Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/UJ

VENEC
Ielefoni uredništva In oprave: «041, 4(W», 404)3, «04)4, 4(W>5 — Izhaja vsak dan sjntraj razea ponedeljka in dneva po praznik.
Cekernl račnn,
Ljubljana številka 10.650 in 10.349 sa inserate.
Uprave:
Kopitarjeva ulica številka 6,
Roseveltov korak
v Proti koncu preteklega tedna so Združene države severne Amerike sporočile Evropi presenetljivo novico, da odpotujeta kot osebna odposlanca predsednika Roosevelta na daljši obisk v stari svet podtajnik Suinner Welles in Miron faylor. Med tem ko bo slednji ostal pri Vatikanu, da vzdržuje neposredne stike med papežem Pijem XII. in predsednikom Roose-veltom, bo prvi obiskal po vrsti italijansko, nemško, francosko in angleško vlado, kjer se bo zanimal za to, ali in v koliko so omenjene države razpoložene, da bi prej ali slej sklenile mir, oziroma bi ga pomagale skleniti; drugič pa bo skušal izvedeti pogoje, ki jih posamezne velesile postavljajo za to, da odložijo orožje. 1 osredno pa bo Suinner VVellfs skušal priti v stik tudi z drugimi nevtralnimi državami Evrope in pri njih sprožiti misel o bolj strnjenem sodelovanju vseh pri pripravah za obnovo mednarodnega življenja, ki bo postala neizbežna po zaključku vojne.
Predsednik Roosevelt je sicer izrecno poudaril, da naloga njegovih odposlancev ni ta, da bi kjerkoli že posredovala naravnost za mir ali komurkoli predložila kakšne tozadevne načrte, ampak gre njemu samo zato, da poizve kakšno mnenje vlada v Evropi glede pomir-
— j •	*	gtcuc jjuiiiu-
jenja vojskujočih se držav pa vsega močno vzburkanega sveta sploh, in ali bi se bilo mogoče pogovarjati že sedaj o tistih zadevah, ki jih je potreba razjasniti in pripraviti, preden bi bilo mogoče konkretno govoriti o trajnem in poštenem miru. O svojem vatikanskem odposlancu pa je predsednik dejal, da je za Ameriko samo po sebi razumljivo, da ima pri papežu svojega zastopnika, ker je pač vrhovni poglavar katoliške cerkve eden najbolj močnih čini-teljev, ki bo mogel v pripravnem trenutku priti na pomoč Združenim državam Amerike, da po skupnem načrtu izposliije mir, ki bi zajamčil novi red v smislu krščanske pravičnosti in spoštovanja krščanskih načel o dostojnem sožitju narodov. Na vsak način bo delo obeh poslancev velike važnosti za Združene države, kateri bosta mogli dati točne informacije o dejanskem položaju v Evropi.
Evropa je tak6 postavljena pred politični dogodek, ki mu ni mogoče odrekati velikega pomena, čeprav ne gre za kakšno neposredno mirovno posredovanje. Amerika je ostala izven evropske vojne burje in njena trdna želja je, da tako tudi ostane. Toda vloga, ki jo ima kot največja gospodarska sila na svetu, ji narekuje dolžnost, da ne pusti, da bi dogodki, ki morajo porušiti do tal svetovno gospodarsko skupnost in s tem tudi vezi, ki sploh družijo omikane narode, šli kar mimo nje, ne da bi se ozirali na njo ali pa ona nn nje, ko pa tudi njeno življenje globoko prizadevajo. Kako bi se mogle Združene države severne Amerike zadovoljiti z vlogo neprizadetega opazovalca, kadar se bo po vojni sklepal mir, ki bo morda za dolgo dobo določil usodo sveta, v katerem Amerika tako v gospodarskem, kakor tudi v političnem in kulturnem pogledu zavzema tako važno mesta? Ni pretirano mnenje tistih državnikov, ki so rekli, da bo ameriška vlada ob sklepanju o novem redu v Evropi izpregovorila najbolj važno besedo. Ako bi bila Amerika po kakšnih, danes še neznanih vzrokih prisiljena, pridružiti se kakšnemu vojnemu taboru kot vojskujoča se stranka, je nedvomno, da bo vloga ameriškega predsednika pri sklepanju miru še večja, kakor je bila leta "1919 vloga Wilsona, ako bi pa ostala nevtralna vse skozi do trenutka, ko bo vojni požar ugasnil, bo vloga ameriškega predsednika in njegove vlade še neprimerno večja in bo njen glas pri zaključnem obračunu spioh odločilen. Zato hočejo Združene države severne Amerike že sedaj v Evropi zasesti tiste politične postojanke, ki so ji za uve-ljavljenje njenega stališča potrebne, kadar bo prišel tisti trenutek, ko bo treba Evropi dati nov gospodarski obraz in drugo bolj trajno politično obliko po načelih, ki so Ameriko, kakor vemo, dosledno vodila, odkar ta največja demokracija sveta obstoja.
Rooseveltova odločitev je seveda napravila po vsem svetu globok vtis. Vojskujoče se države obeh taborov imajo vse, čeprav ne iz istih nagibov, tako veliko spoštovanje do Amerike, da neka izjava, ki opozarja na to, da amerikanska želja po miru ne bo mogla predrugačiti vojnih oziroma mirovnih ciljev obeh zapadnih demokratičnih velesil, ne pomeni pač ničesar drugega kakor poudarek, da se mera tudi Amerika ozirati na tiste ideje in nagibe, ki so bile vzrok, da se je vojna začela; da pa bo Amerika imela vehko besedo pri tem, kako se bo oblikoval novi svet, da bo mir kolikor mogoče bolj pravičen in trajen, tega se pač zaveda vsakdo.
Nemško časopisje molči, kar pa seveda tudi ne pomeni, da se inicijativa Amerike ne bi pravilno cenila kot globokosežen dogodek, Za enkrat je bil korak predsednika Roosevelta z največjim uvaževanjem sprejet v Italiji, ki jo bo Welles prvo obiskal. V Rimu poudarjajo ob tej priliki, da so bili o Rooseveltovi nameri obveščeni že v naprej in da se stališče obeh držav, ki hočeta mir na podlagi pravice, popolnoma strinjata. Zaradi tega bo seveda Italija Rooseveltova prizadevanja podpirala z vso močjo, in da mir na podlagi pravice za Italijo pomeni predvsem uresničenje njenih znanih zahtev, je menda vsem znano. Na vsak način bo podpora največje nevojskujoče se države v Evropi za Ameriko pomenila veliko. Jasno pa je tudi, da ima Amerika za seboj vse druge nevtralne države v Evropi, ki si ničesar ne želijo bolj, kakor da se vojna konča in da se ustanovi mir, ki bi jamčil vsem narodom, da žive neodvisno svol>odno življenje v taki politični in gospodarski skupnosti, ki vsakemu omogočuje dostojno življenje in napredek.
Edina država, ki je odposlanec predsednika Roosevelta ne bo obiskal, je Sovjetska Rusija. Eni razlagajo to tako, da hoče Roosevelt So-vjete sploh prezreti kot kakšen činitelj pri reševanju evropskih sporov in vprašanj, dočim drugi menijo, da predsednik Roosevelt ni hotel pokazati, kakšno stališče Amerika zavzema nasproti sedanjemu finsko sovjetskemu sporu (oficijelno namreč). Nekaj odjx>ra proti Roo-seveltovemu koraku je med njegovimi politič-
Dvanajst sovjetskih divizij napada Mannerheimovo črto
Sovjeti poročajo, da je črfa prebita, toda Finci in nevtralci zanikajo sovjetsko samohvalo
»Krasna ja zvezda« svari rdeče vojsko pred pretiranimi upi
London, 12. febr. AA, Reuter: Poročila sovjetskega poveljstva trdijo, da so sovjetske čete dosegle nadaljnji uspeh v veliki ofenzivi proti Manner-heimovi črti.
Tuji vojni strokovnjaki menijo, da je bil ta uspeli dosežen za ceno izgub 9.000 vojakov in 100 tankov v 12 dneh. Sovjetska poročila trdijo, da so bile finske čete potisnjene v Karelijski ožini nazaj po močnem topniškem dvoboju in po borbi pehotnih enot. Poročilo trdi dalje, da so prednji sovjetski oddelki zavzeli 16 obrambnih utrdb, med njimi osem jeklenih topniških utrdb. Borbe pri S u m m i ie vedno trajajo na fronti, dolgi 12 km. Na sovjetski strani se udeležuje teh borb več tisoč vojakov z velikim številom strojnic. Finske izgube med branilci Man-nerheimove črte znašajo več kot tisoč vojakov.
Finsko poročilo trdi, da sta bili v 6oboto ob sovjetskem napadu iz zraka zbiti dve sovjetski letali. Viipuri je bil ponovno bombardiran in je hudo poškodovan. Nadalje javljajo finska poročila, da se je finskim četam posrečilo uničiti 6ovjetski oddelek 70 motociklov, ki je privozil po ledu v severovzhodnem delu Ladoškega jezera. Ta oddelek je pripadal 18. 6ovjetski diviziji.
Na severnem bojišču pa pada že nekaj dni sneg in zaradi tega tam ni večjih operacij. »News Chroni-cle« pa poroča, da bo v kratkem odpotovalo iz Anglije na Finsko 200 britanskih prostovoljcev, t. j. prvi del od 5.000 mož, ki so se prostovoljno prijavili za finsko vojsko,
Sovjetsko poročilo
Moskva, 12. febr. AA. Hava6: Sporočilo vrhovnega poveljstva ljeningrajskega vojnega okrožja od 11. februarja se glasi:
Ogledniška delavnost. Tu pa tam topniško streljanje. Severno od Ladoškega jezera je bilo nekaj prask med pehotnimi oddelki. Na Karelijski ožini se fe razvil topniški dvoboj. Prav tako je prišlo do spopada pehotnih oddelkov. Sovražnik je bil povsod potisnjen. Sovjetske predhodnice so zavzele 16 obrambnih utrdb, opremljenih s topništvom, od katerih je osem utrdb popolnoma betoniranih. Sovjetsko vojno letalstvo je izvedlo več ogledniških poletov in bombardiranj.
Angleški Reuterjev poročevalec o bojih
Uspeh sovjetskih čet, ki so zavzele en del Man-nerheimove črte, taktično ni nič važen. Borbe na tem odseku še vedno na vsem bojišču trajajo. V soboto in nedeljo so bili najhujši boji pri Summi, Pe-nusjerviju, Hojhenajerviju in Guonsiju v Karelijski ožini. Sedaj teko bitke posebno zahodno od T a j -p a l e, toda sovjetskim četam se ni posrečilo prodreti globlje od prvih postojank ManneTheimove črte, katere so na tem mestu zavzele.
Promet med Ljeningradom in Karelijsko ožino je v veliki meri otežkočen zaradi tega, ker prevladujejo finska letala nad V6emi prometnimi zvezami. Finci napadajo zlasti vse tri železniške proge v teh krajih. Na odseku pri Summi dovažajo zlasti hrano in mu-nicijo. Zaradi napada finskih letalskih sil pa imajo dovozi veliko zamud. Glavna borba se vodi med topništvom. Tuji strokovnjaki trdijo, da so Sovjeti pretrpeli hude izgube. Poveljnik 11. sovjetske divizije polkovnik Borisov je padel v borbah pri Pitkarante.
Francoski poročevalec:
Sovjeti hočejo za vsako ceno doseči uspeh do 23. februarja — obletnice ustanovitve rdeče vojske
Helsinki, 12. febr. t. Havas: Sovjetsko poveljstvo je zbralo velikanske sile v Kalerijski ožini proti Mannerheimovi črti. P«selino srditi in vztrajni so sunki pri Summi in T a i p a 1 a , kjer sledi napad napadu brez oddiha, med tem ko sovjetsko letalstvo bombardira finsko zaletje. Sovjeti hočejo očividno za vsako ceno izsiliti končno odločitev na finski fronti do 23. febr., ko rdeča armada slavi obletnico svoje ustanovitve. Finci so do 11. februarja opolnoči držali še vse postojanke. 0 položaju današnjega dne pa šc ni uradnih finskih poročil.
Iz dobro poučenih vojaških krogov izhaja, da napada v Karelijski ožini 7. sovjetska armada, ki ji še vedno poveljuje general M e r e ž k o v. Ta armada je sestavljena iz 3 armadnih zborov, ki imajo skupaj 12 divizij (sovjetska divizija ima 18.000 mož, torej znaša skupna moč te armade okrog 200.000 mož), 4 brigad težkih tankov in treh zborov srednjevelikih tankov (skupno 1000 tankov). Topništvo je dobro zasedeno in so našteli najmanj 18 topov kalibra 24 in 3 velike pomorske topove. 1« jih prevažajo po železniškem tiru. Sovjetskim četam nasproti stojijo sorazmerno slabe finske čete, ki zaradi svoje številčne slabosti niso mogle začeti ofenzive, marveč se omejujejo na obrambo betoniranih postojank Mannerheimove
nimi nasprotniki v Ameriki sumi, češ da bi se Združene države Amerike sploh ne smele vmešavati v evropske zadeve. To stališče pa seveda na svetovnem pozorišču ne prihaja v poštev. Končno sodbo o poslanstvu VVellesa in Tavlora pa bo mogoče izreči šele, ko se bo izvedelo, o čem je obravnava! z vladami evropskih držav in kakšno stališče bodo le-te nasproti ameriški incijativi končno zavzele
črte. Finska armada je številčno tudi preslaba, da bi mogli Finci na kakšnem drugem bojišču začeti z razbremenilno ofenzivo.
Sovjetske baterije so včeraj iz Kronstadta obstreljevale Viipuri in razdejale elektrarno. Tudi bombniki so metali bombe na Viipuri, ki se počasi spreminja v kup razvalin.
Helsinki, 12. febr. t. Reuter. Poročilo finskega generalnega štaba dne 12. febr. pravi:
Sovjetski napadi v Karelijski ožn trajajo dalje z vedno bolj naraščajočo silo. Današnji napad pri Summi je bil hujši od prejšnjih. Sovjetske izgube so zolo hude in jih računajo na 1000 mrtvih. Finci so na vseh frontah uničili 73 tankov.
Finsko uradno poročilo pristavlja, da so sovjetske trditve, da so Sovjeti zasedli nekaj postojank Mannerheimovih utrdb, popolnoma neresnično.
.. do konca aprila
London, 12. febr b. »Daily Mail« poroča iz Stockholma, da je Stalin začetek aprila označil kot zadnji rok, ki mora prinesti ORočilno zmago Sovjetske Rusije na Finskem. Stalin polaga veliko upanje v generala Sipisnilova, ki je prevzel vodstvo operacij na Finskem.
Pomoč Fincem:
Angleški list napoveduje, da se . bo glavno bojišče med Anglijo, Francijq in Nemčijo kmalu preneslo — na Finsko
Pariz, 12. febr. t. Havas. 150 Madžarov
je danes odpotovalo iz Le Havre na Finsko, kjer bodo kot prostovoljci vstopili v finsko armado. Na poučenih mestih pravijo, da to ni edini oddelek Madžarov, ki je odšel na Finsko, marveč da jih jo že mnogo, ki se borijo v finskih vrstah in da jih bo še mnogo, ki bodo sledili.
London, 12. febr. t. »Yorkshire Post« piše, da se hitro zbira armada prostovoljcev, ki bo v kratkem odrinila na Finsko. Brez ozira na Poljake, ki jih ima poljsko vrhovno poveljstvo namen poslati na finska bojišča, bodo iz različnih narodnosti zbrali armado 50.000 prostovoljcev, ki bodo konec aprila že izvežbani in verjetno že na finskih bojiščih.
Vojaški sotrudnik tega lista — ki je glasilo
II
bivšega zunanjega ministra Edena — pravi, da bodo ukrepi, ki jih zavezniki, to sta Anglija iu Francija, pripravljujo za pomoč Fincem, Sovjetsko Rusijo in Nemčijo prisilili, du bosta med seboj sklenili vojuško zvezo. Kakor hitro bo to doseženo,
se bo glavna pozornim bojev iz zahoda prenesla takoj na evropskih vzhod in se bodo na finskem bojišču prvič pomerile nasprotujoče si velesile. List dodaja, da bo s tem seveda tudi takoj odprto vprašanje, kakšno stališče bodo zavzele skandinavske države Švedska in Norveška, kakor tudi to, če ne bi kazalo dati armadi generala Weyganda, ki sedaj čaka v Siriji, kakšne naloge v območju Črnega morja.
Krasnala Zvezda'' svari
Moskva, 12. febr. t. Reuter. Glasilo sovjetske armade »Krasnnja zvezda« objavlja članek o borbah na Finskem, kjer pravi, da se Finci borijo z največjo hrabrostjo. Borijo se do zadnje krogle. Sovjeti ne ujamejo nobenih ujetnikov, ker se Finec enostavno ne vda, marveč se bori do zadnjega. Sovjetski list svari rdeče vojake, naj si nikar ne predstavljajo, da je zasedba nekaterih prednjih postojank Mannerheimove črte že zmaga nad Finci. Kolikokrat se je že zgodilo, da so Finci nenadno napadli in postojanke spet zavzeli. Spomniti se je treba samo na neko divizijo, pravi moskovski list, ki je zasedla nekaj finskih postojank, pa je bila naenkrat od dveh strani obkoljena in napadena in so morali Sovjeti uporabiti takoj sveže čete, da so rešili vsaj del te divizije, ki bi jo bili Finci sicer popolnoma uničili. Šele kadar bo padla vsa Mannerheimova črta, šele takrat bo za rdečo armado prišel čas, da proslavlja zmago nad sovražnikom.
Švicarski socialisti za Fince
Bera, 12. febr. AA. Havas. Glavni odbor švicarske socialistične stranke 6e je včeraj zbral v Curihu in je soglasno sprejel tudi sledečo resolucijo: Odbor švicarske socialistične stranke obsoja sovjetski napad na malo miroljubno in demokratsko državo Finsko. Odbor izraža Fincem 6voje simpatije in svoje občudovanje za njihovo junaško borbo. Odbor pošilja svoj pozdrav delavskemu in socialističnemu stanu na Finskem, ki predstavlja najboljšo zaščito finske neodvisnosti in ljudskih svoboščin. Odbor želi zmago Finske, ki bo imela velik pomen za življenje in svobodo vseh malih narodov.
Na zahodnih frontah
Na morju
Kopenhagen, 12. febr. b. Neki višji nemški uradnik v Berlinu je dal snoči izjavo, da se ima vse Severno morje smatrati za vojno področje, ki je nevarna cona za plovbo nevtralnega brodovja. Nemčija sme brez opomina torpedirati vsako nevtralno ladjo, ki bi plula brez luči, odnosno če bi plula v krivi črti ali pa v sovražnem spremstvu. Plovbo nevtralnih ladij pomenjn neposredno pomoč sovražniku ter bo nemška mornarica proti temu najstrožje postopala.
_ London, 12. febr. AA. Štefani: Iz Sofije poročajo, da je prišlo na angleški tovorni ladji »Tinternabek med plovbo do eksplozije bomb. Ladja je odplula iz pristanišča Burgasa s tovorom žita. Preiskava je ugotovila, da je bila bomba položena v ladjo med nakladanjem žita v pristanišču. Po vsein' se zdi, da gre za zabotažo, ki so je orgunizirali komunisti.
Bruselj, 12. febr. t. Reuter: Belgijsku 'adja »F 1 a n d e r s« (5827 ton) se je pri izhodu iz pristanišča zaletela v neko tujo dosedaj še nepoznano ladjo. Obe ladji sta tako rekoč zlezli druga v drugo. Upajo, da se ladji ne bosta potopili.
London, 12. febr. t. Reuter: Admiraliteta javlja, du je sovražnik potopil dva bojna čolna, sRobcrt Brown«, ki je bil pod poveljstvom poročnika Clarka, in >Fort R o y a I«, ki je bil pod poveljstvom kupetana Kinga. Uničilu so ju nemška bombna letala. Posadka, ki je štela 18 mož, je utonila.
Amsterdam, 12. febr. t. Reuter: Nizozemski parnik »B n r g o r d i j k« (6855 ton) je bil na potu iz Nizozemske v Ameriko pri Bishoprocku od nemške podmornice ustavljen, preiskan in nato potopljen. Posadka je rešena.
Na suhem
Berlin, 12. febr. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Na bojišču je dan potekel mirno. Kljub slabemu vremenu je nemško letalstvo letela nad Veliko Britanijo. Ena angleška patrolna ladja je bila potopljena. Vsa nemška letala so se vrnila nu oporišča.
Pariz, 12. febr. A A. Havas: Poročilo vrhovnega poveljstva 12. februarju zjutraj pravi: Sovražni napad na naše predstraže je bil odbit. Včeraj je bilo nekaj topniškega streljanja.
Francosko jjoročilo vrhovnega generalnega štaba pravi, da na zahodu ni bilo nič novega. Mraz je ustavil vse vojaške operacije.
Havasovo poročilo v Parizu pravi, da je spet čutiti delovanje nemške propagande, ki razširja razburljiva poročila o zbiranju nemških čet na belgijski meji. Tako se je zadnje
dni širila novica, da so Nemci pri Aache-nu zbrali 12 divizij. Prav tuko govorijo ti propagandisti, da so nemške čete v velikem števil u prikorakale na Slovaško, kakor da bi hotele ogrožati Romunijo. Havas pravi, da imajo ta poročila, ki se navadno ujemajo tudi s sovjetskimi poročili o predoru Manner-heimvoe črte na Finskem namen, sejati med nevtralce strah, med francosko javnost pa zmedo glede bodočih ciljev nemških vojskovodij.
Novozelandci so prišli
Kairo, 12. febr. t. Reuter: V Sueški prekop ie prišel eden največjih vojaških prevozov, kar jih pozna zgodovina. Priplul je namreč prevoz novozelandske arinude. ki prihaja v Evropo, da se udeleži borbe proti Nemčiji, števila te armade ne objavljujo. Novozelandski zbor je pod vodstvom gencrula Fryberga. Minister za dominione Anthony Eden je z letalom odletel v Egipt, da pozdravi Novozelundce. Nesel je s seboj posebno kraljevo pozdravno pismo, ki je bilo novozelandskim vojakom prebrano ob prihodu v Sueški prekop.
Del posadke »Graf von Spee« pobegnil v Nemčijo
Montevideo, 12. febr. b. Pod zelo čudnimi okoliščinami je izginilo 11 članov posadke s potopisne nemške vojne ladje »Admiral Graf v. Spee« in ok opne lad)2 »Takoma«. Domnevajo, da so pobegnili v Nemčijo, in sicer preko Italije. Gre večinoma za častnike in strojne inženirje. Bržkone so pobegnili v Brazilijo in se tam vkrcali na kakšno italijansko ladjo.
Predsednik argentinske republike je sklical dane« konferenco, na kateri sta sodelovala tudi notranji in mornariški minister. Na seji so sklepali glede nemških mornarjev t potopljene ladje »Admiral Graf v. Spee«. Navzočnost okrog tisoč mornarjev v Buenos Airesu in njihova pojava v javnosti ni napravila najboljši vtis. Bojijo se tudi, da bodo nemški mornarji zlorabljali dano jim svobodo za propagando v narodno-socialistične namene. Bržkone jih bodo sedaj poslali v skupno taborišče nek)e zunaj mesta.
Bruselj, 12 febr. AA. Belga: Danes dopoldne je izbruhnila stavka v rudarskem bazenu v Churlesu.
Zagrebška vremenska napoved: Illudneje.
Zemunska vremenska napoved: Toplota se bo lahno dvignila, vendar nn bo še precej močen mraz. Prevladovalo bo" oblačno in megleno vreme v vsej državi. Na Priinorju dež, v notranjosti pa sneg ali pa sodra.
Prosvetni minister pri dr. Korošcu
Ljubljana, 12. febr. Danes je obiskal prosvetni minister g. Bo/a Maksimovič g. predsednika senata dr. Antona Korošca v Marija-nišču in ostal z njim v razgovoru nad eno uro.
40-letnica » Gorenjca <
V	soboto je izšla slavnostna številka kranjskega »Gorenjca«, ki te dni obhaja 40 letnico svojega življenja, kar je za krajevni list častitljiva starost. »Gorenjec« je bil ustanovljen prav za prav na drugi podlagi, kakor je vse lepo popisano v listu, kjer je g. dekan Škrbec v uvodnem članku popisal ves »Gorenjcev« razvoj od začetka do danes. Veliko slovenske politične in kulturne narodne zgodovine je obdelane v tem in drugih člankih te številke. Zanimivo je, da se je s svojimi spomini oglasil prvi lastnik nekdanjega »Gorenjca« tiskar-nar g. Lampret, oglasil pa se je tudi prvi so-urednik lista in voditelj naprednega tabora v preteklosti g. Pire. Vsi so podali zanimive prispevke o političnem razvijanju pred 40 leti med nami, zlasti pa stopa v ospredje oseba rajnega dekana Antona Koblarja. Krepkemu branilcu slovenskih narodnih in katoliških načel ob tem jubileju iskreno čestitamo.
Hrvatske mladinske organizacije
»Hrvatski Dnevnik« od 11. februarja prinaša zelo zanimive informacije o organiziranju hrvatske mladine. Mladina po mestih in trgih bo do 21. leta organizirana v »Hrvatskem Junaku«. Od g. dr. V. Mačka imenovani predsednik »Hrvatskega Junaka« je narodni zastopnik za Zagreb g. Milutin Majer. Organizacija šteje danes nad 60.000 članov. Po 21. letu bodo organizirani v Seljački ozir Grad-janski zaštiti. Organizacija hrvatske kmečke mladine bo po odredbi dr. Mačka prepuščena »Seljački Slogi«. Vzr>'a hrvatske mladine v »Hrv. Junaku« —• pravi list — ne bo ne sokolska, ne križarska, tcmvoč hrvatsko nacijonalna. V tem članku pa sicer ni besede o sokolstvu, kar pomeni, da' sokol-sko vprašanje za banovino Hrvatsko še ni rešeno. Zato tudi delokrog ministrstva za telesno vzgojo še doslej ni decentraliziran.
Veiikosrbska fronta
Kakor smo že poročali, sta pretekle dni predsednik JNS gospod Peter Zivkovič in glavni tajnik gospod dr. A. Kramer skušala pridobiti druge srbske stranke za ustanovitev skupne fronte zoper stranke narodnega sporazuma. Zagrebški nedeljski »Jut.-irnji list« pa pod gornjim naslovom prinaša članek, ki v njem izvaja: »Močno zanimivo bo, če se bo JNS posrečilo ustvariti opozicijski blok iz JNS, demokratske stranke in iz pristašev glavnega odbora radikalne stranke. Ta veiikosrbska fronta ne bo nikogar presenetila. Ta fronta bo isto, kar je bilo »jugosiovanstvo« zadnjih 20 let v tej državi. Hotela bo isto, kar so hotele diklature v zadnjih 10 letih. V odnosu do Hrvatov se torej ne bo prav nič spremenilo. Zato tudi na hrvatski strani ni večjega razburjenja niti zaradi pojava in nastopa Srpskega kluba z eniinentnimi srbskimi »liberalhimi« prvaki, niti zaradi pojava »Srpskega borca« ali »Srpskega glasa«, niti zaradi nastopa raznih episkopov itd. Prav tako se nihče ne razburja zaradi pojava in obrisov tega veliko-srbskega bloka.« —JNS je torej po sodbi Hrvatov nosilka velesrbstva. Tako smo mi JNS presojali že takrat, ko je ta stranka šla z dr. Mačkom skupaj na volitve.
Zborovanje JRZ v Novem Sadu
V	nedeljo je v Novem Sadu zboroval bano-vinski odbor JRZ za donavsko banovino, kjer je govoril minister inž. Bešlič. Sprejeta je bila nazadnje resolucija, ki »naglaša, da je danes edino mogoča in državi neobhodno potrebna politika sporazuma, ki jo izvaja Cvetkovičeva vlada. Ta politika je že doslej dala vidne uspehe ter je samo po njej mogoče priti do popolne ureditve naših notranjih razmer in do popolne ureditve našega političnega življenja.« V drugem delu resolucije je naglašena potreba sodelovanja narodnih manjšin v donavski banovini. Nadalje naglaša resolucija, da JRZ stoji krepko ob strani svojega voditelja Cvelkoviča ter je odločena vztrajati do konca pri započetem delu za urejevanje državnega in političnega življenja. Zato so izmišljene vse govorice, češ da JRZ zapušča svoj program. JRZ je danes močnejša kakor je bila, in sicer zaradi uspehov, ki jih je dosegla ter zaradi nalog, ki jo še čakajo. Zato nudi svojemu predsedniku Cvetkoviču vso svojo silo in moralno pbdporo, da bo započeto delo državne preureditve in zbiranja vseh pozitivnih vrednosti, ki služijo državi in narodu, mogel nadaljevati. Dalje banovinski odbor obsoja vse poskuse od katerekoli strani, da bi se prq:>re-čila politika narodnega sporazuma, ki je v korist državi in ljudstvu.
Srbska resolucija v Somboru
V	Somboru je v nedeljo 11. t. m. bilo veliko .srbsko manilestacijsko zborovanje, ki ga je sklical Srpski klub in na katerem so zborovalci in govorniki manifestirali za srbstvo Vojvodine. Med resolucijami, ki so bile po govorih sprejete, je naglašeno, da so se Srbi sporazumno z vsemi narodnimi manjšinami in drugimi prebivalci Vojvodine leta 1918. na zgodovinski seji v Novem Sadu sami od sebe izrekli, naj se Vojvodina priključi k Srbiji, česar nima nihče več pravice menjavati. Dalje je rečeno, da so se vojni prostovoljci teh krajev borili za veliki ideal, da bi Vojvodina prišla k Srbiji. Izrekajo v svojih resolucijah, da so za vsakršen pravičen sporazum s Hrvati, ker le sporazum more zagotoviti njihov skupni obstanek. Ugovarjajo pa zoper tiste, ki agitirajo, da bi se Somborska Vojvodina, ki ne pripada Srbiji šele 20 let, marveč je že za Srbijo zgodovinske važnosti, odcepila od Srbije ter priključila k Hrvatski. Vsa srbska društva vseh okraje« somborske Vojvodine soglašajo s to zahtevo.
»Delo« zoper glavni odbor radikalne stranke
Glasilo ministra dr. Markoviča »Delo« prinaša članek o zbiranju radikalov ter pri tem napada četvorko radikalnih voditeljev v glavnem odboru. Na koncu pa pravi list: »Vkljub vsemu prizadevanju posameznikov, ki ne žele, da bi se radikali združili, ne bo mogoče ustaviti radikal-skega gibanja k združitvi radikalskih sil, niti ga ne morejo ustaviti štirje ljudje v imenu firme, katere sploh nimajo. Radikali naj namesto, da bi se umikali nazaj, kakor jim priporočajo iz glavnega odbora, gredo rajši naprej s polnim prepričanjem, da je to edina pravilna pot za radikalsko politiko, ki mora zdaj kakor vedno služiti narodu m držav i. i
Nedelja političnih shodov vseh strank
Položaj med posameznimi strankami
JNS želi ustvariti velesrbsko fronto zoper sporazum
Belgrad, 12. febr. m. Kakor vsako dosedanjo nedeljo, so tudi včerajšnjo izrabile vse politične skupine za zborovanja in shode. Po vsej državi je bilo nešteto zborovanj, na ka-terih so posamezni govorniki po mili volji razpravljali o vseh perečih dogodkih zadnjega časa. Kakor navadno, se je svobode v polni meri poslužilu tudi opozicija ter je organizirala vrsto shodov v državi. Vsi ti shodi so spet nudili pestro sliko najrazličnejših notranjih političnih stremljenj, katerim je politika narodnega sporazuma na široko odprla pot v svet.
V	Belgradu ni bilo' toliko shodov. Najvažnejše je zborovanje, ki ga je sklicala JRZ na Dušanovcu. Na njem so med drugim govorili bivši minister dr. Branko Miljuš, senator in bivši minister Vojko čvrkič in bivši minister in sedanji župan belgrajski V. Djurišič in lekarnar Jevremovič. Shod je bil zelo dobro obiskan ter je bil poleg sestankov v notranjosti države najboljši odgovor vsem tistim nasprotnikom, ki trdijo, da je v stranki JRZ baje kriza in bi dali vse, samo da bi stranko spravili s sveta, ker jim ovira pot za dosego njihovih osebnih in političnih ciljev. Vsi govorniki so se v glavnem pečali s sporazumom s Ilrvati in s politiko narodnega sporazuma. Zborovalci so enodušno odobravali tako politiko. Prvi govornik dr. Miljuš je v zvezi s tem omenjal, da ta politika še ni zaključena ter jo bo treba izvesti do konca in izvršiti preureditev v vseh tistih pokrajinah, ki ne spadajo v področje banovine Hrvatske. Ta preureditev je zadnji sklep glavnega odbora JRZ.
V	Novem Sadu je zasedal glavni odbor JRZ za donavsko banovino, o čemer poročamo na drugem mestu.
V	črni gori je imel sestanek bivši minister Djuro čejovič, v Sarajevu pa minister dr. Šcf-kija Behmen, ki je najprej obiskal reis-ul-ulema dr. Spaha, nato pa je imel daljši razgovor s Halidbegom Ilrasnico in drugimi muslimanskimi prvaki.
Razen JRZ so včeraj zborovale tudi druge vladne skupine. HSS je imela shod v Daruvaru, na katerem je govoril glavni tajnik dr. Krnjavič. V Bosni je imel več sestankov dr. Čubrilovič. Čubriloviča je spremljal zemljoradoUki senator Vojašič, ki je na enem shodu dejal, da volitev prej ne bo, dokler se ne bo ustanovila srbska samoupravna enota. Samostojni demokrati niso imeli večjih sestankov, ker se je njihov predsednik Večeslav Vilder mudil v Belgradu ter imel daljši razgovor t ministrom dr. Budi-savljevičem, nato pa i drugimi prvaki SDS. Vilderjev prihod v Blegrad je vsekakor v zvezi z vedno težjim položajem, ki ga ima ta politična skupina med Srbi v banovini Hrvatski in po zatrjevanju objektivnih opozicijskih krogov strahovito izgublja teren. Bivši pristaši so 6e pričeli v masah opredeljevati za dru*ge močnejše srbske stranka v sedanji vladni kombinaciji. Zato je imel Vilder predvsem sestanke z voditeljema demokratov Milanom Grolom in Vlajičem. Nagovarjal ju je, da bi ublažili demokrati svojo ostro opozicijsko stališče do sporazuma 6 Hrvati.
D e m o k r a t i so bili, kakor navadno, tudi včeraj zelo aktivni ter so na svojih številnih večjih in manjših shodih vedno znova poudarjali odklonilno stališče do sporazuma s Hrvati in potrebo združitve vseh Srbov v enotno fronto, ki naj bi bila dostojen partner hrvatskemu narodnemu po-kretu. Posamezni govorniki so svojim zborovalcem pojasnjevali tudi razlog za izključitev dosedanjega člana izvršnega odbora flr. Dragomirja Ikoniča iz demokratske stranke. Kakor je že vodstvo demokratske stranke objavilo, je bil dr. Nikolič izključen, ker je rušil disciplino v stranki ter zmanjševal njeno udarno moč vprav v vprašanju sporazuma s Hrvati, v čemer je demokratska stranka zavzela znano odklonilno stališče. Demokratska stranka smatra, da morajo v sedanjih trenutkih biti njene vrste strnjene ter stoji na stališču, da so srbski interesi ogroženi. Zato je izrekla tako ostro kazen.
Dr. Ikonič je svojo izključitev v listih pojasnjeval s tem, da zagovarja svoje stališče do sedanjega sporazuma s Hrvati, ki ga v vsem odobrava. Vodstvo DS je prav tako izdalo za svoje organizacije daljše poročilo, v katerem kaže delovanje dr. Ikoniča v demokratski stranki, njegova številna potovanja v Kragujevac in razgovore s tamkajšnjim prvakom demokratske stranke Milanovi-čem-Bedo, katerega je po izpovedbi dr. Bože Markoviča, ki je vodil obširno preiskavo o tem, nagovarjal za svojo akcijo ter mu stavil za zgled vstop v vladno kombinacijo. Ali in kakšne posledice je dr. Ikoničev slučaj zapustil v demokratski stranki, je danes še težko reči. Demokratski krogi zatrjujejo, da stranka ne bo trpela prav nobene škode. Nekateri pravijo, da je zaradi svoje odločnosti, s katero je likvidirala ta primer, med opozicijskimi krogi zelo pridobila. Govorijo pa tudi, da ima dr. Ikonič dosti pristašev v svojem okraju ter da si je v stranki sami v teku let pridobil precejšen renome.
Radikalna skupina, ki se zbira okrog svojega glavnega odbora, včeraj večjih zborovanj ni imela. Mi£a Trifunovič se je tudi včeraj mudil v Nišu ter imel več sestankov s prvakom Aco Stanojevičem. Časnikarjem, ki so ga vprašali o zadnjih predlogih, ki so mu jih sporočili voditelji JNS Jovan Banja-nin, dr. Andjelinovič in dr. Albert Kramer o skupnem nastopanju vseh opozicijskih skupin proti sedanji vladi narodnega sporazuma, v kateri sta v glavnem zastopana HSS in JRZ in kateri sta zaradi lažje in hitrejše izvedbe politike narodnega sporazuma že priključeni SDS, in zemljoradniška stranka, je Miša Trifunovič izjavil, da so bili pri njem omenjeni gospodje ter mu izrazili svoje mnenje in želje za tesnejše sodelovanje opozicionalnih strank. Kakor smo že poročali, so Jovan Banjanin, dr. Andjelinovič in dr. Kramer obiskali tudi prvaka stranke Milana Grola, dr. Markoviča in Vla-jiča ter so tudi njim sporočili te svoje želje.
Dr. Kramer med ustanovniki velesrbske fronte
Kolikor smo mogli izvedeti lz dobro poučenih krogov, JNS predlaga volivno koalicijo in skupno akcijo na terenu, ki bi obstala v tem, da bi se v posameznih okrajih postavili za kandidate v prihodnjih državnozborskih volitvah ljudje po dejanski moči koaliranih strank, da bi tako po novem volivnem zakonu omogočili zmago, odnosno večino opozicionalnim strankam. Tako sodelovanje JNS z demokrati in člani glavnega odbora radikalne stranke, naj bi bilo odklonilno stališče proti sedanjemu sporazumu s Hrvati. Zato so omenjeni gospodje na vseh mestih tudi poročali o svojih poročilih, ki so jih dobili od svojih zaupnikov* iz banovine Hrvatske, ki se pritožujejo proti novemu i stanju v banovini Hrvatski in slikajo tamošnje raz-
mere v najtemnejših barvah. Ta korak JNS politično javnost ni presenetil, ker je znano težavno stališče, v katerem se ta politična skupina kot no-siteljica prejšnjih avtoritativnih režimov nahaja prav sedaj, ko se naše politično življenje vrača v svoje stare demokratske osnove in ko se ruši na vsej črti centralizem, katerega glavni zagovornik je prav JNS. Zato pa tudi JNS tudi nikdar noče samostojno nastopati in pokazati pravo moč med ljudstvom, ker bi se v tem primeru vsa javnost prepričala, da je šel čas neusmiljeno preko te umetne politične tvorbe in jo je izbrisal za vse čase za kako resno politično kombinacijo.
Glavno vlogo v vsej tej akciji igra seveda dr. Kramer. Kakor znano, je na njegov predlog prišlo lanskega leta do volivnega sporazuma med JNS in voditeljem Hrvatov dr. Mačkom, čigar ime, kakor drugih narodnih voditeljev srbskih in slovenskih se pod vlado JNS sploh imenovati ni smelo. JNS je z dr. Kramerjem vred do sedaj požrla vse svoje prejšnje obtožbe, ki jih je stalno dvigala proti dr. Mačku in Hrvatom, samo da bi mogla podaljšati svoje politično životarjenje. Kakor hitro pa je g. Cvetkovič napravil sporazum z g. dr. VI. Mačkom, se je JNS pokazala zopet v svoji stari formi ter je začela povsod med srbskim ljudstvom gonjo proti sporazumu. To pa zopet ni prav nič oviralo dr. Kramerja, da se ne bi ustavil v Zagrebu in pri Vilderiu prosil za sprejem pri voditelju Hrvatov dr. Mačku. Časopisje je govorilo tudi, da sta se Vilder in dr. Kramer pogovarjala, kako bi se zopet združili v samostojno demokratsko stranko vsi njeni bivši člani, ki v pretežni večini sestavljajo JNS. Vilder in dr. Kramer sta to zanikala, toda časopisje je na podlagi svojih informacij pisalo dalje, da so se njuni razgovori nadaljevali v tem pravcu. To pa seveda m prav nič oviralo dr. Kramerja, da kot odločen integra-list ne bi iskal stikov z opozicionalnimi skupinami, ki vso svojo trenutno politično akcijo črpajo iz borbe proti tedanjemu sporazumu s Hrvati in ki zbirajo v skupno fronto vse srbske kroge, ki sedanjega sporazuma s Hrvati ne odobravajo. To dela zopet isti dr. Kramer, ki se po Sloveniji prikazuje kot zagovornik sporazuma, hujska ljudi proti dr. Korošcu in njegovim sodelavcem, zakaj ne zahtevajo avtonomijo Slovenije z večjo odločnostjo in večjim političnim pritiskom. Isti dr. Kramer še vedno išče stike s SDK ter je povsod drugod, samo v Belgradu ne, kot zagovornik njene politike. Isti dr. Kramer je v Belgradu največji nasprotnik tega sporazuma ter je povsod zagovarjal sodelovanje
vseh političnih skupin, ki so odločno proti sedanjemu sporazumu s Hrvati, ki sta ga napravila gg. Cvetkovič in dr. Maček in po katerem so Hrvatje zopet prišli do svojih pravic, za katere JNS z dr. Kramerjem vred nikdar ni hotela slišatj, se manj pa jih dati hrvatskemu ljudstvu. Dr. Kramer je pač ostal stari dr. Kramer. Zopet ga ni prav nič oviralo, da je prav tiste dni, ko je JNS sklenila ponuditi demokratom in radikalnemu glavnemu odboru tesnejše sodelovanje, na podlagi odklonilnega stališča do sporazuma, ki sta ga napravila g. Cvetkovič in dr. Maček, da je torej prav tiste dni imel daljši razgovor s predsednikom SDS ministrom za socialno politiko Budisavljevičem, ki, kakor je znano, odobrava tedanji sporazum in je kot tak prišel v vlado narodnega sporazuma.
Takih in podobnih skokov dr. Kramerjeve skupine JNS je politična javnost že vajena ter bo z njo obračunala ob prvi priliki, ko bo narodu dana prilika, da bo lahko izrekel svojo sodbo o najnovejšem političnem dogodku v državi, ki je samo utrdil temelje države ter bo potem, ko bo v celoti izvršena, v bratski slogi povezal Srbe, Hrvate in Slovence. Želja in mnenje dr. Kramerja, Banjanina in Andjelinoviča, da bi med JNS in demokrati ter radfkalnim glavnim odborom priSlo do tesnejšega sodelovanja, je v notranjosti države že izzvala prvo reakcijo. Zagrebški politični krogi vidijo v njej poskus ustanovitve velesrbske fronte, proti kateri nastopajo z vso odločnostjo in izjavljajo, da se je niti malo ne bodo ustrašili.
Pa tudi iz Srbije same ne prihajajo v Belgrad za-JNS prav nič navdušujoča obvestila. Tako poroča današnje »Vreme«, ki piše dobesedno: »Po dobljenih informacijah pristaši glavnega odbora na-rodnoradikalne stranke v Niiu ne pričakujejo možnosti sodelovanja med radikalno stranko in JNS. V vrstah radikalov smatrajo, da JNS kot glavna nositeljica pseudodemokracije iz prejšnjih avtoritativnih režimov nosi velik del odgovornosti za razbijanje radikalnih moči med ljudstvom. Pri tem posebno poudarjajo, da konsolidaciji političnih razmer ne morejo koristiti ničesar tisti elementi, ki so ravno hoteli uničiti politične svoboščine. Sicer pa demokrati in radikali trdijo, da je prejšnje volivno sodelovanje z JNS bilo zgolj tehničnega značaja. Toda danes, ko je na vrsti uvedba demokracije, smatrajo, da se JNS zaveda težine svojega položaja in se trudi, da bi si podaljšala življenje z novim sodelovanjem z opozicijskimi strankami. Zato pa niti radikali niti demokrati ne želijo stopiti v to kombinacijo z JNS.«
Jugoslovansko - bolgarska trgovska zbornica v Belgradu ustanovljena
Belgrad, 11. februarja. Danes je bila v Belgradu ob navzočnosti bolgarskega trgovinskega ministra dr. Zagorova ter zastopnikov naše vlade ter gospodarstva ustanovljena jugoslovaasko-bolgarska trgovska zbornica. Bolgarski trgovski minister dr. Zagorov s svojo ženo se je ob 8 zjutraj pripeljal v Belgrad, kj«žr ga je sprejela množica ljudi ter zastopstvo vlade. Ob 10 dopoldne je bilo ustanovno zborovanje, ki se ga je udeležil tudi naž zunanji minister dr. Cincar -Markovi«, Odposlani so bili brzojavni pozdravi kralju Borisu, kralju Petru in knezu namestniku Pavlu. Prav tako je zborovanje poslalo pozdrave bolgarskemu ministrskemu predsedniku Kjoseivanovu ter našemu predsedniku vlade Cvetkoviču. Po uvodnih besedah našega trgovinskega ministra dr. Andresa je spregovoril, viharno pozdravljen, tudi bolgarski trgovinski minister dr. Zagoro'
Belgrad, 1(2. februarja. AA. Pred konec kosila, prirejenega na čast bolgarske trgovinske delegacije v hotelu Srpski kralj, je prispela brzojavka bolgarskega kralja Borisa III., v kateri se zahvaljuje za pozdrave, ki so mu bili poslani z ustanovne skupščine jugoslovansko-bolgarske gospodarske zbornice. Čitanje brzojavke so prisotni pozdravljali z vzklikanjenj kralju Borisu. Prečitana je bila tudi brzojavka predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra dr. Kjoseivanova.
Belgrad, 12. februarja. AA. Danes ob 13 so priredili trgovsko-industrijska in obrtniška zbornica, glavna zveza kmetijskih zadrug in jugoslo-vansko-bolgarska liga v hotelu pri Srbskem kralju kosilo v čast bolgarske gospodarske delegacije. Poleg bolgarskih gospodarstvenikov in najvidnejših predstavnikov našega gospodarstva so se kosila še udeležili bolgarski minister dr. Zagorov, trgovinski minister dr. Andres, bolgarski poslanik dr. Ivan Popov, novi jugoslovanski poslanik v Sofiji Milanovič, župan Vojin Djuričič, pomočnik trgovinskega ministra, več članov mestnega sveta, novoizvoljeni odbor jugoslovansko-bolgarske zbornice s predsednikom Vladom Iličem, predstavniki Narodne banke, borze, drugih uglednih ustanov in zastopniki tiska.' Med kosilom, ki je poteklo v najbolj prijateljskem ozračju, je prvi govoril predsednik jugoslovansko-bolgarske zbornice Vlada Ilič, ki je poudaril značaj včerajšnjega dela in podčrtal potrebo za čim večjim in bolj tesnim osebnim stikom med obojimi gospodarstveniki. Nato je govoril predstavnik bolgarske zadružne zveze Petkov Kršev, ki je sporočil prisrčne pozdrave bolgarskega kmetijskega ministra Balaba-nova, nato pa prepričljivo govoril o smereh, po katerih se mora gibati jugoslovansko-bolgarsko sodelovanje. Predsednik jugoslovansko-bolgarske lige Borivoje Djuričin je nato prikazal dosedanje delo ter cilje lige. Predstavnik bolgarskih zadružnih bank Fedvažijev je z navdušenim govorom, ki je bil dostikrat prekinjen od burnega odobravanja, je rekel, da meni, da izraz »zbližanje« ni zadosti, če se gre za odnose med Bolgari in Jugoslovani, ker so si ti sorodni že po sami naravi, po krvi in jeziku. Poudaril je, v kakšni meri more gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo pomagati k napredku, sreči in blagostanju obeh narodov. Na splošno željo je povzel besedo tudi profesor dr, Boža Markovič, ki je bil eden iz-
Zastopstvo ljubljanske TOI v Belgradu
Belgrad, 12. febr. AA. Danes dopoldne je trgovinski minister dr. Ivan Andres sprejel delegacijo vseh gospodarskih zbornic, katero je vodil predsednik TOI zbornice v Ljubljani Jelačin Ivan. Delegacija je pozdravila napore vlade in ministra Andresa za oživljenje našega gospodarstva. Delegacija je izjavila, da gospodarstveniki uvidevajo potrebo gotovih bremen, ki padajo nanje, vendar prosijo ministra, da se zavzame za nekatere davčne olajšave. Minister Andres je pozorno poslušal predloge delegacije in obljubil svojo podporo. Delegacija je nato obiskala tudi finančnega ministra Suteja.
med udeležencev sofijskega sestanka lela 1911, ko je bil ustanovljen bolgarsko-srbski gospodarski odbor, ki je skoro istoveten s cilji novoustanovljene zbornice. Rekel je, da se nadeja popolnega uspeha začetega dela za sodelovanje gospodarstev obok držav. -	_
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulica 14
objavlja izid žrebanja z dne 12. februarja V. razreda 39. kola.
60.000 din št. 22704, 54670,
50.000 din št. 66586,
40.000 din št. 73190,
30.000 din št. 706, 24709,
20.000 din št. 35249, 52750, 66006,
16.000 din št. 4000, 24694,
1&000 din št. 7278, 68609, 78475, 98755,
10.000 din št .3745, 14730, 24496, 25552, 50854, 57655, 59127, 63747, 69238, 78171, 81689, 83483, 84081, 97136, 97209,
8.000 din št. 1759, 5843, 5877, 6972, 11081, 14319, 14969, 17972, 20708, 40277 50713, 51388, 54925, 57482, 62209, 68894, 73967, 91922, 92733, 93512, 98093,
6.000 din št. 6346, 9839, 18443, 22801, 23418, 36486, 37520, 40304, 41641, 48160, 53458, 60922, 63405, 81351, 82724, 85221, 89090, 93159, 85556, 5.000 din št. 2453, 17397, 20801, 20876, 45060, 45137, 49559, 53828, 55845, 62797, 63006, 64674, 70888, 73275, 77426, 78870, 83056, 88103, 90760, 93277. 93723 97540,
4.000 din št. 690, 930, 5077, 15506, 16634, 28237, 29190, 30074, 31503, 34946, 35342, 36718, 40063, 43385, 43727. 45247, 46136, 53623, 57154, 75165, 57735, 57935, 63567, 64644, 64673, 65185, 66810, 67312, 68387, 73530, 73554, 75027, 80119, 85505, 85737, 90473, 91847, 98250, 97759, 98313, 98920, 99553.
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko Število dobitkov po 1000 din.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, even-tuelna pomota ni izključena.
Prihodnje žrebanje bo v torek, 13. februarja. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec s r č e«, lahko denar takoj dvignejo.
Kupujte srečke drž. razredne loterije v glavni domači kolekturi »VRELEC SREČE«, ker se Vam sedaj nudi največja prilika, da v kratkem času zadenete kak večji dobitek. Srečke ee bodo prodajale, dokler bo trajala zaloga,
Priporoča se Vam vsem domača kolektura drž. razredno loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova 14.
Velik shod mmistra dr. Kreka na Jesenicah
n	. ,. Jesenice, dne 11. februarja. | svojih pristašev in okrepi svoj Dolitlčni noložai
Danes, v nedeljo popoldne je bilo na Jesenicah Odkar fe v znani svoji resoluciji koe skled i
er° ^A l^J* "a ":l6!":B,OV0ril favni, 'odbor JRZ v tSgfct pJnJo, »
reliko
nister dr. Miha" Krek, ki se je pripeljal"na "jese-nice v družbi bivših poslancev Miloša Stareta in dr. Šmajda. Že ob pol desetih dopoldne so ministra na postaji sprejeli jeseniški župan Markež, Član banskega sveta Arnež, predsednik krajevnega odbora JRZ Franc Bertoncelj ter zastopniki organizacij. Pred Krekovim domom pa je ministra čakala množica ljudstva, pozdravili so ga odposlanstva društev, nakar je godba zaigrala pozdravno koračnico. Ob vstopu v dvorano je bil g. minister deležen prisrčnih pozdravov. Dvorana je bila polna. Minister je govoril dve celi uri ter je bil njegov govor večkrat prekinjen z burnim odobravanjem. Minister dr. Krek je govoril o položaju, v katerem se trenutno nahaja naša notranja in zunanja politika.
Opozoril je somišljenike, naj ne nasedajo izmišljenim in slabonamernim govoricam, ki se že nekaj mesecev neprestano širijo iz znane levičarske kuhinje v Belgradu ter imajo očividno edini namen, zanesti v kroge JRZ zmedenost in vznemirjenje. Nam pa je danes treba tudi v notranji politiki mirne razsodnosti in hladnokrvnosti, a ne zastrupljenosti in nervoze, kajti neobhodno potrebno je, da vsa odprta vprašanja naše notranje politike čimprej spravimo s sveta.
Govoreč o političnih strankah je posebej poudaril, da ni govora o kakem razpadanju JRZ. Ona se pošteno in odkrito trudi, da razširi krog
, ....	- -- — pozneje potrdil
banovinski odbor JRZ v Novem Sadu, jasno in odločno izpovedala svoj državnopolitični program, t. j., da se najprej uredi cela država v smislu, kakor se je to zgodilo s Hrvatsko in da te potem takoj gre na volitve, je zadobila novo zaupanje in nove simpatije med narodom.
Povedal je, da je vlada končala in podpisala volivni zakon. Zdaj je na dnevnem redu zakonski predlog o zborovanjih in političnih društvih, s čimer se bo uredilo tudi vprašanje političnih strank. Ta predlog do sedaj še ni bil predmet vladnih posvetovanj, a se bo to zgodilo prav kmalu.
O zunanji politiki je g. minister izjavil, da naša država, kakor je pokazalo zborovanje Balkanskega sporazuma v Belgradu, sedaj varno plava v vodah miru in nevtralnosti. Ni samo fraza, temveč je g. minister globoko prepričan, da bo naša država pod modrim vodstvom našega kneza namestnika (»Tako je! Živel knez namestniki«) ostala v teh vodah vse do konca. Mir na znotraj, mir na zunaj — t. j. je naše geslo.
Po govoru, ki je bil viharno sprejet, je spregovoril v imenu ZZD g. Smolej, ki je g. ministru predložil želje in zahteve jeseniškega delavstva. Po zborovanju je g. minister sprejemal zastopstva raznih organizacij. Ta shod JRZ na Jesenicah je znova pokazal vso silo in udarno moč somišljenikov JRZ na Jesenicah.
Zborovanja JR Z v Vojvodini
Petrovgrad, 12. febr. AA. Snoči je bila v Pe-trovgradu zabava organizacije JRZ, katere se je udeležil tudi predsednik banovinskega odbora JRZ prometni minister inž. Beslič. Minister se je pri tej priliki sestal s strankinimi osebnimi prijatelji. Zupan je pozdravil ministra, ki je nato svoje pri-atelje seznanil z notranje in zunanjepolitičnim delom vlade narodnega sporazuma. Izjavil je, da je JRZ kot najmočnejša stranka poklicana, da izpelje sporazum v korist Srbov, Hrvatov in Slovencev in priporočal prijateljem, da še naprej delajo za izvedbo programa narodnega sporazuma.
Titel, 12. februarja. AA. Včeraj popoldne je prispel v Titel minister za ljudsko telesno vzgojo Tomič. Na postaji so ga sprejeli številni strankini prvaki, in se udeležil nato strankine zabave. Minister Tomič je imel govor, v katerem se je bavil z gospodarskim stanjem v Vojvodini, nato pa s političnim položajem v državi. Rekel je, da je ministrski predsednik Cvetkovič v svojem govoru v Nišu označil zunanjepolitične cilje naše države, ko je rekel, da mi ničesar ne zahtevamo, da pa ne bomo nikomur tudi nič dali. Minister Tomič je nato zavračal zlobne vesti o sporih v stranki. Rekel je, da je stranka močna in trdna. V donavski banovini se ie stranka še utrdila z vstopom nemške, madžarske in romunske narodne manjšine.
Belgrad, 12. febr. m. JRZ prireja nocoj v prostorih glavnega odbora stranke in v vseh prostorih Zanatskega doma tradicionalno strankino zabavo. Zabavo bo ob 9 začel sam predsednik stranke Dragiša Cvetkovič. Nato se bo predsednik vlade in predsednik stranke Cvetkovič odpeljal v Novi Sad ter obiskal tudi zabavo novosadskih pristašev JRZ. Pristaši radikalnega glavnega odbora imajo svojo zabavo pri Kolarcu, somišljeniki pra-
Nemško vojno letalstvo
Po mnenju angleške ravlje »The War illustratedc
Angleški mesečnik »The War ili u s trate d« prinaša članek, v katerem razpravlja o moči nemškega letalstva. Članek pravi, da se je nemško vojno letalstvo pričelo sistematično graditi 1. 1935. Njegova velika prednost je bila od vsega začetka v tem, da je dobila za svojega voditelja mogočnega feldmaršala Goringa, ki je bil sam proslul vojni letalec v svetovni vojni. Prednost te izbire je poleg drugega tudi v tem, da je Gfiring istočasno tudi gospodarski diktator v Nemčiji in da mu je bilo tako mogoče, da je zgradil letalstvo kot nekakšno avtonomno silo v državi. Pod njegovim poveljstvom je vsa nemška letalska industrija, so vse zračne sile od bombnikov do lovskih letal, so vsa letališča, je ves častniški zbor, ki vežba nove letalce in je tudi vsa protiletalska obramba, tako napadalna kakor obrambna.
V	februarju 1938 je bilo nemško vojno letalstvo preosnovano po smernicah, ki mislimo, da so še danes v veljavi. Vse ozemlje Nemčije je razdeljeno na štiri letalska poveljstva, ki ima vsako svojega poveljnika, ki ima pod oblastjo vsa sredstva m vse moštvo, bodisi za ofenzivni ali defenzivni primer, ako izbruhne vojna.
V	maju 1939 je bilo ugotovljeno, da izdeluje vojna letala 29 tvrdk v 51 tovarnah, pri čemer so všteta res le velika podjetja. Te tovarne so bile kar moč porazdeljene v središču Nemčije in na obali Baltika. Posebna nemška specialiteta je, da so tovarne, v katerih se izdelujejo originalni tipi, ločene od onih tovarn, v katerih je množestvena proizvodnja. Tvrdka Heinkel ima velikanska letališča in hangarje v Warnemiinde pri Lubecku, kjer se preizkušajo letala, med tem ko je njena glavna tovarna v Oranienburgu severno od Berlina. Tvrdka Junkers ima pet skupin tovarn za letalstvo v sredini Nemčije. V teh se izdelujejo le deli letal, medtem ko ima tri velike tovarne za popolno izdelavo vojnih letal. Že v mirnem času je ta tvrdka zaposlovala nad 25.000 delavcev. Nekdanje Zeppelinove tovarne v Friedrichshafenu je popolnoma zasedla tvrdka Dornier. Messerschmitte pa
vosodnega ministra dr. Markoviča pa skupno ve- 1 izdelujejo v Augsburgu,
čerjo v Hotelu BristoL	I Nihče ne more reči z gotovostjo, kako močno
Zasedanje banskega sveta
Vzorni katoličani
Na mednarodnem zborovanju zdravnikov leta 1938 v Florenci je bil za predsednika dr. Giovanni Perez. Ta mož svetovnega slovesa je univerzitetni profesor v Rimu, Itjer je na čelu patološkega instituta poliklinike Hnmberta I. O tem možu nam pripoveduje »Cerkveni glasnik za tržiško župnijo« sledeče:
Dr. Perez je leta 1938 hotel dokončati obsežno znanstveno delo o patološki kirurgiji, ki obsega ▼ celoti okrog 3500 strani in je izšla pred kratkih v rimski »Libreria reale«. Da bi to delo dovršil v največjem miru, se je podal v Ovčjo vas v Kanalski dolini blizu Višarij. Tam je bil vsako jutro pri sv. maši, prejel z otroško pobožnostjo sveto obhajilo in potem opravil, globoko zatopljen v svete skrivnosti, premišljevanje, nato se je vrnil v svoj hotel in se zakopal v svoje delo tako, da ga ves dan ni bilo na spregled. Šele zvečer je redno v župni cerkvi opravil adoracijo in takoj nato spet prijel za pero in delal pozno v noč. To je bil dnevni red njegovih počitnic v Ovčji vasi vse dotlej, ko je zapisal zadnjo piko svojega velikega truda. Tedaj se je iz svojega zatišja podal na Sv. Višarje, kjer se je Mariji zahvalil, da se mu je posrečilo zaključiti tako ogromno delo. Štiri in šestdeset let star učenjak vdovec — zato ker se je popolnoma posvetil samo znanstvu — je sama ponižnost.
Istočasno se je mudila v Ovčji vasi knjižničarka univerze v Bologni, gospa Badini, odločna katoličanka. Med hotelskimi gosti je vršila apostolsko delo, in sicer ob večernih urah, ko jih je zbirala okoli sebe na pogovor o verskih in tudi znanstvenih vprašanjih. Na ta način jih je tako priklenila nase, da jim ni preostajalo časa za ples ali druge podobne zabave. To se pravi delati v smislu katoliške akcije.
Ljubljana, 12. februarja
*-rva podrobna razprava se je začela danes popoldne ob 16.30 potem ko sta gg. načelnika dr. Vilko Pfeifer in dr. Josip Hubad prečitala svoji poročili.
Prvi je govoril banski svetnik gosp. Kuder (Celje), ki je podčrtaval nevarnost komunistične propagande po deželi. Da se tej propagandi iz-bije eno sredstvo iz rok, se naj prispevek za cerkvene konkurenčne odbore pobira tako, kakor za šolske odbore. G. banu je izročil resolucijo in več prošenj.
Banski svetnik Novak (Šoštanj) je izrazil željo, da naj se povišajo plače posebno cestarjem. Pri nus je tudi cestarjev mnogo premalo. Za njim je govoril predsednik županske zveze gosp. Nande Novak (Kamnik). Poudaril je, kakšno težavo predstavna za občine zahteva po maksimiranju trošarine. To zadevo je treba urediti, kajti to je najvažnejši vir dohodkov naših občin. Pokojninsko zavarovanje za občinske uslužbence se naj uredi tako, da bo ta stan zavarovan pri Pokojninskem zavodu. Županom naj se določijo primerne plače za njihovo delo, kajti nikdo ne sme prisiljen zapravljati svoje premoženje za delo pri občinah. Banovina naj tudi vsaj enkrat na leto izvede revizijo pri občinskih upravah. Izročil je s tem v zvezi več resolucij.
Nato je dobil besedo g. Smolinik (Slovenj Gradec), ki predlaga, da se naj dnevničarji nastavijo stalno. Banski svetnik Tovšak (Slovenj Gradec) podčrtava težave občin zaradi nove uredbe o trošarini.
O komunizmu in o njegovih zleh posledicah je govoril banski svetnik Križnik Filip iz Trbovelj. V teh krajih naj se namesto orožništva nastavi policija. Nižji stanovi niso tako nevarni komunistični agitatorji kot pa so tisti, ki se vračajo z višjih učilišč. Vseučiliška mladina, ki se na univerzah vdinjuje komunizmu, se vrača med narod in mu več škoduje kot pa koristi. O komunistični nevarnosti je govoril tudi banski svetnik Majeršič (Tržič), ki je poudaril, da nam ni toliko nevaren komunizem nižjih slojev kot pa komunizem inteligence, ki hoče živeti na račun nižjih slojev.
Prekmurske želje in potrebe je zagovarjal banski svetnik g. liaiii, ki se je pečal tudi s težavami ciganskega vprašanja. Za njim je govoril g. Zorent (Šmarje pri Jelšah), ki je obravnaval težak položaj cestarjev v svojem okraju. Želel je tudi, da bi se našla sredstva za ohranitev spomenikov v tem okraju, nato pa je obširno govoril o težavah, s katerimi se morajo boriti občine v svoji upravi. Banski svetnik g. Deželak (Laško) je tudi obravnaval zločinsko gonjo komunizma in njegove posledice.
Dekan Bitnar (Črnomelj) je razvijal sliko o delovanju komunistov v Beli Krajini od jesenskih dogodkov naprej. Tamkaj so se komunisti že zbirali na sestanke in sestavljali načrte o tem, kako bodo izvajali svoje grožnje. Vsa dežela je hvaležna oblasti, ki se je odločila za odločno borbo
lGlej poročilo na 4. strani!)
proti komunizmu, kajti vsako popuščanje pomeni pri komunistih slabost.
Banski svetnik g. dr. Leskovar (Maribor) je obširno govoril o posledicah pijančevanja in vese-ljačenja. Prav tako je govoril o težkem socialnem položaju našega delavstva in poudaril, da je idejna borba proti komunizmu nemogoča, ako se ne bo izvajalo obsežno gospodarsko in socialno obnavljanje. Nastopiti moramo tudi proti tujim kapitalistom, kajti po njihovih tovarnah so naši ljudje samo zaposleni, tujec pa odnaša čez mejo ogromne dobičke.
Banski svetnik 5. g. župnik Klekl je govoril o razmerju, ki mora vladati med občino in cerkvijo. Odpraviti se morajo nezakoniti vinotoči in pmeiiti ter preprečiti plesne veselice. Banski svetnik g. Planina (Skofja Loka) je govoril obširno o težavah občinske uprave v sedanjih časih.
Zadnji govornik pri današnji razpravi je bil banski svetnik g. Arnež (Jesenice), ki je govoril o občinski upravi, nastopil proti prostaškim veselicam in poudaril nevarnost, ki nam raste iz rodu, ki se udaja pijančevanju. Prav tako deluje po naših podjetjih še polno tujcev, ki so voditelji obratov ali preddelavci. Govornik misli, da imamo sedaj že dovolj lastnih razumnih delavcev in nam tujci niso potrebni. Zaključil je svoj govor z na- I vajanjem podatkov o rovarjenju komunistov v nje- | govem kraji/
je bilo nemško letalstvo ob vstopu v vojno in tudi ne, kako močno ie danes. L. 1938. v oktobru je poseben poročevalec v francoski zbornici poročal kot strokovnjak, da ceni nemško letalstvo nad 4500 do 5000 vojnih letal. 2e tedaj pa je bilo znano, da Nemci žele spraviti vsai do 1. 1940. svoje letalstvo na 8000 do 10.000 letal. Pred sedanjo vojno je imela Nemčija 750 letališč, ki so mogla sprejeti 10.000 do 12.000 letal. Toda zadnje mesece je bilo gotovo zgrajenih še mnogo novih letališč. Ameriški časnikar Garisscm Willard, ki se je v novembru 1939 vrnil iz Nemčije, je pripovedoval, da je na raznih mestih slišal, da se Nemčija pripravlja na zračni napad na Britanijo. Ko so o teh stvareh več razpravljali, mu je bilo rečeno, da bi Nemčija s 30.000 letali mogla svoj cilj doseči.
Vendar pa je treba te trditve in te številke previdno sprejemati. Za 20.000 letal je treba 300 tisoč izvežbanih mož. Je pa zelo verjetno, da Nemčija nima ne toliko mož, ne toliko materiala na razjx)lago. Toda tudi če ne upoštevamo nacistične propagande, ki morda pretirava, je prav gotovo, da si Nemčija že več let z vsemi silami prizadeva, da si zgradi čim močnejše zračno brodovje. — Tako angleška revija.
„Osservatore Romano" o pomenu obiska Sumner Wellesa v Evropi
»Osservatore Romano« od 17. t. m.
objavlja obsežno poročilo iz VVashingtona, ki se tiče imenovanja Sumner Wellesa za odposlanca Združenih držav Sev. Amerike, ki odpotuje v Evror>o, kjer bo skušal delati za upostavitev miru in novega reda na svetu. Dopisnik »Osservatora« pripominja, da Združene države Sev. Amerike obenem po navadi diplomatičnim potom že nekaj časa vodijo razgovore z istim namenom, zaradi ka^rega se poda v Evropo posebni odposlanec ameriške vlade. Amerika pa bo poslala v Evropo tudi posebno komisijo, ki bo najprej z nevtralnimi državami, potem pa najbrž tudi z vojskujočimi se državami proučevala trgovinsko organizacijo in druga vprašanja tega področja, ki so v zvezi z vojno samo.
Vzrok, da je predsednik Roosevelt odposlal v Evropo posebnega odposlanca, je med drugim tudi ta, da jx>slaniki Združenih držav v Evropi iz posameznih prestolnic niso poslali svoji vladi poročil o položaju v Evropi, ki bi se med seboj strinjala. VVelles bo prinesel predsedniku iz Evrope bolj popolno in skladajočo se sliko, na podlagi katere si bo mogoče ustvariti pravilno sodbo, ali in kedaj bo mogoč mir in kakšne so sile, ki ga ovirajo ali pa pospešujejo. To je nujno potrebno, da bi mogle Zedinjene države v pravem trenutku staviti predloge, kateri hi mogli preprečiti, da hi se vojna še bolj razširila. To bi se moglo, kakor pravi poročevalec »Osservatora«. zgoditi že spomladi, ko se bodo že, kakor mnogi mislijo, na zapadu začele velike operacije.
V	sedanjem trenutku pa ameriška vlada nima konkretnega načrta, katerega bi mogla predložiti evropskim velesilam. VVelles bo imel samo nalogo, da zbere potrebne informacije, stališča in dejstva, na podlagi katerih bi bilo Združenim državam omogočeno, da tak načrt sestavijo.
V	vsej Italiji so svečano proslavili 11 letnico podpisa lateranske pogodbe. V italijanskem veleposlaništvu pri Sv. stolici je bil velik sprejem, katerega se je udeležil kardinal državni tajnik Ma-glione z več kardinali, diplomatski zbor in številne druge ugledne osebnosti.
Nova trgovinska pogodba med Nemčijo in Sovjetijo
Za 15 milijard dinarjev vrednosti — toda kaj »ko bo vse obtičalo« zaradi slabih prometnih razmer v Sovjetski Rusiji
Nemčija ne bo posredovala
Basel, 12. februarja, t. Reuter: »Baseler Nach-richten« fioročajo iz Berlina, »da Nemčija ni pri-
Eravljena, da bi nastopila kot angel miru med ovjetijo in Finsko, vendar pa nemški politični krogi ne prikrivajo želje, da naj bi se vojna na Finskem končala, da ne bi ugled sovjetske zaveznice preveč trpel. Nemški tisk mnogo piše o organiziranju pomoči za Finsko ter pravi, da je angle-
ško in francosko prizadevanje, da bi Finska dobila čim več pomoči iz tujine, samo dokaz za to, da Anglija in Francija ne želita, da bi se vojna na Finskem končala, ampak da je njuno stremljenje, da ta fronta ostane čim dalje časa odprta. Tako je med drugim zapisal tudi uradni list zunanjega ministrstva ,Diplomatische Korrespondenz'.«
Gospodarska zveza Balkana
0 čem bo sklepala balkanska gospodarska konferenca v Bukarešti
London,* 12. febr. t. Reuter: Ministrstvo za propagando poroča, da so iz Aten prišla poročila, da se bo v kratkem v Bukarešti sestala konferenca balkanskih držav — vključno Bolgarija — ki se bo pečala z gospodarskimi vprašanji. Konferenca bo proučevala načrt, da sc iz vsega Balkana ustvari en sam gospodarski prostor, ki bi najprej hotel kriti svoje lastne potrebe, tujim državam pa odda-
jati šele od svojega odviška. V ospredju stoji načrt, da i na primer Jugoslavija oddajala del svojega bakra Romuniji, ki bi ga plačevala s petrolejem. Na isti način bi Turčija in Grčija plačevali jugoslovanski baker z bombažem. Obstoja tudi načrt o enotnem in skupnem odprodajanju živežuih pridelkov vsega Balkana, ki ba nasproti tujini nastopil kot enota.
Amsterdam, 12. febr. t. Reuter. Iz Moskve fioročajo nizozemskim listom, da je bila tamkaj podpisana trgovinska pogodba med nemško in sovjetsko vlado. Nova pogodba daje Nemčiji pravico, da zgradi celo vrsto novih tovarn za industrijsko izkoriščanje določenih surovin, s katerimi razpolaga Sovjetska Rusija. Predvidene so med drugim tudi tovarne za izdelovanje umetnega gumija. Sovjetska Rusija obljublja v tej pogodbi, da bo pošiljala v Nemčijo živežne pridelke, predvsem žito, ter razne rudnine. Izmenjava blaga, ki ga predvideva ta nova trgovinska pogodba, naj bi dosegla letno vrednost 1 milijarde mark (15 milijard din). Nevtralni krogi v Moskvi menijo, da tudi nova pogodba ne bo nič spremenila na dejanskem položaju, kajti prometne zveze v Sovjetiji so takšne, da ne dovoljujejo nobenega večjega obsega blagovne izmenjave med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo.
Sovjetija - Bolgarija
Solija, 12. febr. AA. Bolgarsko-sovjetska trgovinska pogajanja, ki so bila zadnji čas v Moskvi za dobavo bombaža Bolgariji, so se z uspehom
končala, kakor poroča tisk. Bolgarska delegacija, v kateri so izključno le predstavniki bombažne industrije, bo odpotovala v ponedeljek iz Moskve v Solijo. Kakor se nadalje izve, so predstavniki sovjetskega letalstva prav tako dokončali svoje tehnične priprave za uvedbo letalskega prometa med obema glavnima mestoma. Prvo sovjetsko letalo bo priletelo do Burgasa 19. februarja.
Angleško-turška trgovinska pogodba
London, 12. febr. t. Reuter. Danes so bile objavljene v Beli knjigi vse listine, ki se tičejo angle-ško-turške trgovinske pogodbe, ki stopi v veljavo dne 19. februarja in traja do 31. marca 1941. Pogodba se po tem datumu sme ukiniti s trimesečno odpovedjo. S to pogodbo se med Anglijo in Turčijo uvede načelo, da bo Turčija plačala svoj uvoz iz Anglije s svojim izvozom v Anglijo. Zamenjava blaga z blagom je mogoča do 8 odstotkov izvoza iz Turčije v Anglijo. Ostalih 20 odstotkov mora Anglija plačati v zlatu.
Nizozemski katoličani za mir
Amsterdam, 12. febr. AA. AMP: Včeraj je bila v Bois le Die velika prireditev za mir. katere se je udeležilo 25.000 ljudi iz vseh delov Nizozemske. Dopoldne je bila služba božja v veliki katoliški katedrali in jo je bral bralb-viški apostolski vikar msgr. Bux. Pri tej priliki so brali tudi molitve za čim prejšnji konec vojne. Dopoldne je bila velika skupščina, na kateri je predsednik seminarja v Rormun-du, profesor fieron, imel velik govor. Z zborovanja so poslali pozdravne brzojavke papežu in kraljici Viljemini.
Koliko bencina ima Nemčija —
Rim, 12. febr. b. Agencija GEA je zaradi nedavne polemike po romunskem petroleju objavila uradne podatke o nemški potrošnji petroleja. Nemške petrolejske rezerve znašaja 28 milijonov sodov. Letna nemška potrošnja petroleja pa znaša z vojnimi potrebami vred 89 milijonov sodov. Od tega Nemčija lahko nabavlja iz petrolejske cone v Galiciji znatne količine bencina. Prozvija ga tudi doma v lastnih tovarnah. To je tako imenovani
»sintetični bencin« (iz premoga). Nemčija lahko krije potrebe le tedal, če si zagotovi uvoz 33 mi lijonov sodov bencina iz Romunije in prav toliko iz Sovjetske Rusije.
Konkordat s Španijo
Washington, 12. febr. b. Poročajo, da bo te dni sklenjen konkordat med sv. Stolico in Španijo. Podrobnosti sicer še niso znane. Znano je le to. da bo Španija generala Franka dobila enake pravice in ugodnosti kot jih je nekdaj uživala kraljevska Španija.
Na Slovaškem se ne pripravlja državni udar
Rim, 12. febr. b. Slovaško poslaništvo v Rimu je objavilo naslednje poročilo:
Zaradi glasov, da se na Slovaikem pripravlja državni udar, smatra slcraiko poslaništvo v Rimu za svojo dolžnost, da na pooblastilo svoje vlade zanika te novice kot nereiničn« in brez vsake podlage.
Banski svet Slovenije zboruje
XI. redno zasedan|e banskega sveta naše banovine
Ljubljana, 12. februarja. .
Danes dopoldne se je začelo enajsto zasedanje banskega sveta naše banovine pod vodstvom bana g. dr. Marka Natlačena. Člani banskega sveta so se polnoštevilno zbrali v banski palači. Sv. g. dr. Senekovič je najprej prečital ukaz o sklicanju banskega sveta, nato pa je član banskega sveta g. dr. VI. Ravnihar predlagal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralj Petru II. in kraljevskemu domu, na- I to Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, zatem pa po-
zdravne brzojavke predsedniku ministrskega sveta g. Dragiši Cvetkoviču, ministru notranjih zadev g. Stanoju Mihaldžiču in ministruza finance g. dr. Jurju Šuteju. Brzojavi so bili sprejeti z največjim odobravanjem.
Zatem je banski svet takoj prešel k delu Uvodno je ban g dr Marko Natlačen podal obširen ekspoze k predlogu banovinskega preračuna za 1940/1941, iz katerega posnemamo naslednje najvažnejše ugotovitve:
Ekspoze bana g. dr. Marka Natlačena
Predlog banovinskega preračuna znaša 139 milijonov 831.260 din, kar pomeni v primeri s preračunom za tekoče preračunsko leto povečanje za 2,807.990 din. V sedanjih razmerah smo morali računati z višino dohodkov dosedanjih davčnih virov in ugotavlja, da se z novim preračunom ne uvaja prav nobena nova davščina in da se tudi že obstoječe davščine v svojem temelju ne bodo zvišale. Povišanje dohodkov bo pokrito predvsem z večjim donosom doklad na drž. neposredne davke z ozirom na povečani predpis drž. davkov ne da bi se odstotek doklade zvišal in pa z izkupičkom za prodane stavbne parcele na banovinski pristavi v Mariboru. Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da so bili doslej banovinski pieračuni vedno realni. Preračun za 1937/1938 je prinesel celo nekaj nad 100% kritje, dočim ie bil preračun za 1938/ 1940 krit s 100.63%.
Prejemki banskili uslužbencev
Naraščajoča draginja ne bo ostala brez vpliva na plače banovinskih in državnih uslužbencev. Vprašanje zvišanja uslužbenskih prejemkov je v tesni zvezi z vprašanjem dokončne notranje preureditve države. Dokler je Slovenija dravska banovina, so tudi prejemki banovinskih uslužbencev odvisni od prejemkov državnih uslužbencev. Če se bo uresničila vest, da bodo prejemki drž. uslužbencev povišani, bodo s tem avtomatično zvišani tudi prejemki banovinskih uslužbencev. Sredstva za ta primer so vsebovana v rezervnem kreditu 3 milij. din, kajti doslej je znašal rezervni kredit običajno samo 1 milij. din. Bistveno drugačen pa bo položaj, ko bo banovina Slovenija dobila svojo avtonomijo po vzorcu banovine Hrvatske. Delokrog banovinskega uslužbenstva se bo sedaj zelo razširil. Predpisi o službenih odnosih se bodo morali spraviti v sklad z novim stanem in to bo prilika, da se sistem plač prilagodi življenjskim razmeram, poleg tega pa se bodo morala izpremeniti tudi tista določila, ki jih uslužbenstvo občuti kot socialno ali drugače krivično. Ob tej priliki bo treba odpraviti tudi nekatere trdote uradniškega zakona, ki je drugače dober. Izboljšanje
sistema plač si predstavlja g. ban v glavnem v tem, da se zvišajo prejemki nižjim uslužbencem ter uslužbencem z večjim številom otrok. Seveda bo moral biti ta povišek v skladu s finančnimi možnostmi Slovenije, ki bo takrat navezana sama nase. Glavno so projekti za reformo pripravljeni tako, da nas čas ne bo mogel prehiteti.
Občinski preračuni.
Preračuni podeželskih občin so narastli od 1938/1939 n? 1939/1940 od 86.13 na 91.68 milij. din. Leto 1938/1939 je bilo za podeželske občine ugodno, saj izkazujejo obračuni 8.5 miiij. din prebitka. Zadolžitev občin raste in jo danes cenimo že na 70 milij. din.
Promet z zemljišči.
Odkar je promet z zemljišči, (. j. nakup in prodaja omejen, so se često pojavljali glasovi, da zaščita narodne posesti ni uspešna, ker se kupcu tuje narodnosti rado posreči, da se oblastem prikaže kot Slovenec, Hrvat ali Srb, prodajalec — Slovenec pa mu pri tem še pomaga, ker bi želel svojo zemljo spraviti v denar. Prišli so celo očitki komisijam, da ne poslujejo vestno. Številčni rezultati najjasneje kažejo, da je v letih 1936/1938 prešlo iz nemških in židovskih rok v roke Slovencev, Hrvatov in Srbov v naši banovini 1265 ha zemlje, nasprotno pot pa je šlo 177, tako da znaša razlika v korist narodne posesti 1088. Leta 1939 v prehodov večjih posestev v tuje roke sploh ni bilo, pa tudi prehodi manjših posestev v tuje roke so bili dovoljeni v redkih primerih.
Inozemci
V naši banovini je nastanjenih 18.869 inozemcev, kar je komaj 1.7% vsega prebivalstva, od tega je nemških državljanov 4800, italijanskih 9650, iz protektorata 2600, madžarskih 419 ostalih 1250, posebej inozemcev Židov 150. Če odštejemo od skupnega števila italijanska* državljane, ki so po ogromni večini naše narodnosti, je samo 0.9% vsega prebivalstva inozemskih državljanov, kar je malo z ozirom na eksponiranb mesto Slovenije in njeno pokrajinsko in gospodarsko privlačnost. Drugačne so seveda številke potujočih inozemcev.
Pobijanje komunizma
V začetku leta 1939 se je opazilo popuščanje komunistične akcije, kar je v zvezi z neuspehom komunizma v Španiji. Zlasti s priključitvijo Avstrije Nemčiji in z ustanovitvijo češkomoravskega protektorata so se zelo poslabšale zveze tukajšnjih komunistov z inozemskimi. V drugi polovici lanskega leta pa se je komunistična akcija okrepila. Značilno je, da se komunisti ne skrivajo več ▼ tajnih društvih in tajnem tisku, temveč nastopajo v formalnem oziru na povsem zakonit način. Je to metoda, ki da misliti Vsekakor je to znak, da bo treba ostrejSe borbe proti komunizmu. Naša javnost se te dolžnosti premalo zaveda. »Slovenec«, »Slovenski dom«, »Domoljub« in »Straža v viharju« so listi, ki imajo pobijanje komunistične propagande na programu, iz njihovega kroga izhajajo tudi brošure zoper komunizem in nedavno je izšla knjiga, v kateri se na poljuden način prikazujeta človek in družina pod komunizmom in se odkrivajo njegovi pravi cilji. Del tiska pa molči, kot da se ga ta akcija, ki upropaSča državo in narod, ne tiče. Velik del naše inteligence, zlasti mlajSe, je ▼ tem oziru pasiven. To nenačelno opor-tunistično stališče, ki računa »za vse primere«, je ono, kar naši borbi proti komunizmu jemlje udarnost in učinkovitost. Pomislite samo, da ljudje s tako miselnostjo vzgajajo mladino, vodijo tečaje, načeljujejo društvom, posegajo v javno življenje z besedo in tiskom: kakšni morajo biti sadovi takega dela?
To so tkzv. filokomunisti, ki okužujejo zdravo okolico, kjerkoli se pojavijo. So družbe, ki takih ljudi ne trpe med seboj, so druStva, ki so svoje vrste_ neizprosno prečistijo. Vendar so to šele začetki in sicer šibki začetki. Morda se je doslej akademski mladini še najbolj posrečilo, da vsaj v svojem krogu osvetli gibanja in obsodi, kar je obsodbe vredno. Drugod pa nas čaka še mnogo dela.
Ne pozabimo, da država pri najboljši volji ne more drugega kot postopati po zakonu, toda's zakonom se taka bolezen ne zdravi.
Ni čuda, če se je komunistično gibanje, primerno idealizirano, razpaslo celo med srednješolsko mladino. Imamo o tem dokaze, ki jih je dala preiskava v večjem Števila naSih srednješolskih mest. Pri tem je dvoje značilnosti: prva je, da so bile pri preiskavah takih srednješolcev, kjer so bile zaradi komunizma, bile najdene zaloge tudi vsega ostalega opozicijskega ilegalnega tiska, druga pa je, da te dijake najdemo vsako leto na drugi srednji Soli. Če poizvedujemo vzrok te selitve, izvemo, da so bili na prejSnjem zavodu izključeni zaradi komunistične usmerjenosti.
Srednja Sola je danes ie vzgojna šola, tudi po zakonu, ne samo po naSi tradiciji in hotenju. Dolžnost srednješolskega učnega osebja ni samo napolniti z učenostjo, njegova dolžnost je tudi, da dijaka vodijo skozi življenje in ga pripravi nanj za čas, ko vodnika več ni. Majhno je Število profesorjev, ki se zanimajo za dijake, kaj delajo v njih izvenSolskem času, toda njihovo Število je tako majhno, da izginjajo v množici onih, ki se jih dijak tiče samo kot objekt učenjakarskega brusa.
Zato poživlja g. ban vse sloje naroda: Pazite, kaj se godi v družini, v javnosti, v Soli in uradih.
v	industrijskih delavnicah in podzemeljskih rovih, da vas nekoč ne preseneti svet, ki mu bo krščanstvo le Se tarča za pijane dovtipe, ruševine več-stoletne narodne kulture pa temelj, na katerega bo postavil svoje brezduSno materialistično car-stvo. Banov klic velja posebej Se poklicnim vzgojiteljem mladine, to je vsemu naSemu učiteljstvu: Najdragocenejše, kar imamo, je izročeno njih skrbi, čez 10 let bo slovenski svet tak, kakrSnega
vi	polagate v mlade duše. Gorje vam, če se izkaže, da njivo niste pieli ali da ste celo sejali ljulikol
Prosveta
V ljudskem šolstvu nam manjka danes 1.312 učilnic in približno 300 srednjevelikih šolskih poslopij s po Štirimi učilnicami. Primanjkljaj znaša 25% v primeri z obstoječim stanjem. Posledice tega so velike.
Delež banovine po vzdrževanju ljudskega šolstva, t. j. pokrivanje stroškov vse režije razen plač učnega osebja, je .poln in učinkovit. Dotacije se izplačujejo v največjem redu.
Nadalje imamo 4.135 oddelkov in 3.907 učnih moči, manjka torej 228 oddelkovih učiteljev. Temu primanjkljaju je krivo dejstvo, da 425 učnih oseb ne poučuje, na drugi strani pa je tudi skupno število postavljenih učnih oseb premajhno. Poleg tega je tudi vzgoja učiteljiščnikov nepravilno usmerjena, kar daje povoda za pritožbe, da učitelj nima dovolj stika z ljudstvom .
Znano je pomanjkanje srednješolskih poslopij v Sloveniji. V teh razmerah pa mora naša banovina dajati letno 1 do 1 in pol milijona din za vzdrževanje srednjih šol, torej pot podporo državi, ki je izključno dolžna nositi to breme. Nova je postavka 50.000 din za banovinske štipendiste.
Končno je o prosveti gospod ban nanizal nekaj zelo aktualnih misli. Da je šolanje tako drago, so v veliki meri krive učne knjige, ki se vsako leto menjavajo. V proučevanju usposobljenosti za študij bi se morale v večji meri pritegniti poklicne posvetovalnice, kakor jo ima tudi že naša banovina. Končno bi bilo potrebno v demokratičnem duhu reformirati one institucije, ki imajo skrbeti za vrhovne smernice našega šolstva.
Tehnična dela
Utemeljena in upravičena je preureditev in modernizacija obstoječih banovinskih cestnih prog. Ta dela pa napredujejo počasi, ker je zato potrebno veliko denarja. Investicije za nova cestna dela se ne krijejo iz rednih preračunskih sredstev, ampak iz posebnih virov, bednostnega sklada, sklada za javna dela in banovinskega cestnega sklada. Slednji je šele v zadnjem letu začel do-našati dohodke, ki so znašali do konca leta 1 milijon 386.000 din. Potrebna pa je izprememba uredbe o cestnih skladih, zlasti da bi se nekateri dohodki državnega cestnega sklada prenesli na banovinski cestni sklad. Letno dobi država od cestnega sklada v naši banovini 9 milijonov dinarjev.
Da se pospeši delo na naših cestah, je bano-
I vina najela posojilo 25 milijonov din in se dohodki ' banovinskega sklada porabljajo za amortizacijo tega dolga. Nadalje je v tem letu kralj, vlada nakazala večje prispevke za javna dela, prav zadnji čas smo prejeli 10 milijonov din. Ti prispevki se porabljajo za dela v siromašnih krajih.
Pri tehničnem oddelku je bil ustanovljen referat za samoupravne ceste.
Na novo bo treba proučiti vprašanje banovinskega cestnega omrežja, ker so bile nekatere dosedanje banovinske ceste uvrSčene med državne ceste.
Med melioracijskimi deli je omeniti pričeta dela melioracije dolnjelendavske kotline s 7.700 ha površine, ljubljanskega barja s 15.500 ha, Cerkniškega jezera z 2.350 ha in raznih manjSih zemljišč.
2e letos bodo dobile vodo prve vasi v Suhi Krajini iz največjega našega skupinskega vodovoda, prav tako bo oskrboval letos ali že oskrbuj« številne vasi s pitno vodo belokrajinski vodovod, kranjski ter ribniški vodovod. Tudi v bodoče pri? hajajo v poitev predvsem skupinski vodovodi.
Banovina proučuje vprašanje izgraditve lastnih poslopij za vse urade banske uprave. V delu je načrt za novo dvajsetrazredno srednjo šolo v Mariboru.
Elektrifikacija
Elektrifikacijska delavnost banovinskega podjetja KDE je lani lepo napredovala. Zgrajenih je bilo lani 124 km novih daljnovodov, razdelilna krajevna omrežja so se povečala za 198 km, zgrajenih je bilo 28 transformatorskih postaj z učinkom na 1.000 KW, na novo pa priključenih 125 krajev i več kot 23.000 prebivalci Največ se je na novo gradilo na Dolenjskem, v veliki meri tudi na Notranjskem in Spodnjem Štajerskem. Najvažnejše delo je bilo opravljeno z dograditvijo zveznega daljnovoda, s katerim je centrala TPD zvezana z električnim omrežjem KDE.
Oddaja toka KDE se je povečala od 21.46 na 25.46 milij. kilovatnih ur, nakup v velenjski elektrarni se je zvišal od 17.65 na 20 8. milijonov kilovatnih ur. Dohodki za prodani električni tok so narasli od 19.07 na 23.5 milij. din. V električne naprave je bilo lani investiranih nad 12.5 milij. din.
Kranjske deželne elektrarne oddajajo sedaj električni tok v 738 krajev v 127 občinah z okoli 300.000 prebivalcev.
Zanimanje za elektrifikacijo raste elasti v podeželskih občinah.
Socialna politika in ljudsko zdravje
Naravni prirastek našega prebivalstva postaja vedno manjši. Še leta 1932 je znašala naša rodnost 27.1 na tisoč, leta 1938 je padla na 21.7, lani pa na 21.5 na tisoč. Naša padajoča smrtnost še daleč ni mogla nadomestiti izgube, povzročene po izpadku rojstev. Posebno so prizadeta po padanju rojstev naša mesta. To je sicer socijalna bolezen, je pa . tudi mar ralna bolezen. Bela kuga se je razpasla po naših mestih ki sili tudi ga deželo. Posebej je opozoril g. ban na to, da 6€bodo morali tudi zdravniki zavedati, da ne smejo zlorabljati svojega medicinskega znanja, kakor to delajo nekateri.
Kazni radi deliktov po uredbi o pobijanju draginje je bilo v Sloveniji do konca januarja izrečenih skupno 46.
Glede na zadnje zvišanje minimalnih mezd upa g. ban, da bo njegovem predlogu razširil minister 6oc. politike pooblastilo, po katerem bo mogel minimalne mezde dvigniti tudi preko 3 din na uro.
Posledica določitve minimalne mezde v novi izmeri je, da 6e morajo dvigniti mezde, ker so zdaj pod minimalno višino, v bankah in zavarovalnicah 15% vsega uslužbenstva, v trgovinah in špedicijah 24%, v rudarskih industrijah 0.5%, v kovinskih 4%, tekstilnih 9%, lesnih 18%, grafičnih 10%, gradbenih 10%, .oftilih industrijah in obrtih pa 18%. Za trgovske pomočnike kaže statistika, da se mora 30% trgovskim pomočnikom dvigniti V6aj na določene minimalne zneske. Škoda je, pravi g. ban, da nima pooblastitve določiti minimalne mezde za kvalificirano delavstvo tudi v nekaterih drugih ustanovah: občinskih uradih, odvetniških in notarskih pisarnah, v obratovališčh ostalih svobodnih poklicih in organistom. Vendar uredba o minimalnih mezdah za te poklice ne velja. Pod določeno višino ima plače: v občinskih uradih 45% vseh uslužbencev, v odvetniških in notarskih pisarnah celo 60% — to je menda danes najslatše plačano pomožno osebje — v obratovališčih svobodnih poklicev 25%, od organistov 25%.
Gospodarsko stanje
Načrt za pospeševanje kmetijstva
Posebne razmere v slovenskem kmetijstvu narekujejo večkrat drugačen način pospeševanje kmetijstva kot ostali deli države Zelo važen čini-telj, ki vpliva na kmetijsko pospeševalno delo, je velika razcepljenost naših kmetij. V Sloveniji imamo nad polovico takih kmetij, ki ne morejo preživljati družine. Ena četrtina kmečkega prebivalstva je navezana na postranski zaslužek, da ne trpi pomanjkanja. V svrho pospeševanja našega kmetijstva smo pripravili dobro premišljen načrt, ki naj vodi polagoma do uravnanega kmetijskega gospodarstva Trdno sem prepričan,, da je to mogoče trajno samo na zadružni podlagi, v zdravem zadružništvu. Po tem načelu smo delali tudi zadnja leta in kažejo se že začetki gospodarskega izboljšanja, ne posameznikov, ampak celih krajev in okolišev kmečkega podeželja. To je dokaz, da smo na pravi poti.
Prvo, kar potrebuje naš kmet, je izobrazba in zato smatra banovina za svojo dolžnost, da ustanovi toliko kmetijskih in gospodinjskih šol, kolikor jih je treba, da morejo vsi prosilci dobiti mesto v teh šolah. V zadnjih letih je bila ustanovljena 1 zimska šola in 1 celoletna, izpopolnjena je bila 1 kmetijsko-gospodinjska šola, gradi pa se še 1 nova kmetijska šola v Poljčah na Gorenjskem Vse te šole vzgoje letno okoli 150 bodočih kmečkih gbspodarjev in okrog 80 kmečkih gospodinj Obe gospodinjski šoli dobita znatno izpopolnitev v 8 zasebnih kmetijsko-gospodinjskih tečajih.
Pri izboljševanju travništva in poljedelstva pomaga tudi kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, ki je pred kratkim dobila nove prostore s sodelovanjem banovine. Zlasti je važno rannčeto delo pri ugotovitvi kakovosti zemlje v posameznih okoliših. Velik je napredek v semeno-
gojstvu, kjer smatra banovina, da se je treba osvoboditi odvisnosti od uvoza travnih semenj iz inozemstva. Povečati se bo morala tudi propaganda za porabo umetnih gnojil.
Izboljšanje naše živinoreje moremo pričakovati le od izboljšanja pogojev za pridelovanje krme. Prvo delo gre za pridobivanje koristnih zemljišč, drugo delo ki je uravnano v selekcijskih društvih in zadrug, imamo še 153 selekcijskih edinic z nad 5500 člani Tudi za izboljšanje svinjereje se snujejo selekcijske edinice kakor pri ovčereji. Za izboljšanje in odbiro ter razširitev štajerske kokoši je bilo doslej ustanovljenih 37 rejskih središč.
Najbolj vidno je še sedaj delo po enotnem načrtu v kmetijstvu na zadružni podlagi pri mlekarstvu.
Vinogradništvo podpira banovina s posojili za obnovo vinogradov, zanj skrbi z oddajo dobrega trsnega materiala in pomaga ustanavljati velike zadružne kleti, katerih blagodejni vpliv na cene se že pozna.
Za izboljšanje sadjarstva je bil izdan nov sadni izbor, nadalje je bilo letos uvedeno škropljenje sadonosnikov v vseh ogroženih krajih. Izdelani so nadalje načrti za sadna skladišča V Mariboru se mora zgraditi silos, predvsem za sadje.
Vrtnarstvu je treba v bodoče posvetiti več pozornosti in bo zaradi tega osnovan poseben referat za vrtnarstvo v okvirju kmetijskega oddelka. Pri vrtnarstvu ni važna samo gospodarska stran, ampak tudi moralni in kulturni moment.
Ker je naše kmetijsko kreditno zadružništvo v glavnem ozdravljeno, bo treba ie bolj skrbeti za blagovno in proizvodno zadružništvo.
Banovina bo podpirala tudi ttrokovno časopisja
V trgovini in industriji se je posebno občutila teža izrednih razmer vojne. Devizni položaj ni bil ugoden, blagovni in denarni trg sta prišla nekako v nered. Po prijavah obratov kaže povečanje števila obratov predvsem obrt in gostinstvo, trgovina pa stagnira. Padanje števila industrijskih obratov se je lani ustavilo. Zmanjšalo se je število poravnav in konkurzov. Dobra konjunktura se vidi tudi iz števila zavarovancev pri socialnih institucijah.
Proizvodnja rjavega premoga je lani na-, rasla od 1,620.000 na 1,700.000 ton, lignita pa od 138.000 na 153.000 ton. Oddaja premoga in lignita industriji je lani napredovala za 45.000 ton, za gospodinjstvo pa za 22.000, izvozu za 37.000 ton. Nazadovala pa je oddaja drž. železnicam.
Tuja sredstva pri bančnih zavodih so se zmanjšala od 1. januarja do 1. decembra lani ,od. 922 na 888, pri hranilnicah od 1.087 na 1.024 milij. din. Toda pomirjenje je že nastopilo, kajti vidimo, da je od skupno odpovedanih tlog pri hranilnicah bilo dejansko dvignjena samo ena šestina zneska.
Za selitev industrije v druge pokrajine države navaja g. ban tele tri najvažnejše razloge: neenaka obremenitev s samoupravnimi davščinami, bližina državne meje in razlika v mezdi in v intenzivnosti socialne zaščite delavstva.
Statistika obratov kaže, da je od vseh obra-
tov bilo v rokah Jugoslovanov 27.063, v rokah naših državljanov - Nemcev 1031, Nemcev — tujih državljanov 167, Madžarov naših državljanov 131, Madžarov tujih državljanov 8, Italijanov — naših in tujih državljanov 21, Romunov 1, Židov naših državljanov 151 in Židov tujih državljanov 14.
Končno je dejal g. ban:
»Po pregledu našega gospodarstva naj se na kratko ozrem še na finančne možnosti naše bodoče slovenske upravne enote. Kakor znano, ni še točnih obrisov bodoče finančne izravnave, ni še razdelitve javnih dohodkov in izdatkov med državo in banovinami. Prepričan sem in imam za to tudi stvarne razloge, da se bo ta finančna izravnava izvršila na tak način, da bomo Slovenci, četudi ostanemo samo v okviru dosedanjih prispevkov za javne finance, mogli brez vsake težave pokriti ne samo vse svoje potrebe v dosedanjem obsegu, temveč da bo nam ostalo sredstev še za potrebe, ki jim dosedaj ni moglo biti vedno zadoščeno. Tako se bo torej bodoča sloveh*ka upravna enota mogla posvetiti rešitvi novih javnih nalog, ker bo imela tudi finančna sredstva za njih rešitev.«
Izražajoč željo, da bi zasedanje rodilo obilo dobrih sadov za naš narod in našega kralja, je g. ban zaključil svoj tehtno izdelani'ekspoze, ki nazorno kaže stanje našega javnega življenja v banovini in naše potrebe.
Občni oddelek
Popoldanska razprava
Za občni oddelek je podal poročilo načelnik
g. Pfeifer. Iz njegovega poročila posnemamo, da je število državnih uslužbencev pri naši banovini naraslo v lanskem letu od 2071 na 2157 oseb, število banovinskih uslužbencev pa od 1749 na 1831. Osebni izdatki v novem preračunu za 1940-41 znašajo 40,030.540 din, dočim so za 1939-40 znašali 37,460.000 din. Odstotek osebnih izdatkov se je zvišal od 19.3 na 20.45% vsega preračuna. Najbolj se občuti potreba večjega števila uslužbencev pri tehničnem oddelku, saj mora tehnični oddelek sodelovati pri skoraj vseh javnih zgradbah v banovini.
Bednostni sklad |e vseboval leta 1939-40 postavko 650.000 din za podpiranje brezposelnih in-teligentov, kar pa ni zadostovalo. Podpirancev je bilo 110. Od teh 110 oseb pa 25 nameščenih kot dnevničarjev. Istočasno bo število podpirancev maksimirano. Na ta način ne bo treba več prekoračiti preračunskega zneska 650.000 din, obenem pa je to tudi prvi korak za dosego postopne likvidacije podpirancev iz bednostnega sklada.
Upravni oddelek
Poroči!« upravnega oddelka je podal načelnik g. Josip Hubad. Iz poročila je posneti, da je bilo
gospodarsko stanje obMn ugodno in je velika večina občin končala lansko leto z znatnimi prebitki, ki so znašali skupaj 8.5 milij. din. Toda nekatere občine so imele znatne finančne težave ter je morala tem občinam pomagati banovina. 41 občin in 1 podobčina so prejele od banovine 434.550 din.
Za občinske uslužbence so bili odobreni vsi statuti razen 4. Občine so nadaljevale prevajanje svojih uslužbencev po uredbi iz leta 1939. Strokovni tečaj za občinske uslužbence je dobro uspel. Banovinski pokojninski sklad za občinske uslužr bence obstoja, vendar še ni organiziran. Prenos vojaških poslov na občine je v teku, ker je usposobljenih že mnogo občin za prevzem teh poslov.
Revizij občinskega poslovanja je bilo lani 31. Število revizij je nekoliko podlo. Revizije so pokazale, da se je stanje pri občinah na splošno izboljšalo.
Stanje javne varnosti na področju banovine se je nekoliko poslabšalo. Povečanje števila kaznivih dejanj proti javnem redu in miru, varnost prometa in zdravje ter življenje ljudi je gotovo pripisovati v precejšnji meri bolj intenzivni varnostni službi. Stavk je bilo lani 7, v katerih je bilo udeleženih 4900 delavcev in izgubljenih okoli 52.000 delovnih dni. Število kaznivih dejanj zaradi ponarejanja denarja je lani precej naraslo.
GotpCHlaKStVJO
Bilanca Državne h ipotekarne banke
Letos objavlja Drž. hipotekama banka znatno prej svoj računski zaključek kot prejšnja leta. Iz računskega zaključka za 1938 posnemamo nasled-
M 1938) (VSC V milij'- din' v ^lepajih podatki
Bilanca.
Aktiva: gotovina v blagajnah 11.6 (57.55), pri Narodni banki in Poštni hranilnici 305.9 (548.8) posojila: dolgoročna hipotekama 1.799.15 (1 878 94)' na dohodke in doklade 1.677.4 (1.497.35), vodnim zadrugam 25.6 (70.6), lombardna 44.3 (97.6), tne-ničnohipotekarna 74.4, menična 56.3 (57.26), eskont
S^fAl19'0 <-)• lek<*> računi drž. ustanov 779.0 (756.65), razni tek. računi 1.654.45 (461.8) vrednostni papirji rezervnega sklada 321.26 (246.1), sklada za zavarovanje bančnih zgradb 1.9 (1.7), odkupljeni vredn. papirji 1.148.6 (1.074.04), nepremičnine 252.7 (267.95), razna aktiva 21.26 (36.9), bilančna vsota 8.392.8 (7.130.2).
Pasiva: samostojni skladi 585.1 (571.4), razni skladi 1.618.3 (1.678.9), kapitali javnih ustanov 150.54 (88.9), razni tek. računi 2.814.7 (1.547.9), za' stavni listi in obveznice v obtoku v inozemstvu 616.6 (638.4), soobveznosti v inozemstvu po tek. računih 118.9 (91.4), rezervni sklad 378.6 (285.9J, sklad za amortizacijo bančnih zgradb 70.1 (74.5), sklad za zavarovanje bančnih zgradb 2.4 (1.8), pokojninski sklad bančnega osebja 15.0 (5.3), prenosni računi 54.87 (44.9), razna pasiva 211.36 (170.7) milij.
Bilanca kaže znatno povečanje bilančne vsote in sicer predvsem zaradi znatnega dotoka na tekočih računih. Ta postavka se je povišala od 1.636.8 na 2.965.2 milij. za 1.328.4 milij. din. Med drugim so to naložbe nosilcev zavarovanja pri banki, da ta denar kasneje porabijo za nakup državnih papirjev v smislu zakonitih predpisov. Nasprotno pa so se zmanjšale hranilne vloge zaradi odtoka v zadnjih mesecih lanskega leta. Gibanje kapitalov in vlog nam kaže v zadnjih letih naslednja tabela (v milij. din):
glavnice	hranilne vloge
i930	1.699.55	528.9
1934	1.577.5	1.031.05
1935	1.812.2	1.169.5
1936	2.035.15	1.200.4
1937	2.532.0	1.383.9
1938	2.738.7	1.441.8
1939	2.717.6	1.242.0
Vloge so v prejšnjih letih naraščale izredno hitro, pa tudi zaupani drugi kapitali so šli hitro navzgor, zato pa je lani nastopil preokret in banka je nadoknadila zmanjšanje teh sredstev z znatnim pritokom vlog na tekoče račune, katere je sploh pred nedavnim vpeljala za zasebnika. Znatno so lani narasla lastna sredstva. Zmanjšala so se dolgoročna posojila inozemstva, vendar je celotna zadolžitev v inozemstvu narasla, ker so narasla kratkoročni predujmi inozemstva.
Med aktivi se je nekoliko zmanjšala likvidnost, j ker so zadnji meseci potekali v znamenju zmanj- I
sevanja vlog. Med posojili so se zvišali najbolj komunalna posojila, ki bodo kmalu predstavljala najvažnejšo panogo aktivnega poslovanja banke (razen z državo). Zmanjšala so se v posebno veliki meri posojila vodnim zadrugam. Nova je postavka eskont državnih bonov, ki je znašala ob koncu leta 1939 že 119 milij. din. Tudi portfelj vrednostnih papirjev se ie povečal. Najbolj znatno pa so med aktivi narasli tekoči računi. Potrebno bi bilo, da banka bolj podrobno razloži te svoje postavke saj gre v velikanski znesek 1.654.45 milij. din.
Račun zgube in dobička zavoda kaže naslednjo sliko (v milij. din, v oklepajih podalki za 1. 1938):	y
Zguba: obresti skladov 84.7 (83.5), obresti kapitalov 68.1 (67.145), obresti tek. računov 96.34 (87.6), obresti inozemskih posojil 29.3 (24.0), osebni stroški 35.2 (24.75), materialni stroški 4.055 (3.5), odpisi 42.5 (46.9), splošni izdatki 15.5 (8.5), čisti dobiček 69.3 (49.4).
Dobiček: obresti posojil na nepremičnine 106.5
(116.2),	obresti posojil na doklade in dohodke 98.46 (88.0), obresti posojil vodnim zadrugam 10.8 (2.9), lombardnih posojil 4.14 (4.65), meničnih posojil 16. 8 (11.4), tekočih računov 122.9 (106.75), dohodki od kuponov odkupljenih vrednostnih papirjev 68.64 (60.0), dohodki od poslov z državo 13.8'(—), splošni dohodki 2.94 (5.4), skupno 445.03
(395.3)	milij. din
Zaradi povečanja poslov so tudi dohodki od obresti narasli, kakor tudi izdatki za obresti. Povečali so se tudi dohodki od vrednostnih papirjev. Nova je postavka: dohodek od poslov z državo, kar se pa v celoti porabi zopet za državo. Med izdatki so najbolj narasli osebni stroški, kar je delno v zvezi s povečanjem poslov. Odpisi so se zmanjšali. Zaradi tega je tudi narastel čisti dobiček.
Razdelitev čistega dobička.
Skupni čisti dobiček v znesku 69.3 (49.4) milij. din se razdeli takole: tantijeme 2.32 (1.49), rezervnemu skladu 13.4 (9.6), skladu za podpiranje zadružništva 1.4 (1.0) in glavni državni blagajni 41.8 (37.3), poleg tega pa še 10.4 milij. din dohodkov od poslov z državo.
Kakšen pomen ima banka za državne finance, naj pokažejo naslednje številke, ki kažejo aktivne posle banke v zvezi z državo (v milij. din):
posojila državi drž. terjatve (lasi), vred. papirji 1930 268.4	169.0	110.6
1935	654.24	161.15	200.4
1936	578.7	115.4	274.14
1937	669.0	115.2	5S2.0
1938	756.65	88.9	1.074.4
1939	779.0	150.54	1.148.6
K tem številkam je pripomniti, da so med lastnimi vrednostnimi papirji banke poleg državnih papirjev vsebovane tudi delnice Narodne banke, ki tvorijo veliko postavko.' Vendar nam vse številke kažejo veliki pomen državnih rl-rarnih zavodov za državne finance.
Stanje naših kliringov
Dne 8. februarja 1940 je bilo stanje naših kliringov naslednje (v okrepajih razlika v primeri s stanjem dne 31. januarja 1940):
Aktivni kliringi: Nemčija 7,151.000 (581.000) protektorat 56,042.000 (— 14.720.000) kron, Bolgarija 1,175.000 (639.000) din, Francija 692.000 (989 tisoč) frankov in Španija 2,935.000 pezet.
Pasivni kliringi: Italija 47,153.000 (—21,047.000 din). Madžarska 23,341.000 3,871.000) din, Poljska 18,896.000 (— 8,000.000) din, Romunija 15 milij. 428.000 (— 11,822.000) din, Belgija 1,421.000 (— 2.000) belg, Turčija 325.000 (241.000) din. Slovaška 3,097.000 (1,396.000) kron, Francija — (—297 tisoč) frankov in francoska kolonija 29.300 (— 700) fr. frankov.
Ta pregled nam kaže, da se je znatno povečal naš aktivni saldo v Nemčiji, dočim se je zmanjšal v protektoratu. Med pasivnimi kliringi moramo na splošno omeniti znižanje naših pasivnih saldov, zlasti v prometu z Italijo, Romunijo, Poljsko in Madžarsko. V kliringu z Francijo smo postali že aktivni.
Stanje Narodne banke
Narodna banka izkazuje za 8. februar naslednje stanje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. januar):
Aktiva: zlato v blagajnah 2.007.3 (+ 8.06), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 2.018.1 (+ 8.06), devize 790.2 (+ 17.8). kovani denar 384.4 (+30.6), posojila: menična 1.850.1 (—28.5), lom-
1 bardna 74.2 (— 1.8), skupno posojila 1.924.35 (+ 30.3), eskont bonov državne obrambe 1.483.0 (+167.0), razna aktiva 2.470.5 (—34.5).
Pasiva: bankovci v obtoku 9.912.15 (+114.64), drž. terjatve 101.5 (+ 36.0), žirovni računi 894.6 (—17.45), razni računi 1.171.4 (+ 28.5). skupno obveznosti po vidu 2.167.47 (+ 47.04), obveznosti z rokom 100.0, razna pasiva 348.4 (— 2.7).
Oblok bankovcev in obveznosti po vidu 12.079.5 (+ 161.7), skupna podlaga po stvarni vrednosti 3.228.96 (+ 12.9), od lega samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosli 3.211.7 (+ 12.9) milij. din, skupno kritje 26.73 (v prejšnjem izkazu 26.98)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 26.58 (26.84)%.
Izkaz kaže nadaljnje naraščanje obtoka bankovcev, kar je v zvezi z zmanjšanjem obtoka bankovcev. Tudi žirovni računi so se zmanjšali. Zasebno gospodarstvo je vrnilo velik del dolgovanj banki, kar se vidi iz zmanjšanja lombarda, nasprotno pa je narasla zadolžitev države pri banki.
Vinski sejem ▼ Ptuju. Vinarska zadruga v Ptuju priredi v nedeljo dne 10 in v ponadeljek dne 11. marca t. 1. vinski sejem v dvorani (refektoriju) Fer-kovega muzeja v Ptuju, Na sejmu bodo razstavljena vina vseh vrst iz Haloz in Slovenskih goric. Iste dni in v istih prostorih bo v zvezi 6 6ejmom tudi razstava najzanimivejšega gradiva za prvi vinarski muzej v naši državi. Vinogradnike iz Haloz in Slov. goric vabimo, da pošljejo Vinarski zadrugi v Ptuju do najpozneje 28. febr. t. 1. prijavo, v kateri naj na-vadejo, katere vrste vina želijo na sejmu razstaviti.
Litoponska afera — končana
Nu "im čituteljem so gotovo v spominu poročila. ki smo jih prinašali v letu I93'J o poteku glavnih razprav, ki so bile v'Celju radi tožbe Metalnega d. d., sedaj v Belgradu, proti ljubljanskemu industrijalcu Kranju Mediču radi nelojalne konkurence. Metalna d. d. in državno pravdništvo sta obtožila g.-Mediča, da si je pridobil tajnost podjetja Metalne d. d. in si dal sezidali tovarno za proizvujanje litopona v Domžalah izkoriščajoč v svrho konkurence | poslovne tajnosti Metalne d. d., zu katero du • je izvedel s tujim ogledništvom in drugimi protizakonitimi ter dobrim šegam nasprotujočimi dejanji. Ovadbo je Metalna d. d. vložila proti gospodu Mediču dne 28. februarja 193S, nakar se je celo leto 1938 vršila preiskava te zadeve. Po končani preiskavi sta bili vloženi dve obtožnici proti Mediču radi prestopka po zakonu o nelojalni konkurenci. Poleg Medica so bili toženi tudi bivši direktor Metalne d. d g. Evijen Miloševi?, celjski stavbenik g. Jezer
nik Karel, ~	•» »•.....
vodja tova tela Karel.
.vgen Miloševi u ___________
nik Karel, g. ing. Pibernik Mirko kot" obriilo-vodja tovarne Medič-Zankl in g. ravnatelj De-Karel.
Pri razpravah, ki so bile zelo živahne, je vzbujal veliko pozornost neki ing. Ilirsrlil, ki si je lastil avtorsko pravico do izdelovanja litopona, kakor se je izdeloval v Celju in kakor se je kasneje izdeloval v Medičevi tovarni v Domžalah. Pri glavni razpravi sta bila kot izvedenca zaslišana univerzitetni profesor dr. ing. Gu-zelj Ladislav in ministr. načelnik ing. Gulič Gvidon. ki sta podala mnenji, da je bil postopek fabrikacije celjskega litopona drugačen kakor v Domžalah in da so takozvane »Hiršlo-ver peči zastarele izvedbe obče znanih peči.
Celjsko okrožno sodišče je nato izdalo sodbo, s katero je bil g. Medič |x>po!noma oproščen vsake krivde in kazni tako z ozirom na obtožnico državnega tožilca, kakor tudi z ozirom na obtožnico zasebne tožilke Metalne d. d. Proti tej sodbi državno tožilstvo sploh ni vložilo revizije, vsled česar je že takrat postala ta sodba, kar se tiče obtožnice državnega tožilca, pravomočna. Pač pa je Metalna d. d. proti oprostilni sodbi vložila revizijo. Vrhovno sodišče je dne 23. januarja 1940 izreklo sodbo, da se prva oprostilna sodba celjskega okrožnega sodišča glede Mediča v celoti potrdi tako, da je g. Medič pravomočno popolnoma oproščen vsake krivde in kazni. Z enakimi uspehi sta se branila tudi gg. ing. Pibernik Mirko in g. Detela, ki sta prav tako pravomočno oproščena obeli kazenskih obtožb. Le g. Miloševič in Je-zernik sta bila radi dveh načrtov kaznovana z (lenarno kaznijo.
Tako je litoponska kazenska afera, ki je lani po vsem časopisju vzbudila toliko pozornosti. končala s popolnim zadoščenjem za Kranja Mediča.
Ljubljanski spomladanski velesejem pod podkro-viteljstvom Nj. Vel. kralja Petra IL bo letos od 1. do
10. junija.
Borze
Dn
Denar
Ameriški dolar 55.—
Dne 12. febiu^ja 1910.
Denar
Hemška marka 14,70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 6,779.209 din, na belgrajski 11,900.000 din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 900.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt........ 175.70— 178.90
Pariz 1 frank........ 99.30— 101.60
Newyork 100 dolarjev..... 4425.00—4485—
Ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00
Amsterdam 100 goldinarjev .... 2351 —2389.— Bruselj 100 belgov...... 745.00— 757.00
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London t funt................217.04— 220.24
Pariz 100 frankov ....... 122.72— 125.02
N a wyork 100 dolarjev .... 548000—5520.00
Ženeva 100 frankov............1228.18—1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev . . .	2903.63—2941.63
Bruselj 100 belg..............920.11— 932.11
Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 10.03 5, London 17.71 75, New York 446.—, Bruselj 75.10, Milan 22.52, Amsterdam 236.95, Berlin 178.75, Stocholm 106.20, Oslo 101.32, Kopenhagen 86.15, Sofija 5.50 ponudba, Budimpešta 80 ponudba, Atena 3.30 ponudba, Carigrad 3.55 ponudba , Bukarešta 3.35 ponudba, Helsingfors 7.50 ponudba, Buenos -Aircs 104.25
poskusite 1 — 2
aspirin
kii t a b 1 e 1 e
Vr J dru9ega zdravila po Imenu
..Aspirin", temveč edino-le
.,B a y er" - je v Aspirin.
ogl. ..g pod S b. 1M1 od jj. in „„.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 428—430 v Zagrebu 427 denar v Belgradu 428—428.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98—100, agrarji 53—55, vojna škoda promptna 428— 430, begluške obveznice 77—78, dalm. agrarji 71.50— 72.50, 8% Blerovo posojilo 97 50—99, 7% Blerovo posjilo 89—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 do 101, 7% stab posojilo 96— 98. — Dilnicc: Na-redna banka 7.400—7.500, Trboveljska 240—250.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98.50—100 (99.50), agrarji 50—52, vojna škoda promptna 427 denai, begluške obveznice 76 denar, dalm. agrarji 70 denar, 4% sevarni agrarji 51—52, 6% šumske obveznee 66 denar, 8% Blerovo posojilo 97.50 denar, 7% Blerovo posojilo 89 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 10 denar, 7% stab. posojilo 95 denar.
Delnice: 7.400 denar, Priv. agrarna banka 193 denar, Trboveljska 241—243 (240. 243), Gutmann 60 blago, Sladk. tov. Osijek 155—166 (155), Osj. livarna 160 blago, Isis 35 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50 danar (98 75), agrarji 53 denar, vojna škoda promptna 428—428 50 (428.75, 428.25) begluške obveznice 75.75—77 25 (77) dalm. agrarji 71.50—72 (72.50, 72), 4% severni agrarji 50.50 denar, 6% šum-skn obveznice 70—71. 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 89.50 blago (90), 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 1% «jtsb. posojilo. ' '
Delnice : Narodna banka 7.450 denar (7.500), Priv. agrarna banka 197 denar (197.50).
*" * '"* w -i«« -d* isiiiiuspiRoil
Žitni trg
Novi Sad. Borza dane6 zaradi praznika ni poslovala.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Živinski sejem v Ptuju, dne 6. lebruarja. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 85 (55) volov, 219 (142) krav, 11 (6) bikov, 14 (2) juncev, 62 (24) telic, 64 (11) konj, 1 (1) tele in 1 (1) ovca, skupno 457 (242) glav. Cene so bile naslednje: voli 3.50—5.50, krave 2.25—4.60, biki 3.50 do 4.75, junci 3.25—4, telice 3.75—5, teleta 5 din za kg žive teže, konji po kakovosti in velikosti 500-4000 din.
Prašičji sejem v Ptuju, dne 7. februarja. Prignanih je bilo 111 svinj in 50 prašičev, skupno 161 glav, od tega je bilo prodanih 45 glav. Cene so bile naslednje: prašiči od 6—12 tednov stari 8—120 din za kos, pršutarji 7—7.75 din, debele svinje 8—8.75, plemenske svinje 6.50—7 din za kg žive teže.
Živinski sejem v Metliki dne 8. februarja 1940.
Dogon: 583 volov, 244 juncev, 103 krav, 6 telet in 212 prašičev. Prodanih je bilo domačim kupcem: 131 volov. 27 krav, 32 juncev, 4 teleta in 212 prašičev. Cene: voli od 5 50 din do 6 din, krave od 4.75 din do 5.75 din, junci od 4.50 din do 5 din in teleta od 5.50 din do 6 din za kg žive teže. Mladi prašiči od 120 din do 250 din za glavo.
Boguslav Kuczjnski:
13
Beg iz Varšave
»Ne,« je odgovoril Stacho\viuk. »Morali bomo stopiti še tja čez v kakšno mirnejšo vasico.
Šli so navzdoL
Zopet so se ustavili pri kočah. Sedli so pod drevesa. Žena premaknjenega spremljevalca je bila videti razumna in dobra ženska. Bili so siromašni ljudje, toda imeli so kravo. Stachovviak je kupil od nje mleka in kruha. Ženska je šla v drugo kočo po maslo.
K njim sta sedla dva zakonca. To sta bila tista dva, ki sta se prej v tej koči pogajala za konja. Poslali so gospodarja z vozom po stvari na vlak. Nekaj oseb bi moralo sesti v ta voz.
»Da bi prišle vsaj dame in njihova prtljaga,« je rekel moški, »kajti pot je zelo peščena.«
Predstavil se je za lekarnarja. Njegova žena je bila dentistka. Povabila sta vse, naj gredo z njima. Toda voz se dolgo ni vrnil. Zato sta zakonca kmalu nato šla sama nazaj k progi, da se informirata, kaj se je zgodilo. Pa tudi njiju ni bilo več nazaj. Zdaj je Stachovviak vedel, da ju ne bo. Njegov voditelj mu je rekel, da sta se ona dva lahko odpeljala po drugi poti naprej. Da bi ne zgubil svoje zadnje opore, ki mu jo nudi vodnik, je sklenil, da ne bo čakal, temveč šei dalje.
»Tudi sicer se bodo vozili za nami,« je tolažil Marijo.
Računal pa je na to, da bo v najbližji vasi dobil voznika. Po poti so se še hip ustavili v neki koči. Tam so dobili zavetišče pred napadom, ki je sledil.
V prvo vas so prišli še za dne. Stopili so k županu. Županja jim je hitela pripraviti kosilo. Župan pa je jjogledal za konji in pripeljal mladega gospodarja.
»Majhen košček poti vas že popeljem,« je rekel. »Tudi to se bo poznalo. Do glavne ceste, tam bo že mirneje.«
Stachovviak je poizvedoval o poti. Pogovarjal se je lahko dalj časa, kajti zopet je preletela sovražna skupina letal. Napad je trajal eno uro. Ves- čas so bili v žujianovi sobi.
Odpeljali so se v mraku in v drugo večjo vas so prišli zvečer. Ob poti so jih obkolili kmetje. Takoj je bilo videti, da se je sem zateklo že več beguncev.
»Sto zlatih so mi dajali na roko, tla bi jih popeljal v Želechovvo. pa jih nisem hotel,« se ie glasno balial mlad kmet, visok in kljunast. Stachovviak je mislil, da gre samo za ceno.
»In za koliko bi vi peljali?« je vprašal.
Možakar se je umaknil. Jasno je bilo, da noče govoriti v pričo drugih. Stachovviak je stopil, tik njega.
»In koliko bi mi vi dali?« je vprašal Sta-cliovviaka.
Stahowiaku je bil možak vedno manj všeč. Oba sta takoj videla, da ne bo nič iz njunega pogajanja, kajti sto zlatih bi Stachovviak ne mogel dati. Na ta način bi bil kmalu popolnoma suh.
»Veliko ne bi dal, toda še vedno več, kot bi dal sicer v mirnih časih.«
Kmet se je razočaran umaknil nazaj.
»Sicer bi pa itak ne peljal.«
»Seveda,« je rekel Stachovviak. »Za malenkost ni vredno, ali če preveč zahtevate, imate lahko sitnosti.«
»Kajn gospoda!« je Stachovviak še slišal za sabo iz družbe kmetov, ki se je razmikala. »Še prišli bodo.«
»A za petsto bi popeljal, kaj? Nesnaga!«
To je zabrusil eden izmed tamkajšnjih kmetov onemu kljunastemu kmetavzu.
Stachovviak st je ogledoval hiše, kjer bi se lahko malo odpočil. Župan pa jih je jiovaljil v svojo hišo.
»Stopite, gospod!« je vabil. »Pri nas je že itak nekaj več ljudi, se boste že kam spravili.«
Soba je bila precej velika, toda nizka. Domačini so sedeli na klopi pri peči, gosti jju na klopeh pri zidu in pri mizi.
»Da bi šli do Rvke, je strašno,« je pripovedoval župan. »Bombardirajo vsak trenutek, podnevi in fionoči. Tam so zaloge municije in vojaške rezerve. Toda tu v vasi ne boste dobili konja. Samo v primeru, da bi vojaška komanda dovolila. Vsa vozila so popisana in čakajo samo na povelje. Povsod stoje straže.«
»Kam torej?« je vprašal kmetic izpod zidu.
»Tja do ceste,« je rekel župan. Tam je takoj boljše in mirnejše, tudi letal ni veliko videti.«
»Tnko tudi jaz mislim,« je rekel Stachowiuk in pogledal proti Mariji.
»Kje se bomo ustavili?« je vprašal^.
»Samo še na vojno komando stopim. Naj me £osix>J pospremi.«
Sla sta v temi. Morala sta iti na glavno pot do srede vasi. Tam je bila komanda, .šla sta mimo vojakov, ki so stali ob poti. Avti so stali na dvorišču. Nihče ju ni vprašal, odkod in kam. Kar naenkrat sta stala v veži. Stachowiaka so takoj z županom peljali v sobo. Tam sta našla skupino mladih častnikov.
»Ifotel bi govoriti s komandantom,« se je opravičil Stachovviak in mu je bilo nerodno, da jih moti s svojo zadevo.
»No. tam je!« je odgovoril mlad oficir in mu pokazal s prstom vrata, kamor je stopila neka miada žena z otrokom.
»Tu je gosjiod general.« je rekel mh.d podporočnik in pokazal mladega moža, ki ni bil
starejši od trideset let. »Mlajši orl mene.« je pomislil Stachovviak z neko grenkobo, »tu sedi, nekaj vrti in je odgovoren zu la košček dežele.«
»No?«
»Jaz nič, gospod general! Ne gre zatne. Tri dame imam tu, a voza ne morem dobiti.«
Vedno bolj je postajal nervozen.
»Kam ste namenjeni?«
»V Želecliovv.«
»Ne hodite tja! V nobenem primeru! Samo v Lublin. Toda s te vasi vas prosim, da se takoj umaknete! Takoj! Na mestu!«
Obrnil se je k ženi z otrokom, ki je prišla k n jemu.
Stachovviak je stopil iz sobe.
»A konja z vozem ne dovoljujem vzeti!« je slišal zu seboj še generalove besede.
»Že mora imeti razlog zalo! Gotovo ima kaj važnega v mislili!« je pomislil Stachovviak. Toda simpatije do mladega generala ni več občutil.
Vrnil se je s svojim gospodarjem-županom v hišo. Sram ga je bilo |ired tem človekom. Sram ga tudi bilo, da ni ničesar mogel doseči in mu je vse spodletelo.
»Rekel je, nuj ne gremo proti Želechovvn, samo v to stran ob železnici okrog Demoblinn proti Ryki,< je pripovedoval.
»Jaz nočem hoditi ob progi,« je tiho pripomnila 'Marija.
In to je odločilo.
»Zato pa pojdimo takoj!« je tiho rekel mož. »Smo namreč med progo in glavno ceslo Moramo takoj zapustiti to vas «
Vprašal je še za pot do ceste, ki so mu jo rade vol je razložili, lodu nihče ni bil pripravljen nositi jim prtljaeo.
»Saj plačam!« je rekel Stachovviak. A po-znanjski znanec je takoj začel rožljnti z denarjem. Nikomur pa se ni hotelo iti na pol v nočni mraz iz toule sobe.
novice
Koledar
Torek, 13. februarja: Katarina R., devica; Gregorij II., papež.
Sreda, 14. febr.: Kvatre. Valentin (Zdravko),
m učenec.
Novi grobovi
"f" V Ljubljani so v nedeljo pokopali blago in
globoko verno ter narodno zavedno gospo Marto Frelih, skrbno mater g. Emila, režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani, in g. Evgena, stavca Zadružne tiskarne. Njena življenjska pot ji ni bila z rožicami postlana, vendar pa je vedno znala prikrivati svoje trpljenje. Bila je zelo usmiljenega srca. Na njeni zadnji poti so jo spremili številni znanci in prijatelji. V slovo so ji zapeli pevci Grafike in Sloge. Grob so zasuli s številnimi venci in šopki rož, katere je rajna tako ljubila.
v naše mesto, jo bil stari oče našega g. Jubilanta. Na tem domu je obstojala usnjarska obrt Maly, pozneje Resman, že pred 150 leti in je postala znana preko mej Slovenije. Naš slavljenec se je v svojih mladih letih dobro pripravil na bodočo obrt. Z odličnimi uspehi je posečal nižjo gimnazijo in v svojem Času slovito Mahrovo trgovsko šolo ter praktične tečaje pri strojarski stroki v bivši monarhiji. Teoretično in praktično znanje ga je usposobilo, da je po svojem očelu in potem po očimu prevzel usnjarsko industrijo in jo z razumnim in pridnim delom dvignil do zavidljive višine. Tudi v javnem življenju zavzema g. Janko važna mesta. Kot predsednik Mestne hranilnice je znal zavod skupno z njenim ravnateljem v teh denarno nemirnih časih voditi spretno in brez zaščite ohraniti zavodu zaupanje prebivalstva v okraju. V šlevilnih gospodarskih napravah in od-
+ Na Murovcah je umrl gospod Jernej Jelovčan,^0^ /e Resman viden in odločilen činitelj in
posestnik in trgovec. Pokopali ga bodo v sredo ob 4 popoldne na župnijskem pokopališču v Javorjah nad Škofjo Loko. V .
-f V Komendi pri Kamniku je umrl daleč naokrog znani in priljubljeni f>osestnik, trgovec in gostilničar g. Miha Jereb. Kako je bil dobrega srca, kaže dejstvo, da je bil nad 100 otrokom krstni ali birmanski boter. Pogreba se je udeležilo veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev, pa tudi gasilska četa. Pevsko društvo mu je v slovo zapelo tri žalostinke. Ob grobu se je poslovil od njega g. župnik Andrpj Križman.
Naj jim sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožaljel
Žrebanje za naročnike »Bogoljuba«
bo jutri v sredo, dne 14. februarja od 9 dalje v prostorih uprave »Bogoljuba« v Kopitarjevi ul. 6.
Žrebanje bo po skupinah. - Skupin bo 42. -Nagrad 500. - 80 nagrad bo izžrebanih med vse naročnike hkrati.
člani komisije so sledeči naročniki:
Cerar Frančiška, Sp. Tustan 21, Moravče;
Završan Rezka, trg. pri Ažman, Ljubljana;
Vasle Jožef, Brezovo, Zg. Ponikva 23, Žalec;
Strgar Ivan, Dovško 33, Rajhenburg;
Ravnohrib Matej, Duplica, p. Kamnik.
Žrebanje bo predvidoma trajalo dopoldne in popoldne.	Uprava »Bogoljuba«
Osebne novice
= Poročila sla se g. Anton Šturch, trgovec
in jx>seslnik iz ReteČ pri Škofji Loki, in g. Krista č a k s, uradnica iz Ljubljane. Mladima novo-poročencema želimo obilo sreče
Janko Resman — 50-letnik
Radovljica, 13. februarja.
Danes praznuje v krogu svoje družine 50 letnico svojega življenja naš somišljenik in meščan g. Janko Resman. Rodil se je dne 13. februarja 18<J0 kot sin zgodaj umrlega Janeza Resmana, usnjarja, in rajne Katarine Legat, ki se je potem drugič poročila s sorodnikom umrlega soproga, blagopokoj-niin radovljiškim županom Vinkom Res-manom. Rod vseh radovljiških Resmanov izvira iz vasi Gorica v župniji Mošnje. Prvi, ki je po priženitvi prišel 1.1848
ea
dCoJf plavite?
K nam je prišel človek, razcapan, lačen in
jeliien. Ni sedel, ker je rekel, da potem težko vstane. Dali smo mu nekaj ostankov od kosila. Ko sc je nekoliko otajal, ker je bil ves zmrzel od lakote in mraza, je dejal, da je bil ie pri nekem drugem nam zelo znanem gospodu, o katerem smo vedeli, da ima skrbeli samo še za ženo in sebe, da pa ima brezplačno stanovanje in vsaj štiri tisoč dinarjev na mesec. Tudi je znan na sejah kot zagovornik velikih družin!
Poprosil ga je za podporo, da bo lahko tvojim sedmerim (7!) otrokom nekaj nesel za božič.
»Jaz načeloma ne dam ničesar. Kam pa pridemo, če bi dajal in bi berači izvedeli, da dajem? No, hoteli so, naj bi dajal Vincencijevi. Kaj bom tja dajal, ker ona misli, da je vso naredila, če da enkrat na teden prosilcu nekaj kovačev. Od teh kovačev vendar ne more živeli in samo razvadi se in moralno pokvari, če mu daje.<
»Ugovarjal sem mu, da konferenca vendar ne more dajati, če nima,c je dejal.
rče nima? Zakaj pa je konferenca? Konferenca mora imeti! Naj se obrne na razne fondel Ali nimamo fondov? Glejte, jaz vendar ne morem ničesar dati. Toliko me stanejo cigare, toliko me stane ženin plašč. Kdaj naj plačam dvajset tisoč dinarjev za njen plašč? Vi prosite, naj Vam dam nekaj obleke. Plašč? Ne morem pogrešali nobenega. Enega imam za kavarno, enega za pisarno, enega za cerkev in enega za koncert. Drugo leto se oglasile, drugo leto bo ie toliko obnošen, kaj ne, žena, da lahko damo enega, ki ga imam za pisarnoP«
Ker se je to vse res zgodilo — morda nf bilo ločno opisano razmerje med njim in ieno ali kaj drugega, da smo zabrisali sled za imenom — bi I as, gospod urednik, mogoče kdo utegnil vprašali, če kaj pravite k temu zelo razvitemu socialnemu čutu lega gospoda, ki iivi in ki ga vsak dan utegnete videti, ko gre mimo po Vodnikovem trgu? Ali kaj pravile? Mi ne pravimo ničesar. Zbirko organiziramo za revčka. Za onega, ki je prosil?
Uiti fiAnfi ur njo h i An
in je velik zagovornik velikih druiinUl
kot tak vsestransko pripoznan. V politiki zastopa moško in značajno ona krščanska in narodna načela, katerih predstavnik je naš slovenski voditelj in predsednik senata g. dr. Korošec.
Kot človek je naš jubilant srčno dober. Kjer vidi kako potrebo, pomaga ne le z nasvetom, ampak tudi dejansko. Malo je v občini gospodarjev, ki bi jih ne rešil iz. katere koli zadrege. Tudi naše prosvetne in dobrodelne ustanove imajo v njem svojega dobrotnika.
Srečni zakon g. Resmana z go. Marijo iz znane Cajhnove družine na Lancovem, je bil blagoslovljen s petimi otroki: dva sinova sta gojenca škofijske gimnazije v Št. Vidu, dve hčerki sta uživali samostansko vzgojo v Lichtenthurnovem zavodu, najmlajša Majdica pa še študira na domači »univerzi«. Dobro vzgojena krščanska družina je ponos svojemu rodu in vzor someščanom.
Jubilantu je danes v prividu prvi čestital častitljivi očak Abraham, njemu sledimo vsi njegovi prijatelji in znanci, pa tudi »Slovenec« kliče svojemu stalnemu naročniku: Bog živil Na mnoga leta!
*
—	Izid volitev obratnih zaupnikov na Jesenicah. Pretekli petek so bile v tovarnah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in na Javorniku volitve obratnih zaupnikov. Na volitve so šlo ločeno štiri delavske organizacije in sicer Zveza združenih delavcev, Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strokovna zveza in marksistična SMRJ. Volivna udeležba je bila nekoliko manjša kakor lani. Od 3916 volivcev jih je volilo 3399 ali 85%. Volitve so potekle v popolnem redu ln ni bilo nobenih incidentov. Izid volitev je naslednji (v oklepajih so številke od volitev v letu 1938): Zveza združenih delavcev 531 (275), JSZ 441 (719), NSZ 798 (884), SMRJ 1629 (1609). Izid kaže, da je napredovala Zveza združenih delavcev in sicer za 256 glasov, JSZ je nazadovala za 278 glasov, NSZ pa za 86 glasov; SMRJ je ohranila svoje postojanke.
—	Diplomirani tehniki se združijo z graditelji v enotno organizacijo. V Ljubljani je bil v nedeljo občni zbor ljubljanske sekcije Združenja diplomiranih tehnikov, na katerem je bil sprejet važen sklep, da se članstvo ljubljanske sekciji Združenja diplomiranih tehnikov združi z Združenjem graditeljev v novo organizacijo. Diplomirani tehniki, —■ to so absolventi .Srednje tehniške šole bodisi gradbeniki, strojniki. elektrotehniki, kemiki ali geodeti — so to storili v prepričanju, da bodo na ta način dobili močno stanovsko organizacijo, ki bo boljše zastopala njihove koristi. S tem so diplomirani tehniki postavili tudi nov naziv — graditelji. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan, prisostvoval mu jo tudi predsednik osrednje organizacije, dalje dva zastopnika hrvatskih tovarišev, predsednik Združenja graditeljev za dravsko banovine stavbenik g. Miroslav Zupan, zastopnik Zbornice za TOI Traven in drugi, drugi. Predsedniško poročilo je podal predsednik Združenja Ililbert, tajniško B. Race, nato pa se je pričela živahna debata glede fuzije z graditelji. Bilo je sicer izrečenih nekaj pomislekov zoper fuzijo, toda njeni pristaši so imeli med zborovalci veliko večino, tako da je ideja združitve prodrla. Diplomirani tehniki računajo, da bo reorganizacije njihovega združenja odnosno fuzija z Združenjem graditeljev izvedena že prihodnji mesec.
PRAVI SAN PEDRO
MATE ČAJ
Vale telo čisti, gradi in brani. Dobi se samo v originalnih zavojih po din 5'— in din 18'—.
DROGERIJA GREGORIC
Ljubljana, Prešernova ulica 5.
—	Nov val mraza nas je obiskal te dni. V noci od nedelje na ponedeljek je v Ljubljani nekoliko snežilo, temperatura pa je padla za nekaj stopinj, kar se je precej poznalo. V ponedeljek zjutraj je kazal termometer v Ljubljani minus 5, 6 C, na letališču pa celo minus 7 stopinj C. V Zagrebu so imeli minus 5. v Mariboru minus 5.3. Tudi v Dalmaciji je nekoliko padla temperatura. V Splitu so imeli 8 nad ničlo, dasi so pretekli teden zabeležili že 15. Vremenska napoved pa nam obeta za prihonje dni deloma oblačno, sjiremenljivo in precej mrzlo vreme.
—	Delavske razmere ▼ Slovenjem Gradcu. Pred časom «m oporočali o razmerah, v katerih živijo delavci v tamošnjih podjetjih. Pohvalno smo omenili dve tvrdki, ki sta delavstvu povišali plače. V času od našega zadnjega poročila je plače povišala tudi tovarna meril. V Slovenjem Gradcu so torej sedaj vse večje tvrdke povišale evojim delavcem mezde. Sedaj tudi ni nobene tovarn«, ki bi delavstvo plačevala slabše kakor to določa uredba o minimalnih mezdah.
—	Avtoprometna zadruga t Ljubljani javlja cenj. občinstvu, da od 13. februarja dalje zopet redno obratuje na progi Ljubljana—Celje.
—	V obupu si je hotela končati življenje brezposelna sobarica Frančiška P. na Bledu. Prerezala si je žile na roki in izgubila precej krvi. Blejski zdravnik ji je nudil prvo pomoč, potem pa so dekle prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer bo morala zaradi velike izgube krvi ostati precej časa.	i
—	Žrtev letošnje zim« na Vačah. Z Vač nam poročajo: Ko so v petek, 9. februarja, hiteli otroci popoldne v šolo, sta bila med njimi tudi 14 letna Razorškova Pavla in njen 7 letni bratec Lojzek iz Zahriba šl. I. — Olrnlt« j« vodila pot mimo Rron-četove hiše ln ker j« bila pot slaba, j« deček za-


Min
Zaprtost, lenivost črev sta vzrok mnogih bolezni. 1—2 Artln draženja dr. Wanderja vzete zvečer, omogočajo zjutraj lahko izpraznjeni«
2 kom. Din 1.50, 12 kom. Din 8.—, 60 kom. Din 27,—
Rob. 8. br. 7724/M.
ostal, Ker otroka popoldne ni bilo iz šole domov, se je domačih polastila zla slutnja, če se otroku morda ni pripetila nezgoda. Iskali so revčka vsepovsod in ga našli šele v soboto zjutraj zasutega pod snegom, ki je moral zdrkniti prav takrat s strehe, ko je deček hitel mimo Brenčetove hiše v šolo, in ga pokopal pod seboj. Pogreb nesrečnega Lojzka je bil v ponedeljek ob 10 na Vačah.
— Pr) zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj 9e na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josek grenčice.
po> cbižovi
*	Iskalec petrolejskih vrelcev na Kavkazu — bivši bogataš — umrl v revščini. V Šibeniku je umrl v starosti 76 let Josip Fulgosi. Rajni je rodom iz Tijesnega, pa je že v štirinajstem lotu starosti zapustil svoj rojstni kraj in se izselil v Rusijo, kamor ga je vabil njegov stric. Prišel je v Kostov, od tam pa na Kavkaz. Pred šestdesetimi leti je na Kavkazu vse iskalo petrolejske vrelce, domačini in tujci. Tudi Fulgosi se je lotil tega posla. Večkrat je prehodil kavkaško pogorje in našel veliko petrolejskih vrelcev. Ustanavljal je družbe, v katere je vložil vse, kar je imel. To delo mu je prineslo dosti časti, pa tudi denarja. Postal je velik bogataš. Leta 1914, nekoliko pred svetovno vojsko, je prišel s svojo družino v Dalmacijo. To je pa bilo zanj usodno. Ko je izbruhnila vojska, so avstrijske oblasti aretirale njega in njegovega starejšega sina, češ, da sta ruska vohuna. Ves čas vojske so ga vlačili po koncentracijskih taborih, kjer je stradal, njegova družina je pa doma trpela revščino. Ko se je po vojski vrnil na Kavkaz, je doživel novo razočaranje. Vse njegovo premoženje jo bilo zaplenjeno. Iz usmiljenja so ga sprejeli za pisarja v njegovi lastni pisarni, ki je postala središče za razne petrolejske družbe. Ko so zavladali boljševiki, mu ni drugega preostalo, kakor da je pobegnil. Odpeljal se je z družino v plombiranem vagonu italijanskega konzulata do nekega mesta ob Črnem morju, od tam pa z italijanskim potnim listom, ki mu ga je preskrbel dober prijatelj, v Italijo, pozneje pa v Šibenik, kjer se je naselil. Fulgosiju ni ostalo od vsega ogromnega premoženja prav ničesar. Ustvariti si je moral novo eksistenco. Fulgosi je bil dober in plemenit človek.
*	Pri kartanju izgubil denar, povrh je bil še tepen. Upokojeni	,,, Karlo Vidiček je kartal z dvema tovarišema. Izgubil je vse in zastavil svojo uro, katero je tudi izgubil, pa je ni hotel dati iz rok. Nastal je boj, med katerim sta ga tovariša pošteno pretepla in mu zlomila več reber. Vidička so morali prepeljati v bolnišnico, oba soigralca pa sta romala v zapor.
*	Ljubezenski roman v ubotniei. V belgrajski ubožnici se je med 63 letnim, popolnoma oslepelim Ljubomirom Nikoličein in tri leta mlajšo Marijo Pešut razvila ljubezen, ki pa ju ni privedla pred oltar, ampak pred sodišče. Oba sta živela v neskaljenem prijateljstvu, dokler ni nekega dne Ljuboinir svoji prijateljici zaupal, da mu je umrli sorodnik zapustil 10.000 din. V stari ženi je oživel pohlep. Toliko časa 6e je j>rilizovala staremu Lju-bomiru, da ji je izročil denar, ki naj bi ga na njegovo ime naložila v hranilnici. Pešutova je denar res naložila, ampak na svoje ime. Mislila je, da goljufija ne bo prišla na dan. Ciča Ljuba je pa le prišel na goljufijo in je svojo prijateljico ovadil. Te dni je stala Marija Pešutova pred sodnikom. Seveda je trdila, da ji je Ljuba denar podaril. čiča Ljuba pa je odločno izjavil, da to ni res. Pešutova je bila obsojena na tri mesece zapora in mora Ljubi vrniti denar.
*	Na vsak način jo je hotel za ženo. Mlad kmet Cvetan Petrovič iz vasi Ivena pri Prilepu je napadel mlado dekle na paši in jo hotel odvesti, da bi se poročil z njo. Lepa deklica pa se je obupno postavila v bran, nakar se je Cvetan tako razgrel, da jo je s j>alico večkrat udaril po glavi. Dekle bi gotovo jx>dleglo, če ne bi k sreči prišel mimo kmet, ki je priskočil dekletu na pomoč in pregnal Cvetana. Zaradi poskušene ugrabitve je bil te dni Cvetan pred okrožnim sodiščem v Prilepu obsojen nR 700 din globe.
+ Zverinski oče. Od svoje žene ločeni kmet Milisav Andjelkovič je svojega osemletnega sina za prazen nič pretepaval, večkrat do krvi. Sosedje so pogosto slišali vpitje mučenega otroka. Končno so kmeta ovadili pri orožnikih. Ko so se orožniki podali k Andjelkovičevi hiši, so našli otroka, ki je krvavel iz številnih ran, nezavestnega ležati v snegu pred hišo. Nesrečnega otroka so spravili V bolnišnico, zverinskega očeta so pa zaprli.
*	Velik požar v Vrbovcu pri Križeveih. Na Gjurgjišču v Vrbovcu je velika industrijska posest podjetja Predovič. Tam so različni tovarniški objekti, tako na primer je izdelovanje seruma proti živalskim boleznim, tovarna suhomesnega blaga; opekarna in velika žaga. Okrog žage pa so velika skladišča lesa. V noči na 9. februar je izbruhnil požar na veliki žagi, na katero se naslanja mizarska delavnica. Žaga letos ni bila v pogonu, marveč so samo v mizarski delavnici delali zal>oje in druge jx>trebščine za tovarno suho-mesnatega blaga. Ker je bilo na razpolago veliko lahko gorljivega blaga, je bilo kmalu vse v plamenih. Prihiteli so gasilci iz raznih okoliških vasi, ki se jim je po velikem trudu do jutra posrečilo lokalizirati j>ožar. Gorečih objektov niso mogli rešiti in so ostali goli zidovi. Skoda je milijonska in krita z zavarovalnino.
*	Odkrita podzemska jama. V Vrhj>olju blizu Sibenika je bila odkrita velika podzemska jama. Jamo je odkril mlad pastir, ki je preganjal lisico. Lisica je pred dečkom pobegnila v jamo in tako je deček ugotovil, da se v podzemlju nahaja velika jama, za katero tamkajšnji kmetje doslej Še niso vedeli. O odkritju te jame so obveščeni strokovnjaki, ki jo bodo preiskali.
*	Italijanski parnik nasedel. Na otočiču Bio-ščaku, jugovzhodno od otoka Molata, je nasedel italijanski petrolejski parnik »Astrea«, ki je bil poln petroleja. Divjal Je hud vihar. Na pomoč je prihitel remorker tvrdke TripkoviČ iz Trsta, ker pa se je morje medtem umirilo in mesto, kjer je parnik nasedel, ni nevarno, je kapitan odklonil jkhiioč, češ da se bo s svojimi sredstvi osvobodil.
*	Deček zabodel svojega tovariš«. Dečka Ibro Muhareuiovič ia Ibrahiui Muhamedovič sta šla i
Ljubljana, 13. februarja
Gledališče
Drama: Torek, 13. febr.: Zaprto. — Sreda, 14. febr.: »Na prisojni stranic. Red B. — Četrtek, 16. febr.: »Praznik cvetočih češenj«. Red Četrtek.
Opera: Torek, iS. febr.: Zaprto. — Sreda, 14. febr.: »Rusalkat. Red Sreda. — Četrtek. 15.: »Lumpacius Vagabundus«. Red A.
Radio Ljubljana
Torek, 11. februarja: 7 Jutrnji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Dvajset pravil za zdravo in krepko rast naše mladine (g. dr. Franta Mis) 12 Veseli utrinki (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi 13.02 Opoldanski koncert Rad. orkestra — 14 Poročila — 18 Za oddih (plošče) — 8.40 Filozofija gospodarstva malega naroda (g. dr. Fr. Veber) — 19 Napovedi, jioročila — 19.20 Nac. ura: Omer Paša Latos (Branko Mašic) Zagreb 19.40 Objave — 19.50 Gospodarski nasveti (g. urednik Dr. Potočnik) — 20 Balalajke (plošče) 20.20 A. Averčenko: Kupčija s smrtjo, komedija (člani Narodnega gledališča v Ljubljani) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester.
Prireditve in zabave
Najpomembnejše slovensko glasbeno delo najnovejšega časa je Škerjančeva skladba za tenor in bas solo, moški tercet, moški zbor in veliki orkester na celotno besedilo Prešernovega sonetnega venca. Krstna Izvedba tega velepomembnega dela bo v ponedel jek 26. t. m.
Paganlni ni bil samo velik violinist, nekaj časa je pisal tudi skfadbe izključno za kitaro. Več teh skladb bomo slišali na koncertu, ki ga bo izvajal v ponedeljek 19. t. m. v mali Filharmonični dvorani g. Stanko Prek. Vstopnice od srede dalje v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Kolo Jen-zadrugark obvešča svoje članice, da bo v sredo, dne 14. t. m. ob 20 v glasbeni dvorani druga »Sloga« redni mesečni sestanek s predavanjem: Žene zadrugarke na delu. Predava ga. Milka Pililar.
Valno opozorilo za rezervne častnike! V sredo, 14. t. m. bo ob 20 v dvorani »Zvezde« važno predavanje za rezervne Častnike. V smislu na-redbe komande Dravske divizijske oblasti je udeležba na tem predavanju obvezna za vse rezervne častnike glavnih rodov (pehote, topništva, konjenice, inženirstva in letalstva). Pri vstopu je oddati na osminki pole napisano ime z vojaškim činom zaradi daljnje evidence vojne oblasti.
Prosvetno društvo Trnovos Na desetem prosvetnem večeru v sredo 14. februarja ob 20 bo predaval g. Viktorijan Demšar, spiritual, o svetovni razstavi v New Yorku.
V okviru rednih tedenskih predavanj pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana I. bo v sredo, dne 14. t. m. ob 19 v kemijski dvorani I. dr. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Predaval bo g. višji sodni svetnik dr. Edvard Pajnič: »O udomačenju naših divjih rastlin na lepotičnem vrtu«. V6top prost.
Sestanki
Smarnogorsko okrožje ZFO priredi v nedeljo 18. februarja poslovni tečaj za vse odsekovne in okrožne odbornike. Vabljeni so tudi ostali Člani. Tečaj bo ob 9 dopoldne v pisarni lesnega skladišča g. Prelesnika na Janševi cesti 1 (poleg železniškega prelaza).
Naše dijaštvo
SKAD »Danira« ima drevi ob 8 krožek o komunizmu. Predelava se okrožnica papeža Pija XI. »Divini Redemptoris«. Krožek vodi g. Rudolf Smersu,
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, ia mr. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Oseba, ki je v stolnici zamenjala dežnik, se prosi, da ga prinese v zakristijo, kjer dobi svojega.
svojimi tovariši in tovarišlcami proti vasi Sjetlicl, okraj Banjaluka. Med potjo so se igrali in drug drugega metali v sneg. Ko je Muharemovič vrgel Muhamedoviča v globok sneg, je ta izvlekel nož in zabodel Muharemoviča, da je kmalu izdihnil.
*	Pretep zaradi politike. V neki gostilni v ba-natskem Dušanovcu so se zaradi politike sprli trije kmetje. Prišlo je do pretepa, v katerega so se vmešali tudi drugi navzočni kmetje. Po dolgem pretepanju je ostalo na bojišču 25 več ali manj ranjenih kmetov.
*	Cigani demonstrirali pred ječo. Pretekli četrtek so v Dubrovniku prišli cigani, čijih žene so zaprte v sodnem zaporu zaradi raznih tatvin, demonstrirat pred zapor in zahtevali, da ciganke izpuste. Uprava zapora je poklicala policijo, ki je imela dosti truda, preden je razgnala cigane.
Anekdota
Pred kakimi petdesetimi leti Je neka nemška vlada izdala odiedbo, da morajo vse podrejene oblasti v svojih uradnih spisih na glavi j>ole v kratkih besedah označiti vsebino spisa. Za to so izbrali besedo: »Zadeva ...« Kmalu nato je neki okrajni načelnik prejel naslednje pisanje vlade: »V naše največje začudenje smo ugotovili, da niste še poslali poročila o zadnjem štetju živine v vašem okraju.«
Načelnik je takoj odgovoril. Pri tem se je pa spomnil na najnovejšo odredbo in je napisal na vrhu pole: »Zadeva: Največje začudenje kraljevske vlade.«
*Ha!c! Gospod doktor, ali ss vam n« zdi, da s« vitamini B za Peterčka premočni?«
P UUBIJ4NA
Zdravstvene ustanove v preteklem letu
Iz letnega poročila mestnega fizika o zdravstvenih razmerah v Ljubljani v letu 1939 posnemamo, da ima Ljubljana vsega skupaj 11 sanato-rijev, bolnišnic in zdravstvenih zavodov, v katerih se je preteklo leto zdravilo vsega skupaj 41.508 bolnikov. Število bolnišnic in zdravstvenih zavodov v Ljubljani je odločno premajhno, saj so redno skoraj vsi prenatrpani, kljub temu pa je njihov zdravstveni nivo visok.
Po posameznih zavodih povedo statistični podatki naslednje: V obči državni bolnišnici, ki razpolaga z 949 posteljami, se je lansko leto zdravilo nič manj kakor 34.500 bolnikov. V razmerju med obema številkama je morda najbolj lapidarno postavljena vsa ljubljanska bolniška mizerija. Bolnišnica za ženske bolezni, ki ima 201 posteljo, je lansko leto sprejela 2130 bolnic, v bolnišnici za duševne bolezni, v kateri je 726 postelj, se je lansko leto zdravilo 1471 duševno bolnih. Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece ima 50 postelj ln v njem se je zdravilo 195 bolnikov. To so državni zdravstveni zavodi. Banovinski institut za zdravljenje in raziskavanje raka in drugih novotvorb, ki razpolaga s 30 posteljami, je lansko leto sprejel 831 bolnikov. Mestno zavetišče ima 256 postelj in prav toliko je bilo tudi v njem ljudi. V sanatoriju Leonišče, ki je last usmiljenih sester sv. Vincencija in razpolaga s 27 posteljami, se je lansko leto zdravilo 910 oseb. Sanatorij »Šlajmer-jev dom«, ki je last Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ima zdaj 36 postelj in se je v njem v letu 1939 zdravilo 872 bolnikov. Sanatorij »Emona«, ki je privatna last dr. Derganca Kazimirja, je s 7 posteljami oskrbel zdravljenje 36 bolnikom. V hiralnici (Zavetišče sv. Jožefa), ki je last Družbe usmiljenih sester in ki razpolaga z 230 posteljami, je lansko leto našlo zavetje 240 oseb. Nezgodna postaja Okrožnega urada, ki ima 19 postelj, pa je zdravila lansko leto 267 bolnikov. Poleg tega je v Ljubljani Dravska stalna vojna bolnišnica, za katero pa manjkajo podatki.
Razen omenjenih zdravstvenih ustanov, ki razpolagajo s posteljami, imamo v Ljubljani še: Mestno šolsko polikliniko, v kateri je bilo leta 1939 opravljenih 5909 zdravniških pregledov, državno šolsko polikliniko, Protituberkulozni dispanzer, socialno-medicinski oddelek Higienskega zavoda ter dve zasebni ortopedični telovadnici.
Rak-rana Ljubljane in z njo vse Slovenije pa je še naprej mizerija v splošni državni bolnišnici.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter,, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogl. rež S br. 30474/35._
1 80-ietnico svojega rojstva je te dni obhajal g. Frartc Kunaver, kurjač mestnega vodovoda v pokoju, v Klečah v krogu svojih sinov in hčera. Jubilant je še dobro ohranjen, le sluh mu je nekoliko odpovedal. Ko je bil star 8 let, so ga dali starši v Ljubljano v šolo, pozneje se je podal k svojemu stricu na Koroško, da bi se ondi izučil strojarstva, toda so ga uporabljali za vsako drugo delo, le za učenje obrti ne. To fantu ni bilo po volji in se je nekega dne kar po francosko poslovil od strica v Št. Pavlu in pospešil svoje korake čez hribe in doline v domačo vas, kjer je moral trdo delati doma in na polju. Vojake je služil pri 19. lovskem bataljonu v Trstu. Po triletni vojaški službi se je vrnil domov in je nadaljeval kmečko delo, dokler ni nastopil službo kurjača pri mestnem vodovodu ter se osamosvojil. S trudom in pridnostjo sta si uredila s pokojno ženo po dolgih letih na področju gozda prijeten dom, na katerem gospodari sedaj najmlajši sin Ivan v popolno zadovoljil ost svojega očeta. Slav-ljencu naše iskrene čestitke. Bog ga živi še mnogo leti
1 Predavanje prof. dr, Blaznika o cehih na Slovenskem. V zvezi z našim poročilom o tem predavanju na petkovem večeru »Prosvetne zveze« v Ljubljani nam poročajo, da bo predavanje izšlo v tisku kot članek v »Zborniku slovenskega obrta«, ki izide v marcu t 1. in ki ga bo izdal Zavod za pospeševaje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani.
1 Razstava olj in plastik inž arch. Mitje Šviglja je odprta v Jakopičevem paviljonu vsak dan od devete ure dopoldne do šeste ure zvečer. Razstava je že na otvoritvi vzbudila mnogo zanimanja in priznanja. Paviljon je ves čas toplo kurjen.
1 Z Abrahamom se je srečal preteklo eoboto g. Valentin Tominec, ki ga vsi poznajo pod imenom »Tine pekove. Pred 34 leti je prišel iz Šmi-hela pri Postojni, kjer mu je tekla zibelka, na Vič k svoji sestri, kjer se je izučil pekovske obrti. Po smrti svojega svaka in mojstra pred 24 leti, kateremu je sledila čez nekaj let tudi njegova žena, je Tine glavna opora pri Drobtinovih. Vestno in pridno vodi kot mojster s svojo nečakinjo Albinco pekovsko obrt. Vsi prijatelji in znanci mu k 50-letnici iskreno čestitajo z željo, da bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto let čilega in zdravega.
1 Zaradi podpor družinam oseb, ki so poklicane v vojaško službo, prihajajo na magistrat preplašene žene in sprašujejo, če je odbor za te podpore res razpuščen in zato ne bodo več dobivale podpor. Takoj moramo vse prestrašene potolažiti, da odsek mestnega zaščitnega urada za te podpore še vedno posluje in bo zato tudi še izplačana sleherna upravičena podjx>ra na utemeljeno prošnjo. Ko so namreč te dni dnevniki po-
ročali o dnevnem redu zadnje seje mestnega sveta, so omenili tudi ukinitev odbora za podpore družinam oseb, poklicanih na orožne vaje Res je ta mestni odbor mestni svet na zadnji seji ukinil, ker sedaj posluje državni odbor za podpore, ki je bil ustanovljen po uredbi o teh podporah z dne 4. oktobra 1989. Ta državni odbor je prevzel naloge ukinjenega mestnega odbora in seveda še vedno posluje ter še vedno tudi deli podpore ter jih nakazuje, a na mestnem poglavarstvu v odseku za podpore, soba št. 49 (II. nadstr.), niša štev 2 na Mestnem trgu sprejemajo prošnje.
1 Dekliški krožek Trnovo. Opozarjamo vse naše gospe in gospodične na začetek zdravstvenega tečaja ob 8 v Prosvetnem domu. Tečaj je brezplačen. — Odbor.
i Vpisovanje v tečaj za mlade matere in odraslo
ženstvo v zavodu za zaščito otrok (Dom kraljice Marije) je vsak delavnik dopoldne (tudi telefonično na štev. 44-72). Tečaj bo ob torkih in petkih od pol 5 do 6 popoldne. Pričetek tečaja dne 27. februarja t. 1. ob 5 popoldne Večemi tečaj bo vsak ponedeljek in sredo od 8 do 9.30. Vsak tečaj traja 12 ur in je brezplačen. Pričetek večernega tečaja dne 28. febr. 1940 ob 8 zvečer.
1 Huda nesreča mladega smučarja. V nedeljo popoldne se je zbralo v Zgornji Šiški na podaljšku Šišenskega hriba pri tako imenovanem Galetovem ba-jerju precej mladine, ki je preizkušala svojo sposobnost na smučeh. Med njimi je bil tudi 15-letni di-jik Gorazd Borut, sin poslovodje v prodajalni mestne elektrarne. Borut, ki je precej dober smučar, se je spustil na zelo nevarnem mestu 6 Šišenskega hriba v dolino. Vozil je med drevesi in grmiči, ki se iih je 6prva spretno izogibal, potem pa se mu je nekaj zataknilo med smučke, najbrže kakšna korenina, in fantič je priletel z glavo v najbližje dreyo ter obležal nezavesten. Priskočili so ljudje in ga prenesli v najbližjo hišo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Potem pa so ga reševalci prepeljali v bolnišnico, Fant ima zlomljeno nogo in je nevamo potolčen po vsem životu in zlasti po glavi.
i Vojni dobrovoljci so zborovali v nedeljo dopoldne v prostorih Združenja inženirjev v Kazini. Na zborovanju so bili med zastopniki polkovnik Zi-vanovič kot zastopnik divizionarja, polk. v p. An-drejka kot zastopnik ljubljanskega župana in kot predsednik Legije koroških borcev, zastopnik bana ban. sv. Poklukar, dalje zastopniki rezervnih častnikov, invalidov, podčastnikov in bivših mornarjev.
Težavna plovba je zdaj med Dansko in Švedsko in med danskimi otoki Na sliki je videti ladjo in pa ledolomilca, ki se borita z delom v Veli-kem Beltu med otokoma Seelandijo in Fiincnoiii.
Z zborovanja je bila z velikim navdušenjem odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravni brzojavki vojnemu ministru arm. generalu Nediču ter Zvezi vojnih prostovoljcev v Belgradu Predsednik g. Jeras je nato poročal o stanju prostovoljskega gibanja in je zlasti povdarjal enotnost vseh članov v pogledu državne obrambe. Vsa poročila uprave 60 bila sprejeta z odobravanjem. Predsednik odbora za postavitev spomenika pokojnemu kralju Aleksandru dr. Hebein je poročal o lepem napredku te akcije ter j.e izrazil upanje, da bo spomenik že leto6 na Vidov dan odkrit. Zborovalci so nato na predlog nadzornega odbora izrekli dosedanjemu odboru razrešnico s pohvalo, nakar je bil z vzklikom ponovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Jerascm na čelu. Zborovalci so nato sprejeli še več predlogov, katerih izvedba naj pospeši, da bodo prostovoljci čimprej dobili obljubljene olajšave in da 6e jim bodo v celoti priznale njihove pravice.
1 Ponesrečenci v bolnišnici. V nedeljo zvečer eo se nekje v Trnovem stepli fantje. V pretepu je nekdo oklal z nožem 32-letnega steklarskega pomočnika E., ki je dobil nevarne poškodbe po glavi in levi roki. — 30-letno prevoznikovo ženo Jožefo Trčkovo fe konj nevarno brcnil v nogo. — Trgovcu in gostilničarju Karlu Žitniku je v Šiški padla s strehe opeka na glavo in ga precej poškodovala. Vse nave' dene ponesrečence so prepeljali v bolnišnico.
Mariborska bolnišnica v nevzdržnem stanju
postelj, leta 1939: 15.890 bolnikov postelj
Leta 1918: 3560 bolnikov na 450
na 606
Maribor, 12. februarja. Leto 1940 bi moralo biti za mariborsko bolnišnico pomembno. V tem letu je bila namreč projektirana dovršitev vseh v načrtih zasnovanih novih bolniških objektov ter gospodarskih zgradb, tako da bi imela bolnišnica 1200 postelj ter bi letno lahko sprejemala 30.000 bolnikov. Vsi podrobni načrti za povečanje tega največjega slovenskega zdravstvenega zavoda so že izdelani, odobrena je regulacija mestnega dela, kjer leži bolnišnica in kupljena je že edina posest na Tržaški cesti, ki je ovirala arondacijo zemljišča in bodoči gradbeni razvoj bolnišnice. Žal pa so vsi ti načrti ogtali zgolj — načrti in še do danes ni bilo mogoče niti dokončati pred tremi leti zgrajenega velikega bolniškega paviljona, ki je danes tako zapuščen, da so pobrane s stavbe celo deske, ki so poprej zakrivale velika okna, tako da ta žalostno zijajo v svet ter zamore veter sedaj nemoteno zanašati skozi njihove odprtine v notranjost poslopja sneg in dež, kakor v kakšno staro, razpadajočo grajsko razvalino. Ce bi bila banska uprava vsaj vsako leto v svojem proračunu dala sto tisoč dinarjev za vzdrževanje te nove zgradbe, pa bi bila danes vsaj na zunaj ometana ter bi imela že okna, s čimer bi se preprečilo razpadanje ter bi se vsaj na videz zabrisala sramota za mariborsko mesto.
Mariborska bolnišnica ima sedaj na razpolago 605 postelj, lansko leto pa je imela na zdravljenju 15.888 oseb — za 1294 več kakor predlani. Leta 1918 pa je imela bolnišnica 450 postelj, število bolnikov pa je znašalo 3560. V teku 20 let se je tedaj kapaciteta bolnišnice povečala za 156 postelj, število bolnikov pa se je povišalo za 12.320. — Ozdravljenih je bilo 61%, zboljšanih 31%, ne-ozdravljenih 5%, umrlo jih je 2% ali 431, v bolnišnici jih je ostalo dva in pol odstotka ali 454. Dnevno je sprejemala bolnišnica povprečno 45 bolnikov, povprečno petnajstim pa se je moral sprejem zaradi prenapolnjenosti odkloniti. Ambulantno pa se je zdravilo v bolnišnici poleg zgoraj navedenega številtl še 5439 bolnikov, med temi največ na oddelku za spolne in kožne bolezni. Največji naval je bil na kirurgiji, ki ima dva oddelka. Na I. oddelku je bilo 3553, na II. pa 3181 bolnikov. Na internem oddelku se je zdravilo 2440, na dermatološko-venerološkem oddelku 2012, na oddelku za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni 1703, na infekcijskem 565 in na porodniško-ginekološkem 1970 bolnikov. Ogromno je število operacij, preiskav, obsevanj itd. na vseh oddelkih.
Zdravniško službo je vršilo v bolnišnici 26 zdravnikov, od tega 14 specialistov. Poleg nameščenih zdravnikov je službovalo na zavodu še štiri do pet zdravniških volonterjev ter trije do štirje zdravniki stažisti. Upravno službo je vršilo 14 administrativno upravnih in arhivskih uradnikov, poleg tega pa službuje na zavodu še: en zdravstveni pomočnik, dva babici, trije zvaničniki, 16 služiteljev, 21 drugih dnevničarjev za režijske posle, 71 usmiljenih sester in 35 bolničarjev in bolničark ter režijskega osebja. Skupno je v bolnišnici 189 uslužbencev Ogromno' je administrativno poslovanje — 129.672 spisov, ki jih je uprava
Pod pariškimi mostovi
Odlično francosko film. delo, ganljive vsebine in vedrega razpoložen a Film globoke ljube mi in vernega prijateljstva
Cardaš-Kavalirli
KINO UNION, Ul. 32.21 - Ob 16., 19. in 21. uri
V gl. vlogi kot stasit huzarski oficir, galanten kavalir: Gustav Frdh-— nadalje Camilta Horn, Tibor H a I m a y in Iluszar Puffy
I	Samo ie danes!
I PIIS M DVOMI!
Sijaina italijanska komedija, ki vsakomur izredno dobro ugaja — Balet milan<-kc scile Dodatek: Posladsla moda v tchnikniom Kino Matica tel. 21-24 ob 16,19 in 21. uri
bolnišnice odpravila, o tem najzgovorneje govori. Ker se računsko poslovanje vrši po proračunskem letu. ni mogoče sedaj podati pregleda stroškov in dohodkov. Največ stroškov povzroča prehrana bol nikov, dasi je proračunano na bolnike dnevno sa 1110 7.20 din. Za zdravila, serume, obvezilni material, fotokemične in laboratorijske potrebščine ter desinfekcijska sredstva je izdala bolnišnica 550.000 din.
Lani je bolnišnica nabavila vkljub pičlim razpoložljivim sredstvom deloma z izrednimi prispevki banovine en nov moderen rentgenski aparat za diagnostiko z Bucky-jevo mizo, en prenosni rentgen aparat v krogli, en aparat za Torakokau-stiko, en aparat za izsekavanje novotvorb, en ultra-kratkovalovni aparat, en elektrokardiograf, eno operacijsko mizo za tuberkulozni oddelek, eno univerzalno operacijsko mizo za oddelek za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni, en aparat za prelom kosti, aparate za transfuzijo krvi, sterili-zatorje, en projekcijski aparat za epidiaskopijo poleg drugih manjših aparatov in instrumentarija. Posteljnega in telesnega perila se je nabavilo za 173.000 din.
Bolnišnica v Mariboru je eden največjih kon-sumentov. Lani je porabila 20.135 kg govedine, 6167 kg teletine, 2926 kg sveže svinjetine, 1025 kg prekajene svinjetine, 3460 kg drobovine, 7859 kg masti, 808 kg perutnine, 13.717 kg moke, 95.834 kg krompirja, 10.510 kg riža, 11.090 kg sladkorja, 89.860 jajc itd. Hišna pekarna je izpekla iz 70.563 kilogramov moke 59.032 kg polbelega kruha ter 448.610 komadov žemelj.
OiroSM zdravnik Dr.lUlfO DCIIČ
zopet redno ordimra Turnogralsha 4/1._Tel. 38-39
m Polovična voznina v Maribor. Ob priliki državnega prvenstva v smuški štafeti 4 X 10 km je direkcija državnih železnic dovolila vsem udeležencem 50 odstotni popust na železnici. Na vstopni postaji je treba kupiti poleg voznega listka še obrazec K 13.
m Umrl je upokojeni železniški uradnik g. Karel Persche v starosti 72 let. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo ob pol štirih iz mrtvašnice na fnagdalensko pokopališče na Pobrežju. Naj počiva v miru I Žalujočim naše iskreno sožalje I
m Gostovanje Mrakovega gledališča v Mariboru. Predprodaja vstopnic za Mrakovo tragedijo »Stari Rimljani« je še danes, torek, pri »Putniku«, od srede dalje pa pri gledališki blagajni. Naj nihče ne zamudi tega zanimivega večera v četrtek, 15, t. m.
m Zadrutno predavanje. V torek, dne 13. t. m. bo v ljudski univerzi predaval prof. Lojze Bizjak o temi »Zadružništvo in socialno vprašanje«.
m Ljudski oder. Drevi bo na odru bralna vaja in razdelitev vlog za »Izgubljenega sina«.
m Enodnevni tečaj o trsni rezi v vinogradu se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v soboto, dne 24. februarja. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal od 8 do 12 in od 14 do 18. Za hrano skrbe tečajniki
sami.
m Združenje zidarskih mojstroy v Mariboru poziva vse zidarske pomočnike, ki imajo pri združenju shranjene svoje 6tare delavske knjižice, da jih zamenjajo in dvignejo do 25. februarja v zadružni pisarni.
m Žetev smrti. V splošni bolnišnici so umrli: 32 letna žena Žagarja Helena Rabič, 52 letni delavec Peter Paulič in Elizabeta Drevenšek, zasebnica, '62 let stara. V Linhartovi ulici 16 je umrl v starosti 71 let upokojeni postajenačelnik Karel Peršič, v isti ulici št. 21 pa je umrl Ivan Schwar-zer, 86 letni upokojeni železničar. Naj v miru počivajo, sorodnikom naše sožalje I
m Nesrečna smrt mladega fanta pod snegom. V pohorskih hribih nad Ribnico se je dogodil tragičen primer, ki je zahteval življenje 7 letnega Jožefa Lebedeva. Fantek se je igral pred hišo. Naenkrat pa je izginil in vse klicanje in iskanje je bilo zaman. Mislili so zato, da je odšel k bližnjemu sosedu, od koder ga zvečer niso pustili domov. Ko ga tudi drugi dan šs ni bilo, se je oče zopet podal na iskanje Sumljiv se mu je zdel ve' lik kup snega, ki se je sesul s strehe gcftpodarske-
ga poslopja. Obšla ga je huda slutnja. Začel je odkopavati sneg in pod njim res našel mrtvega sinčka. V trenutku, ko se je fant podil okoli poslopja, se je raz streho usipal težak južni sneg in pod svojo težo pokopal mlado življenje. Da je bil sneg suh, bi se bil fantek snežne odeje še kako rešil, teži mokrega, južnega snega pa ni bil kos.
m Smrtna irtev nesreče v tovarni. Pred dnevi se je v tovarni usnja v Marenbergu hudo ponesrečil delavec Peter Paulič. Zgrabila ga je trans-misija, ki je bila v polnem teku ter ga z vso silo vrgla nekaj metrov daleč na tla. S hudimi notranjimi poškodbami so j;a prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je sedaj umrl. Preiskava je ugotovila, da se je Paulič ponesrečil zaradi lastne neprevidnosti.
Zeiss očala
samo pri
Dipl. optik E. PETELN
Maribor, Grajski trg 7
m Bedasto in hudobno. V Mariboru so zopet na delu ljudje, ki iz neumnosti ali hudobije trosijo nesmiselne vesti. Tako so se sedaj po Mariboru razširile govorice, da nameravajo vse bankovce žigosati in ob tej priliki odtegniti 30%. Oblast bo morala z vso strogostjo nastopiti, da onemogoči delo takim razširjevalceiu alarmantnih vesti. Pa tudi zasebniki morajo pri tem boju sodelovati in vsakega, ki bi širil take in slične vesti, prijaviti oblasti, ki bo že vedela z njim ravnati tako, kakor zasluži.
m Denar so hoteli ponarejati. Poljčanski orožniki so pri posestniku Pušniku v Statenbergu prijeli sumljivega moškega, o katerem se je izkazalo, da je radi ponarejanja denarja že večkrat kaznovani Anton Orešnik iz Podčetrtka. V hiši so napravili preiskavo. Našli so dva lesena modela za vlivanje 20 dinarskih ;n 13 kosov posebne kovinske zlitine, ki bi se naj uporabljala za izdelovanje kovancev. Ponarejenega denarja niso našli. Pri zaslišanju je Pušnik priznal, da je modele izdelal sam. Ker pa se mu niso povsem posrečili, je na pomoč poklical Oreinika, za katerega je vedel, da je veščak v ponarejanju denarja, saj je radi tega bil že večkrat kaznovan.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 13. februarja: Zaprto.
Sreda, 14. februarja, ob 20: »Cigan baron.« Gostovanje v Celju.
Četrtek, 15. februarja, ob 20: »Stari Rimljan.« Gostovanje M rakove družine.
Celjske novice
... 9 9 organizaciji slovenskih stanov v minulih časih predava v dvorani Ljudske posojilni---1 drevi ob 8 prof. dr. Pavle Blaznik.
c Johan Straussovo opereto »Cigan baron«
vprizori jutri, v sredo, ob 8 zvečer Narodno gledališče iz Maribora. Predstava je za abonma. V petek 23. februarja pa vprizori veseloigro »Konto X«.
c Okrajno zborovanje sadjarskih podružnic za celjski okraj je bilo v nedeljo ob pol 9 dopoldne v okoliški šoli v Celju. Skoraj vse podružnice iz celjskega okraja so na to zborovanje poslale svoje zastopnike, posebno lepo pa so bili zastopani upravitelji ljudskih šol iz raznih okrajev. Na zborovanju sta sadjarski nadzornik g. Kafol in predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik poročala o raznih zanimivih in perečih vprašanjih: o čiščenju in negi sadnega drevja, o postavitvi sadnih sušilnic, o gradnji modernih sadnih skladišč, o lovskem zakonu in sadni izberi za celjski okraj.
Find čajno pecivo in bonboni!
Bonboniera Ruff, Prešernova nlica 1.
c Umrl je včeraj 65 letni mizarski mojster in hišni posestnik Martin Pernovšek. Pogreb bo jutri, v sredo, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ul. 5, na mestno pokopališče. Naj mu sveti večna luč! Svojcem naše iskreno sožalje!
c Smrt 90 letnega starčka. V Smartnem v Rožni dolini je umrl v nedeljo v starosti 90 let Janez Videnšek. Pokojnik je bil 16 let župan v Smartnem v Rožni dolini in dolga leta cerkveni ključar. Vsi so ga poznali kod dobrega krščanskega moža, ki je bil tudi zvest naročnik naših listov. Zapušča 85 letno ženo Nežo in.dva sinova ter dve hčeri, ki so že vsi srečno poročeni. Pogreb bo danes ob 10. dopoldne na domače pokopališče. Naj mu bo Bog obilen plačnik! Svojcem izrekamo svoje sožalje!
c Smrt kosi. Na Cesti na grad 14 je umrla 79 letna vdova po majorju in trafikantinja Debelak Marija. — V Zavodni 22 je umrla 80 letna Kuhar Ana, vdova po poštnem zvaničniMi. — V Lokrovcu 9 je umrl 41 letni posestnik Veternik Franc. — Na Polulah 21 je umrla 76 letna vdova po železniškem zvaničniku Pavčnifc Marija. — V Ipavčevi ulici je umrla 85 letna vdova po sodnem uradniku Panovič Uršula. — V celjski bolnišnici sta umrli 45 letna Kepnik Mari ja iz Brega pri Polzeli in 65 letna pre-Vžitkarica iz Košnice pri Slivnici Zalokar Marija. Naj počivajo v miru!
Veliki Gaber
V 1. 1959 smo se mnogo trudili za ustanovitev postajališča, a je vse odpovedalo, le mi se svoji želji še nismo; prosimo našega bivšega
poslanca dr. Lavriča. pa tndi žel. direkcijo v Ljubljani, naj na našo željo ne pozabita. — lNasa vas je krasna izletna točka, le župnišče
jo nekoliko kazi, pa tudi cerkev vniie no popravim. Itabiii bi dobrotnikov za' marsikatere cerkvene potrebe; kaj ko bi se nas spomnili nasi Amerikancil

KULTURNI OBZORNIK
France Veber: Vprašanje stvarnosti
Med svoje prve publikacije je kot prvo izvirno znanstveno delo sprejela slovenska Akademija znanosti in umetnosti obsežno in temeljito delo našega filozofa Franceta Vebra, s katerim je že v svojem prvem letu v polni meri opravičila 6Voj obstoj, obenem pa omogočila popularizacijo Vebrovega znanstvenega raziskovanja na področju filozofije — kar bi privatna inicijativa naših založništev le težko zmogla — ne le pri nas, temveč tudi v svetu. In v resnici bo moralo to najnovejše Vebrovo delo vzbuditi pozornost tudi izven meja naše domovine.
Vprašanje stvarnosti, ki ga avtor v tej knjigi obravnava, je eno temeljnih filozofskih vprašanj, ki ga je filozofija vseh dob sicer že reševala in tudi tako ali drugače rešila, vendar ga je v tej obliki postavil in rešil prvi v zgodovini filozofije filozof-Slovenec. Delitev sveta in življenja v stvarno in fenomensko polovico, ki se mu izlušči na podlagi temeljitih in podrobnih psiholoških analiz najele-n-.entamejšega doživljanja, čutenja, je sicer zastopalo mnogo velikih filozofov realistične smeri, toda pot, ki jo je ubral Veber in na podlagi katere mu c;vet in življenje razpadeta v omenjeni dve polovici, je — kot avtor tudi sam ugotavlja — povsem nova.
Svoje znanstveno delo je Veber pričel na naši univerzi kot Meinongov učenec in torej kot zastopnik predmetne teorije, filozofske metode, ki je po • voje sicer tudi zelo obogatila filozofsko znanost, pa je kot metoda izvenstvarnega proučevanja vseh danosti ostala vprav za vprašnaja stvarnosti slepa. Plod novih raziskovanj, ki jih je Veber že kmalu usmeril v novo smer, smer'raziskovanj stvarnosti oziroma psihološke poti do stvarnosti, so že njegova »Filozofija« in nekatera poglavja »Knjige o Bogu«, v katerih je že mogel izklesati ono načelno delitev vesoljstva, še bolj pa njegovo najnovejše delo, ki ga je posvetil izključno vprašanju stvarnosti.
Težišče vsega dela je v vprašanju psihološke poli do stvarnosti. Po uvodnih mislih, v katerih najprej opredeli opazovanja in analizo, pri čemer je z ozirom na namen celotnega dela poudarek na prvem, in kritične pretrese razne posredne teorije stvarnosti, prične 6 podrobno analizo opazovanja in sicer analizo najosnovnejšega doživljanja, čutenja, ki ima — kot se izkaže — še dve smeri, zadevalno :n predočevalno. Pri tem je poudariti, da se avtor naslanja zgolj na izkustvena dejstva in se skrbno izogiblje vsake špekulacije, kar sam večkrat poudarja in je hotel bržkone poudariti tudi s podnaslovom knjige. Analizi zadevanja in predočevanja je posvečeno vse prvo poglavje, ki pomenja kot celota zase odlično delo na področju psihologije zlasti z ozirom na povsem nove vidike, ki jih psihologija doslej ni pornala ali vsaj ne upoštevala. Vebru-psihologu pač nihče ne bo mogel odrekati mesta, ki mu med psi-
hologi svetovnega slovesa pripada. Sicer bo ta ali oni v podrobnostih, ki zadevajo n. pr. razna stopnjevanja, razvojne lestvice itd., morda drugačno na-zinanje, kar Veber sam dopušča, vendar to ne igra vloge z ozirom na načelne razlike v takem ali drugačnem poslovanju čutenja.
Prav tako temeljito kot prvo poglavje, pa še izvimejši je drugi del knjige, ki obravnava opazovanje z vidika stvarnega in nazornega čuta, posebno stopnjevanje stvarnega in nazornega čuta ter razne vrste njunega poslovanja. V tretjem delu pa avtor obrne pozornost sami stvarnosti, razmeji načelne vrste stvarnosti ter poda 6topnjevalne posebnosti strukturnega sestava stvarnosti. V luči celotne zgradbe vseh danosti opredeli slednjič še metafiziko kot posebno filozofsko disciplino, v okviru katere prikaže nadizkustveni izvor V6emu stvarnemu in fe-nomenskemu, točko Boga.
Knjigi, ki prenese tudi najostrejšo objektivno kritiko, bo morala izreči tudi z ozirom na končne izsledke vsa naša javnost, v kolikor le bo kdo le 6kušal poglobiti v pisateljeva izvajanja. To je treba poudarili tem bolj, ker se je že ponovno primerilo, da 60 bila njegova dela odklonjena, to pa le zaradi zadnjih konsekvenc njegovih raziskovanj in hkrati ob popolnem nepoznanju njegovih raziskovanj samih. Res pa je, da zahteva preučevanje tako obširnega dela, kot je vprav zadnje, mnogo potrpežljivosti, kar pa najde svoje polno zadoščenje spričo bogastva knjige.
V slogovnem oziru je treba š> pripomniti, da je delo pisano izredno življenjsko in živo, kar je vsekakor odlika za — filozofsko delo. Brez škode pa bi avtor lahko opustil neprestana ponavljanja in kopičenje izrazov z istim pomenom, kar bi 6ilno olajšalo čitanje. Po drugi strani pa prav lepo vzdržujejo tole misli kratki povzetki koncem odlomkov. Tehnično pa bi se odlomki s pridom dali razdeliti še v odstavke.
Zaključnim mislim sledi 34 6trani opomb, ki po večini zelo pomagajo k globljemu razumevanju teksta. Kot znanstveno delo ima knjiga še neobhodni, 48 strani obsegajoč povzetek v nemščini ter stvarno in imensko kazalo.
Opomba uredništva. K izidu te važne filozofske knjige, ki bo golovo vzbujala velik odmev v inozemstvu, bi samo želeli, da bi naša Akademija dobivala sloves v svetu pod svojim slovenskim imenom in ne pod imenom »Akademie "der Wis-sensehaften und Kiinste in Ljubljana«, kakor stoji tu v nemškem resumeju ter smo mnenja, da bi tudi pisatelj lahko šel v svet pod slovenskim imenom France Veber in ne Franz Webcr. Toliko se nam zdi ob tej priliki potrebno podčrtati.
Zaroke in poroke
V našem listu smo že obravnavali letošnje knjige, ki jih je poslala v svet goriška založba Sigma«, namreč »Pratiko za L 1940«, otroško knjižico »Deca-raja«, kjer so pesmice prirejene /a otroške igre, ter Bevkovo gozdno povestico d medvedih pod naslovom »Plešimož«. Sedaj pa se je tem trem knjižicam pridružila še če-irta »Zaroke in poroke«, ki ima na notranji •trani večji in jesnej.ši naslov? »Zaroka in poroka, mnogo smeha, malo joka« ter moto: Strma in trnjeva v zakon je pot, koliko v njem je nadlog in dobrot, mnogo pa sam le napravi si muk; o tem-le zgovorno ta knjiga ti pravi, kar naj ti bo v koristen pouk, nekaj pa služi koristni zabavi.
Iz nemščine podomačil Franc. Premrl, škoda, da ni naznačen nemški uvtor teh črtic, kajti pisane so s pravim pripovednim zamahom v slogu nemških »iDorfgeschichten«, v smislu vaške anekdote, robate n sočne, ter vedno z moralnim jedrom in vzgojnim »podukom«. Tu je na I tO straneh zbranih U takih zgodb, k jer opisuje neznani pisatelj najprej snubljenje poštenih kmečkih fantov. Kot se zagre, potem okornih gorjanskih snubcev, starih samcev težave pri izberi nevest, ko sami padejo v past; anekdote pri oklicih, muhaste ženitvanjske <lo-misleke hudomušneža Zvitorepka. To bi bile črtice: Na snubitev, Prisiljena ženitev, Snubač v pasti, Ženin na dražbi ter Oklice, pa tudi Ko-rajžo je treba imeti. Nato pa slede zakonski prepiri ter zgodbice, k jer mož spreobrne srbo-rito ženo, ali pa narobe, kjer žena ozdravi pijanega moža in zapravljivca; kako dobi mož nazaj izgubljeno ženo in kako se mož »zastrupi«, da je potem ozdravljen. Tudi potegavščino /a prvi april je spravil v merlene mesece mladih zakoncev. Konča pa s storijo, ko skleneta pogodbo zakonca, pustiti vsakemu svoje posebno veselje: /ena možu pipo, mož pa nji kavo. io so zgodbe: Zgubljena žena, Učinkovito zdravilo, Kdo je gospodar, April v medenih tednih. Potrpežljiv možiček ter Pogodba.
Kakor so te vaške .zgodbe zavestno vzgojne, tako so tudi zanimivo napisane in krepko povedane ter niso nikakor diletantske, kakor bi do misli, da tudi ne segajo v visoko umet-:iost. Hočejo biti samo navihana anekdota z dravim jedrom, tudi če marsikje pade iz do-
brega takta ter dobi »ozdravitev« zakonca bolj grobe obrise. Kar pa je pri teh zgodbah največ vredno, je sočna podomačitev, pravi kmečki jezik in slog, da so te anonimne povestice cisto slovenske, naše in nikjer ne čutiš tuje predloge. Ta podomačitev se je Fr. Premrl izredno posrečila ter bo knjižica gotovo pp podeželskih društvih naletela na lep odmev in,bo zelo, zelo bruna. In zato je založba »Sigmu« prav izbrala te anekdote, če hoče prodrpti v najširše plasti, kamor meri tudi s svojo »Pratiko«.	td ♦
V Belgradu je izšla razprava Borislava Radoj-koviča »Polititke prilike u Srba od doseljenja na Balkansko poluostrvo do kraja X. veka« na 143 str.
Mladika št. 2 prinaša nadaljevanje Jalnove povesti »Trop brez zvoncev«, in sicer poglavje »Nadležni klateži«. Kot druga povest je priobče-na Zgodba Franceta Lipnika ki jo je napisal Jože Dular, ki prav tako kot v pesmi tudi v prozi sega po otipljivi stvarni epiki. Tu je prikazan razdor med očetom in sinom, ko gre za to, ali ostane sin na kmečki zemlji kot kmet ali gre med delavce v proletariat. Nesreča pri stavki izmodri tudi sina, da se zopet naseli mir v kmečko hišo. Emilijan Cevc je napisal čustveno literarno črtico v spomin na pot z dekletom k cerkvici sv. Oregorija; Milica Prisojnik pa nadaljuje svojo božično zgodbo o Betlehemskih pastirjih. Dve pesmi je napisal Leopold Stanek: Novo leto v gorah in Moji materi, ki je nekak pendant pesmi Moj oče v Domu in svetu. Znani poznavalec slovaških razmer in krajev profesor Viktor Smolej je začel priobčevati opise slovaških mest. Pisatelj Ivan Zore pa nadaljuje jedrnati opis svojega življenja v povesti Gosposki hlapec, kjer opisuje svoje čakanje na službo v poglavju Brezposelnost. Dr. Roman Savnik opisuje Finsko v rubriki Pisano polje; P. Kunaver: Tikov les, Mak se spominja svetniškega škofa dr. Gni-dovca ob obletnici njegove smrti, Maks Miklavčič piše misli ob Sovretovih »Starih Grkih«, ki resnično zaslužijo največjo pohvalo kot samostojno slovensko gledanje na antično grško kulturno in politično življenje. V oddelku Nove knjige so ocenjene letošnje Mohorjeve knjige ter tudi druge, ki so izšle v zadnjem času. Druge rubrike so prav tako polne kot navadno. Omenjamo samo Pleste-njakov spomin na materino oceno Prešernovih poezij itd. Ta številka prikazuje delo mladega, a enega najboljših naših slikarjev, Staneta Miheliča, ki je z uspehom razstavljal v Ptuju in v Ljubljani.
0 priliki obletnice ustanovitve fašistične milice je bila v Rimu velika parada miličnih ivez vpričo Mussolinija. Na sliki so fašistični mušketirji, ki so Mussolinijeva garda, pri izmenjavanju straže
pred palačo Venezia y Rimu
2000 tet stari portreti v italijanskem muzeju
Mussolini je nedavno poslal italijanskemu narodnemu muzeju v Neaplju dragoceno zbirko slik. To so fragmenti iz poznogrške dobe, ki so bili več let zasebna last in jih je zdaj zbral znan starinoslovec: Teh sedem portretov, ki je preživelo več kot dva tisoč let, je nastalo kakih tri sto let pred slikarijami v Pompejih.
Spreobrnjenje znane pisateljice
Kakor poročajo lz Pariza, je znana pisateljica gospa Pianses Purkinson Keyes, soproga bivšega guvernerja iz Ne\v Hampshira, prestopila v katoliško vero. Pisateljica Purkinsen Keyes je bila pred 16 leti pri slovesnosti, ko je bila sv. Terezija od Deteta Jezusa prišteta med syetnike, in je
kasneje napisala življenjepis »Male svetnice«. Pri oltarju, ki je posvečen sv. Mali Tereziji, je nedavno prejela svoje prvo sv. obhajilo.
Pretresljiva slovesnost na Ironti
Kakor poročajo pariški listi, je bila pred nekaj dnevi na bojišču pretresljiva verska slovesnost, pri čemer sta dva vojaka za nekaj ur slekla svojo vojaško suknjo in se oblekla v meniško haljo sv. Dominika. Vojak pehote frater Edmond Barthez iz dominikanskega reda je opravil večne obljube v roke vojaškega kurata patra Rafaela Bernarda, ki je prior dominikanskega samostana v Bordeauxu. Po slovesnosti so mlademu redovniku čestitali njegovi vojaški predstojniki in to-variši-vojaki.
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Policijska parada v Rimu. Na sliki je Mussolini pri obhodu novega policijskega bataljona, ki je opremljen 8 strojnicami in »klopnimi avtomobili.
Zimski športniki so imeli zadnjo nedeljo zopet glavno besedo. Velike smučArske prireditve so bile v Dovjem-Mojstrani, kjer je imela Zveza fantovskih odsekov svoje tretje smuške tekme v klasični kombinaciji, samostojnih skokih ter v štafetah in kjer je imela Jugoslovanska ziinskošportna zveza tek na 30 km. Akademiki so pa imeli svojo alpsko kombinacijo na Črnem vrhu, letni športniki plavači in lahkoatleti so pa zborovali za zeleno mizo. Posamezne tekme so takole izpadle:
ZFO
Smučarske tekme ZFO
Prvi razred:
1. Lichtenegger Ferdo (Dovje) 1:24.50 s 160 točkami. 2. Kajžar Franc (Rateče-Planica) 1:25.30 s 150 točkami. 3. Kordež Matevž (Kropa) 1:2.7 s 148 točkami.
Drugi razred:
1. Arh Alojzij (Boh. Bistrica) 1:30.10 s 141 točkami. 2. Gmeiner Ivan (Koroška Bela) 1:38.9 s 116 točkami. 3. Janša Josip (Radovljica) 1:55.38 s 66 točkami.
ŠTAFETE 4 X 10 km
1. Triglavsko okrožje (prvo moštvo). 2. Zasavsko okrožje. 3. Triglavsko okrožje (drugo moštvo).
TEK MLADINE
Mladci (tek na 4 km): 1. Lichtenegger (Dovje) 18:39. 2. Paulus Karel (Dovje) 21:39. 3. Milovnik Boštjan (Dovje) 23:26.
Naraščaj (tek na 2 km): 1. Jančar Franc 11:30. 2. Lichtenegger ml. 13:55. 3. Hlebanja (vsi Dovje) 14:30.
KLASIČNA KOMBINACIJA
1. Lichtenegger Ferdo (Dovje) 295 tečk. 2. De-kleva Milan (Ljubljana-šiška) 272.2. 3. Kordež Matevž (Kropa) 271.5.
SAMOSTOJNI SKOKI
Prvi razred:
1. Lichtenegger Ferdo (20, 21.5 metra) 136.6. 2. Dekleva Milan (22, 21.5 m) 135.2. 3. Finžgar Rudi (Kropa) (22.5, 21.5 m) 131.2.
Drugi razred:
1. Kavčič Filip (Kropa). (20, 21.5 metra) 133. 2. Janežič Milan (Kranj) (20, 20 m) 129.5. 3. Jerman Franc (Ljubljana-št. Peter) (13, 16.5 metra) 124.5 točke.
Smučarske tekme Krekovega F. okrožja
priredi v nedeljo, dne 18. februarja 1940 v Škofji Loki tekme v smuku in slalomu za okrožno prvenstvo članov in mladcev za leto 1940. Spored: Ob pol 9 uri dopoldne sv maša za vse tekmovalce v župni cerkvi. Po sv. maši žrebanje štartnih številk v Društvenem domu. Nato odhod na tekmovalno progo za smuk, katere štart je na vrhu Mrtancove planine. Proga je dolga 1.200 m, ima 250 m višinske razlike in je s štar-ta popolnoma vidna. Zato omogoča tekmovanje tudi onim smučarjem, ki je doslej še ne poznajo. Po končanem smuku odhod v mesto na kosilo. Ob 2 popoldne zbirališče pred Društvenim domom in odhod na tekmovalno progo za slalom Proga je podobna oni za smuk in je tudi zelo pregledna. Start je na vrhu Stena. Po tekmovanju skupen odhod v Društveni dom, kjer počakajo tekmovalci ob toplem čaju in veseli zabavi na razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. V konkurenci tekmujejo vsi člani našega okrožja, ki plačajo prijavnino 3 din. Najboljši vozač prejme pokal Krekovega okrožja, ostali pa dinlome. Izven konkurence pa tekmujejo člani sosednjih okrožij, ki plačajo prijavnino 5 din. Prvi trije prejmejo diplome. Rok za prijave j> do 17. februarja 1940. Tekme se vrše nepreklicno.
Medklubske skakalne tekme
na Koroški Beli, dne U. februarja.
Soniorji: 1. Pribošek Franc, SKI, 146 7 točk (23.5,24), 2. Kavalar Vinko, SKI, 133.8 (20.5,21),
3. Gradišnik Fedor, SPD, Celje, 132 (20.5,20).
Juniorji: 1. Mežik Janko, SKI, 147.2 (23.23,S), 2. Bukovnik Leon, Bratstvo, 143.1 (21.5,22.5), 3. Polda Janez, D. Mojstrana. 141.6 (22.5,21.5).
Mladina: 1. Dolinar Albin, SKI, 136.7 (21.5,22),
2.	Urbas Kondi, Bratstvo, 134.9 (21,21), 3. Rožič Jože, SKI, 132.1 (20,20.5).
Državno prvenstvo v teku na 30 km
1.	Knific Jože (Bratstvo) 2:6.24.
2.	Petrič Anton (Ilirija) 2:8.4.
3.	Klančnik Alojz (Dovje) 2:15.46.
4.	Pogačnik Tone (Bratstvo) 2:18.29.
5.	Rossner (Nemčija) 2:19.27.
6.	Kritzer Albrecht (Nemčija) 2:19.51.
7.	Istinič Rado (Ilirija) 2:19.57.
8.	Russ K. (Nemčija) 2:21.50.
9.	Kapus Jože (Ljubljana) 2:22.9. 10. Rožič Andrej (Ilirija) 2:22.30.
ASK-ove tekme na Črnem vrhu
Smuk: 1. Herle Fr. 2:3. 2. Hafner Ivan 2:58.8.
3.	Zmitek Žane 2:15.8. 4. Končan Oskar 3:17.6.
Slalom: 1. Herle Franci 2:26.7. 2. Končan Oskar 3:02.3. 3. Hafner Ivan 3:06.6.
Alpska kombinacija: 1. Herle Franci 238.02. 2. Hafner Ivan 290.76. 3. Končan Oskar 306.98.
Ker so se v okviru klubskih tekem vršile tudi medklubske, navajamo naslednje rezultate:
Smuk: 1. Bertoncelj Jože, ASK Gorenjec, 2:4.5.
2.	Micelli Marjan, SK Bratstvo, 2:7.5. 3. Ravnikar Rado, ASK Gorenjec, 2:13.6.
Slalom: 1. Bertoncelj Jože, ASK Gorenjec, 2:02.0. 2. Znidar Emil, ASK Gorenjec, 2:03.6.
3.	Bukvič Ivan, TK Skala. 2:14.5.
Alpska kombinacija: 1. Bertoncelj Jože, ASK Gorenjec, 197.7. 2. Micelli Marjan. SK Bratstvo, 209.1. 3. Ravnikar Rado, ASK Gorenjec, 216.22.
Slovenska plavalna in slovenska atletska zveza
V nedeljo smo imeli v Ljubljani dva občna zbora: slovenske plavalne in slovenske atletske zveze. Na občnem zboru plavalne zveze je šlo vse v najlepšem redu in je potekalo zborovanje v največji harmoniji, kar bo gotovo rodilo dobre sadove v tem športu. Nasprotno pa je bil občni zbor atletov izredno buren, ker delegatje niso bili zadovoljni z delovanjem dosedanje uprave. Na ta občni zbor se še povrnemo, ker bo morala ubrati slovenska lahka atletika povsem drugačno pot, če bomo hoteli doseči še kake uspehe.
Smuški skoki SK KAMNIKA
SK Kamnik priredi v nedeljo, 18. februarja ob pol 3 popoldne medklubske skakalne tekme, na katere vabi vse skakalce,
M F,D K 1.1 IRSKA TEKMA V SMUK P
S. K. Ilirija priredi dne 18. februarja 1940 med-klubsko tekmo v smuku z mednarodno udeležbo in cicer 11» novo zgrajeni progi tz Mecesnovega vrha. Dolžina proge 3,">oo 111, višinska razlika 58o m. Prijavo treha poslati najkasneje do 17. februarja 1940 na S. K. Ilirija, Rateče-Planica. Start ob 1(1. uri 30 min. Dostop na progo ob 100 m skakalnici. Prop-a za trening je dnevno odprta. Razglasitev rez-ult-alov ob 12. uri v domu S. K. Ilirije. V mondarodni konkurenci dobijo prvo Štiri plasirani častna darilu. Najboljši jugoslav. tekmovalne dobi čnut.no darilo. Istočasno se vrSl klubsko prvenstvo v alpski kombinaciji in sicer v nedeljo, IS. t. m. dopoldne smuk, popoldne oh 15. uri slalom. Članom drugih klul>ov je nastop v slalom izven konkurence dovoljen.
Prrrl/vanje SPD so vrši oh 20 v »Beli dvorani« T10-t»ln I'njjon na Mlkloilčevi cesti (ne v dvorani Delavske Zbornice) in sicer oh 20. url zvečer. Predaval ho g. dr. Svetoznr IlpšiS o: (>i>ri in flovekn v gosimdnrskem pogledu. Prednvanjo bodo pojnsn jevnli številni din pn-zitlvi. Vstopnico s<i nn razpolngo pred predavalnico od lit.."lo ure dalje. Planinci, pridite v čim večjem številu na to zanimivo predavanje.
BSK — GRADJANSKI 1 i 0 (1 i 0) ANGLIJA — FRANCIJA i i 1
Junaštvo francoskih duhovnikov - vojakov
Francoski državni list vsebuje že od začetka te vojne izčrpne podatke iz poročil iz armade. V številki od 5. februarja je navedeno iz poročila velikega glavnega stana z dne 3. decembra 1938:
Paul Gouyon, poročnik, elitni častnik, ki vsebuje v največji meri duha dolžnosti in požrtvovalnosti in z največjo skromnostjo in neomajno energijo izvaja dnevne naloge, ki daleč prekašajo mero normalne službe, je dne 21. novembra kot prvi pohitel k močno napadeni postojanki, kjer so bili osamljeni oddelki moštva, ki so dobili hude poškodbe in so izgubili svojega voditelja. Ko je sijajno opravil svojo dolžnost kot častnik in vodja, ki jo je prostovoljno vzel nase, je ostal še na bojišču, da je ranjencem in umirajočim nudil pomoč svojega svetega poslanstva, katero je mimo svoje vojaške službe vestno izvrševal.«
S tem poročilom je v zvezi tudi vest o odlikovanju tega duhovnika-vojaka z vojnim križcem
s palmovo vejico. Omenjeni častnik je duhovnik iz škofije Bordeau*. Ko je izbruhnila vojna, je
baš v Rimu dokončaval svoje študije.
V isti številki državnega lista sta omenjena tudi dva dominikanca iz samostana Chainbčry-Leysse zaradi hrabrega vedenja; to sta seržant Mougois in poročnik Bardel.
Dominikanski pater Geofroy iz toulouške province, profesor kolegija Angelicuma v Rimu, je nedavno padel na bojišču. Pater Geofroy je bil sin francoskega generala. Leta 1923 je izstopil iz častniškega stanu in je vstopil v dominikanski red. Ko je izbruhnila vojna, je vstopil v armado. V cerkvi svetega Dominika in Siksta v Rimu so brali slovesno črno mašo v pokoj njegovi duši, pri čemer je dominikanski general pater Gillet opravil absolucijo. Na žalni slovesnosti akademije je profesor Lagrange govoril o znanstvenih zaslugah rajnega.
Občni zbor Zdravniške zbornice
Stanovska organizacija slovenskih zdravnikov Zdravniška zbornica je imela v nedeljo dopoldne ob številni udeležbi svojih članov iz vse Slovenije redni občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik Zdravniške zbornice dr. Valentin Meršol, ki je v začetku predlagal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kralj. Vis. knezu-namest-niku Pavlu. Potem se je v toplih besedah spomnil petih med letom umrlih slovenskih zdravnikov, katerih spomin so zborovalci počastili z enoniinut-nim molkom.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik dr. Janez Schrotl, posnemamo, da šteje zbornica 624 članov, 17 več kakor je štela preteklo leto. Tajniško poročilo poudarja v nadaljnjem, da se gmotni položaj slovenskih zdravnikov iz leta v leto bolj slabša. Večina zdravnikov je po javnih službah, deloma v državni, banovinski, v službi raznih bolniških blagajn itd., dohodki iz zdravniške zasebne prakse pa se čedalje bolj zmanjšujejo, ker je čedalje več ljudi zavarovanih po raznih bolniških blagajnah. Za zdravnike, ki so v službi pri OUZD, pomeni vsaj delno pridobitev uveljavljene nove kolektivne pogodbe med SUZOR-jem in Zvezo zdravniških zbornic, kateri je določena veljavnost za dobo petih let. Podobna kolektivna pogodba je v veljavi tudi med Osrednjo upravo bolniškega fonda državnega želežničarskega osebja. Tajnik je nadalje poročal, da je bil preteklo leto postavljen spomenik odličnemu zdravniku in kirurgu prof. dr. Edu Sla j mer ju.
Primarij dr. France Debevec je nato podal pregledno in izčrpno poročilo o blagajni Zdravniške zbornice kakor tudi raznih podpornih akcij. Dr. Kunst pa je v imenu nadzornega odbora poročal, da je bilo delo uprave v preteklem letu v vseh pogledih, zlasti kar se tiče blagajniških poslov, vestno in natančno.
Poročilo o delovanju uprave je bilo po daljši debati sprejeto. Sprejet je bil nato še proračun za bodoče leto, v katerem je med drugim tudi postavka za »Zdravniški dom« in podpora strokovnemu glasilu slovenskih zdravnikov »Zdravniškemu vestniku«. V nadaljnjem je padlo nekaj predlogov glede pogrebnega sklada, ki so bili sprejeti. Sprejeta je bil la tudi minimalna tarifa za zobo-zdravniška dela, ki bo veljala do nadaljnjega tudi za zasebne zobozdravnike nasproti OUZD. Sledilo je še poročilo o »Zdravniškem vestniku«, ki ga je podal primarij dr. Oton Bajec.
Ob pol dveh popoldne je predsednik dr. Mer-8ol zaključil lepo uspelo zdravniško zborovanje.
Popoldne so zborovale še razne druge zdravniške organizacije, tako Podporni sklad za zdravniške vdove in sirote, Društvo zobnih zdravnikov itd. Na teh zborovanjih so bile pretresane razne stanovske zadeve.
Iz banovinske službe
Imenovan je diplomirani veterinar Štefan Obal iz Murske Sobote za banovinskega uradniškega pripravnika-veterinarja s sedežem v Zagorju ob Savi.
Napredovali so: Ignacij Dornik za policijskega stražnika I. razr.-zvaničnika I. skup. pri policijskem komisariatu na Jesenicah; Anton Grden za policijskega stražnika III. razr. III. pol. skup. pri upravi policije v Ljubljani; Alojzij Mele za policijskega stražnika II. razr.-zvaničnika II. skup. pri policijskem komisariatu na Jesenicah; Anton Šubic za podnadzornika policijske straže I. razr. IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani; Avgust Je-ranče za podnadzornika policijskih agentov I. razreda VIII. skup. pri upravi policije v Ljubljani; Albin Koritnik za podnadzornika polic, agentov I. razr. VIII. skup. pri policijskem komisariatu na Jesenicah; Alojzij Groznik za policijskega stražnika III. razr. III. pol. skup. pri upravi policije v Ljubljani; inž. Josip Joši za šumarskega pristava v VIII. pol. skup. pri banski upravi v Ljubljani; Marija Habjan za banovinsko gospodinjsko učiteljico uradn. pripravnico pri kmetijsko-gospodinj-gkih tečajih v dravski banovini.
Premeščen je po potrebi službe Ivan Zobec, banovinski uradniški pripravnik IX. pol. skupine
od okrajnega načelstva v Kamniku k okrajnemu načelstvu v Ptuj, kjer bo opravljal posle delegata »Prizada« za pospeševanje sadjarstva za okraje Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Lendava, Šmarje pri Jelšah in Brežice. — Po potrebi službe je premeščena Ljudmila Goričan, banovinska zvaničnica II. skup. pri banski upravi v Ljubljani k okrajnemu načelstvu v Ljubljani.
Sprejeta je ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal dr. Franc Pavločič, zdravnik združene zdravstvene občine Žužemberk. — Dalje je sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podala Dominika Urbančič, zaščitna sestra-banov. uradniška pripravnica pri protituberkuloznem dispanzerju v Pesjem pri Velenju.
Upokojen je Maks Burja, policijski agent II. razreda-zvaničnik II. pol. skup. pri upravi policije v Ljubljani.
Odpuščen je iz državne službe Josip Vidie, policijski stražnik-pripravnik v II. skup. zvaničiiikov pri upravi policije v Ljubljani.
Sedemdesetletnica
G. Korban Jože, poštni poduradnik v p. v Mariboru obhaja te dni v krogu svoje družine 70letnico svojega rojstva. Rojen je bil 7. februarja 1870 v Rajhenburgu ob Savi. Služboval je v Sevnici, Zidanem mostu in v Mariboru, kjer je oskrbel svoji številni družini šolsko izobrazbo. Bog je obilno blagoslovil njegov zakon in mu izročil v vzgojo in skrb 8 otrok: 4 dekleta in 4 fante. Težka je bila skrb vse življenje, a naš jubilant se je vedno ravnal po besedah škofa Slomška ter delal veselo in molil je vmes! Bil je vedno zaveden Slovenec in prepričan katoličan in ni čuda, da je tako vzgojil tudi vso svojo družino. Močna opora mu je bila pri tem delu njegova ženka M;arija, ki je z vso ljubeznijo in vnemo opravljala materinske dolžnosti. Hčerke so deloma v samostojnih poklicih, deloma poročene. Sin Jože je bil učitelj v Artičah in je tam pokopan, Ksa-ver je I. mestni kaplan in katehet v Celju, Maks, zasebni uradnik, in Anton, šolski upravitelj v Sv. Petru pri Mariboru. Vesel je naš jubilant svojih uspehov in Bogu hvaležen. Sam ve, kaj je stiska in črna skrb, radi tega rad lajša gorje mestnim revežem in zanje z veseljem nabira darove kot blagajnik Vincen-cijeve konference.
Želimo mu tudi mi, ker vemo, da imajo v njegovi družini le katoliške liste, predvsem »Slovenca«, da bi mu Bog dodal še mnogo let, kakor tudi njegovi ženki Mariji, ki obenem obhaja 65letnico rojstva. Takih družin in takih mož rabi obmejni Maribor, ki rastejo v zvestolji do Cerkve, narodu in države.
Kranj
Na IV. Prosvetnem večeru v četrtek ob 8 v Ljudskem domu v Kranju bo govoril g. dr. Bitežnik iz Ljubljane o »Naši narodni obrambi v zgodovinskem trenutku«.
Prosvetno društvo je počastilo spomin smrti največjega slovenskega pesnika Prešerna na svojem zadnjem večeru pod naslovom »Prešernov večer«. Dvorana Ljudskega doma je bila nepričakovano dobro zasedena. Kot prva točka sporeda je bila recitacija Uvoda h Krstu pri Savici, ki ga je recitiral akademik Murnik Ciril. Sledila je pevska točka sopranistke gdč. Petančičeve »Nezakonska mati« ob spremljeva-nju g. prof. Liparja na klavirju. Dalje recitacija gdč. Vodnikove »Sonetje nesreče«, nakar sta recitirala v dialogu »Novo pisarijo gg. Murnik Ciril in Ciglič Ilinko. Kot zadnja točka je bilo predavanje ge. prof. Anžič Božene, združeno s skioptičnimi slikami.
Neznan vtopljenec. Včeraj se je nenadoma razširila novica po mestu, da je v Savskem drevoredu skočil v vodo neznanec. Iz bližnjih hiš so prebivalci culi glasne klice na pomoč. Prihiteli so ljudje, toda vsaka sled za utopljencem je izginila. Neznanec je skočil v kanal elektrarne Majdič, katerega globina znaša dobra dva metra na sredi, dočim je blizu brega precej plitev. Truplo so po skoro 4urnem iskanju našli kakih 200 metrov od mesta, kjer je skočil v vodo. Utopljenec je čevljarski pomočnik P. J. iz Gorenjske.
Indijski častniki na zapadni fronti.
škofja Loka
Krekovo okrožje Fantovskih odsekov priredi v nedeljo, dne 18. februarja 1940 v Škofji Loki tekme v smuku in slalomu za okrožno prvenstvo članov in mladcev za leto 1940. Spored: Ob 8.50 sv. maša za vse tekmovalce v župni cerkvi. Po sv. maši žrebanje štartnih številk v Društvenem domu. Nato odhod na tekmovalno progo za smuk. Proga je dolga 1200 m, ima 250 m višinske razlike in je s starta popolnoma vidna. Ob 2. popoldne zbirališče pred Društvenim domom in odhod na tekmovalno progo za slalom. Start je na vrhu Stena. Po tekmovanju skupni odhod v Društveni dom, kjer bo razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. V konkurenci tekmujejo vsi člani našega okrožja (prijavnina 3 din). Najboljši vozač prejme pokal Krekovega okrožja, ostali pa diplome. Izven konkurence pa tekmujejo člani sosednjih okrožij (prijavnina 5 din). Prvi trije prejmejo diplome. Rok za prijave je do 17. februarja 1940. Tekme se vrše nepreklicno.
Namesto venca na krsto pokojnega zdravnika g. dr. Bele Stuheca so darovali knjižnici Narodne čitalnice v Ptuju gg.: dr. Fermevc Ivan, odvetnik, dr. Komljanec Josip, gimnazijski ravnatelj v pok., Senčar Milko, veletrgovec, Lenart Franc, veletrgovec in Posojilnica v Ptuju po 100 din, dr. Jedlička Vilko in trgovec Rašl Ivan pa po 50 din. Enako
i'e daroval 50 din lekarnar g. mr. Leon Behrbalk ;rajevni Protituberkulozni ligi v Ptuju. Najlepša hvala!
Nesreče. V Zlatoličju na Dravskem polju se je ustrelil v desno roko z lovsko puško 17 letni posestniški sin Zlatko Gojčič iti se hudo poškodoval. Na poledenelih tleh je padel in si zlomil desno nogo Dobič Anton, 77 letni železniški upokojenec
Indijske kolonijaine čete, Jti jih je Anglija poslala * Francijo,
od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Enaka nesreča je doletela 38 letnega vmičarja Mlakarja Janeza iz Desternika, ki si je zlomil na poledici levo nogo.
Tujski promet v januarju. V januarju je bilo v Ptuju prijavljenih 361 tujcev, od katerih je bilo 140 inozemcev. Od teh pa 111 Nemcev, 21 Cehov in 8 Italijanov.
Obiskujte knjižnico Prosvetnega drušlva! Knjižnica je preurejena in si je nabavila mnogo krasnih knjig. Tudi novi seznami so na razpolago. Knjižnica je odprta vsako soboto popoldne in vsako nedeljo predpoldne. Nahaja se v minoritskem samostanu, dohod s trga.
Trbovlje
Umrla je ravno na 50. obletnico svoje poroke,
v petek, 9. t. m. gospa Ličar Neža, žena vpokoje-nsga tuk. organi6ta. Ko bi bila zdrava, bi šla ta dan k zlati poroki, tako pa je odšla v druge, boljše kraje. rešena bolezni in težav življenja v 71. letu starosti. Bila je 40 let tudi vztrajna cerkvena pevka, poleg tega pa nad vse dobra in skrbna žena svojemu možu in mati sedmerim otrokom. Bog ji bodi plačnik za vse dobro, preostalim pa naše globoko sožalje!
Brežice
Predavanje. Tukajšnje Prosvetne društvo priredi v petek, 16. t. m. ob 20 v dvorani Narodnega kina prosvetni večer, na katerem bo imel skioj> tično predavanje »O naših izseljencih v tujini« g. p. Kazimir Zakrajšek iz Ljubljane.
».Kulturne cvetke" iz življenja žensk v Sovjetski Rusifi
Sovjetska Rusija je, kakor znano, proslavljala kot eno svojih največjih pridobitev, da je dosegla, da je ženska v Rusiji popolnoma izenačena z moškimi. Praktično pa je bivala ta enakopravnost posebno v tem, da so morale ženske opravljati ista težka dela, ki jih dandanašnji v civiliziranih državah opravljajo samo moški. Posledice take preobremenitve so se pokazale kot težke duševne in organske motnje. Toda ženske se v Rusiji še zmeraj bolj zaposlujejo. Kar 45 odstotkov žensk je zaposlenih v tvornicah za moška dela. Tudi poljedelska dela opravljajo skoraj samo ženske. Število delavk v tvornicah in celo v rudnikih je vsak dan večje. Po uradni statistiki je bilo leta 1918 zaposlenih v rudnikih »šele« 24.000 rudark; 1. 1930 ih je bilo že 321.000! Kovinark je bilo 15.000, oz. e zdaj 432.000, in v težki industriji je zdaj okroglo tri milijone delavk zaposlenih 1
V hudem nasprotju s temi ,revami pa je uravnano življenje žensk iz komunističnih višjih slojevl V teh krogih posnemajo luksus in modne norosti zahodnih dežel na najbolj barbarski način glede na obleke, frizure ln plese. Imajo državni »jazz« orkester, ki ga »Izvestja« nazivajo »prvovrstno kulturno ustanovo«. Kako daleč sega plesna div-jost, zvemo iz poročila glasila mladih komunistov »Komsomolskaja Pravda«, ki pravi: »V moskovski kulturni palači »Stalin« se predvsem vadijo rum-be (ples), in sicer po navodilih angleških Dancing Times, pri čemer je plesni učitelj plesni ideolog Lipskij. Nadaljnji plesni razredi so zaposleni v parku Sokolniki in v hotelu Metropole, kjer delujejo kot metodiki tudi frizerji, maserji in operaterji kurjih očes .. .<
Nečak cesarice iz Anama je bit v mainika posvečen
Dne 2. februarja leta 1801 je bil francoski misijonar pater Teofan Venard na povelje anam-skega cesarja Tuduka zaradi svoje vere umorjen. Dne 2. maja 1. 1909 je bil ta mladi mučenec prištet med blažene; to je bilo vprav sto let za tein, odkar je p. Venard v St. Loupsur-Thouetu zagledal luč sveta. Kri mučencev je seme za nove kristjane. Po hudih in težkih žrtvah se je katoliška vera v Anamu razširila in zdaj je celo član cesarske hiše prejel mašniško posvečenje!
Mladi anamski novomašnik iz reda domini-kancev pater Teofan Bun-Doung je sin sedanjega predsednika cesarskega tajnega sveta in nečak anamske cesarice. Pred nekaj leti se je spreobrnil v. katoliško vero in si je izbral redovniški poklic. Iskreno si je želel, da bi smel biti v mašnika posvečen v rojstnem kraju blaženega mučenea Teofana Venama na Francoskem. Pretresljivi cerkveni slovesnosti, ki jo je opravil škof iz Poitiersa msgr. Lebens, so prisostvovali mnogi cerkveni in posvetni odličniki. Mašniška oblačila, ki jih je imel novomašnik pri maši, je darovala njegova teta anamska cesarica.
Francoske predstraže, ko delijo hrano
Angleške vojne ladje dobivajo oklepe proti torpedom
»News Rewiew« objavlja članek o tem, kako je angleško mornariško ministrstvo sklenilo vojne ladje vrste »Queen Elisabeth« obdati s posebnimi obrambnimi oklepi proti torpo-dom. Ti oklepi učinkovito ščitijo vojne ladje pred torpedi, oddanimi s podmornic.
Nedavno je nemška vojna mornarica objavila, da je nemška podmornica napadla angleško vojno ladjo vrste »Queen Elisabeth« in jo torpedirala. Angleško mornariško ministrstvo je takoj nato objavilo uradno poročilo o tem, da je nemška podmornica res tor|iedirala tako vojno ladjo, vendar pa se je vojna ladja z lastnimi sredstvi lahko rešila v svoje vojno pristanišče. Ladje je bila le malo poškodovana.
Vojna ladje se je rešila pogube zaradi tega, ker ie že bila obdana z oklepi proti torpedom. Angleško ^vojno brodovje ima pet takih velikih križark in sicer »Warsnite« »Va-linnt«, jBarham«, in »Queen Elisabeth«. Te križarke so bile vse zgrajene v letih od 1914 do 1916 in vsaka ima posadko 1000 mož. Prevozijo lahko 4400 milj in šele nato morajo zopet vzeli novo gorivo. Vse te križarke so «e kot tedaj najboljše vojne ladje udeležile bitke pri Jiit-landu med svetovno vojno.
Lnbsembaršlta gre rakovo pot
Priznani list »Luksemburger Wort« je nedav no v uvodniku zapisal: »Naše luksemburško ljudstvo gre rakovo pot; ta pot je pot osivelosti. Premika se v smeri pogina, pa z velikimi koraki. Od leta 1891, torej v 50 letih se je število rojstev skrčilo natančno za polovico. Od 29,31 rojstev pri 1000 prebivalcih v letu 1891, smo prišli v lotu 1937 na 15,01. Naše upanje v bodočnost je za polovico zmanjšano. Naša ljudska statistika je na poti osivelosti Lukseinburga. Glede na skrčenje rojstev pač ni nobene druge države, ki bi nas mogla prekašati.«
y troiki
količek
SLON SAMBO
(283) Kmalu se je približala ura ločitve. Zaboje z darili in darovi so že odpeljali na vlak, komorni sluga je odvedel fanta na letališče, kjer je bilo že pripravljeno letalo, da z njim odletita domov. Kar hudo je bilo fantoma posloviti se od prijaznega sultana, a kar je — je>
Mali oglasi
Lesni manipulant
Išče službo. — Naslov v vseh posloval. »Slovenca« pod št. 1693.	(a
Organist-cerkvenik
Išče primerno službo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1751.	(a
Služkinja
mlajša, zmožna kuho — Išče službo. - Naslov v upravi »Slov.« št. 1832.
(284) Na letališču ju je pilot
pozdravil in se dolgo razgovarjal z njima. Vse sta mu morala natančno pripovedovati. Mimo tega pa mu je bil sultan že poslal svoje poročilo, in tudi časopisi so objavili vse te čudovite dogodivščine.
Kauče
otomane, naslonjače dobavlja najceneje »Obnova« F. NOVAK, Glavni trg 1 — in Jurttčeva ulica fi
+
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl. v 72. letu starosti, naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric, gospod
Karel Persche
uradnik državnih železnic
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju.
Maribor, dne 12. februarja 1940.
Agneza, soproga; Rezi por. Župan, hči;
Karel, sin — ter ostalo sorodstvo
2 travnika
edon na Rakovi jelši -eden na Barju na Ilovici, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1948.
Lepo posestvo
obstoječe lz dveh velikih donosnih hiš - v bližini Ljubljane, pripravno za večje podjetje ali obrt, na prometnem kraju takoj prodam. — Istotam naprodaj po nizki ceni rabljena oprava za trgovino ln tehtnica. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1871.
ii jgTTrpfffii
Fižol za kuho
dobite poceni pri Sever & Komp., Gosposvetska cesta 6.	(1
I!
V naje m
Prostore za skladišče
oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1947.
Vsem prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je po kratki, mučni bolezni umrl naš dragi stric, gospod
JERNEJ JELOVČAN
posestnik in trgovec na Murovah 4, župnija Javorje nad Šk. L.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 14. februarja, ob 4 popoldne v Javorjah na župno pokopališče. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. M u r o v e , dne 12. februarja 1910.
Marija Čadež;
Jožef Peternel, Ferdinand Potočnik in Franc Jelovčan, nečaki
Kupimo!
Izpraznite podstrešja!
Staro železo, kovine, gumo najboljše plača »Me-talla«, Gosposvetska 16 ■ telefon St. 32-88.
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNB, juveUr, LJublja Wolfova ulica ŠL 8
Bukova drva
za kurjavo, sveža, ln bukove hlode, kupujeiiio v vsaki količini. - Ponudbe na I. MeStrovič, Zagreb, Zrlnjevac 15, tel. 23-612.
Kupimo
železni rezervoar, dobro ohranjen, vsebina 3 do 4 m5. Ponudbe z navedbo oblike na upravo »Slov.« pod značko »Rezervoar« št. 1992.
Šiviljska pomočnica
Iščo službo. - Najraje v Ljubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod 1632. (a
msm\
Učenca
z nekaj razredov srednje šole sprejmem v večjo trgovino z mešanim bi. na deželi. Samo pismene ponudbe na upravo »SI.« pod značko Učenec« št. 1972.
Inštruktorja - vzgojitelja
takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Dober honorar« št.1983.
iliižbodobe
Delavca
za vsa dela sprejme kovinsko podjetje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Mehanika« štev. 1975.

Glasita
Za godbo
na pihala. — J. Ocvlrk: šest velikonočnih pesmi. Cena 50 din. - Dobe se samo pri skladatelju v Slsku, Bakačeva 3.
Denar
Hranilne knjižice
3% obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje In plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Jtanoianja
ODDAJO:
3-sobno stanovanje
komfortno, oddam v Rl-harjevl ul. 1, Mirje, pri mostu.
Dvosobno stanovanje
s predsobo, kabinetom in pritlkllnaml, parketlrano, oddam takoj ali pozneje v Tovarniški 25, Moste. Vprašati pri Seme št. 23-1
ibesibi
Konja tekača
(okoli 10 let) vzamem v oskrbo ali kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1970.
+ Težkega srca naznanjamo žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustil, previden s sv. zakramenti, v 90. letu starosti, naš ljubljeni mož, oče in stari oče, gospod
Janez Videnšek
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 13. februarja, ob 10 dopoldne na domače pokopališče v Šmartnem v Rožni dolini. Šmartno v Rožni dolini, 11. II. 1940.
Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest. da nas je danes ob pol 4 zjutraj, previden s svetimi zakramenti, v 65. letu starosti, za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni mož in oče, gospod
Martin Pernovšek
mizarski mojster in hišni posestnik
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 14. februarja, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Gledališka ulica 5 na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 15. februarja, ob 7 v opatijski cerkvi v Celju.
Celje, dne 12. februarja 1940.
Globoko žalujoča rodbina Pernovšek
Po dolgi mučni bolezni nas je zapustil, previden s svetimi zakramenti, naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric, gospod
ANTON PEČNIK
železniški uradnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 13. februarja, ob 2 popoldne iz hiše žalosti Aljaževa ulica 7 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 14. februarja ob 6.30 v farni cerkvi sv. Frančiška.
Ljubljana, Zagreb, Split, Beograd, Šmartno v Rožni dolini, dne 11. februarja 1940.
Žalujoča soproga z otroci in ostalo sorodstvo
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je danes zjutraj, previden s tolažili svete vere, v starosti komaj 33 let, po daljši, težki bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni mož, dobri atek, sin, brat, svak in nečak, gospod
MIROSLAV RUS
gostilničai
Nepozabnega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v sredo, dne 14. februarja, ob 9 dopoldne iz hiše žalosti v Loškem potoku na farno pokopališče k Sv. Barbari na Taboru
Prosimo tihega sožalja.
Loški potok, Ljubljana, Kočevje, dne 12. februarja 1910.
Lizi roj. Klemm, žena; Sonja in Adi, otroka; Franjo, lesni industrijec in Ivana Rus, starsa, s svojo rodbino; Pavel, rev. gozdar v pok. in Elizabeta Klemm, tast in tašča,
ter ostalo sorodstvo
Jakob K.R«an
13
Berninski kralj
Roman t švicarskega pogorji
Gost iz Tirol je tu in je že dobil svoj priimek. Patrijarh mu pravi Cilgija na tihem pri sebi.
Njegov težki, bahaški pas z bogatim lepotičjem iz tenjene srebr-nine in tolarji, ki jih nosi na suknji namesto gumbov, jo dražijo k uporu.
Z bobnežim basom, ki daje njegovim besedam neko posebno važnost in ugled, pripoveduje Gruber.
»Da, in tako se je pač zgodilo. Ko je po vseh cerkvah celo uro zvonilo na boj, sta odhitela s puškama tudi moja dva fanta. Bila je pač dolžnost tako. Starejši, ki ima ženo in otroka, se je pravi čas zopet vrnil, toda Sigismunda, fantka, ni bilo od nikoder.«
»Fantka?« mu je šegavo segla v besedo Cilgija. »Saj je že vendar odrasel, močan mož.«
Starec se je pogladil po široki, sivi bradi, ki mu je pokrivala rsi, in je začuden pogledal Cilgijo, kakor bi mu njena opazka ne ila po volji. Župnik se je tiho hahljal vase in Cilgija se je delala, kakor da ne vidi graje v Gruberjevih očeh, ki so jih senčile košate, vzbočene obrvi, in ne brazd na mogočnem čelu, ter ga je navihano zaupljivo pogledala s svojimi lepimi, velikimi očmi.
In on je mirno nadaljeval: »Fantek pravim, gospodična, ker je postržek. In fantek bo zame vse žive dni, tudi če bi dočakal sedemdeset let. Torej, midva prebediva celo noč, dve, čakava nanj, moliva, stara in jaz, in čim dalje tem huje je lezel strah v kosti. In mrtve so spravljali iz Finstermiinza, dan in noč, in kadar je prišel nov voz, je zapel navček. In kolikorkrat je zaklenkalo, vsa si mislila s staro: Zdaj prinesejo njega. In župnik je prišel in je dejal: Lovrenc Gruber, jaz na vašem bi prižgal sveče za Sigismunda, bil je med tistimi šestimi, ki so zbežali ob Innu navzgor. Gotovo je zapadel nagli sodbi in kje počiva njegovo truplo, vč sam Bog v nebesih. Zavrtelo se mi je v glavi, in sveče smo prižgali okoli njegove postelje in vendar nismo imeli mrliča v hiši.«
Mož je s svojo čustveno toplo besedo ugajal Cilgiji bolj in bolj. Ne, Lovrenc Grubar ni bil bahač, in sočutno so počivale njene oči na robatem obrazu, ki ni kazal, da zna biti tako topel.
b
»Ležim tako že četrto noč, ne spim, mislim na Sigismunda, kje je pač našel svoj kotiček, stara si lajša v fantovi kamri srce in baš si mislim: Nič ti ne pomaga! Tedaj potrka na vrata: Mati! Matil — Bil je Sigismund. Zvlečeva fanta v izbo, glavo ima obvezano, lica žarijo od vročice ko rože, toda živ je, Stara je plakala od veselja. Tri tedne je potem še ležal brez miru in blodih prav nespametno, in jaz in stara sva rekla: Zmešalo se mu je od vsega, kar je doživel. Ko se je pa zopet zbistril, je imelo vendar vse zdrav pomen, kar je bil nablebetal v vročici. — In kaj je govoril, gospodična?« se je pretrgal pripovedovalec sam ter pomembno in očetovsko dobrohotno pogledal Cilgijo. Ona pa je vstala nekoliko zmedena, si dajala opraviti s posodjem na mizi in bila na tem, da bi se umaknila v kuhinjo.
Tedaj je položil Gruber svojo težko šapo na njeno roko. »Ne odhajajte, gospodična, in me ne žalite. Saj sem prišel v Engadin nalašč zaradi vas.«
Kako vljudno je znal prositi ta stari tirolski medved, kako so mu sijale pametne oči iz ogorelega obraza! In zdaj je vstal in ji ponudil desnico.
»Ne bom dosti onegavil, Cilgija. .Gospodična' mi ne gre kaj prida z jezika, toda —«
Starčkov globoki bas je negotovo zadrhtel. Izpustil je Cilgijino roko in se obrnil v stran, v sobi je bilo svečano tiho.
»Godi se mi pač, kakor se je godilo mojemu fantu,« je spregovoril, ko se je zbral in jo zopet pogledal. »Rekel ja, da ni videl na vsem Tirolskem lepše podobe Matere božje nego ste vi.«
Cilgija ni vedela, kam naj gleda od sramu in zadrege.
Okorni Gruber se je dotipal do svojega mačka za pasom, ga odprl in se obrnil zopet k mladenki: »Ali vam smem ponuditi tole, Cilgija, delo je zlatarja Iffingerja v Innsbrucku. Dal sem vrezati za vas nekaj besed.«
S svojimi težkimi prsti ji je ponudil umetniško ogrlico z meda-ljonom. Všečno ga je odprl in ona je brala: »Cilgiji Premont v spomin na neko rešitev v Fetanu. Hvaležni oče Lovrenc Gruber.«
Zardela je, nato prebledela, toda ko ji je hotel z očetovskim veseljem obesiti verižico okoli vratu, mu je ubranila: »Tega pa ne, gospod Gruber, stokrat se vam zahvaljujem, toda darila na noben način ne morem sprejeti.«
»Zavračate ga?« je vzkipel Gruber in župnik je moral svoji nečakinji priskočiti na pomoč.
Menil je, da še svoj živ dan ni doživel kaj bolj zabavnega nego ta boj med starim zaljubljenim panjem in razposajeno nečakinjo. Zakaj Gruberju se je dobro poznalo, da je vajen prav za prav samo

zapovedovati in se je čudil, kako si drzne takšenle deklič, da se * njim igra in se mu postavlja po robu, toda bil je vanjo čisto za-teleban.
Cilgija je bila pošteno v zadregi. Morala je moža, s katerim se je prej v svoji dekliški objesti samo šalila, vzeti zdaj zares.
»Ne silite me, gospod Gruber,« je dejala in v njenih očeh se je losvetilo. »Hudovati bi se morala na vas in nase, ako bi vam ugodila, e kvarite mi spomina na vas z vsiljenim darilom.«
Pri tem je ostalo, ponosni Gruber je moral verižico in medaljon pospraviti zopet v mačka.
Godrnjal je in se jezil, ona mu je pa zataknila nagelj v gumbnico,' in župnik je domala skoprnel od ugodja nad obema.
»Gospod Gruber, vi ste doma gotovo zelo oster, kakor pa vidite, sem jaz takšna razposajena ptica, da se ne pusti prikleniti na verižico.«
Govorila je tako zabavno, da se je moral zasmejati, in zroč ji v oči je dejal: »Da, takšne so še kakor v Puschlavu.«
»Ali sva se v Puschlavu že kdaj videla?« Zdite se mi tudi vi tako znani,« je vprašala radovedno in resneje.
»Da, obiskal sem nekoč vašega očeta, župana. Dobro se vas spominjam.«
»To je čudno,« je dejala Cilgija navihano se čudeč, »na takšnega neumnega otroka, kakor sem bila takrat!«
»Prav to niste bili,« se je zasmejal Tirolec. »Prišel sem iz gostilne, svetlika je gorela na vaši mizi. gospod župan je bral in vi ste pisali dolge račune na papir. Bili ste, ko sva se z očetom pogovarjala, zelo resni, zelo pridni. Cilgi, čas je, da greš spat, je rekel vp.i oče. položili ste predenj papir, poljub še za lahko noč, kramljala sva dalje in med pogovorom je oče pregledoval vaše delo. Tedaj ste čez čas pomolili še enkrat glavo skozi vrata: Oče, ali je prav? Da, da, čisto prav si delala, je odgovoril, smešno ste mu še vrgli poljub in izginili.«
»Pa se spominjate tega še tako natanko?«
»To ni nič čudnega, Cilgija. Zdeli ste se mi takrat kakor majhna čarovnica. Veste, stari Gruber obrne svojih stotisoč v letu, ne da bi ili. na PaP'riu- Pred tistimi pa, ki to znajo, mu zleti sam od sebe klobuk z glave.«
»Kdo vam pa vodi potem knjige?« je vprašala Cilgija.
»To je vsa knjiga,« je dejal Gruber in se pogladil po širokem, visokem čelu, ki je prehajalo rahlo v plešo. »Dokler vzdrži, je prav, toda potem, da, potem mojima fantoma to ne bo več zadoščalo. Te zmede bi ne doživel več rad.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Ježe KramariS
izdajatelj: inž. Jožs Sodja
urednik: Viktor Cenčič