoj njeni duši. — Marija umrla !... je vskliknil škof močnejim glasom — Grem, grem I... Slava ti Bog !... tvoja sod... Glava je klonila na vzglavje. Pavel Horvat je izdihnil. * * * (Pride še.) Oskrba ubožcev, ki so onemogl starosti in so nesposobni za delo, kakor tudi ubožnih sirot je stvar občin : v to so vezane po domovinskem zakonu od dne 3. decembra 18b3. 1. (drž. zak. št. 1905), ki je deloma izpremenjen z* zakonom z dne decembra 189*5. 1. (dr. zak. št. 222.) Oskrba ubožcev obstoji v tem, da jim dajajo občine potrebni živež in obleko ter skrbe za njih postrežbo v bolezni. Pri ubož-nili otrocih je občinam tudi skrbeti za njih \zgojo in izobrazbo. Večkrat oddajajo občine ubožce v posebne, v ta namen obstoječe zavode (hiralnice, ubožnice, sirotišča) in plačujejo tedaj /.a nje le dotično določeno oskrbnino. Ce pa je zavod v upravi občine, so plačani narasli oskrbni stroški posredno iz občinskih sredstev. V vsaki kronovini tostranske državne polovice obstoje glede oskrbovanja ubožcev posebni predpisi. Za deželo Kranjsko velja za oskrbovanje ubožcev deželni zakon od 28. avgusta 1983. 1. (dež. zak. št. 17). Posamičnih določil tega zakona ne bomo tu pojašnje-vali, ker nam to ni namen, omenjamo pa, da so po tem zakonu občine glede javnega oskrbovanja ubožcev podrejene deželnemu odboru. Ako zanemarja občina naložene jej dolžnosti, sme deželni odbor ukreniti, da se oskrbuje dotična ubožna oseba drugje na stroške do-movne občine. Narasli stroški pa se i/terjajo po politični eksekuciji. Z nadzorstvom občin glede oskrbovanja ubožcev ima dežela mnogo posla, kar ji provzoča seveda tudi stroške. Na drugi strani pa ima dežela pač tudi stroške za oskrbo ubožcev, dasi po zakonu oskrbovanje samo ni deželna stvar. Kakor taki stroški se izkazujejo v računih deželne hiralske ustanove. Ob oskrbovanju ubožcev in hiralcev pomaga dežela večkrat občinam tudi na ta način, da prevzema nase del oskrbnih stroškov, naraslih za dotično ubožno osebo v kakem zavodu. Končno podpira dežela še zavode za oskrbovanje ubožcev, osobito zavode za vzgojo ubožnih sirot. Po r0bč. Upravi". Zavezino zborovanje avstr. jugosl. učiteljev v Šoštanju dne 2.-3. junija t. 1. — Krasota Savinjske doline je pač obče znana. Iz G jre oljke (734 m), ki se nahaja ob meji Sp. in Zg. Savinjske ter Šaleške doline, nudi se človeku velikanski razgled. Izlet na tako imenovani sp. štaj. rI\igiu bi ne povzročil p. n. tovarišicam in tovarišem, ki se udeleže Zavezinega zborovanja v Šoštanju, nikakoršnih stroškov in težav. Od želez, postaje Rečička vas prihaja se do vrha v pičli uri, nazaj pa v 5/4 ure; na Gori se toči prav dobro vino ; za prigrizek pa mora vsak sam skrbeti. Usojam si torej v svrho izleta proponirati sledeče: 1. Sobota: odhod iz Celja zjutraj ob 7*40, Rečička vas 8*39, Gora oljka od 10.—11*30, prihod na postajo ob 12*15, odhod z vlakom ob 12*43 in prihod v Šoštanj 1*04. 2. Binkoštni ponedeljek: Šoštanj 5*56 zjut., Rečička vas 6*16, Gora 7*30.—9., prihod na postajo 10., odhod 10*15., prihod v Celje 11*05., li v sled se slelierni odzove temu našemu rodoljubnemu 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajni-kovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni predlogi in nasveti. ,.Ajdovsko-vipavska podružnica Slov. plan. društva" priredi dne 4. junija izlet na Nanos skupno z Tržačani in Goričani. Odhod iz Ajdovščine ob 4. uri zjutraj. Zbirališče na Lavričevem trgu. Na obilno ud-ležbo vabi Odbor. Veliki koncert rojanske „Zarje", prirejen v „Narodnem domu" v Barkovljah. obnesel se je vsestransko povoljno. V nedela se je preselil malodane ves Rojan v praznični i obleki v bratski poset k zavednim Harkov-ljanom, narodnim boriteljem ob sinji Adriji: prihitelo pa je tudi precej meščanov na veselico. Programne točke proizvajal je dobro izurjeni pevski mešani zbor skozinskoz pr- -cizno ter nijanse dobro pogajal, kar je bi že v naprej pričakovati od spretnega vodji, energičnega društvenega kapelnika 11. V -griča. Od prvega v lahkem valčku se gibajočega Vogričevega mešanega zbora „liuža i djeva", do „Trio" iz igre „rhonehon" sledi!" je občinstvo z vidnim zanimanjem ; ločiti ni moglo od melodijoznega ResmanovcL zbora „Fantu", niti ne od krasnega Lahar-narjevega -Svarila". Oba. zbora morala sta -ponavljati. Mogočno so doneli zbori in zopet ljubi se glasili akordi v zadnji pevski točki, zl - pozi\u. . . , . ji i ženi od dirigenta samega: Arije iz alegorij Darove vspreiema nacelnica odliora, " . * .. .. . , , 1 „ n- , i t- 11:-• rKral]estvo Tvoje". Burne ovacije skladal "osna Zijtka dr. Kvbaivva. Trst ul. \ aldmvo ' . ■ 1 o 1 j li n in frenetičen aplavz gromel je po dvora ospa št. 11. III. nadst. Darovi se bodo objavljali tudi v listu. Redarji na konjih v Trstu. Minolo nedeljo smo prvikrat videli v Trstu redarje na konjih. Sicer se je že dlje časa govorilo, da se te vrste redarstvo uvede tudi tu.. Voz cementa. Včeraj v jutro ob 4. uri in pol sta dva redarja v ulici Media videla dva človeka, ki sta vlekla za seboj voziček poln vreč. Redarja sta šla za onima, da bi videla, kam da .gresta ona dva. Ko sta se ona dva ustavila pred hišo št. 22 v imenovani ulici, sta redarja pristopila k njima in ju vprašala, kaj in kam da peljeta. Ona dva sta na to odgovorila, da je v vrečah cement, katerega jima je neki Usiglio, ki ima skladišče v ulici tlel Molin piccolo, ukazal peljati v ono hišo, pred katero sta vstavila. Redarja seveda nista verjela in sta hotela ona dva aretovati, a v isti hip sta jo ona dva odkurila. Se stražnice v ulici Media hranilnice so potem telefonirali o tem dogodku vsem ostalim redarstvenim stražnicam. 01» 11. uri predpoludne se je pa zvedelo, da je bil oni cement ukraden v ulici della Zonta, kjer g. Bachschmidt gradi neko hišo. Aretovan je bil tudi ponočni čuvaj te gradbe, ki je Josip Nardin. doma iz Pesaro v Italiji, in o katerem se sumi. da je pomagal in sodeloval pri tej tatvini. S cementom vred je bil ukraden tudi voziček. Vse skupaj, cement in voziček, je vredno 180 kron. Kam je šel ? Dne 23. aprila t. 1. je izginil iz Trsta 53 letni fotograf Dino OHner in°od tedaj se ni še ničesar zvedelo o njem. Njegova družina se boji, da si je morda mož končal življenje, ker je namreč dognano, da je nesel seboj nek strup. Drugi pa trdijo, da je šel v Hamburg in ^d tam v Ameriko. Samomor. 71 letna Fortunata Piazza, 6 letno sestro v IV. __________u it e- Ijii in frenetičen aplavz gromel je po dvora: in ni botri pojenjati, predno se ni ponavl zadnje arije. To je bil zopet dan melodijozneg vžitka, dan častnega nastopa našega Vogrič: ki je neumorno delujoč na polju glasbe napravil rojanski mešani zbor zopet poln številnim. Društvo nam je podalo še jednodejanl v prvem veseloigro „Blaznica v prvem nadstropju Glavno ulogo umobolnega sluge^Ivana pogoil je g. F. Cotič prav dobro. Gospića Ljudmil Katalanova, kakor mladostna soproga mlade zdravnika, (g. Lenarčič) izvila se je spretim na površje in zmagala. Zaključek vsega večera bil je ples. živahen stanujoča se svojo t nadstropju hiše št. 7 v ulici.sv. Lazarja, se je predminolo noč, že po polnoči, zastrupila s karbolno kislino. Sestra, ki je spala v istej sobi, je začula, da Fortunata ječi. Videča, da je tej poslednji, jako slabo, a ne vedoča ničesar o zastrupljenju, je pozvala pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je pa takoj spoznal, da za nesrečno starko ni več pomoči, kajti ni jej mogel niti izprati želodca. Na zahtevo sestre je zdravnik pustil umirajočo starko doma. Kajti tudi če bi jo bil dal prenesti v bolnišnico, bi ne bilo to nič koristilo. No, uro pozneje je bila starka že mrtva. Kol6dar In vre m«. Danes : Maksim, škof; Krojslav; l>ana. — Jutri: Ferdinand, kralj ; Holu-ban • Milica. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popo-ludne + 25.j° Celsius. — Vreme vćeraj : lepo, vroče. Društvene vesti in zabave. rDramatično društvo" naznanja, da se je vsled slabega vremana, ki je bilo preteklo soboto, preložil letni občni zbor na soboto, dne 9. junija t. 1. Občni zbor se prične točno ob uri zvečer v gorenji dvorani restavracije Balkan. Vabljeni so vsi člani oziroma Šo- j in prijatelji društva, da se tega občnega zbora stanj 9*55., Rečička vas 10*15., Gora od udeleže v obilnem številu. Dnevni red je: Gospodarsko. Občni zbor /tržaške posojilnice in V nedeljo se je vršil občni zbor „Tržaške posojilnice in h r a n i 1-li i c ea v dvorani rT r ž a š k e g a Sokol." ob nenavadni udeležbi. < >bčni zbor je o na b°/0 pojasnil g. predsednik, da za seda to ni mogoče, ker je treba skrbeti, da s« hiša posojilnice čim prej amortizira in ko j na željo zadružnika g. Alojzija G olje v-š č e k a. da naj bi se obresti rezervnega zaklada pripisale istemu zakladu, pojasnil odbornik g. d r. G r e g o r i n, da se obresti rezervnega zaklada v smislu pravil stekajo v penzijski fond in sicer tako dolgo, da i>ti doseže svoto 100.000 K, vsled česar to vprašanje ni še danes akutno. Poročilo o reviziji vzeli so zborovalci znanje brez debate. K točki razni predlogi se ni nikdo o«l zborovalcev oglasil, pač pa je g. predsednik dal prečitati prošnjo Leopolda Martelanca in drugov, predloženo občnemu zboru, da se jim oziroma na škodo, o katerej trdijo, da so ,]<> imeli pri mizarskih delih za „Narodni dom", dovoli bonifikacija od približno 5000 K. IV opombi g. predsednika, da v smislu pravil občni zbor ne more sklepati o tej prošnji, ker ni bila pravočasno predložena odboru. je občni zbor po daljši debati sklenil, da -t1 prošnja za sedaj ne vzame v pretres, marveč, da se naloži načelništvu, da isto prouči ter stavi dotične predloge na prihodnjem občnem zboru. Kakor zadnja točka je stala na dnevnem redu volitev načelništva in nadzorstva. Pred volitvijo je izjavil g. predsednik G j u r o V u č k o v i ć odločno, da ne prevzame ver predsedništva ter prosil, da se zadružniki /.< -dinijo na drugo osebo. Na to so se vršila volitve, ki so bile jako živahne. Udeležilo se jih je f>2 do glasovanja opravičenih zadružnikov. V torek, dne 21). maja 190« »EDINOST« štev. 147. Strun III V načelništvo so hili izvoljeni sledeči gospodje : predsednikom Srečko Bartelj, I. namestnikom G r a c i j a n S t e p a n č i č, II. namestnikom Anton Kalister, odborniki : Ivan Godina, Ivan Goriup, dr. Gustav G r e g o r i n, Josip Ne-gode, dr. Matej P r e t n e r, dr. O t o-k a r R y b a f in Anton V r a b i c. V nadzorstvo so bili izvoljeni sledeči gospodje : d r. Josip A b r a m, Valentin Cibic. Kornelij vitez Gorup-S 1 a v i n i s k i, Gregor Zidar in Leopold Z g u r. Po izvršeni volitvi se je zahvalil g. d r. Gustav G r e g o r i n v imenu zadružnikov odstopajočeinu predsedniku g. (t j uri Vučić o v i ć u na njegovem delovanju in posebno na tem. da je v težkej dobi prevzel predsed-ništvo ter obžaloval, da isti ni hotel več prevzeti te časti izrekši nado, da bo tudi v bodoče. kakor do sedaj, delal v prospeh naroda. Na to je novo izvoljeni predsednik gosp. Srečko Bartelj izrekel zahvalo zadružnikom nri naklonjeni mu časti ter obljubil, la l>o po svojih močeh delal za napredek zavoda. Konečno seje zadružnik g. Alojzij (i o 1 j e v š č e k v imenu zadružnikov zahvalil »dstopajočemu odboru in nadzorstvu na vspe-MU'iii delovanju v preteklem poslovnem letu, na kar je bil občni zbor zaključen «»1» 2. uri popoludne. Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. — Program XVIII. glavne skupščine, ki se bo vršila dne 2.. 3. in junija 190. Ob :{. uri popoludne : seja upravnega odbora v hotelu r Avstrija**. — Dnevni red : a) Poročilo o delovanju vodstva rZaveze" ; b) določitev poročil za delegacijo; c) predlogi in nasveti. — 1. Ob f>. uri zvečer: zborovanje delegacije v dvorani hotela ..Avstrije". — i nevni red : a > Predsednik otvori zborovanje : i i legitimiranje delegatov in :7.elegatinj : c) tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze" in .Zavezinih" društev : č) poročilo računskih pregledovalcev za leto 1905 15. posl. reda): d I blagajniško poročilo : e) volitev treh pregledovalcev računov 15. posl. reda); i) določitev letnih doneskov „Zavezinili" članov 7. lit. a) rZav." pravil) : g) določitev vsporeda za glavno zborovanje (§ 24. rZav." pravil): h) določitev časa prihodnji XIX. •davni skupščini Zaveze" 22. rZav.u pravil); ir volitev vodstva in u]>ravnega odbora rZaveze" 11. in 12. rZav." pravil); i) predlogi in nasveti. II. Na hinkoštno nedeljo, dne •'». junija. I. Ob !». uri dopoludne : glavno zborevanje v veliki dvorani hotela „Avstrija" po vsporedu, ki ga določi delegacija. Pred glavnim zborovanjem. ob polu !». uri, zboruje po običajnem dnevnem redu društvo „.lubilejska samopomoč*'. 2. < >b 1. uri popoludne: banket na vrtu hotela „Avstrija", ob slabem vremenu pa v spodnjih prostorih. Kuvert brez vina velja 2 K. '{. Po banketu izleti na razne strani v okolici. 4. Ob H. uri zvečer : koncert v veliki dvorani hotela „Avstrija". (Vabilo na koncert in vspored se natisneta posebej.) III. Na binkoštni ponedeljek, dne 4. junija. t )b !♦. uri dopoludne odpotujejo z vlakom oni. ki se vrnejo po Koroškem in si ob tej priliki ogledajo Celovec, Vrbsko jezero, Beljak. Trbiž. Za letošnjo XVIII. glavno skupščino so zglašene sledeče razprave : 1. Slovanska učiteljska zveza. Poročevalec gospod Ivan Šega, učitelj v Radovljici. 2. Nerazdeljen čas pouka. Poročevalec gospod Ignacij Sijanec; učitelj v Gornjem gradu, Štajersko. X Učiteljevo delovanje izven šole. Poročevalec gospod Veko-slav Strmšek. nadučitelj pri Sv. Petru na Medvedjem selu, Štajersko. 4. Novi šolski učni red. Poročevalec gospod Janko Likar. učitelj v Lubljani. Cenjeno učitelj stvo prosimo, da se sprejema v Šoštanju udeleži v najobilnejšem številu. Primorci in Kranjci naj se pripeljejo v t'elje s poštnim vlakom, ki odhaja iz Trsta ob 11*30 ponoči, pride v St. Peter ob 2*29 po noči. Ljubljano ob 4*54 in v Celje ob 7*12 zjutraj. Vodstvo „Zaveze" : Tajnik : Predsednik: Dragotin Č e s n i k. L. J e 1 e n c. j „Škrata" je izšla 21. številka, ki prinaša raznovrstno gradivo in mnogo lepili ilustracij, izlasti je zanimiva na zadnji strani •reprodukcija neke pergamentne stare slike, ki so jo nedavno našli pri kopanju temelja za neko novo hišo v Trstu. „Škrat" stane samo 10 stotink. Brzojavne vesti. Seja poslanske zbornice odgodjena. DUNAJ 28. Seja poslanske zbornice, ki se je imela vršiti v torek dne 29. t. m. se ne bo vršila. Dan, ura in dnevni red prihodnje seje se objavijo pismenim potom. Kabinet Hohenlohe odstopil. DUNAJ 28. „ Fremdenblatt" in drugi listi so zabeležili govorico, da je skupni kabinet princa Hohenlohe podal svojo demisijo. DUNAJ 28. Princ Hohenlohe vstraja pri svoji demisiji. Med poslanci je njegova demisija vzbudila velikansko senzacijo. Poslanci odobrujejo Hohenloliovo stališče in njegov nastop. Kakor začasni naslednik princa Hohenlohe se imenuje v prvi vrsti češki namestnik grof ('oudenhouve. Cesar je ponudil sestavo ! ministerstva grofu Schonbornu, ki je pa po-1 nudbo odklonil. Govori se o nižeavstrijskem namestniku Kielmanseggu, da sestavi prehodno ministerstvo. V sled krize je omajeno tudi sta-' lišče grofa Goluclio\vskega. Princ Hohenlohe postane zopet namestnik v Trstu. Gospodska zbornica. DUNAJ 28. Vlada ni prišla na sejo. Preden je zbornica prešla na dnevni red, če-gar prva točka je bila debata o najnoveji vladni izjavi, je grof Clam-Martinic, z ozirom na obstoječe okolnosti, ki so najbrž v zvezi s tem. da ni ministerstvo prišlo v zbornico, predlagal, naj se ta predmet stavi z dnevnega reda. Zbornica je rešila več malih zakonov. ki jih je vsprejela poslanska zbornica. Zbornica je na to izvolila odposlance v delegacijo. nakar je bila seja zaključena. Dementi. I >UNAJ 28. Kakor poročajo c. kr. kor. biro, ni res, da je med obema vladama prišlo glede carinske tarife do ugodnega sporazuma, ker vstraja avstrijska vlada nepremično slej ko prej na svojem znanem stališču. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 28. Po volitvi 3 zapisnikarjev in 20 stalnih odsekov je bil zopet prečitan prestolni govor. Predsednik je predlagal, naj se izvoli odsek 21 členov, da sestavi adreso. Predlog je bil vsprejet in volitev adresnega odseka bo postavljena na dnevni red prihodnje srede. Na to je predsednik predlagal, naj bo prihodnja seja jutri ob 10. uri dopoludne z dnevnim redom : Vladni program in sklepanje o delavnem programu zbornice. Predlog predsednika je bil vsprejet. Na to je bila seja zaključena. Hrvatski poslanci pri predsedniku Justhu. BUDIMPEŠTA 28. Hrvatski poslanci so o poludne prišli k predsedniku zbornice, da se mu poklonijo. V njihovem imenu je imel poslanec Medakovic na predsednika nagovor v nemškem jeziku. Predsednik Justh je odvrnil, da opozarja gospode v smislu poslovnika, da ni v tej zbornici dovoljeno govoriti nemško. Naj se torej poslužijo madjarskega ali hrvatskega jezika. Potem se je predsednik Justh zahvalil za pozdrav. On je bil vedno za pobratimstvo med Madjari in Hrvati in se nadeja, da pride tudi do tega, potem se hočemo roka v roki bojevati proti skupnemu sovražniku. Tovarna za sladkor zgorela. BRNO 28. Danes po noči je deloma zgorela stara brnska tovarna za sladkor tvrdke M. Bauer. Škode je okolu 1 milijon kron. Belgijske parlamentarne volitve. BRUSELJ 28. Glasom dosedanjih izidov volitev za zbornico, bo nova zbornica obstojala iz 89 katolikov in 77 liberalcev, socijalistov in krščanskih demokratov, kar pome nj a 12 glasov večine za ministerstvo. Srbija. BELIGRAD 28. Ministerski predsednik Pasić se je podal v Požarevac, kjer se udeleži volilnega shoda in prijavi svojo kandidaturo za skupščino. Štrajk v Braziliji. RIO JANEIRO 28. Na nekem shodu, ki se je vršil včeraj, so delavci v San Paolu 1 proglasili generalni štrajk ter so se izjavili z železniškimi delavci solidarni. Mandžurske železnice. LONDON 28. „Reuterjev biro" poroča iz Tokija : V državnem svetu, ki se je nedavno vršil, je bilo baje sklenjeno, da vlada trajno prevzame železnico v Mandžuriji. Štrajk končal. SARAJEVO 28. Štrajkovsko gibanje je povsod končano. Rusija. SEBASTOPOL 28. Pri reviji čet, ki se je vršila včeraj povodom obletnice kronanja carja in carice, je bilo vrženih več bomb, vsled česar so bile tri osebe ubite, mnogo pa ranjenih. Dve osebi, ki sta vrgli bombe, sta bili aretovani. PETROGRAD 27. „Novoje Vremja" objavlja iz baltiških pokrajin zelo vznemirljiva poročila. Tamošnji nemški listi priobčujejo neprestano poročila o zločinstvih baltiških ustašev, ki žugajo s smrtjo pastirjem in posestnikom. Nemški listi izjavljajo, da se hoče kristijansko prebivalstvo podvrči vsaki omejitvi, samo da se zatre strahovlada. Ako pa v Petrogradu ne uslišijo njih zahtev, tedaj bodo v baltiških pokrajinah tako kričali, da jih bodo slednjič v Petrogradu slišali. Rarne vesti. * Uboq uradnik podedoval !0 milijonov kron. .."Dzierinik Polski" poroča, da je neki ubogi uradnik galiskega deželnega odbora prejel vest. da mu je v Ameriki umrl neki sorodnik, ki mu je zapustil io milijonov kron. * Dvoboj na sablje. „Pesti Hirlap" poroda iz Kološvara : V četrtek se je vršil tukaj dvoboj na sablje med io letnim dijakom šestega gimnazijalnega razreda Jurjem Obrenovićem, nezakonskim sinom kralja Milana, in dijakom Evgenom Ozoca. Obrenovič je bil ranjen na glavi, plečih in prsih. Povod dvoboju je bil neki prepir. * Ogromen krompir. Poljedelstvo v Ameriki je na visoki stopinji, kar jasno pokazuje nastopni primer. V Uragvaju, Južna Amerika, gojijo, vrsto krompirja, katerega se na enem hektarju pridela 90.000 kgr. Eden teh krompirjev je dolg do 24 cm in tehta poldrugi kilogram. Tujci v hotelu^ „BALKAN". Na novo so došli dne 27.-28. maja : Vojteh Filipo\v9kv, gimn. prof., TABOR : Viktor Zenker, vojni lastnik. DUNAJ; Ivan Stein -wedner s soprogo, zasebnik, DUNAJ ; Oskar Leon-hardt, voini častnik, GRADEC ; Ivan Rocoslith. posestnik, POLANKO; Franjo Schik, tipograf, DUBROVNIK; Grofica M. Vojnovič in guvernantka, zasebnica, DUBROVNIK; Wilh. Lehner, trgovec. DUNAJ; Fran Velebin, drž. žel. postaje vodja. HOHENMAUT; Rudolf Geiger. trg , ČEŠKI BROD ; Marija Keller, zasebnica, LINC; Josip Beranek. uradnik, DUNAJ; Josip Michalek, bančni uradnik, DUNAJ; Franjo Nušak, kapitan, TRST; Karol pl. Leeb. zasebnik, DUNAJ ; Vidoš TiSlar, posestnik, h RAUEVICA; Ivan Volarič. poitar, KOBIC ; Alojzij Breskvar z družino uradnik, LJUBLJANA ; Dr. Vokos. Kukovec, odv. kand., CELJE; Franjo Prašil z družino, iožener, PRAGA ; Vito Vucinovie, trg., JOHANESBURG (Afrika); Josip Schiigel. trg. DUNAJ: Ivau Pavičič. trg., J0HANESBUR9(Afr.) Ivan MakiavČi, trg., JOHANESBURG (Afrika); Nikola Valenčič, trg., DURBAN (Afrika); Anton Juretič, trgovec, BEVRA (Afrika); Anton CanderiČ, trgovec, trg., BEVRA (Afrika); Franjo Piichleitner, trsrov. potov., SA1JSBURG; ,T. G. Brent, trg., DURBAN (Afrika) ; Vincenc Camernik. kamnoseski mojster, CELJE; Dr. Hugo Zeidler, kemikar, LEIPA |Če*kai : Franjo Seifert, iužener. GRADEC; Riliard Weidlich. žel. uradnik, LEVNl'K (Češko): Josip Svetič, župnik VODICE. Osebni krsdit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-I cijev daje brezplačno Centralno vodstvo j društva uradnikov, Dunaj VVipplinger-strasse 25. T—- v : , 1 c 11 o 1 1 I !§i r-.vr - 3tva I I IUJ /-■- v r ' » Ov/OO v 1 B IU ' H uiiCa lesa iiJ. 5.-:. j. (Jastoa hiša), f lil * r ' ' > 4 . v j. A L*s ?. 1: : PiRZZR ECSF^iG v j poslopje). r Trgovina.. Borzna poročila dne 28. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.14, angležke lire K —.— do —, London kratek termin K 240.35'lft —240.50, Francija K 95.35—95.55, Italija K 94.45 —95.65, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.2?i---ll7.4f>, nemški bankovci K —.—*— — avstrijska ednotna renta K 99.45 — 99.75, ogrska kronska renta K 95.25—95.55, italijanska renta K —...— —.—, kreditne akcije K 87o.— — 677.—, državne železnice K 673.--675--Lombardi K 132.50 134.50 Llovdove akcije K 755— 765.— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.- 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302,— 310.—. Turške K 150.50 do 1.-2 50 Srbske —do —.— Dunajska borza ob 2. pop. predvčeraj danes IOU.55 100.50 100.50 100/5 118.10 118.15 99.85 99 85 b9.95 89.90, 114.L5 114.95 95.50 95.40 85.55 86.50 Ceno, da s© nt t>ari r ;«onk«jronco. 1: 1 lc i Sprejemajo se vsaLovrstna dela tudi po (- 1 lioitrcvan CDtLiii brozpia^ao In fraako ? oi »0>'0i'0ii0i;0'i CJ ' v • ■ O 1 1 O " O.itU r i OOOOOOOOOOOOOOOO Pod zelo ugodnimi pogoji je na prodaj lepa 1 • v z lepim sadnim vrtom na Tržaški cesti št. 33. Hiša s pritiklinami je bila 1. 1905 sodno cenjena na 40.700 K in se za to ceno tudi proda. Pripravna je posebno za letoviAčarje jili penzijoniste. Pojasnila daje lastnik Mihael Puc na Colu št. 27 pri Tomaju. 0009000000000000 ttgggaBMBMBMMBMMBB^ sprejemajo se vsakovrstna dela ln P® posebnih načrtih. Državni dolg v papirju „ v n arebru Avstrijska renta v zlatu „ v kronah Avstr. investicijska renta 3(,i0 Ogrska renta v zlata 4°;, kronah 4°. 9 ti n n O <■ Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. lOo državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Mmaa cesil HrBipIafiiio in fimto^'« Tovarna pohištva = RflpflEL ITflUfl = f Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST 1659.— 1662 — 673.25 673 — 240.32»;240.30 117.15 117.15 ulica Malcanton štev. 1 po melo nimkib cenah. 23.46 19.12 95.50 11.32 23.45 11 9+.50 11.32 jf^ Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov s|>rejeraa „lDseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost"' Serravallo-vo železnato kina vino9" za bolehne otroke in rekonvalescente. Promoto voljo do Jedi, utrjuje želodec ln ojačuje organizem. Priporočeno od na|sloveeih zdravnikov V vseh sluča|ilit kadar |e treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano t 16 kolajnami na raznih raztavab la z nad 3000 zdravaiikinl spričevali. L SERRAVALLO = trst = Stran IV »EDINOST c štev. 147 V torek, dne ir.: ;a - Pr..- ž';a in londonska borza. r«riz: »Sklep.) — Franr.ozka renta 98.72, it:iii an*ka renta J<*5.75, 'panski esterieur 9<>.4'2, bsnke G6-3*— .M enjice ca London I" .. r i i : (^klep) Avstrijske državne železnice — ! <-. lilmr V '4'j.— unificirana turSka r?n*a95.30 -•vs »• jik.. zlata renta 93 55. oirrska 4" 0 zlnra renta 1» 1 '.. n^erhunk —, turške srečke 141.75. pa-' r. h i. i b 1 iiaUjanske meridijonnlne akcije '.— akcije Kio Tinto 10 'tO. Sl:il»otua !. « n .1 n n : t^klep) Konsolidiran dol^ S9.3/ie. •r-im I mri Ha rdi b.1 .. >-pansk» r»Mitn 95.' „ iin- l' L. menjice na T % . t.žni diskont r.išfca renta I* f» — r. l - M i: a l:-. T: Ir.Z. izc - jčifr. m3ja. n u d i m p f " ' n. 1 Uničit ; a maj K J 5 34 do l- rž z-.x -n •--do--, o . pr za ra»j cd ' 17 •!<» >U> iT :>" «r..r»'/a za mri K 13*04 do K 13 06. P&tui« a : j «• n povpra^evan- srednje. «r:- d- d ca mi ru ji. : J6.000 met. stot. ob odpretju vzdržan«. pr znej." nespremen jeno. — Druga žita ne-f»p:emrjijeno. Vreme: nestanovitno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good averajre za maj —.—, n* ptemher 1 s, za december 37.' 4) za marec 37.3/4. Mirno. — Ivava Rio uavadra loco :-»7—39, navadna reelna 40-41, navadna dobra 4:2—43. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za mai 10—. za iunij 10.—. za julij 15, za avgust 16.10. za september 10 45. za oktober 10.S0. — Stalno Vreme : < Msično. Havre. (iskltp.) Kava Santoa good average za tekoči mteec 44.—. za sept. -14 75. New-York. (OtvorjFnje). Kava Rio za bodoče dobave. — Stidno, za 5 do 10 btot.nk nižje. Prodaja : 2S.UOO vreč. L o u d o n. Sladkor is repe surov 77/. Sb. Mirno. Pariz Rž za T°koči mesec 15.25. za junij 15 50. za julij-avgust 15 75. za sept-dec. 15.75 (mimo). — Plenica za tekoči mesec 23.55, za junij "23.05, za julij-avgust 23.25. za sept -dec. 22.20 (mirno). — M<>ka za tekoči mesec 3o.—, za junij 30.35, za julij-avgust 30.45, «e.r>r°mber-dec. 29.30 (stalno). — repično olje za tPkoi'-i mesec 59.25, za junij 59.—, za julij-avgust 59.25, za sept.-dec. 60*50 (stalno). — špirit za tekoči mesec 41.'<5t za junij 4175. za julij-avgust 41.75 za september-dec. 38.25 (mlačno). — Sladkor surov 88° u*o nov 21.*/-— 21-a/. i mirno), bel za tekoči meHeo .4 za junij "H.s/4, za julij-avirust 15 t/„, za oktober januvar 26.1 tmirno), rafiniran 50.--F 6 r>0 — reme: vroče. Kdor Ijtbl kakao in Sokolado, toma bodi priporočan: p Ivan« floffa Kandol-Ka^o ki ima najmanj tolaSo v sebi, je torej najlaie prebaven, no orovaroča nikoli zaprtosti in jo ob najbolj-„ Imb okusa izredno poceni. Pristen samo s imenom (?) Zvan Hoff > in ■ levjo \i^ratveno snamko. A Zaroji po V* kg 90 vinaij ev » » '/• > 60 » Dobiva so povsod. Mali oglasi. 500000CXXXXXXX500C KwizdoVa tekočina BiJ&Jftii »V . Mehanična delalnica XXXXXXXXXXXXX5CX C lAlarik Lantschner l Črešnje (Haslame) zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa štev. 12 Eksklurivuo zastopništvo in zaloga "vetovnozuane tovarne $ j sveže in lepe razpošiljam vsi 5 Man v poštnih košaricah <><1 m >a> —s« —— k o* po Iv "2**20, s povzetjem, 11:1- ® koles (bicikljev in motociklet) ff t i* • \ i j V*) ->styria tvrdke jooh. Pucii a dal e priporočam vsako J ^^^ & Co v Gradcu, kakor tudi r r . »CTp Schaffhause, Lcoginss, Tavsnea it.. kakor tudi zlate, srebrna m kovin ^.^e V 4 ure za gospe. Izbor ur birrao * Sprejema popravljanja po nizni.i cer.ai: 295,430.382 ^j^MS^lI^...... Korneuburg pri Dnnajo. Terana I. vrste in prav dobrega črnega in belega vina po 28-36 kron — franko kolodvor Motovun ili Pazin — proda (ne izpod 5 lekt.) Uprava Cerkve u Rakotolah (Istra). 619 Gostilna „Alla Costanza" Nuova it. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o s i č za povekšanje dobro upeljanega povzetja išče inžener Ž i v i c v Trstu, Trgovinska ulica 2. 531 Družbenika se v Podgradu v Istri oddajo v novi hiši •/. lepim razgledom v najem sobe z vso opravo. Več pove ..Inseratni oddelek Ed nosti". 609 Letoviščarjem Odda se v najem z velikim hlevom ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni 2. in pol uri ojl Trsta, pripravna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se poizve pri ,,Inse-ratnem uradu Edinosti". 900 Pianict star- J*^0 zmožen, se ponuja društvom llCtlllol in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igTanju na glasovir proti zmernim cenam. Za naslov je prašati pri „Inseratnem uradu Edinosti" (700 Ifllharioa je služila 27 ,et P" pokojnem IVUlIal Itn kanoniku Karabaiču, želi stopili v tilužbo v kaki manji družini. Naslov pri „ Edinosti". Malo Versalovič. stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. Ponudbe na „Inseratni urad Edinosti" pod (750) Krčma „Al Trifoglio" istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja Priporoča se al. občiuatvu Katarina Vatovec. fll/nrOP krasen, na najlepšem in uajzdravejem UVUlCL gnču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati, v .Inseratnem uradu Edinosti". 660 Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST Sp*ridione štev. 6. V prodaj al iiici obuvala „Al Buon Operaio" TRST — ulica di Riborgo št. 31 je na razpolago velika izb era obuvala za moške, ženske in otroke. Cene zmerne. parkete Kremo Exe!sior za čevije ste ju že poskušali? Heprekosljivo! - Dobiti jt" povsod. = Tovarna voska za svetliti Essfcei* & S: r.o TRST — ulica Giulia 76 - TRST ^.jboJjše s.*edstvo " i stiti vsak o fino ru» ^eno aii črn o obuvalo jfcolj b© p riporoča vnevreauz in lakirane čevlje. D UNAJ, XIII! = ALBERT BROSGH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1SS2. Velika zaloga Mulom ia kap za vojake in civilist Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za ^koil provzročeno po moljih in po požaru. Modistinja izgotovlja ter obnovlja najelegant-nejše klobuke. Ulica Giulia 34, IT. 583 Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI- v „Edinosti" Gallegiante Nazionale. Kopališče Rozman se otvori prve dni junija. Kari Kozman, lastnik. m ' FILIJRLKfl BANKE „UNION" u TRST0Lb se bavi z vsemi bančnimi in menjtfnimi operacijami prejema vplačila na tekoči račun, plačevaje 2%% obresti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime ▼ kronah: po 3*L*!o * dnevni odpovedi » 3s/» °/• »» »» »» • 3*/«% n* šest mesecev stalno v Napoleonih; po 3°/0 proti 30 dnevni odpovedi »» 3V»°/o na še8t mesecev stalno „ 33/»°/o na eno leto stalno ; na bančni žiro plačevaje brez nikake omejitve zneska S®/4°/0 letnih obreatij, izvzemši slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila s dnem svrUvidgt se vplačila. Isvrftoje sa svoje korentlate inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trat, Dunaj, Budapeat in za druga glavna mesta monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlaščuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih koli troškov. Izdala In kupuje po dnevnem kurzn, prosto vsakoršnih troškov, menjične vrednote italijanske banke (Banca d' Italia), neapeljske banke (Banca di Kapoli) in na sicilijansko banko (Banca di Siellia). „ . . ^ __... .. Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup tn prodajo Javnih Icrealtn&n drisvat rente, delnice, obveznice, srečke, naj se iste kvotirajo na tržaški borzi ali na kaki drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vrednost. Odpira tekoče račune z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zastav-ljenju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoru. Odpira kredite proti listinam o nakrcanju za tržišča v Londonu, Parizu, Hamburga, Berolinu itd. po posebnih pogojih. Izdaja ln prejema meniice in nakaznice Da katero-koli evropsko ali tzven-evropako tržišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li tuzemako ali inozemsko tržišče. # Depozitni oddelek. Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednostij kakoršne-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejšimi pogoji, Filijalka Bauke Union — oddelek sa blago — preskrbljujb nakup in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, |police o nakrcanju, warrante itd. in jamči za "H plačilo carine. r _I_ ch____m Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične kožne bolezni itd. se je povrnil in prevzel 1 SvoJ ambulatorij. Sprejema od 12. do 1. in od 4. do •">. pop. TRST — ulica Sanita St. 2, L l - TRST Najfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri i . narodni zalogi olja Tn Barriera štev. 3. ivan Muionig, lastnik- Via Belvedere štev. V soboto dne 26. maja odprla se je na novo dobroznana gostilna Andemo de Francele v ulici Belvedere štev. 23 (zraven Transporta) Točila se bodo vsakovrstna dobra in pristna vina I. vrsto po Jako nizkih csaih. Domaća Kuhinja isalci čas dobro preskrbljena Priporoča se si. občinstvu za mnogobrojni obisk dobroznan gostilničar FRAN FUK Umetni fotograf ični atelie pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotograrično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjostJlokalov,por-celanaste.plošČe za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsatatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naiočbe in jih izvršuje na domu ali zunaj mesta. O priliki birme! Ogromna izbera oblek za dečke iti za otroke, moSkih oblek in površnikov. Blago za obleke na mero. ALL' UNIVERSO trg Carlo Glodoni štev. I ■ Via Belvedere štev. 23. Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Nazie?ia!e koles na bencin (motociklet) ROSSLER & mmVi pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin mehanična delalnica ^ w kolesarska šola GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3, GLAS. V bogatej zalogi pohišiva Em. Ehrenfreuncl (prej Jesi) ulica Nuova 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem.