Orsdntitvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorliče nad tiskarno). X urednikom je mogoče govoriti le od
10,—IS. ure dopoldne. Rokopisi »e ne vračajo; ncfraekirana pisma se ne sprejemajo. UredniHkega telefona šter. 74.
V lijubljatil, v soboto, 12. novembra 1904.
Uhaja vsak dan, isvsamšl nedelje In praznike, ob polu «. uri popoldne. — Velja po pošti prejemu: »a celo lato 2« K, u polovico leta 13 K, u četrt leto 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništva jtrojomaa: *\„ftelo JS0&8O K, za pol leto 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. X« pcfiiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.

(Jpravnifitvo je » Kopitarjevih ulicah Jtev. j. ^
S.H..I.R..____X _ I__|_____. _ 1	• I____
Vaprejetna naročnino, Inaeratc In reklamacij*. — laacratl n računalo enostopna petitvrala (doliiaa TI Milimetrov) za tokrat 13 b, za dvakrat 11 b, ta Irlkral
9 b, za več kol trikrat 8 b. v rtklnmnlh noticah stane enostopna (armondvrsla M b. — Pri večkratnem objavljeni* primeren popisi,
Vp rarnlikoga telefona i ter. z 88.	^
Enketa o „Slov. Ijud.
stranki"-
Poslal nam je svoje mnenje mož, ki vživa splošno spoštovanje v slovenskih krogih. Dasi je bil svoj čas član ljubljanskega občinskega sveta, že dalj časa ni nastopil kot aktivni politik. A opazoval je vedno naše javno življenje, zlasti z ozirom na gospodarske interese. Ker je predsednik največjega slovenskega stavbinskega podjetja .Union", v katerem se mu je posrečilo zbrati velike gmotne sile za javno koristno podjetje, nam je še posebno dobro došel njegov glas.
3. PrinaarlJ dr. Vinko Gregorič:
Ako Vam tudi jaz izrazim svoje mnenje, ne storim tega kot aktiven politik. Mene sili k temu ljubezen do svoje lepe domovine, ljubezen do svojega naroda, ki mora priti v doglednem času ob ves vpliv, ako se ne naredi mir. Nove stranke ni treba. Nova stranka, nov program! Programov imamo pa že čez glavo preveč. Nosi-telji idej nove stranke bi se morali rekru-tirati iz pristašev obeh strank, to se pravi, vsaka sedaj obstoječih strank bi smatrala te može kot politične renegate. Nadalje mora imeti vsaka stranka svoje glasilo, drugače je mutasta. Ali se hoče ustanoviti nov list? Kaj potem s „Slovencem" in „Slov. Nar."? Zmešnjava bi bila še večja, sosebno pri volitvah. Tako srednjo stranko je „Slovenec" opetovano neusmiljeno baga-teliziral. Kakor sedaj šanse stoje, je popolnoma izključeno, da bi v doglednem času ena stranka drugo tako oslabila, da bi na političnem polju ne prišla v poštev.
Edino sredstvo napraviti mir med Slovenci in vzgojiti narod k plodonosnemu kulturnemu delu je — poštena sprava. Noben razumen politik ne pričakuje, da si bosta padli stranki takoj v naročje. Veliko
težkoč bo premagati, a preverjen sem, da bo šlo. Treba je le dobre volje in veliko samozatajevanja na obeh straneh. Pred vsem se mora pa pričeti. Dogovorno morata pa obe glasili storiti prvi korak, da poneha ta boj, dokler traja „enketa". V prvi vrsti naj bi izginili iz časopisja tisti skrajno razža-ljivi osebni napadi, ki dajo le nasprotnikom orožje v rokč, da se iz nas norca delajo, eni ali drugi stranki pa vzgojč najhujše nasprotnike. Priznati moramo tudi nasprotniku pravico.
Po mojem mnenju bi morala »kat. nar. stranka" prva storiti korak za faktično posvetovanje obeh strank, ker je „Slovenec" to idejo prvi sprožil. Eventualni stik skupnega delovanja bi se morebiti našel na financijelnem polju. Skupno postopanje pri industrijelnih podjetjih bi se najložje doseglo, in če sta angažirani obe stranki, bo tudi ložje skupno postopanje vsaj v najvažnejših, za naš narod vitalnih vprašanjih.
Ljudstvo, ki je sedaj do skrajnosti politično razburjeno, je treba pomiriti; navaditi se mora brez strasti presojevati poli tične pojave v domovini, potem šele je mogoče misliti na eno mogočno slovensko stranko, ki bi obsegala vse slovenske pokrajine, kratko: mirnih predpriprav nam je treba. Sosebno se moramo ogibati vsakih nasprotujočih si volitev. Vsaka stranka naj ostane v posesti svojih mandatov, eventualne premembe smele bi se le po skupnem dogovoru vršiti.
To je ideja. Idejo »sprave" zamore pa le uresničiti časnikarstvo, ta velesila, ki govori s tisoči in tisoči jeziki narodu. Od našega časnikarstva je tedaj odvisno, ali se uresniči ideja „m i r u in a p r a v e", ali ne.
V L j u b 1 j a n i, dne 10. nov. 1904.
Dr. V. Gregorič.
LISTEK.
Praške goske.
(Napisal Iv. Baloh.)
Bližala se je Martinova nedelja. Jesensko solnce je izgubilo svojo gorkoto, in mestna gospoda ni debla dolgih nedeljskih izletov, ker ji večerna mrzla sapa ni prijala, zato je rajfii ostajala doma ter posedala po-različnih gostilnah. Večina inteligence se je zbirala pri gospej Brglezovi, ki je imela pri snano najboljšo kuhinjo. Gospa Brglezova je imela gostilno; eicer je bila omožena, ali mož njen se ni brigal za gostilno, bil je po možni uradnik pri davkariji. To je pa le dobro vplivalo na gostilno njegove ženo, ker je marsikdo obiskal gostilno radi gospoda Brgleza, da mu je naredil kako prošnjo ali mu dal dober svet, ker je bil kot star vojak in mnogoleten uradnik v vseh stvareh doma, kakor je trdila njegova boljša polovica. Pri gospej Brglezovi bo je torej zbirala večina malomestnega izobraženst/a. Pa je bila tndi ponosna gospa Brglezova na to! Zato je tu pa tam gospodi postregla s kakim izvanrednim povabilom. Navada je že bila, da se je na pustni večer sbrala vsa
družba pri pustnih krtfib, tje po Veliki noči pri izboroi šunki, katere nikdo ni znal tako pripraviti, kakor ona, in v jeseni pa na koline. s tem je seveda postregla gospa Brgle zova svojim gostom zastonj, ali ona je že vedela, da roka roko umije. Sicer ne smemo niš slabega misliti o njenem dobrem srcu, ali to slabost je imela, da teh gostov drugim gostilničarjem ni privoščila, zato jim je stregla, da si jih je ohranila.
Ali letos si je gospa Brglezova izmislila nekaj novega. Na Martinovo nedeljo bo njeni gostje pili navadno le mošt, povabljen pata dan ni bil nobeden. Nista ravno živela v slabih razmerah gospod Brglez in ona, zato si je ona lahko marsikaj izmislila v zabavo in postrežbo svojim gostom, da je le njena gostilna kot prva slovela v mestu. Naročila je prave pravcate praške goske za Martinovo nedeljo. To bo nekaj novega, kar bo slavo Brglezove gostilne še bolj povzdignilo.
Gospa Brglezova je imela namreč v Pragi staro prijateljico še iz dekliških let, b katero sta bivali skupaj v nekem zavodu. Na to svojo znanko se je torej obrnila gospa Brglezova z uljudno prošnjo, naj ji do Martinove nedelje pošlje dve pravi praSki goski.
Stanka vladnih lakajev.
Čim bolj se bliža zasedanje državnega zbora, tem nervozneji postajajo naši vladni lakaji, to je tista ožja družba, ki se zbira okoli »slovenskega« državnega in de želnega poslanca dr. Ivana Tavčarja kot svojega absolutnega poglavarja in pre roka.
Ta nesrečni politik je izgubil že zdavna vsako čustvo za čast našega naroda in njega skupne interese. V zadnjem čaBU je izgubil še docela razum za dostojnost svoje lastne stranke. Z uprav pasjo ponižnostjo, pohlevnostjo in zvestobo se valja ta politik v prahu pred ekscelen-cama Heinom in dr. pj. Korberjem — on, ki je pred štirimi leti na volivnem shodu v Postojni ponosno izjavljal, da bode pl. Kor-berju kazal na Dunaju svoj na kveder šivani škorenj! Ta ošabna poza se je popolnoma pošvedrala — m dandanes obsipa dr. Tavčar v zvezi b svojo najožjo gardo le še slovenske sorojake in včasih tudi celo slovensko ljudstvo z bolestnimi in gnjus nimi izrodki svojega dekadentnega talenta.
Ni je bilo kmalu priiike, ko se je to kazalo tako markantno, kakor v zadnjih dnevih.
Nekateri jugoslovanski listi — osobito zaderski »Narodni List« in tržaška »Edinost« — so trdili, da med mladočeškim klubom in »Slovansko zvezo« obstoji pogodba, po kateri obstrukcija v drž. zboru more prenehati le v sporazumu obeh klubov.
Ta vest je bila sposobna razburiti vladne živca, saj je obšeznano, da kadarkoli je še vlada Čehom kaj koncedirala, je vselej nemške naeionalce odškedovala na račun slovenskega naroda — bodisi na Štajerskem, na Koroškem, na Kranjskem, ali pa povsodi obenem. Občeznano je tudi na
Slovenskem, da ima slovenski narod z donajsko vlado še mnogo starih računov urediti.
Siratka, č e je ona vest resnična, če oni pakt res obstoji, — to gotovo ne more biti v Škodo, temveč le v korist' slovenskemu ljudstvu; pač pa tvori veliko zadrego za sedanjo vlado.
Če se torej dr. Tavčar in njegovi brezpogojni privrženci razburjajo nad dozdevnim »paktom" in če vsled tega hitč tajiti obstoj te pogodbe, akoravno po naravi cele zadeve ne morejo imeti količkaj zanesljive informacije o resničnem položaju, — je jasno, da jih pri tem vodijo le lakajska čustva napram vladi V svoji slepi strasti zoper naše ljudstvo, ki se nikakor noče udati njihovim slepilom, so namreč ti 1 j u d j e zašli v popolno odvisnost od barona Heina in po njem tudi v enake odvisnost od Korberjeve vlade. V tej svoji lakajski odvisnosti so pripravljeni vsak hip izvršiti vsako izdajstvo zoper naš narod, kakor se je to dosti jasno pokazale pred 2 letoma v zadevi celjske gimnazije, ko so uprizorili nad vse grdo sistematično gonjo v ta namen, da bi spravili slovenske razrede iz Celja in tako dejanski etablirali v tem mestu za vse čase absolutno gospodarstvo nemško-nacionalne klike. Vse to iz lakajske po-strežljivosti vladi.
K sreči je politična moč teh ljudi baš v nasprotnem razmerju z njihovo ser-vilnostjo; in njihovo iškarjotsko početje se je razbilo ob soglasnem odločnem odporu celega naroda. Izdajska klika je bila osme-šena v svoji popolni obnemoglosti. Od tistega časa je še bolj nego kedaj poprej zašla v vladno lakajstvo in skoro vse njeno politično „delovanje" obstoji v tem, da v zvezi s Heinom dosledno konspirira zoper interese slovenskega naroda.
Storili bi narodno-napredni stranki kri-
Za trdno je bila gospa Brglezova uverjena, da ji bode njena prijateljica ustregla. Kot protiuBlugo ji bode poslala pristnih kranjskih klobas, kakršnih nikjer drugodi nimajo, — tako nekako je pisala gospa svoji prijateljici. Kar je pričakovala, to se je zgodilo. Prijateljica njena ji je obljubila, da bodo goske pravočasno prišle do Martinove nedelje. Da bi le ne nastala kaka pomota, je pisala gospa Brglezova še enkrat v Prage, da naj se goske gotovo tako odpošljejo, da pridejo že v nedeljo zjutraj v mesto. Nobenega dvoma ni bilo, da bi prijateljica tako ne storila, kakor je želela gospa Brglezova.
Seveda je bil o tem tudi poaučen gospod soprog. Ni se sicer brigal veliko za njeno gospodinjstvo, ali dobro se mu je pa le zdelo, da so celo njegovi višji hodili k njemu v gostilno ter hvalili okus in spretno roko gespe Brglezove.
Treba se je bilo sedaj le še zmeniti, kdo bo povabljen na praške goske. V prvi vrsti seveda vsi navadni gostje. To so bili: graščinski oskrbnik in njegova soproga, gospod davkar s soprogo, gospod učitelj, župan in županja, kancelist in dacar s soprogami. Ker je pa z domačimi bilo teh
ravno trinajst, in so imele vse dame pred tem številom vedno nekak strah, zato so povabili tudi gospoda sodnika, dasi se vedeli, da se bode težko udeležil skupne večerje, ker je navadno vsako nedeljo odhajal v Kranj.
To so bili vsi veseli, ko so zvedeli za praške goske! Razun navadnih gostov, ki so bili vsako nedeljo tam, so se posebne počaščene čutili gospod učitelj, ki je le redko zahajal med to družbo, a bil vsled svojega lepega glasu vedno prijeten gost, in pa dacar in ona, ki sta bila zelo vesela te družbe.
Komaj so pričakali Martinove nedelje. Najtežje je čakala jutra oziroma pošte gospa Brglezova sama, ker je hotela goske že zjutraj osnažiti, da bi bile bolj okusne.
Pošta je prišla kakor navadno ob osmi uri zjutraj. Poštar je prinesel kakor po navadi vsak dan časopise in druge stvari, ali prinesel ni nobenega zaboja in nobene sprem-nice. „Kje so goske?" je vprašala gospa Brglezova poštarja.
„Kakšne goske?* je vprašal poštar začuden gospo.
Gospa je fpač mislila, da vsakdo ve za naročene goske.
vico, ko bi ne povdarjali, da velik del te nam nasprotne stranke z veliko nezadovoljnostjo opazuje delovanje izvestne klike in da marsikateri iz nasprotnega tabora z ogorčenostjo odklanja vsako soglasje s takim početjem.
Mi pa smo le radovedni, kako daleč še pojde lakajska servilnost do vlade, ki je na celi črti sovražna opravičenim težnjam našega naroda, težnjam, ki morajo enako biti pri srcu vsaki v resnici narodni stranki.
Še nekaj o idrijskem mestnem gospodarstvu.
V dosedanjih člankih ste poročali, kako je napredni Dragotin delal z občinskim imetjem. Mestna občina idrijska pa oskrbuje tudi še posebne zaklade in ustanove, in sicer: ubožni zavod, Iv. Ev. Kavčičevo dijaško ustanovo, M V Lipoldovo ustanovo, dr. L. Gerbidevo dijaško ustanovo, Anton Kavčičevo ustanovo, Amalije Mayer ubožno ustanovo, katere obresti pa deli med reveže župni urad, in Leopold Cukovo ustanovo. .Slovenec" je že parkrat poročal nekaj za nimivosti tudi iz oskrbovanja nekaterih zgoraj imenovanih ustanov na podlagi ra čunskega zaključka 1. 1903. To nas je napotilo, da smo posegli po računskih zaključkih prejšnjih let, in tako spoznali, kako da je. Žal, predaleč nazaj nam ni bilo mogoče zasledovati, ker računskega zaključka iz 1. 1900 ni več dobiti. Izgubil se je pod skrbnim varstvom Dragotina Lapajneta, ki je v zahvalo, da niti računskih zaključkov najzadnjih let ni znal varovati, postal po volji liberalnih uradnikov in meščanov, a proti volji ljudskih zastopnikov, najmlajši častni občan rudniškega mesta Idrije. Kaj bi neki napravili s kakim katoliško-narod-nim županom tam v hribih kje, ki bi ob svojem odstopu pobral tudi računske zaključke, edine dokaze svojega delovanja?
Pa naj bo; saj precej cvetja naberemo lahko iz preostalih računskih zaključkov leta 1901.—-1903., katerih prepise smo si oskrbeli, predno je Dragotin odstopil.
1. Oskrbovanje zavodov. Kdo se več ne spominja, kolikokrat smo pisali, kako se pritožujejo tukajšnji reveži, da ne dobivajo podpor v občini, marveč jih napredni gospodje pošiljajo k duhovnom, češ, da občina nima denarja za reveže. Saj pa tudi ni čuda! Le poglejmo v račune. L. 1901. čitamo v računskem zaključku med izdatki pod tek. št 66: „Ubožni blagajni vrnil v 1. 1900 pod št. 390 izposojeni denar 2500 K." V izkazu oskrbovanja ubožnega zavoda pa zastonj iščeš med dohodki zneska zgoraj imenovanih 2500 K, beri: dva tisoč in petsto kron. Pač najdeš v računskem zaključku 1. 1902. pod tek. št. 10 izkazanih 2500 K pod naslovom: „Vrnjeni denar iz mestne blagajne", iz česar je sklepati, da je župan v 1. 1901 nekaj izkazal, česar pa v resnici ni izpolnil ampak šele naslednje leto. Ker izkazuje računski zaključek 1901 gotovino 419 K 15 v. v mestni blagajni, mesto 2500 K neizdanega povračila, moramo pač najstrožje obsoditi računske pre-gledovalce, ki so potrdili tako pomoten račun.
L. 1901. dne 31. decembra izkazuje ubožni zavod vkljub temu, da ni prejel zgo-ranjih 2500 K, vendar še prebitka 3837 K 63 v V račun za 1. 1902. pa je prenesel župan Dragotin, kakor čitamo pod tek. št. 9
„A, saj ti nič ne veš" — je rekla gospa ter hitela na dvorišče iskat hlapca Mihca, da naj gre brž na pošto vprašat, če so prišle goske. Mihec je šel, ali na pošti ni bilo ne spremnice, ne gosk. Nejevoljna je rekla gospa Brglezova: „Oh, gotovo pridejo še le popoldne ob petih. Ampak prepozno bo! Saj pravim, pa tak6 sem naročila."
Gospa Brglezova je bila slabe volje cel dan. Komaj je čakala popoldanske pošte. Miza je bila že pripravljena v posebni sobi s štirinajstimi sedeži.
Gospa Brglezova ni čakala pošte in sama je poslala Mihca naj gre po zaboj na pošto. Mihec je šel — ali prišel je prazen nazaj. Gospa bi bila najrajše oštela Mihca, ali Mihec je bil nedolžen.
„Ta naša pošta", je rekla gospa Brglezova, „gotovo so goske ostale na kolodvoru."
„Mihec, hitro zapreži in pojdi vprašat na kolodvor g. načelnika, če so goske prišle. Kar da ti naj zaboj na mojo odgovornost." Mihec je šel pol ure daleč hitro, kakor mu je goapa velela. C slo pot pa se je jezil na te preklicane goske. Ali aa kolodvoru ni Mihec niti zvedel niti dobil ničesar in prišel je zopet prazen domov. Goapa Brglezova je
pod naslovom: „Prebitek v blagajni dne 31. grudna 1901. 1 4 0 1 K 6 3 v." Vinarji se torej vjemajo, tisočaki pa ne. Manjka namreč samo 2436 K, beri: d v a ti s o č štiristo šestintrideset kron. Kam je izginil denar, namenjen idrijskim revežem? Kako naj imenujemo tako prenašanje, ko vendar vsakdo vč, da se mora račun enega leta naslanjati na račun preteklega leta.
Sa nekaj. Se v letu 1902. se je nahajala med imetjem ubožnega zavrda državna /.adrlžnica št. 143 576 iz 1. 1886. v znesku 1200 K V računskem zaključku 1. 1903. pa jo je prištet D egotin imetju mestne ob čine, kakor je .t>loveneo" ie poročal, a »Slov. Narod" kot Dragotinov zagovornik še ni pojasnil, zakaj. Tako bi se utegnilo polagoma vedno bolj suš>ti imetje ubožnega zavoda, imetje mestne občine pa vedno bolj množiti na škodo mestnih ubog>h.
S^ en zgled k»ko so pod Dragotinom Ltpajnetom natančni bili v prenašanju pre bitko« enega leta na drugo. Lstpild Cuk je zapustil tudi ustanovo v podporo reveiem, ki so pa bili tako p^doir^ni, da je vsako lt-to ve^ji prebitek. L 1900 je ostalo 172 kron 96 h. I. 1901. je bilo prebitka 248 K 96 h vi. 1902 oa so uk«zaii, da je bilo prebitka 348 K 96 h in s tem sp.veda tudi nsprej raiuaali, tako da ie I. 1902. bilo pr*bitka izkazanega 431 K 96 b namesto 331 K 96 h in * I. 1903 229 K 96 h na mesto 129 K 96 h Tukai je torej zakrivil župan, da >m* občina 100 K izgube vsled napačnega prenos* v 1. 1902.
Kako ima ub žni zavod izgubo tudi pri upravljanju Iv. E r Kavččeve dijaške usta nove, bo razvidno, ko govorimo natančneje o imenovani ustanovi.
Sedaj je tudi rasvidno, kako prazno je bilo tarosnie prejšnjega kakor tudi sedanjega narodno-naprednega iupana. da občina za reveže nima denarja Saj je vendar irael uboini zavod 1 1901 dohodkov 7081 kron 03 b, reveiem o» so dali rednih in izrednih podpor celih 2^74 K. torej niti po lovice niso razdelil' L 1902 je imel ubožni za^od dohodkov 8582 K 80 b dasi se je usušilo, Bog kako, od 31 decembra 1901 do istega dne in istega leta 2436 K; reveži so d bili redne in izredae podpore skupno cel h 2553 K 80 h torej niti tretjine ne. Zato pa si ie rbčma n« ftkodo re-vežev v tem letu izp' s d 'a 3936 K iz ubož nega zaklada; torej 1400 K več, nego so dobili rn», katerim je u nožni zavod namenjen. L 1903. |e b 1 > doh dkov v ubržnem zavodu 8446 K 44 h podpor so dali 2927 kron 60 h tirei le dibro tretjino. Ali so morda b »gi d brotniki zapustili ustanove le občini v podporo, ali da se mm ži samo g'avnica, reveži naj pri tem pa st»ada<o ? N«zaj torej z ztdolžnico v znesku 1200 K, bivši župan Dr* g' ti n naj pa izkaže, 'a kaj je porabil primanikljaj v znesku 2436 K, I ali na n-j ea vrne.
Štajerske novice.
š •Klerikalno izdajstvo«. Pod tem
naslovom je poročal neki liberalec hrvatskemu listu „Pokret" o groznem klerikalnem izdajstvu povodom zadnjih deželnozborskih volitev v mariborskem okraju. .Narod" poroča to grozno vest tudi svojim bravcem. Kako veljavo mora pač imeti .Narod" med pokrajinskimi liberalci, ki rajši poročajo celo tako ^privlačne" novice hrvatskim listom, nego njemu. „Pokret" torej pravi, da so slovenski klerikalci nalašč in namenoma pripravili slovenskega skupnega kandidata (Thalerja) v tako manjšino, da
bla vsa iz sebe. Nem Je	stal Mihec pred mo ter hetel iti v hlev.
»Čakaj, poneseS brzojavko na pošto, Ae
g< ske ponoči pridejo,« je	rekla go*pa Brglezova.
V naglici je napisala	brzojavko Hvoji
pnjiteijioi: »Kje so goske?	Ali si jih odposlala? Kdaj pridtjj?«
11 M h< c je moral že tretjič radi gosk na pošto. Ura je bila že šest, ko gespa Br glezova še ni vedela, kaj bi storila. Gostje so bili povabljeni ob osmi uri na praške g > ske, toda gosk ni bilo.
Gospa si ni vedela pomagati iz te za drege. Ali hočem prelr žiti, ali hočem večerjo odpovedati, tako nekako je tož la kuharici Cilki. Ta je b la že sama silno slabe volje ker je bila danes gospa tako sitna, a vendar je imela dober svet.
»Kar purmana zakoljimo, saj ne bodo nič pomali « tako se je oglasila Cilka.
Cikin nasvtt je bil gtspej Brglezovi močno všel.
»Ali če izvedo!« tako je vprašala.
»Kto bo izvedel?« je rekla moško Ci<ka »M.hec na) ga zakolje, pa je. Bo pa ob desetih večerja, mesto ob osmih.«
niti v ožjo volitev ni prišel z nemškim na-cijonaloem. S tem so, tako se glasi strašna novica, klerikalci odstranili slovenskega kandidata in dosegli, da je prišlo do ožje volitve med nemškim nacijenalcem in med nemškim klerikalcem Lopičem. Istina, istina, izvršilo se je res strašno izdajalstvo! Že na zaupnem shodu so se najhujši „klerikalci* kakor Korošec, Muršič odločno izjavljali proti Lopiču, seveda samo, da bi nihče ne slutil o nameravanem groznem izdajstvu. Agitirali so za Thalerja povsod največ klerikalci kapelani in župniki, seveda samo da vržejo ljudstvu pesek v oči, da ne bi nič sumilo o izdajstvu, dočim so liberalni učitelji z malimi izjemami — posebno v slovensko-bistriškem okraju — držali roke križem, ter igrali ugledne može nad strankami. Na dan volitve se je izvršilo črno izdajalstvo! Klerikalci so že vedeli, da bi 1000 glasov, ki bi se še oddali za Thalerja, spravili tega v ožjo volitev, za to so odkomandirali 1000 volilcev, posebno liberalne učitelje, da jim ni treba stopiti iz nadstrankarske megle. Izdajstvo se je posrečilo in nemški klerikalec Lopič je — propadel. G. Robič in drugovi, ki so faktično z nerazumljivim navdušenjem delali za Lopiča, pa se sedaj lahko smejijo, kajti .izdajstvo" so izvršili klerikalci. Tako piše .Narod" in vsak liberalec mora to verjeti!
š Bdeče jagode zore in cveto na celjskem Star«m gradu.
š Boj med nemikimi celjskimi ko-
miji. N mški celjski komijl so imeli v soboto zvečer prevatno in veleslavno zboro vanje Is Htmborga je namreč prišel neki možakar G r a n d a h 1, predsednik „Zveso nemško-nacionalnih komijev". Ta imenitna zveza ima v „rajhu" svoje podružnice, in Gitiidahl je mislil še avstrijske nemške trgovske pomočnike, kar jih je Avstrijcev, navdušiti zase. To Be mu pa ni posrečilo, ker so ga v Gradcu, Mariboru ia v soboto še v Celju vrgli na cesto. Seja nemških komijev se je vršila v Tersohekovem hotelu na prav dramatičen način. Zbrali so se pomočniki, in Hamburžan nastopi zmagovito, fiio držeč desnico v telovnikovem žepu. Otvori zboro vanje in g. D. prosi besede. Htmburžan pa ne sluti nič dobrega, ker je ta gospod pri podrulnioi trgovskega društva za alpske dežele ter mu ne pusti govoriti. Prosi besede drugič, prosi tretjič. Hamburžan ostane mož jeklen. Tedaj pa g. D. izreče krilato besedo „Abzug". Ia vsa dvorana je zagrmela, stoli so frčali po zraku Hamburžan pa pobere svoja kop ta in že je zunaj. — Tako se je končala seja. Hamburžan je šel in se zaklel, da ga ne bo več v Celje, kjer so pomočniki tako rabijatni — To je Blika iz kraljestva nemških komijev. Vsa stvar je za naa sicer breipomembna, ali zabeležili smo to v večjo slavo naših n«m'urjev.
š Ustrelil se |e v nekem celjskem ho telu zast-bmk J žef Pfinofg.
Jeseniške novice.
Cujte, čujte! Jeseniške novice se bodo razšinle in poveč^e. Redno jih bo prinašal sobotni »Slovenec". D* b-do bolj sanimive, naprosil je novičar več moči, naj ga podpi ra|o. Podpora mu je zagotovljena. — Poleg »dnevnih vesti", bodo prihajale še »zgodovinske drobtine« in večkrat tudi »Listek". V »zgodovinskih drobtioah« bo polagoma izšla cela zgidovina jeseniška, vendar ne tako urejena, kakor bi morala biti v knjigi. G Fr. Pokor n, župnik besniški, ima nabranih veliko zgodovinskih podatkov za Jesenice, ki niso še urejeni, in jih bo objavljal tako, da bo zanimalo ne le Jeseničane, mar
»Ampak nikomur ne smeš povedati, da ti rečem,« je naglatala gospa.
»I, komu neki?«
»Mihec,« tako je poklicala gospa Mihce, »brž odsekaj purmanu glavo, pa ga v kuhinjo prinesi.«
»Pa še petelina naj zakolje,« je rekla Cilka, »saj je premalo samega purmana za toliko oseb.«
In tudi ta svet je bil gospej B-glezovi všeč. In Mihec je ubogal. Padla je glava purmanu ia petelinu, ki je videl že dve lepi pomladi. Ni minulo dolgo in oba sta bila oskubljena, peč pa zakurjena, da je kar žarela «
Gospej Brglezovi ae je sroe olajšalo. Bila je skoro d bre volje. Tedaj prinese poštar brzojavko: »Goske so odposlane pravočasno.«
To je zopet za hip razburilo gospo Br
glezovo.
»Kaj pomoga sedaj, ko sta že purman in petelin zaklana,« tako se je gospa na them jezila ter vrgla brzojavko v peč.
Bližala se je osma ura in gospoda je prihajala.
•Ob, te praške goske, koliko so nas zbrale,« je rekla gospa da 'karjeva.
vej tudi drugo občinstvo. Pozneje jih bo uredil in izdal posebno knjigo jeseniške zgodovine. .Listek« bo prinašal slike, prizore in povestice iz tukajšnjih razmer.
Sobotni „81oveneo" se kupi vsako nedelio v Ahčmovi prodajalni za 10 vinai-jev. Poleg aanimivih domačih novio boste lahko brali novfoe od drugod, opisovanje rusko japonske vojske i. t. d. .Slovenec" j« pisan v^ katoliškem in narodnem duhu. Jeseničani, že sedaj ste radi brali »Slovenca", odslej ga dajte še rajši in priporočajte ga znancem, da ga tudi osi berejol
Zvepljena voda je tista »slana« voda, o kateri je zadnjič poročal novičar Jako nezdravo je sedaj tano v predoru. Kovine kar počrae vsled žvepljenB kiseline. Delavci prinašajo domu ime ure, črne gumbe, črn denar. Mnogo delavcev je šlo že domu, samo v torek že 80, mnrgo jih še pojde, če ne bodo kmalu nevarnosti za zdravje odstranili. Voda priteka v spodaj* m rovu na strani in stoji v njem do kolen. Radi bi naredili kanal, da bi vodo odpeljali. Toda noben delavec ne more del»ti več ko dve uri pa ubeži. Nečuveno je, da delavci, ki ne morejo delati, ne dobijo boln ške „šihte", dasi-ravno so v predoru za delo nezmožni postali. Odločno zahtevamo preiskave!
Z glavami zmajujejo ljudje, ko gledajo tisti ozki, nizki ia dolgi podzemeljski prehod s Save ra Jesenice. V sredi oboka je od tal visok le 2 metra, širok 1 in pol meter, dolg pa gotovo čez 100 metrov. — Ljudje se bodo suvali, ko Be bodo srečavali, ob straneh bedo morali pripognjeni bediti. Dostojen človek si ce bo upal hoditi skozi ta krtov rov, zlasti ženBke ne. ReB država oa eni strani, rekli bi, denar meče skozi okno, na drugi p» stiska in stiska, da je 2e — od sile. Nismo izpregovorili še zadnje besede o tem rovu pod žele/n'co.
Molčati smo hoteli, a ker »Gorenjski rdečkar" v »Rdečem praporju« laže o pogrebu ponesrečenega sprevodnika Namarja dae 22. okt. hočemo govoriti tudi mi.
Netaktnost socialdemokraških železni* čarjev pri tem cerkvenem pegrebu je, ker so izzivali in- demonstrirali z rdečimi trakovi na vencih; da ne rečemo hujše, se ne da opravičit. Namar se je ponesrečil, bil je v par minutah mrtev, šel je pred sodbo nepreviden. Bil je k a t o 1 i č a n, žena vsa pretresena vsled grozne smrti, in sedaj pridejo nekdanji njegovi tovariši in pri strogo cerkvenem, katoliškem sprevodu, na katoliških Jesenicah demonstrirajo in kažejo svoje brezversko, so-cialdemokraško mišljenje. Ali ni to žaljenje verskega čustva jeseniških katoličanov? Ali ni tako vedenje dokaz surovosti do uboge žene ponesrečenca ? Ce ste hoteli s rdečimi trakovi svetu pokazati, da je bil po nesrečenec socialdemokrat, ki ne veruje v večnost, zakaj ste prišli to slavit k cerkvenemu pogrebu, zakaj ga niste slavili pri svojih shodih ? Če pa ni bil vašega brezverskega mišljenja, zakaj ste mu storili tako krivico? če ste vi takega rdeč-karskega mišljenja, zakaj hodite kazat to k cerkvenim, verskim opravilom?
Laž Je, ksr trdi »Gorenjski rdečkar", da je župnik izjavil na pokopališču, ko je sprevod prišel iz cerkve: »Ko bi bil vedel, d« je pokojnik bil soc. demokrat, ne bi ga pustil nesti v cerkev, ampak bi ga kar tako pokopali!« R s je to • le : Ponesrečanec jo ležal v mrtsašmci. Župnik je šel k mrtvašnici, truplo blag slovil ter b konduktom vo-
Dalje v prilogi I.
»Da, to bo delikatesa,« je rekel gospod učitelj.
»Se nikoli jih nisem jedel,« je pristavi) dacar ter si obrisal svojo dolgo brado.
Vsi so prišli, le gospoda sodnika ni bilo. Bilo jih je dvanajst, ker se je gospa Brglezova mudila cel čas v kuhinji.
Večerja se je zakasnila. Družba je po« stala vedno bolj živahna in težko pričakovala praških gosk. Dacar je že parkrat pogledal na uro.
Vsi gospodje in gospe so bili najboljše volje. Ko je odbila ura devet, tedaj je prinesla Cilka velik krožnik, ki je bil okuBno ozaljSan.
»Živio — goskel« tako je zaklical dacar in za njim vsa družba.
Ko so nekoliko najpreje ponujali drug drugemu, so kmalu do polovice izprasnili krožnik.
»Oh, to so dobre,« tako je dejala mati županja.
»Gospod Brglez, čestitam vam, da imate tako isborno kuharieo« — je dejal Brglezu gospod davkar.
»Kje pa je vendar gospa?« je vprašala oskrbmkova, ki jo je že težko pogrešala.
dil v cerkev. Ko pride pred cerkev, naenkrat »agleda dva venca z rdečimi trakovi, pa vpraša enrg* tistih, ki so vence nosili, če so ti rdeči trakovi ste. demokratki zoaki. Ko mu potrdi, pravi župnik: Ko bi bil ve del, da nosite soc. demokraške trakove, bi ae bil šel po pokojnika v mrtvašnico, mar več ga pokopal brez kondukta. Na to je 6el v cerkev in vse obrede opravil, ter nazaj spremil pokojnika na pokopališče.
Lai J« tudi. da pogrebni stroški daleč presegajo mejo cerkvenih pristojbin, ker resnično ie vsi niso bili vračunjeni. Če »Gorenjski rdečkar« misli, da ima on prav, pa na) sodn>jskim prtom nazaj dobi preveč za računjeno svoto. Gotovo mn bo vdova bva-letna, če kaj dobi, saj sdaj potrebuje po moči.
»Gorenjski rdečkar" naj st zapiše za uho, da pri cerkvenem pogrebu soc. demokraški železničarji ne bodo nikoli več na Jesenicah nc s li rdečih trakov. Sicer smo pa radovedni, k»j misli vodstvo e. kr. državnih ieleznic v Beljaku o tem. Pri prvem prihodnjem pogrebu železničarja se bomo informirali.
»Kranjska stavbinska družba« je kupila od tovarne več s\eta na Savi. Pri bodnjo spomlad misli zidati več hiš ter tako podaljšati ulico od lutrskega templa deli, take z "»no »Tempelg»8se«
Kapelico na pokopaližčn si nekateri tele. Ni napačna ta želja. Mrliče bi nosili potem lahko v to kapelo in bi jih ne bilo treba več nositi tako visoko po nerodnih atopnjicah v cerkev, pri infekoijosnib boleznih pa bi se ne bilo treba bati, da mr lifia no bi Brneli iz biš« nesti v hram božji
Nov most 5es Savo je v kratkem času postavila tovarna skupno s podjetniš tvom Madile ravno pod tovarniško kantino. Most «a splršen javen promet ni dovoljen.
Tndi nekaj. Pogovor na ubogem plav-škem mosm: Jaz: Ti novičar, kje pa imate na Jesenioah kakega cestnega odbornika, ki bi VBaj enkrat na ta most pogledal z usmiljenim očesom ? Novičar: Vsi cestni odborniki so potonili v jeseniškem cestnem blatu. Jaz: Kje pa vendar? Novičar: Eden tam, kjer Be gre proti županu, drugi pa na eni oeBti s kolodvora proti Jesenicam, kjer zad-nie deževne dni ni bito blat« nič manj nego 20 on?, visoko. Jaz: Novičar, s tako rečjo pa kar med jeseniške novice.
Slovenski ali vsaj Slovenccm ne sovražen brivec naj bi se vendar enkrat že naselil na Jesenicah, kjer bo gotovo lahko izhajal. Svoji k svojim!
Varujte se agentov! Nedavno je hodil po Rovtah pri sv. Križu neznan agent, ki je sprejemal zavarovalnino za otroke. Nekaj staršev se mu je usedlo na limanice, sedaj poizvedujejo za njim, pa ni nobene sledi.
Nove pokopaliifie je preteklo nedeljo blagoslovil veleč, gospod dekan Novak ob asistenci domače duhovščine in navzočnosti mnogoštevilnega ljudstva.
j Strokovno društvo tov. delavcev na Savi je preteklo nedelje gotovo imelo lep in vesel dan. Brez posebnih naznanil in povabil se je nad 400 delavcev zbralo v novem Ferjanovem salonu pri „Jelenu", kjer je sedež društva. Povedalo se je, da pride predavat dr. Krek, in to je zadostovalo. Bali so se nekateri, tako smo zvedeli, da bo
»Saj veste, že kaj pripravlja«, jo je po tolažil gospod Brglez. Ia res je gospa pri pravljala v kuhinji črno kavo in čaj. Za trenotek je pa le šla pogledat v posebno sobo. To je bilo veselja in čestitanja! Oh te praške goske, kako so jim jezike razve zale!
»Gospa, vsako leto na Martinovo nedeljo pridemo na praške goske«, je rekel dacar, »bomo pa sami zložili«.
Gospa pa ni ostala dolgo pri gost b. Nekaj ji kar ni dalo miru. Šla je v kuhinjo nazaj. Druščine je bila vesela in d cr je zopet in zopet ponavljal, da take Msrtinove nedelje še ni bilo.
Pozno v noč so se razšli, zahvaljujoč se tisočero gespej Brglezovi za — praške goske.
Noč je znprla trudne oči gospej Brglezovi. Bila je počitka potrebna. Prra jo zju traj vstala Cilka in srečala pri votinjsliu so sedovo Mariiano, ki je bila njena najboljša prijateljica. Takoj ji je povedala, seveda, da ne bo npjjenemu pravila, d*t je gospoda sinoči purnsaia za gosko pojedla. Smejali sta se. Soveda jo Murijona moičila, le sosedovi Neži je povtda^a, zak&j pri Brgleievih pur-man več ne godrnjavaa in petelin več ne kikerika . . .
Popoldne drugi dan so prišlo prave praške goske. Te sta pa jedla gospod in go spa Brglez sumu — toda brez slaiti!
dr. Krek na tem shodu hujskal proti tovarni in proti vladi. Pa zmotili so se. Saj bi morali vedeti, da strokovno društvo ni politično, tudi ne strankarsko, marveč samo delavsko — stanovsko, strokovno društvo! Torej tudi predavanja ne bodo niti politična, niti verska, niti strankarska, pač pa in samo strokovna. — Zato iz ust dr. Kreka pri nedeljskem predavanju nismo slišali niti ene besede o politiki, o strankar-stvu ali celo o naši preslavni vladi. Priča temu je tudi zastopnik vlade, okrajni komisar gosp. Žitnik, ki je celo uro poslušal predavanje. Dr. Krek je najprej kazal na koristi, ki jih prinaša strokovna organizacija. Javni organi, razne oblasti in bogati delodajalci premalo poznajo delavca in njegove potrebe, mnogi mu tudi nobenih pravic nočejo priznati. Do tega spoznanja jih bodo privedli delavci sami če se organizirajo v strokovnih društvih. Mečna in na vse strani uspešna pa bo ta organizacija le tedaj, če bodo v njej prostor imeli delavci, ki so res delavci, v kojih srcu tli še prava medsebojna ljubezen. Hinavci, klečeplazci, pijanci, prepirljivci naj v strokovnih društvih ne dobe prostora. Strokovno društvo naj delavce druži v ta namen, da se v njih vzbuja stanovska zavest, stanovska čast; hoče pa strokovna organizacija ne samo delavca privesti do pravic, ki mu gredo po božji in človeški postavi, marveč, da se tudi delodajalcu d&, kar mu gre. — Nadalje je predavatelj razvijal program, po katerem naj bi se vršila naslednja predavanja v strokovnem društvu. Določeno je za enkrat tako, da bo predavanje vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne ob 4. uri v novem salonu pri »Jelenu". To naj si delavci in zlasti člani strek. društva zapomnijo, da ne bo treba posebnih naznanil in vabil. Vsebina predavanj naj bi po mislih dr. Kreka za enkrat bila tale: Delavski red, razne postave, tičoče se delavstva, vprašanje o delavskih stanovanjih, o oskrbovanju za časa bolezni, o zavarovanju za starost, za slučaj smrti itd.
j Delavci! Zlruženi v strokovnem društvu se kakor en mož po postavni in pošteni poti poteguj mo ?a svoje pravioa m iiraiajmo svoje želje! Po postavni in pošteni poti, potem smo Uhko prepričani, da nas tovarn* ne le ne bo prezirala, temveč V;Boko »pošt'"* I S.
j Nad 40 novih članov se je v ne deljo vpiuak. v k v no društvo, ki šteje sedaj nekaj nad 300 udov.
j Beden tedenski shod ima »Strokovno <trušs o" »H»uo nedeljo popoldne ob 4. uri v društvenih pr štorih v Ferjanovem salonu pri „Jeleuu" na Savi. Tedaj se vselej opisujejo novi člani, sprejemajo se pritožbe, dajejo poimm )a itd.
j »Katoliško delavsko druitvo" priredi v o e d « l j o , 1 3. t. m., v dru štvenih prostorih pri Markotu na Savi veselico z igro, petjem, tamburanjem in prosto zabavo Igrala se bo selska igra »Novi zvon na Krtini" ali »Srečna sprava«. Začetek ob 7. uri zvečer V<i pn^-telii društva dobrodošli I
j Predavanje v »Katol. del. društvu« v n*delj-- vsttd veselice izostane. Tako bo vedno odslej skozi celo zimo. Kadar pa ne bo vei-el ce, bo predavanje redno ob 8. uri zvečer.
j -Koneumnega društva«, ki so ga
uatan' vni m š« vodijo dolavci sami, nekateri še vedno ne morejo pustiti pri miru. K»j ver.dar pa vam hočemo mi konsumarji ? Cr em? et rili komu krivico ali pa če prav ne gospodarimo, nam to najprej dokažite, potem šele govorite. Kdor se spodtika nad naš m kon umnim društvom, ta ni prijatelj delfskega ljudstva.
Drobne novice z Beneškega.
Videm, 10. nov.
Novi dijaki. V videmsko semeniško gimnazijo je vstopilo letos četvero novih Slovencev; to je lepo število za beneško-slo-venske razmere.
Druiba sv Mohorja ima to leto med beneškimi Slovenci 238 udov; torej 63 več nego lani. Število ni sicer veliko, saj bi družba, pri ugodnejših razmerah, lahko dobila čez tisoč udov. No, pa ta nenadni napredek je tem bolj značilen, ker zadnje leta so udje rajše odpadali, nego se množili. Nadejamo se, da prihodnje leto število zopet lepo poskoči.
Is dreške župnije. Znano je, da je začetkom minolega septembra nesrečno končal na samem, zadet od srčne kapi, v najlepši dobi življenja č.vg. Gožnjak, jako čislani župnik v Dreki. Župnijo ima v oskrbovanju ondotni podružniški kapelan č. gospod Gujon. Nedavno pa je bilo razpisano župnijsko mesto. Edini kandidat je č. ge-spod Anton Frušnik mlajši, kapelan pri Kodr-macih (župnija Prapotno), kateri je včeraj napravit župnijski izpit. Torej izpraznjeno mesto ne bo dolgo več brez župnika.
Brez duhovnika ostane kmalu Prosnid med tarčentskimi Slovenci, ker ondotni kapelan č. g. Vidoni, Slovenec s furlanskimi
tendencijami, gre za župnika v neko furlansko vas. Slovenci najbrže ne bodo jokali za njim, ker ni maral za domače narečje.
Nesreda. Pri Škrutovem so dobili nezavestnega na cesti nekega mladeniča Moro iz Čedada. Izprva se je govorilo, da je žrtva kakega zločina, ali pa obstreljen po pomoti. Sedaj pa sam pravi, da se je ponesrečil vozeč se z bicikljem po nekoliko strmi cesti. In tako mora biti, ker beneški Slovenci niso, hvala Bogu! — navajani napadati nikogar; kaj pa še streljati na ljudi.
Politične volitve. V nedeljo (6. t. m.) so bile politične volitve za celo Italijo. Kakor znano je vlada s pomočjo katoliških volivcev dobila veliko večino, socialni demokratje in in republikanci so pa silno nazadovali. Udeležba je bila živahnejša kot po navadi. Mnogo katolikov je šlo volit, če prav ni preklican „non expedit". Katoliški listi so napravili veliko zmešnjavo z medsebojnimi polemikami, kar sicer ni baš redek slučaj na Italijanskem. Ljudje niso vedeli, kdo ima prav. Ponekod v Lombardiji so katoliki oficijelne nastopili in tudi sijajno zmagali z lastnimi kandidati. Po vsem vero-jetno je, da so dobili dovoljenje od višje oblasti. Na Furlanskem so bili poraženi radikalci. Advokat grof Caratti, radikalec, je zastopal z glemonsko - tarčenskimi Furlani tudiondotne Slovence. Na njegovo mesto je izvoljen konstitucijonalec D' Aronco, slavnoznani arhitekt. Za Čedad (Cividale) in za šentpeterske Slovence je izvoljen zopet konstit. Žid Morpurgo brez resnega tekmeca. V Vidmu bo ožja volitev med ra-dikalcem Girardini-jem in konstitucijonalcem Solimbergom.
Izgredi v Inomostu. Uprav volitve so bile vzrok, da na prvi hip izgredi v Inomostu niso povzročili velikega hrupa v Italiji. Sedaj se pa povsod hudo demonstrira proti Avstriji, čeprav vlada nastepa čudovito odločno proti demonstrantom. Sinoči se je pričel protinemški hrup v Vidmu, a je bil takoj zaprečen. Ogorčenje v Italiji je velikansko proti Nemcem; Italijani se čutijo globoko razžaljene. E non hanno tutto il torto! —
Primorske novice.
p V spanju padel. Edeninštiridtsat-letni Saksoneo Janez Darv je zlezel zvečer pri Červinjanu na svisli, da bi Bpsl. Ponoči je pa padel doli in se tako pobil, da so ga prenesli v goriško bolnico.
p Polakuien samoumor. Ivana Štor, šestnajstletna hči realčnega sluge v Gorici, je skočila ob pol treh popoldne v četrtek z železniškega mostu v Sočo. Neki profesor jo je bil obdolžil, da je napisala na šolsko tablo žaljive besede na ravnatelja. Sicer to ni bilo res, a očitanje je deklico tako bolelo, da si je hotela vzeti življenje. Neki Rožič iz Ločnika jo je videl, kako je hodila okoli mostu, in naenkrat je skočila črez ograjo v globino. Čudno, da se ni ubila. Padla je v vodo, in obleka se ji je nataknila na neki kol, tako, da je voda ni mogla potegniti s seboj. Na Rožičevo kričanje je prišlo več ljudi, ki so jo petegnili iz Soče. Razen nekaj prask je nepoškodovana.
p Goriški deželni zbor V včerajšnji seji je pesiame S t r e k e i j vlado interue-liral, zakaj občujejo davčni uradniki z Italijani italijansko, a s Slovenci nemško. Zbornica je nato razpravljala o zakonskem načrtu glede ureditve pravnega razmerja učiteljev. V glavni razpravi je prišlo pri pokritju potrebščine 135 000 K do ostro debate. Šolski odsek je namreč predlaga', naj okrajni šolski šteti nalože na meso in vino šolske doklade do 20% in na pivo do 1-70 kron, a izvzet je gorišai mestni šolski svet! Pi slaneo Tuma je predlagal, naj se ustanovi deželni Šolski ssklad, ker je le na ta način mogoče, da bodo stroški za šo!<> enako merno porazdeljeni v celi deželi. Italijanski poslanci so pobijali predlog dr. Turne. — Namestnik deželnega glavarja Gregorčič je stavil posredovalni predlog, naj deiela zviša svoj prispevek od 250000 K na 400 000 K. in naj znto poviša doklade. Pri-glasovanju je zbornica odklonila predloga dr. Turne in Gregorčiča. Zakonski načrt je bil takoj tudi odobren v drugem in tretjem branju. V isti seji so bils na vrsti tudi p o s o j i 1 n i c e. Pri tem ja igral dr. Tuma kaj čudno vlogo. Najproj ie predlagal, da ae naj ustanove občinske posojilnice. Ko je ta predlog seveda padel, jo pst dr. FaiduMi predlagal, da nr«j dežela novim posojilnicam pc kriva ustanovne stroške. Ako bi dr. Tuma v resnici bil vnet za krnoSko sadružništvo, bi bil moral vendar ta predlog podpirati. A ne 1 Dr. T u m a g« jo strastno pobijal, češ, da se s tem podpira »klerikalcem*. Tu se je zopet pokazala »sa puhlost teh liberalcev. Da bi ijudum n^treali peska v oči, predlagajo nemogofo stvari, katero bi otitale visoke vsoto denurja, a bi eame od Bebe morale propast;. Ko bo pa predfsg« ^taktična koristna stvar, takrat nasprotujejo, češ, da je „klerikslna". Po pra viei je dr. Ffiidutti odgovoril Tunr, n a j
pa 1 i b e r a I o i snujejo posojilnice, da ne bodo vse -klerikalne«, a to liberalcem ne diši, iti' df. Tama je na to Umolknil'.
Zasedanje deželnih zboro?.
Niieavstrijaki dež zbor je v včerajšnji seji odobril zakonski načrt o združenju Floridsdorfa in drugih obmejnih občin na levem bregu Donave z dunajsko mestno občino. Nadalje je zborniea odobrila predlog, a kfcterim se je pozvala vlada, naj nastopi proti umazani konkurenci s strogimi kaznimi Končno naj vlada prisili last. avtomobilov, da bodo morali imeti številke in deželni odbor izdela načrt o obdavčenju istih. Namestnik Kielmansegg se je izjavil proti obdavčenju avtomobilov, ker bi neugodno vplivalo na promet s tujci. Ministrstvo za notranje stvari je pa že izdelalo odredbo, da bodo morali avtomobili nositi številke in bo ta odlok v najkrajšem času razgiašea.
Istrski deielni cbor je včeraj odobril proračun za leto 1905, nakar je bilo zaključeno zasedanje. Nemški listi pihajo jeze, ksr je zasedanje štajerskega dežel-želnega zbora, v katerem so Slovenci te dni obstruirali, odgideno. Jezni so, ker vidijo, da bo bodo morali udaii in pritrditi pravičnim slovenskim zahtevam.
Politični položaj v Avstriji.
Danea popoldne se vrši na Dunaju ministrski svet, ai se bo pečal z državnozbor • skim zasedanjem. Poleg nujnega predloga glede dogodkov v Inomostu bo tudi nsjbrže tloien predlog, n») zbornica sklene preložitev italijanske pravoslovne fakultete v Ro-vered<-. Zbornica bo nubrie zborovala vsak dan. V prvih «ej«h bo razprava o Korber-jevem govoru. Poleg proračuna za 1. 1906. bo zbornici tudi predložen predlog glede podpor po uimah
„Narodni Listy* pišejo z o žirom na sejo mladočeškega izvrševalnega odbora: Dr. KOrber je za naš narod ostal, kar je bil, in mi ostanemo njegovi stari, načelni nasprotniki. Zgodilo se ni nič, kar bi povzročilo, da izpremene Cehi svrje stališče nasproti vladi in zato bo na Čeiki strani ostalo vse, kakor je bilo. Nimamo prepričanja, da bi KBrber, dasi je izpopolnil svoje ministrstvo s češkim učenjakom, hotel ugoditi češkim, po državno ustavnem zakonu opravičenim zahtevam. Vsled tega pa tudi ni povoda, da bi Cehi dali orožje iz rok in opustili obstrukcijo. Le s slednjo moramo spraviti vlado v resno zadrego ne le glede italijanskega vseučiliškega vprašanja, marveč tudi z ozirom na zahteve vojnih kreditov.
Dogodki v Inomostn.
Ridi razburjenja povodom nemirov v Inomostu je tirolski cesarski namestnik obolel.
Rimska »Tribuna* jako ostro piše preti nemštvu zarad' izgredov v Inomostu. Izgredi niso imeli zgolj političnega značaja, marveč povzročila jih je razlika med plemeni. Ni zadostno, da je GSthejev spomenik v Rimu, Nemčija in Avstrija morata spoštovati italijansko civilizacijo in morata biti prijatelja, ne le samo italijanska zaveznika.
Od aretiranih laških dijakov jih ne bo veliko kaznovanih, ker taje fin jim kaz-njivib dejanj ne morejo dokazati.
Rektor&t tehnike na Dunajn je sklenil, da bo proti laškim dijakom, ki so bili ude -leženi pri dogodkih v Inomostu, najstrožje postopni in da laških dijakov, če bodo prišli z drugih visokih šol. ne bo sprejel. Vse ne nemške Dipiee na firni deski odstrani! Rektorat dunajske u«i-
verze odgovori na nemške zahteve danes I 3
..... .
fc.H f!Ogrski[državni zbor^ $
Začetkom včerajšnje seje se je pritoževal košutovec Kalosy, ker mu predsednik v zadnji seji ni pustil govoriti. Ravno v tej zadevi je govoril tudi posl. Sengyel. Hon-vedni minister pl. Nyizi je vložil dva zakonska načrta glede vojaških novincev za leto 1905. Zbornica je nato nadaljevala razpravo o preosnovi poslovnika. P o 1 o n y izjavlja, da Tisza ne izpolni, kar je obljubil glede volivne preosnove. Tozadevni zakonski načrt bi bil že moral predložiti zbornici, da bi se lahko leta 1906., ko bodo splošne volitve, že velilo na podlagi novega volivnega reda. Grof A p p o n y i je rekel, da opozicija ni postopala pravilno, ker je vrgla bakljo razpora v zbornico.
Zbornica magnatov je imela tudi včeraj sejo. Odobrila je po kratkem govoru Tisze začasno trgovinsko pogodbo z Italijo in med drugim tudi zakonski načrt o ureditvi reke Rabe.
Včeraj je imel Tisza z grofom Andra-ssyjem daljše posvetovanje, h katerem sta ' pozneje došla tudi prejšnji ministrski predsednik Weckerle in minister h. latere grof Khuen Hedervary Tisza in Andrassy sta se sporazumela, Andrassy je nameral namreč nasprotovati Tiszi. Prihodnji teden namerava „železna roka" Tiszova pričeti v zbornici boj z opozicijo. A preje bo še sklical v posvetovanje liberalno stranko, da odobri
podrobni načrt boja. Sklenili bodo, naj iz stranke izstopi vsak, ki ne bo slepo ia brezpogojno sledil Tiszi. Po posvetovanja se b« pričel odločilni boj v zbornici.
Češka obstrukcija t državnem zbora
je po izvajanjih »Narodnih Listov" gotova stvar. Gbsilo mladoSeške stranke prinaša razne dokaze sa potrebo obstrukcije. Ino-mostški dogodki so položaj (spremenili. Ioae no vanje R*nde sa miniatra ne more sado-voljiti Mladočehov, ker Randa je učenjak, ki ni bil ukoli član mladočtške stranke in se ni bavil s politiko, če je sprejel porlfelj, je to njegova zasebaa stvar. .Narodni Listy" sklepajo :
-Ettno le z obstrukcijo moramo vladi narediti občutnih in pomembnih težav ne le glede italijanske fakultete, ampak zlasti v vprašanju finančnih posojil, katerih ni mogoče izpeljati s § 14., ker jih je treba plačati iz zvišanih davkov. Tako stojimo s starim oroijem v roki proti dr. K5r-berju teden pred otvoritvijo parlamenta."
Nemški listi trdijo da so nekateri češki politiki dejali da groženj »Narodnih Listov« ni smatrati za resne. Bomo videli!
Avstrijska vlada in „Proč od Bimovci".
Avstrijska vlada je prepovedala pastiro-vanje protestanškemu vikarju Schuleju iz Virtemberga, ki je razširjal odpadniško delovanje v Boreslavu pri Toplicah na Češkem. Mož je za odpadništvo deloval tako, da je prišel s kazenskim zakonom večkrat v nesporazumljenje. Celo protestanški višji cerkveni svet ni hotel Schuleju dolgo dati dovoljenja za pastirovanje. Dvakrat je bil ta »zgledni" širitelj „čistega evangelija« kaznovan, ker je širil hujskajoče letake, nadalje razglednice, na katerih je bila katoliške duhovnike zasramujoča slika. Na nekem gostilniškem vrtu je javno razprodajal te razglednice. In sedaj, ko so tako popustljive avstrijske oblasti nastopile proti njemu, pa milo toži vse protestantsko časopisje, da preganjajo tako »delavnega« razširjatelja za „čisti evangelij."
Drugi mirovni shod.
AmerišKi poslan k v Parizu, Porter, je fransoskemu ministru D lcasseju vročil dopis ameriškega državnega tajnika H*ya glede drugega mirovnega shoda. Ko je vročil dopis, je pripomnil, da mora z ozirom na ugovore, češ, da zaradi rusko japonsk« vojske ni za mirovni shod ugoden čas, izjaviti, da 1 1898. ko je ruski car Nikolaj povabil ve-levlaati na mirovni shod, tudi še ni bila končana španak" »meriška voiska.
Kriigerjev pogreb.
Poroča sa iz Prctorije : Angleški kralj Edvard želi, da bi se Ktvi^erjevi zemeljski ostanki pri dohodu v Kap in Ptetorijo sprejeli s kraljevak m pozdravom. Tudi pri pogreba naj bi ae streltalo.
Nemiri med Bednini.
I« C >rigrad> poročajo, da nameravajo Bedutni napasti takozvano sveto karavano, ki potuje na Mohamedov grob v Moki. Ka ravano bo zato spremljal bataljon turškega vojaštva.
»Gospodarski propad" v katoliški Portugalski.
Liberalci vsih dežela vedno kriče in upijejo, kako propadata katoliški državi Španska in Portugalska. A kaj pravi o tem Statistika na Portugalskem? Izkazuje, da na Portugalskem raste gospodarsko blagostanje. Uvoz, ki je znašal od 1. 1879. do 1. 1883. 174 milionov na leto, je znašal od 1. 1898. do 1. 1902 310 miljonov. Tudi izvoz se je povišal in sicer od 126 miljonov na 200 miljonov. Število portugalskih ladij se je zvišalo. L. 1889. je imela Portugalska 10.397, a sedaj ima vže 11312 parobrodov in ladij. Dasi je portugalsko kraljestvo pred vsem kmetijska država, ima še eno tretjino neobdelanega zemljišča za obdelovanje na razpolago. Grade se vedno nove ceste in železnice. Vkljub tem številkam bodo pa židje in njih krščanski hlapci v svobodomiselnem časopisju prej ko slej lagali da gospodarsko propada »katoliška Portugalska".
Tiraustvo framasonov.
Bog Kranjski n liberalce*, odpadnik Com bes, je v svojem cerkveno političnem pred logu pokazal zopet kam meri liberalizem. Po njegovem predlogu sa mora cerkvam vse premožeaje vzeti, duhovniki in šk< f,e smeio živeti edinole od miloščine liudatva. Za vzdrževanje cerk a bo torej potrebno, da se osnujeio posebna društ a. A tudi tu kaže besni framason, kako on arneva geslo enakosti. Vsi frsnc ski framasoni so zvezani v .Velikem Ocientu", v« revolucionarji smejo imati svojo državno zveza, a ta katoliška društva ne smeio stopiti v oitako zvezo, niti šk(fijtko, niti provi cia'no, niti državno. T' je tiranstvo, a katerim h čejo zatreti oerkveno življenje. B gatejši kraji ne bodo smeli p' dpirati revnejših, in s prep< vedjo sveže hoče o onemogočiti šk f oa nadzrrst o n gospodarstvo cerkvenega premoženja. Tako
gre framaaenstvo s pravo satansko zlobo korak 7a korakom dalje, da bi onemogočilo cerkveno življenje in one, ki bi živeli kot katol čani, v imenu postave spravilo v ječo. Taka je liberalna svobods. Glasilo liberalne stranke, »Slovenski Narod*, proglaša v vsaki številki, da je narodno na-predna stranka istih načel, kakor odpadnik Combes.
Sicer bo pa bodočnost praktično poks zala, da je nemogoče svet tako vladati, kakor si domišljujejo framasoni. Laitiranje bol nišnic in sirotišnic, denarna urediev šolstva, vzgoja klerikov, vzdrževanje cerkva kano nično zakonsko pravo — vse to bo treba v posameznostih urediti. In tedaj bodo videli framasoni, da nimajo med seboj dovolj že nijalnih ljudi.
Oklofutani francoski vojni minister.
Preiskovalni sodnik je zaslišal francoskega vojnega ministra, katerega je poslanec Sylveton v francoski zbornici oklo-futal. Minister je izjavil, da vzdržuje tožbo proti Sylvetonu. Opisal je dogodek in rekel, da je zaradi klofut lahko obolel. Sylveton je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora na povelje Combovo in sicer zato, ker sta posredovali priči poslanca Gaila, kateri je Sylvetonu napovedal dvoboj.
Nemiri v Turčiji.
V Skadru so turški častniki povzročili malo vstajo, ker že pet mesesev niso dobili plače. Odposlali so na sultana pritožbo.
Iz Carigrada poročajo: Pred nekaj dnevi je roparska tclpa Kurdov vdrla pri Vanu v neki armenski samostan. Roparji so umorili prednika iR enega meniha ter opleoili samostan. Turške oblasti nočejo zasledovati zločincev.
Angleži v Afriki.
Angleži hočejo v Afriki podjarmiti zamorski rod Njam-Njam. V ta namen so zbrali ekspedicijo, ki šteje 2500 mož. Glavni vzrok, da hočejo Angleži podjarmiti rod Njam-Njam je ta, ker so v deželi Njam-Njamov jako dobri rudniki s premogom in z železom in pa soline ter salpetrovi rudniki. Svojo namero so dosedaj Angleži zakrivali jako mojstrsko.
Rusko-japonsk* vojska.
Boj sa Fort Artur.
Vsi listi pišejo o kapitulaciji; vendar se nam je ta vest takoj od začetka zdela neverjetna. In res prihaja iz Londona brzojavna vest Reuterjevega urada, da so vsa tozadevna poročila le borzni manever. Toda tudi, ko bi trdnjava sedaj res kapitulirala, storila je svojo dolžnost. Ako se bo Steselj držal še nadalje, bo storil več ko svojo dolžnost. Namen trdnjave je, da zadržuje Japonce toliko časa, da bo Kuropatkin imel zadostno število čet In sedaj ima Kuropatkin vojsko tako močno, da je ne morejo Japonci več popolnoma poraziti in uničiti. Pomen ima trdnjava še za mornarico, kateri bo njena naloga otežkočena.
Sicer pa vsa poročila o Port Arturju prihajajo iz Rusom sovražnih virov ter nikakor niso tako verodostojna, da bi mogli izrekati sedaj že sodbo, kedaj bo padel Port Artur. Verodostojnost vseh teh poročil naj-markantneje označuje zgorajšnja vest, da hoče Steselj kapitulirati, ki se je še Angležem zdela predebela ter so jo rajši demen-tirali.
Iz Londona prihaja dne 10. t. m. poročilo lista „Daily Mail", da so vsi parniki v zahodnem pristanu potopljeni (?) ali pa prepeljani v vzhodni pristan, kjer leži bojno brodovje, varno pred projektili. Le slučajno zadene tupatam kak projektil brodovje. V mestu ni mogoče stanovati, ker je večji del hiš porušen; vendar je še dosti kotlin in prostorov, ki so varni pred japonskimi streli. Mnogo premoga porabijo za destilacijo morske vode. Vendar je upanje, da dež kmalu napolni vodnjake. Rusi porabljajo stare kitajske projektile, ki jih napolnjujejo. Toda mnogo krogelj, ki so jih pobrali, je bilo napolnjenih le na polovico z razstreljivom, na polovico pa z žaganjem.
Kanonada traja dalje; opaziti je, da se čete preseljujejo v Ljaotješan.
Dne 11. t m. poročajo iz Londona: „Daily Express" poroča: Pazljivost japonskega brodovja je že deset dni vedno manjša. Med tem časom se je posrečilo vdreti v Port Artur več d ž u n -k a m, ko prej v šestih tednih. Steselj torej dobiva strelivo in živež! Težki topovi so pa v slabem stanju, vendar ima pa še zadostne množine streliva za manjše topove. Steselj je večkrat prosil v Peterburg, naj mu pošljejo več težkih topov, a je silno težavno spraviti take težke topove v trdnjavo. Najvažnejše pa je, ohraniti trdnjavo čisto in zdravo. Legar je ravno tako nevaren kot Japonci. Bolnišnice so polne. Ker ni bilo mogoče pokopavati mrtvecev, je nastala bolezen. Bakterij se boje v trdnjavi ravno tako, ko japonskih napadov.
Na dnevnem redu je obešanje japonskih ogleduhov. Kitajskega kuharja Steseljevega so obesili pri ladjedelnici prav visoko v zrak v svarilen zgled drugim. Civilnemu prebivalstvu se je zopet dala prilika, zapustiti trdnjavo.
Drugo londonsko poročilo istega datuma poroča: General Nogi dobiva vedno novih čet. Japonci so pripravljeni zopet na novo pomorsko bitko. Njihove ladje se torej gibljejo v bližini luke. Vsako ladjo, ki plove v okrožju 20 milj od Port Arturja, obstrelja-vajo. Rusi so pokrili krov in stene bojnih ladij z vrečami napolnjenimi s peskom. Vendar pa sili japonski ogenj ladje vedno, da menjavajo svoj prostor. Vsled tega hočejo poizkusiti zadnji izpad.
V Cifu menijo, da so Japonci hoteli vzeti severno črto utrb, kjer bi imeli njihovi topovi boljše pozicije. Japonci se v podzemeljskih hišicah skrivajo, da uidejo mrazu. V Port Arturju je le 6 japonskih vjetnikov, katerih 3 morajo delati uniforme za ruske vojake. Zima je huda. Kitajci silno trpe.
Iz Pariza poročajo, da ima „Matin" iz Cifua brzojavne vesti, ki pravijo, da se kitajska pripovedovanja o Port Arturja ne krijejo z japonskimi. Japonci niso vzeli utrdbe Erlunšan; pač pa sosednje pozicije, manjše važnosti. Japonski konzul je potrdil, da so Japonci prišli sploh le do jarkov pred Erlunšanom; s tem je seveda utrdba v nevarnosti, nikakor pa še ni vzeta. — Pismo francoskega vojaškega atašeja v Daljnem pripoveduje, da so japonske čete pred Port Arturjem že izgubile pogum, da je disciplina pričela po-nehavati ter da se morajo čete v prvih vrstah večkrat menjati.
Pariški listi sploh dvomijo, če je japonska vest, da hoče Steselj kapitulirati, resnična. Listi pravijo, da je kapitulacija skoro izključena. Junaški branitelj, ki je držal trdnjavo toliko časa, ne bo prosil. „Petit Parisien" pravi, da Japonci pri zadnjem napadu na utrdbo Ičan niso dosegli uspehov. Nikjer se jim ni posrečilo vreči ob tla odpor na ruskih pozicijah. Torej ni verjetno, da bi se bila v takem trenotku polastila brambovcev obupanost.
Drugo poročilo iz Čifua z dne 11. t. m. poroča, da se Rusi že zapustili mesto, a je Japonci še niso zasedli. Japonske bojne ladje ne morejo vsled min priti bližje luki, da bi uspešno pomagale obstreljavati utrdbe.
V Mandžuriji.
Tokijsko poročilo z dae 10. t. m. poroča is elavoega mandšurijskega stana, da 90 dne 8 t mes. napadli dve ruski stotniji japonske prednje čete, a sta bili odbit1. Drugod je vse mirno.
Iz Londona poročajo, da so Rusi več krat energično napadli japonske pozicije v Lamutu in Lihušinpu, a brez uspeha Omenjene vasi so popolnoma razdejane.
Saharov poroča v Peterburg 10. t. m.: Dne 9 t m. so započele tri patrulje našega desnega krila natančno rekognosciranje proti pozicijam sovražnih prednjih čet v smeri proti Sandepu. Ker so se tako nenadoma prikazale, je to tako zelo vplivalo na so vratne prednje straže da so hitro zbežale v bližnje vasi ter omogočile našim patruljam, jezditi prav do Sandepu, kjer so dognale, da stoje v vasi močne sovražne čete. Noč na 11. t. m je pretekla mirno.
Kuropatkinovo povelje.
Iz Mukdena poročajo »Lokalanzeigerju«, da je Kuropatkin izdal dnevno povelje, v katerem naznanja, da je on edini vrhovni poveljnik vsehčet na suhem in na morju, ki so v boju zoper Japonsko.
Admiral Skrydlov je došel, kak >r poročajo 10. t. m. iz Peterburga, v Mukden, odkoder se je podal v Kuropatkinov glavni stan, da ž njim konfa-rira. Pri armadi ostane najbrže tri dni. Aleksejev.
Ie Londona poročajo prd včerajšnjim datumom, da se je d pisnik „DaiIy Expressa" razgovarjal z Aleksejevom na njegovi vožnji v Peterburg. Podkralj je dejal, da namsrava ostati v Peterburgu toda obdržati naslov in mesto podkralja Oa misli, da bo v Peter burgu lažje vplival na razmere na vzhoda, ko na bojišča. — Pri dohodu v Peterbarg so ga železn ški uradniki prijazno sprejeli a pred kolodvorom ga je čakala množica ljudi, ki so ma žvižgali in kričali nad njim. Aleksejev je izstopil v nekem hotela, ne pa v zimski palači, kakor se je prvotno poročalo.
General Kaulbars
odide na bojišče šele po oarievem povratku.
Baltliko brodovje.
Iz Kopenbagena poročajo, da bo drugi del ruskega brodovja došel te dni iz Ltaave v danske vode. Brodovje obstoji iz križarice »Oleg« ter iz veš torpedovk. Dve danski torpedovki bodeta opravljali pooursko poli oiiako službo. »Oleg« je poleg križ»rice »Izumrud« najnoveiča ruska b >tna ladja.
Angleika ln Rusija. ......
Na Dunaju ie razširjena ve°t, da je Ra sija obljubila Angleški z ozirom na Egipet
prosto roko, ako v bulski zadevi na bo n« pravljala težkoč.
Grlppenberg — ne pojde 1
Praga, 11 nov. »Nar. L sty« imajo iz Peterburga brzojavno vest, da je generala Grippenberga zadel mrtveud.
Hullskl dogodek.
Admiral Kaanakov odide k obravnavam mednarodne preiskovalne komisije. On sedaj predeluje tvarino o dogodku v Severnem morju; prepričan je, da so bile res navzoče japonske torpedovke. V Peterburgu sodijo, da bo kot nevtralen član komisije izvoljen en nemški admiral.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. novembra.
Čehi in Jugoslovani. Kakor znano, je dalmatinski poslanec Biankini, pisal dae 29. oktobra v »Narodnem Listu*, da mlado-češki klub vsled dogovora s ^Slovansko zvezo" ne more opustiti obstrukcije v drž. zboru brez privoljenja slovensko-hrvatskih poslancev, združenih v »Slov. zvezi". Nato je dunajska „Reichswehr" dne 4. t. m. objavila razgovor z „nekim" jugoslovanskim poslancem, ki je baje trdil, da mu ni znan tak dogovor med »Slov. zvezo" in Mlado-čehi in da torej »Slov. zveza" nima v rokah ključa do parlamentarne situacije. »Slov. Narod", glasilo vladnih in nemških lakajev, je razgovor z urednikom lista .Reichs-wehr" z največjo slastjo podtaknil hrvatskemu poslancu g. Vukovicu ter več dni glodal to pasjo kost. Na prvi pogled pa jc bilo jasno, da je to le mistifikacija in intriga vladnih poganjačev, s katero se je hotel »Narod" — osmešiti: „Reichswehr" je namreč sama preklicala, da dotični članek ni od g. Vukovida. Dalje zaderski »Narodni List" je minolo sredo objavil dopis svojega dunajskega dopisnika, kateremu je g. Va-kovid osebno to-Ie izjavil: »Takoj jutri zjutraj grem v uredništvo lista „Reichs-wehr", da stvar dementujem. Jaz kaj podobnega nisem mogel reči, še manj pa napisati, ker je meni znano, kakor posl. Biankiniju, kaj smo določili z Mladočehi". Tako nosijo »Narodovi" lakaji dolge nosove in ušesa.
Smejejo se, ko drugi delajo. Bolj cinično se ni mogoče več obnašati, nego to delajo liberalci z ozirom na politično kon-stelaoijo. Danes, ko bi morali vsi Jugoslovani kot en mož od Cehov zahtevati, da drže svojo besedo in paste obstrukcijo le sporazumno s »Slovansko zvezo", to se pravi, za koncesije, ki jih mora dati vlada Slovencem in Hrvatom, pa prodano glasilo liberalne stranke zopet igra izdajavca slovenskih interesov. Kako podlo piše ta izdaj* ska družba! Ali se je že kdaj slišalo, da bi bili zastopniki kakega naroda pisali tako fri-volno:
„Smešna je ta zadeva vendar! N»s in narodnonapredne stranke pa pri tem čisto nič ne briga, ali so klerikalci sklenili tak dogovor z Mladočehi, kakor trda SaateiJč, Biankini in Spinčič, ali tak dogovor, kakor trde Čehi in članek v »Reich Wehr". Mi se temu sploh le smejem j in smo ie zaradi smešnosti to polemiko registrirati Z to je pa naravnost otročja Susteršičeva trditev, da je članek v »Reichswahr" spisat ali naš dunajski poročevalec ali pa kak slovanski liberalni poslanec. Cemu neki? s»mo zaradi 9špasas vendar ne bo nihče čast tratil z nepotrebnim delom, ki nam nič ne koristi in nič ne škoduje, in BReiohaw hr" je tudi sama toliko pametna, da ne bo naših poslancev in našega poročevalca vpraštia, kaj so se Čahi dogovorili z — lepim klubota. Smejali smo se zdaj, ko so se zavezn ki prekljali mad seboj o vsebini sklenjenega dogovora in smejali se bomo čez nekaj dni, ko bodo Čehi storili, kar bodo sami h tali in Be bodo poslanci lepega kluba vrnili z Dunaja s dolgimi nosovi in praznih rok"
Riečica sramu bi morala oblivati te ljudi, ko je razkrinkano, da so tudi v tem vprašanju igrali izdaiako vlrgo; a ne, oni se cinično smejejo. Ta smeh, tako podoben brezizraznemu smehu norcev in idiotov, je edino politično delo, katerega |e poleg pso-vanja šs zmožna ta dokadentoa družba. Ne zgovarjamo se ■ idioti 1 Včerajšnje brzojavno poročilo nam javlja, da se Čebi nikakor ae smejejo, ampak mladočeški klub je v Pragi po bu •ni d »bati sklen i izjava, iz katere je razvidno, da ne morejo opustiti obitrukoije, in njih načelnik dr. PoCak je bil takoj po klicao na Dunaj.
Jugoslovani in laiko vseučiliiSe.
»Kons. Korr." je včeraj objavila depis iz kroga jugoslovanskih poslancev. Dopisnik pravi: Vse kaže, da hočejo nemške stranke v državnem zboru odločno zahtevati, naj vlada ustanovi laške vseučilišče v Trstu. In io mora vzbujati posebno pozornost jugoslovanskih krogov. Ako hoče vlada ustanoviti laško univerzo v čisto italijanskem mestu, torej na južnem Tirolskem, Slovenci in Hrvatje temu gotovo ne bedo ugovarjali, pač pa morajo zahtevati, da se ob enem v Ljubljani ustanovi slovensko vseučilišče. Ako pa bi se vlada končno udala za laško univerzo v Trstu, morali bi Jugoslovani zahtevati v Trstu utrakvistične univerzo-italijansko in slovensko, — ker v Trstu biva mnogo Hrvatov in je okolica povsem slovenska. Sicer pa ima vlada v rokah spomenico, v kateri Jugoslovani zahtevajo za Trst: Ustanovitev ljudske šole v mestu ljudskih šel v okolici, slov. vzporednice na državni gimnaziji in obrtni šoli, slov. obrtno šolo itd. Za Istro: 120 slov. ljudskih šol, nekatere hrvatske, slovenske poljedelsko, obrtne in mornarsko šolo. Za G e r i c o : Premestitev slov. šele v središče mesta, slov. vzporednice na drž. srednjih šolah, slov. šolo za obdelovanje lesa v Solkanu. Svoj čas je dr. pl. Kdrber že obljubil, da hoče Jugoslovanom ustreči. Sedaj je čas, da se vlada spomni svojih obljub. — Pevsem soglašamo s tem dopisom, le glede laške univerze v Trstu pripomnimo, da slovenski drž. poslanci doslej niso pritrdili ideji utra-kvističnega vseučilišča. Vsa slovenska javnost se je izrazila za slovensko vseučilišče v Ljubljani, ker v Trstu sploh niso ugodna tla za univerzo. Sicer pa prepuščamo to pre-porno vprašanje našim poslancem.
Tavčarjeva politika. „Slov. Narod" vzdržuje trditev, da je dr. buateršičev sin pri Zupanovi savnosti klical »heil«l Odgovorni urednik »Slov. Naroda" je dr. Ivan Tavčar, brez njegove vednosti ta notica tudi v »Narod« ni prišla, zato se v taki grdi laži tembolj kaže, kakšne mcralne laatnosti ima ta Človek. O Tavčarjevi politiki se vedno bolj kaže, da od laži živi, sato ni čuda, če ji vedno več dostojnih ljudi obrača hrbet. Kar se pa drugih stvari tiče, pa »Narodu« lahko postrežemo z njegovimi politiki, ki so svoje sinove brea pctrebe ves čaa nji ho vega stuiiranja imeli zapisane v nemškem oddelku gimnaaije. Neka glava Blovenakih radikaloev je imela svojega sina oelo na nemškem vaečihiču v Pragi, daai so slovenski dijaki navadno na češkem oddelkul V času, ko se vsi resni slovanski politiki ba vijo z dr. KSrberjem, se pa dr. Tavčar bavi z dr. SusU-ršičevim 12 let starim sinom.
Z graike univerze V sredo so imeli zastopniki nemilih društev zborovanje, na katerem ao zahtevali, če se že Slovanom dovoli na univerai dvorana za zborovanje, da morajo na zborovanju govoriti v nemškem jeziku. Zahtevali so tud, da se odstranijo slovanske deske in da se relegirajo V8i oni Lahi z graške univerze, ki so bili prisotni pri izgredih v Inomostu. V četrtek dopoldne je čakalo okoli 300 nemških dijakov na univerzi, ki ao zahtevali, da naj rektor pove, kaj je senat ukrenil glede teh aahtev Rektor je odgovoril, da naj pridejo v petek ob petih popoldne, in tedaj se jim bo odgovorilo. Radovedni smo res, ali tudi rektor na univerzi stoji tako ped komando nemških burfov, kakor rektor na tehniki, ki je ustregel vaem nemškim zahtevam. Slovanom je obljubil, da bo prepričal nemške burše e pravični zahtevi Slovanov, da naj ostanejo deske take, kakršne so sedaj. OJabmat nemških buršev ne pozna nobenih mej. — Taki dogodki morajo prisiliti vlado, da uatanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. Dajte nam slovensko vseučiliiče in prav radi se vam 'umaknemo ia Gradca, prav radi vam prepustimo h'aliaano nemško kulturo.
Predavanja »Leonove družbe«. V sredo, 16. t. m., so prično običaj aa vsa koletna predavanja »Leonove družbe*. V sredo bo predaval prof. Evgen J a r o o zgodovini Ijudakih knjii-n i o. Začetek ob l/t8. zvečer v »Rokodel skem domu«.
Poaojllnioe v goriikem deželnem sboru. O riški deielni zbor je, kot pi ro-čamo na drugem mestu, sklenil, da ae di posojilnicam deielna podpora v znesku usta
novnih atroikov. To je bil pameten predlog, in le hvaleini moramo biti dr. T n m i, da 11® I® pobijal, ker je b tem le pokasal, diio liberalci povsod enaki sovražniki ljudske o r g a n i z a -o i j e. Tudi v kranjskem deželnem aboru ni upati najmanjšega usptha u kmečko po-aojilništvo, dokler ne popiha pravična usoda iberaloov iz njega.
Senat graike univerae je včeraj izrazil senatu v Inomostu svoje obžalovanje in ogorčenje, ker so se izgredov v Inomostu udeležili tudi graški slušatelji, katere hoče strogo kaznovati. V ta namen je določil preiskovalno komisijo. Predlagal bode tudi, da se v Gradcu odpravijo italijanski izpiti na pravni fakulteti, ko bode italijanska fakulteta drugod ustanovljena.
Osebne vesti. Dr. Evgen Barao, >ivši zdravnik v zavodu Alland poleg Da naja, je naatopil zdravniško prakso v Malem jOiiniu v Istri.
Šolske vesti. Za nadučitelja v Dolskem je imenovan ondotai def. učitelj gosp.
ai Zupan. Za prov. iolakega voditelja v Toplicah je imenovan goap. Ivan L e v -a t i k. Za defiaitivne sta imenovana prov. učitelja g. Ivan Kocijančič v Srednji vasi v Bohinju in Friderik Praprotnik v Bohinju ter prov. učiteljioa gospdč. Sofija Grundner v Tržiču.
—	Dunajski Slovenci. Slovenska ilniba božja bo, kakor doalej vedno, tudi v novembru drugo nedeljo, t. j. 13. t. m., v cerkvi sv. Antona v XV. okraju, PouihongasBe 16. Ta dan pa »Straža« ne bo imela nobene prireditve. Pač pa bo »Straža« napravila avoj I. redni občni zbor tretjo nedeljo, t. j 2 0. novembra 1904, popoldne ob uetih v novi veliki dvorani re sta vrači je g. J. Neuiserja v VI okraju, Ka-sernengasae št. 7. Dnevni red: 1. Predsednik pozdravi navzoče 2. Čitanje zapisnika II iz rednega občnega zbora. 3. Poročila odoor-niknv. 4. Poročilo pregledovaloev računov. 5 Volitev novega odbora. 6. Volitev dveh pregledovalcev računov. 7. Predlog g. Fr. Rebola, da nai »Straža« naiame lastno sta novanje. 8. Raznoterosti. S učajni nasveti glede članarine za 1.1905. Po občnem zboru sa bo vrč l zabavni društveni večer, na katerem bosta pela zbora alov. katol. akad. društva »Danice« in izobraž. društva »Straže«. Naslove pesni, ki se bodo pele, ae naznanijo na zabavnem večeru. Prosi Be obenem p. n. članice in člane, da izvolijo prinesti seboj svoje legitimacije. Za člane bodo prratori reservirani. Vstopnina prosta. Slovanski crostje dobrodošli!
—	Umrl je po kratki bolezni 4 t. m. Štefan Rudolf po domače Židanek iz Kaijega dola, obiine Črni Vrh nad Idrijo. Bil je mož stare korenine, znan daleč po vipavski dolini in zaradi svojega veaelega značaja povsod priljubljen. Naj v miru po čiva 1
—	Potres. I« Boh. B strice, 11. nov.: Sinoči ob pol 10 uri zvečer smo čutili par sakund trajajoč precej močan potres. Bilo je čuti tudi podzemelnko bučanje.
—	Toča je pr> cej gosto naletavala zad nji torek okrog Sil in Pokrč na Koroškem.
—	Hrvaški sdravnikl. V Zigrebu se danes zvooer v hotmu «R yal« vr8i slavnostni banket društva hrv«6aih zdravnikov povodom odlikovanja društvenega predsed mka dr. .R a k o v a c a in primarija d r. Wickenhan8erja.
—	Velikanske aeljnate glave se dobe pri Francetu Bizjaku v Vižoaarjih. Posareez a glava tehta 4 do 6 kil.
—	Ogenj Dne 7. t m. popoldne je nastal pod kozolcem posestnika Jos. Sluge v Gor. Planini ogenj, ki je uničil tudi tri kozolce Jan. Pogorelca in A. Korošca. Škode je do 8000 kron, zavarovani so bili za 5000 kron. Zažgali so otroci Na pomoč so prihiteli domači ljudje ter gasilni društvi iz Postojne in Rakeka, ki so z domačim društvom omejili ogenj. Novi vodovod nam je veliko koristil. Hvala vsem, ki so prišli na pomoč, osobito gasilcem iz Postojne in Rakeka. — Dne 9 t m. ponoči je v Sv. Križu pri Tržiču zgorelo Jak. Zupanu gospodarsko poslopje. Začelo je goreti v skednju. Živino so rešili. Kdo je zažgal, ni znano.
—	Nove dopisnioe. Že nekaj dni so v prometu nove dopisnice, medtem ko stare ostanejo še v rabi. Nove dopisnice se razlikujejo od starih, da imajo na levi strani trikotni prostor, na katerega bo zapisal od-pošiljatelj svoj naslov. Okrask, ki je bi nepotreben, izostane. S tem, da izpolni iz-pošilatelj oni prostor, si zagotovi, da se mu dopisnica vrne, ako je ni mogoče dostaviti naslovniku.
—	Tovarna pogorela. V Primakovem pri Kran,u je do »ai pogorela tovarna mizarskega mojstra Janeza P i n t a r j ». Ua čem bo tudi strmi. Sk de je 35.000 K.
—	Po novemeiki okolioi se klati 20 do 24 it t stan lupo v, ki je vlomil in po-
ikodoval na raznih krajih. Če ga ae bodo skoro prijeli bo obiskal tudi sosednje kraje.
—	Kapuoin — Radeokljev veteran, umrl. Umrl je po kratki bolezni 5. t. m. v Sv. Križa v samostanu kapucin brat 3rosper F o n , v starosti 79 let. Bil je doma ir. Rut pri Volčah. Bojeval se je v Lombar-diji pod slavnim vojakovodjem Radeckijem. Svetila mu večna luč!
—	Spomenik Fllipovlču, zapoved-niku okupacijske armade, bodo postavili v Sarajevu. — Tako je aklenil ondotni občinski svet.
—	Isprememba v opravi avstrijske pehote in lovskih čet. Vojno mini strstvo je dovršilo poizkuse o ispremembi oprave pri pehoti in lovskih četah. Ker so se poizkusi dobro obneBli, bo vojno ministrstvo izpremenilo vojno opravo pri teh četah. Biatvene izpremembe bodo sledeče: Število patron, katere morajo nositi v polni vojni opravi prostaki, lovci in poddesetniki, oboroieni z repetirkami, se pomnoži od 100 na 200. Kljub temu bo vse, kar bo vojak nosil seboj za 1*57 kg lažje nego doslej, ker se bo teža prtljage pri obleki in hrani znižala.
—	Razmere v Avstriji. V Trstu se demonstracije iredentovcev sedaj vsak dan ponavljajo. Po ebno velikih demonstracij
pričakujejo jutri, ko se bo radi dogodkov v Inomostu vršil shed vaeh laških avatrijskih županov. Z ozirom na to je priilo v Trst mnogo orožnikov. Proti iredentoveem so se s protidemonstracijami postavili člani takozvane »laško avstrijske patrijotične mladine". In kaj stori pri tem cea. namestnik Hohenlohe? Na njegevo povelje so bili aretirani — voditelji apstrijotov".
—	Službena itirldesetletnioa. Iz
Idrije, 10. novembra: Povodom štirideset-letnice službovanja rudniškega nadsvetnika g. J o s. S c h m i d a se je priredila slav-Ijencu na čast serenada, koje so se udeležili z godbo pevci »Kat. del. družbe" in nekdanji pevci čitalnice, c. kr. rudniški pazniki, prostovoljno gasilno društvo in šolska mla-dež z lampijoni. Med serenado so na griču „Tičnica" prižigali umetalni ogenj in spuščali v zrak rakete. Po končani serenadi v gradu so odkorakale imenovane korporacije med godbo po mestu nazaj pred šolo, kjer so se razšle. — Danes dopoldne so vsi c. kr. rudniški uradniki, duhovščina, učiteljsko osobje ter deputacije c. kr. uradov, občinskega edbora, c. kr. rudniških paznikov, veteranskega društva itd. izrazili svoje gratulacije g. nadsvetniku Schmidu. — Ob 8. uri zvečer pa je bil v kazini zabavni večer „Schachttag", kojega se je udeležila skoro vsa inteligenca idrijskega mesta.
—	Vegova 150 letnica na Dunaju, kojo so dne 28. junija enoglasno sklenila slovenska društva na Dunaju praznovati dne 16. novembra t. L v hotelu »Zur Post", je preložena na kasnejši čas. Vzrok so nepričakovane zapreke.
—	Is tirnega vrha nad Idrijo: Prihodnji teden se pri nas vrše občinske volitve. Da sedanja občinska uprava ni bila v pravih rokah, to je menda dovolj pokazala žalostna zgodovina mlekarne. Ne poslušajte torej, možje, tistih, ki po gostilnah in na ulici zabavljajo čez cerkev in duhovnike, ki imenujejo za častne občane na vaše stroške ljudi, ki za občino nimajo najmanjših zaslug. Ne delajte si sami škode in sramote pred svetom.
—	Slovensko katol akad. društvo »Danica* na Dnnaju. Za zimski tečaj je iz »oljen nt slednji odbor: Predsednik cand. iur. Fr. Schaubach, podpredsednik stud. med. Ant. Razbergar, tajnik etud. phil. F r. U r š i č , blagajnik stud. phil. Fr. Porenta, knjižničar stud. phil. Vinko Marinko, gospodar Btud. iur. I v. H u b a d.
—	Domača umetnost. G in kr. vojno ministrstvo je kupilo doslej izdani slik: »Bled" in „Belopeško Klan-ško iezero od akademičnega alikarja J o b. Germa za vsa Bvoja vzgojevališča in izebraževališča. Upati je pač, da si bodo alike omislile tudi naše šole in narodna društva tev s tem preprečile vedno očitanje, da najde dobra atvar doma priznanje šele, ko je bila že povsod priznana in odlikovana.
—	Vprisivno komisijo sa osebno dohodnino je poaval finančni minister c. kr. finančnega svetnika dr. Viktorja Pessiaka, c. kr. fin. tajnika Henrika Kitaga, zasebnika Antona Luckmanna, trgovca Otona Homanna v Radovljic, sa njibeve namestnike pa c. kr. fin. mdkomisarja Karola Pogačarja, gostilničarja Gregorja Liha, trgovca Viktorja Aumnna in nadpoštarja Alojzija Schreya.
Otrok opekel S Trstenika: Dveletni Pavli, hčerki vrlega gospodarja Jožefa To-poriša v Zg. Sanetišah se je na paši pr pastirjih, ki so kurili, vnela obleka, vslei česar Ba je deklica tako opekla, da je ie isti dan amrla. Dobri družini izrekamo odkrito sočutje.
—	Olno Dompieri. Iz Trsta se nam
piše: Stdbi, ko Italijani knčd proti nem škemu r-asilju v Inomostu, kažejo Italijani, ki ao pod židovakim vplivom, vao avojo na
ravo. Sporočil aem že, da je moral Dom-ileri radi židovakega ropota na ukaz poli-ci|skega višjega komisarja Pertota v nedeljo in torek zapustiti gledališče Verdi. Židje so zagnali groaen kria proti Dompieriju, ker j<m e prečrtal že več računov. Valed tega pri-tiaka je vodstvo gledališča v poaebnem pismu prosilo policijsko ravnateljstvo, naj prepovd Dompieriju zahajati v gledališče Verdi. Ali ni to tudi nasilstvo ? Ali imamo Slovani sploh kaj povoda, da se v bojih med Italijani in Nemci ogrevamo za to ali ono stran ? Z ozirom na primorske razmere gotovo ne 1 Eai in drugi bi nas radi utopili v žlici vode.
—	Zgodnja slma. Ia Bosne prihajajo >oročila, da je palo tam mnogo snega, slasti je v nekaterih gorskik krajih promet popolnoma ustavljen, ker je snega tri metre na viaoko. — Tudi v Srbiji so bili te dni snežni viharji. Pričela je že prava zima, v nekaterih krajih kaže toplomer 12 stopinj mraza.
—	25 000 kron znaša glavni dobitek o t e r i j e z a v o j a š k i spomenik.
Opozarjamo cenjene bravee, da se vrši žre-oanie nepreklicno 12 novembra 1 9 0 4 in da je čiati dohodek te loterije namenjen podpore potrebnim, dela nezmožnim oojevnikom, njih vdovam in airotam.
Ljubljanske novice.
f Žopnlk Jožef Jereb. Umrl je dane«
ob pol 2. uri popoldne v Ljubljani upoko« jeni župnik goapod Jožef Jereb. Pogreb bo v ponedeljek ob četrt na 5. uro popoldne iz hiše žalosti, sv. Fiorijana uliee it. 16
Odbor za prireditev razstave vajenških
del imel je včeraj jako živahno sejo. Debatiralo se je, ali se naprosi dei. predeelnik baron Hein za protektorja razatave. Zagovarjal barona H e i n a ni nobeden odbornikov. Se celo g. Franchetti — večni zadružni inštruktor, o katerem je znano, da se rad priklanja posebno viijim uradnikom je izjavil, da on ni za barona Heina in da ga ne brini, glasuje lamo zato zanj, ker je to navada in se je povsodi pri ta-c i h razstavah v večjih mestih naprosil deželni predsednik, na deželi pa okrajni glavar za protektorja razstave. Dejansko glasovanje je pokazalo za bar. Heina 5 glasov, proti pa 4 glasove Ako pa upoštevamo, da sta se dva odbornika pred sejo izrazila, da sta proti baronu H e i n u — eden teh dveh Be je odtegnil glasovanju, drugi pa preplašeno glasoval z a — potem konštatiramo, da v tem odbora baren Heia nima večine. Kakor že rečeno, v nje^bvo obrambo ni nikde črhnil besedice. Radovedni smo, bo li zadovoljen g. baron Hein s tem glasovanjem in bo li prevzel protek-torat ali ne ? Velika večina ljubljanskih obrtnikov je odločno proti baronu Heinu, ker je znano njegovo postopanje ob potresu in ob drugih prilikah, in oni, ki so zanj glasovali, n ao pokazali niti svojega, še manj pa mnenja ljubljanskih obrtnikov. Nekaterim gg. obrtnikom pa priporočamo, naj vendar po» kažejo nekoliko več možatosti, kajti ljudje, ki stikajo v žepu pesti, zasebno zabavljajo, kolikor je sploh mogoče, v odločilnem tre-notku pa se plašno ozirajo in ne morejo ziniti besedice, taki moije se imenujejo po navadi fi eramožje.
Vabilo na Martinov večer »Katoliikega društva rokodelskih pomočnikov« v Ljubljani, v nedeljo, dne 13 novembra v R iko-delskem domu, Komenskega alice 12. Spored : 1. Govor v spomin rajnega predsednika gospoda prof. Janeza Gnjezda. 2. Prolog k igri Gircia Moreno, govori L. Tomaiič. 3 »Garcia Moreno«. Žaloigra v 5. dejanjih. Po Tricard - Are risu priredil A. U. Vstopnina 30 vin. Začetek točno ob polu 7. uri zvečer. Ker društvo žaluje po prezasluž-nem predsedniku prof. J. Gnjezda, izostane to pot petje. V dvorani bodo mize, kakor vsako leto na Martinov večer. — V mnogo-brojni nbi«k uljudno vabi odbor.
Poročil se je danes g. Peter Papež, trgovski sotrudnik, z gdč. Anico V e r -n i k. čestitamo. — Danes se je poročil »Planinski Janez" trgovec gosp. H i n k o H i e n g z gdč. Anico Bobnar.
Umrla je včeraj zjutraj po dolgi bolezni M. Kosem, rojena Jerič, zadnja sestra ustanovitelja „Kat. tiskarne«, stara 73 let, na sv. Petra ceBti. Pogreb je bil danea popol dne. N. v m. p. I
Izgubil je orožnik Ivan čebular, črno denarni o , v kateri je bilo okoli 21 K.
Našel je dijak Rupert Brodet, zlat pečatni urit«n
Golobe ukradel. Sprevodniku Francetu Bevcu st-i bila iz golobniaka ukralena dva goloba. E lega goloba je dobil Bevc v drvarnici Ifana Gerdana akritega v nekem kov-čegu. Gerdan ima poaabno veselje do golobov
Električna 2e'eznlca je včeraj povozila na Zdiosk o«sti psa n dvoivode, ki je pri-deljen tu>a<šnennu pe^p-^u štev 27.
Kovčeg z obleko odnesel. V neki go atilni v Kuiodvorskin u.icab je bil včeraj
Jun Tanko iz Sevnioe. Pfidruiil a« mu je njemu znani Jakob Zlindta in ee mu ponudil, da mu neee kovčag do kolodvora. Ko
Si m ji Tanko neka) čaae odstranil je Zlin-a res odnesel kovčeg, a ne na kolodvoi ampak je Sel z njem Bog ve kam. V kov čegu je imel Tanko obleke vredne nad 50 K
Repertoir slovenskega gledliis. Danes zvečer je repriza Wagnerjeve opere „L o -h e n g r i n". — V torek se uprizori Barre-tova senzacionalna drama iz Nerenove dobe ?V znamenju križa" z glasbenimi in pevskimi točkami W. Roseja. Drama kaže boj rimljanskega paganstva proti zmagovito širečemu se kristjanstvu, ki si pridobiva pristaše cel6 v vrstah blazno bestijalnega Nerona. Odbor dram društva je poskrbel za nove dekoracije in nove kostume; pri drami sodelujeta operni zbor in orkester. Komparzerija pa se je izdatno pomnožila. Glavne uloge igrajo g. Dobrovolny (Nero), g. Tišnov (Marcus Superbus), ga. Danilova (Verenice), gdč. Noskova (Mercia) in g. Ve-rovšek (Glabrio).
Novo pokopališče že grade. Ceata do po
kopališča bo vodila po aredi sedanjih Jane ževih hmeljevih nasadov. Pred pokopališčem, ki bo otvorjeno prihodnje leta, bo obširen prostor
V Mostah pri Ljubljani dobe z novim letom oroimško postajo. S tem bo mestna policija znatno razbremenjena.
Po stopnjicah Je padla včeraj soproga stotnika v p koju Marija Markovič. Prepe Ijali so jo z rešilnim vozom v bolnico.
Č. g. Nastranu se je sdravje že toliko zboljšaic, da je včeraj za nekaj časa £e mo gel zapustiti posteljo.
Hrvaški rokoborec Ante Tomaševič sedaj nastopa v Zagrebu ter je zopet premagal vse svoje nevarne tekmece. Posrečilo se mu je premagati tudi prvaka čeških rokoborcev, Vaclava Kaubo. V Ljubljani se bo g. Tomaševid beril v torek dne 15. in v sredo dne 16. t. m. zvečer v „ Sokolovi dvorani". O borbi, ki se bo vršila v Ljubljani, se nam še poroča: Za borbo z atletom Tomaševičem so se že prijavili štirje mednarodni, prosluli borci, ki poskusijo zmoči jugoslovanskega atleta Tomaševiča in mu odvzeti častni pokal, ki je znak prvenstva med avstro-ogrskimi atleti Pričakovati je torej jako zanimivega in hudega boja. tembolj ker Ante Tomaševid izplača 500 kron onemu, ki ga nadvlada.
Martinov večer priredi pevsko društvo .Ljubljana" v n*1elio, dne 13. t. m. v »Puntigamski pivnici", Turjaški trg št. 1, I. nadstropje. Spored: I Petje. Hajdrih: .Hercegovska" O. Ipavec: „Sav ska\ Dr. A. Ioavec: .Slovanska pesem". IL Tamburanje. III. Komični prisor. 17. Šaljiva pošta. — Dobila se bo tudi Mi tinova goska. — Začetek ob pol 8. uri zv«-<»er.
Mus'ca sacra. V nedeljo, 13. novembra (varstvo Device Marije) V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Missa in honorem s. Francisci Xaverii zl. dr. Fr. Witt, graduale „Benedicta" Jožef Krejčf, ofertorij „Ave Maria" Moric Brosig.
Nepoboljšljiva tatica Katarina Beršič, šivilja v Stari Lok, je bila žo 7krat zaradi tatvine kaznovana. Zadnjo kazen 18 mesecev je prestala v kaznilnici v Begunjah. Z naredbo o. kr. okr. glavarstva je bila ob-delierka tudi 2 leti pod prlcijskim nadsor stvom. Začetkom t«k< 6<-en leta bo je nasta nila pri zasebnici Ivani VolenAič na Poljan* skem nasipu. Nekoč je zapazila gospodinja, da je obdoi-nk« izginila, ž n|0 pa tudi več ženskega perila ter raznega drugega blaga Nekaj od teh n>kradenh reči so oroiniki, ko so jo » f j t L ki zasačili, Se pri nij našli. Borčič se b la na 15 mesecev težke ječa obsojena, n> to pa pojde v prisilno de lavnico.
Večkratna morilca v Pragi.
V KrSu pri Pragi ao prišli na sled straš nemo hudodelsLvu. O trm se poroča: Matilda H*n8«li z Og'Sk- ga se je nastanila pri svoji sestri v KrAu ter je pripeljala seboj nezakonskega ainčtta Seznanila seje z Ogrom Takaca. m, ki jo je v Krču opetovano obiskovat t-r ii obljubo val, da jo poroči in š njo gre v Aneneo. R»di svojega Binčka se je Matilda H.nseli s svojo sestro razprta ter Re p dal« stanovat k vrtnarju Walešu v vilo „Viljem". Tckaes jo je mili tudi opetovano obiskoval, v»e potrebna pripravil za poroko ter kupil tudi dva vozna listka za Ameriko. Prodal je svoie karreaolome na Ogrskem, kupil Matildi Hmsoli veliko perila in dragocenosti ter jo hotel skrbeti tudi za njenega otroka.
Stvari Matilde Hanseli sta Be polakomnila W)leS in njegova žena. Dne 24. aprila leta 1902. ae je podala Matilda Hanseli v klet po slamo. Waleš je šel za njo in ji zadal tak udarec na glavo, da hh je takoj mrtva zgrudila. Zvečer Je prišel v stanovanje Ta klici, kateremu sta vrtnar in njegova iena dejala, da je Matilda šla v mesto, a se flkoro vrne. Nato bh je Takaos vlegel ter zaspal. Spečega Bta napadla Waleš in njegova iena ter ga usmrtila s strelom v desno sence.
Na vae zgodaj sta morilca izkopala sa trupli skupen grob ter trupli pokopala. Zapuščino Matilde Haaieli ste morile« rasta vila, denar pa pc brala. Waleš je bolel urno riti tudi Matildinega otroka, • njegova lena ga jo preprosila, da tega ni storil, ampak peljal ga je v neki gozd ter ondi postil. Ljudem sta pripovedovala, da ata Matilda Hanseli in Takacs sla v Ameriko, otroka pa poatila v gozdu.
stvar je prišla na dan, ker so HO. oktobra t. 1. dobili v Pragi neki okostnjak, ki pa ni bil kostajak ene aame osebe. Pri listku je bilo zapisano, da merilcev nikdar ne dcbe. Ta okostnjak je položil tja Waleš, ter pisal tudi listek. Hotel se je s tem ma ščevati, ker mu e lena oiitala grešne razmere s pastorko. 8edaj je preiskava dognala, da okostnjak nai cesti ni bil od Ma tilde Hinseli in tudi na od Takaesa, ampak od neke tretje osebe. tSkoro gotovo je Wa-leš umoril tudi sestro Matilde Hanseli, go spo Wagner, katere n« morejo nikjer dobiti Prva dva umora Bta Wale& in njegova iena ie priznala.
Bazne utvari.
Najnovejše od rasnife strani
Največji slap na svetu je »edaj alap reke Yg038sa. Slap pada 210 če- hev globoko. Slap Niagare je globok „ie" 167 čevljev. — Stavka dijakov. Slu šatelji medicine v Krakovu so sklenili, da ne bodo več hodili k predavanjem, če do 21. t. m. ne bodo otvorjene vse klinike. — Natakarji ao sc stepi i. Biv£i dri. pt slanec natakar M.ttermayer je Bklical 10 t. m. na Dunaju shod, da protestira proti sedanjemu načelniku pomočniškega odbora. Pri sbodu so Be natakarji stepli in obmetavali s stoli. — Prva Crispijeva iena Rozalija Montmnsson je umrla v Rimu v starosti 83 let. — Družba japonskih igralcev bo pričela me eeoa januarija svcje gostovanje po rožnih avstrijskih mestih. Namerava priti tudi v Ljubljano. Naj ostane rajše zunaj! — Kraljica Natalija je vso zapuščino svojega sina Aleksandra dala Črnogorskemu princu Mirku.
Telefonska In brzojavna poročila.
Budimpešta, 12. novembra. Grof Tisza je v državnem zboru odgovarjal na interpelacijo poslanca Bolgara ter izjavil, da dobe honvedi svojo lastno ar-
t i 1 j e r i j o. Ta veliki uspeh Maiarov je vladna vešina pozdravljala z .Eljen!" kl,ci, opozicija je pa kričala, da ta koneesija ne zadošča. Koncem svojega govora je izjavljal Tisza, da bo toliko artiljerijskih prlkov, ko likor je honvednib divizij. V kratkem se ustanovi honvedska a r t i 1 j o r i j • s k a šola.
Dunaj, 12. nov. Tudi avstrijski domobranci dobe svojo posebno artilerijo. Ta vest je v avstrijskih krogih sprejeta z velikim zadoščenjem, ker se je bilo bati, da bodo samo Mažari dobili to koncesijo. Vsaka infanterijska divizija bo imela en artilerijski polk v dveh oddelkih s skupno 36 topovi.
Dunaj, 12. novembra. Nemški listi že ropotajo z ozirom na poročilo iz seje mla-dočeškega izvrševalnega odbora, da vlada namerava izdati nekaj jezikovnih naredb za Češko in da bodo razna učna mesta na češki univerzi dvojno zasedena, da se tako pripravi dovolj učnih moči za češko univerzo na Moravskem. Razna glasila nemške ljudske stranke pravijo, da bi Nemci mogli odgovoriti na to le z najbrezobzirnejšo obstrukcijo, ter zahtevajo pojasnila od vlade.
Dunaj, 12. nov. Danes popoldne je mi niBtrski svet se posvetoval o pripravah za državnozbrrsko zasedanje.
Gradeo, 12. nov. Rektor vseučilišča je dejal nemškim dijakom, da ne more ugoditi njihovi zahtevi, naj se nenemški napisi odstranijo. Priporočal jim je mir. Za danes zvečer ne je bati demonstracij
Dunaj 12. novembra. Danes so bila na tukajšnjem vseučilišču velika nasilstva nemških buršev proti Jugoslovanom. Rektor je nemškim dijakom obljubil, da bo kaznoval laške dijake, ki so bili v Inomostu, v zadevi laških napisov se bo pa posvetovala še komisija. Nemški dijaki so v avli zapeli „Die Wacht am Rhein". Navzoči jugoslovanski dijaki so zapeli neko slovansko pesem. To je nemške dijake silno raztogo-tilo. Italijanov ni bilo skoro nič navzočih, kar jih je pa bilo, so se pridružili Jugoslovanom. Nemški burši so brez povoda napadli Jugoslovane. Zahtevali so, da se morajo odkriti in klicali: „Ven z vami! Ne maramo
vas, ne trpimo vas tukaj!" Z velika premočjo sa se navalili na Jugoslovane in jih potisnili iz univerze. Pri tem se je razvil boj. Dijaki 60 se obdelavali s palicami in dežniki. Nekaj jugoslovanskih dijakov je bilo ranjenih. Boj se je še na cesti nadaljeval. Nemci sa Jugoslovane srdita psovali ter jim očitali da so oni krivi dogodkov v Inomostu. Jugoslovani so se pritožili pri rektorju. Slovenoem slovensko vseučilišče v Ljubljani!
Dunaj, 12 nov. Iz posebnega vira se poroča, da ae bo sestanek ruskega oarja z nemškim cesarjem vršil v najkrajšem ča«u.
Trst, 12. nov. Za jutrajšnji manifesta oijski shod se delajo velika priprava. Zupani italijanskih občin se zbero v meatnt hiši. Ob 2. uri bo skupen obed za goate.
Trst, 12. novembra. V arzenalu pri ponovljanju parnika .Koerber" se je smrtno pobil kapitanski gojenec Jurij Mačanič. Pri svetem Marku se je smrtno ponesrečil 16-letni Jožef Križman.
Trst, 12. novembra. Policija je ugodila želji iredentovcev in dr. Dompieriju prepovedala zahajati v gledališče Verdi. To je povzročilo silno ogorčenje v patrijotičnih krogih. Ali smo že v Italiji?
Dunaj, 12. novembra. Grofica Monti gnos» bila včeraj inccgnito tu.
Budimpešta, 12. nov. V ponedeljek se prične tu stavka mizarskih pomočnikov, ker vlada noče dovoliti zopetnega delovanja miz. strokovnemu druStvu.
Pariš, 12. nov. Nocionaliatiški poslanec Delaroohe Thulon, bivši častnik je pisal poročniku Andrču, sinu vojnega ministra: »Vi ste vreden sin oklcfutanega generala. Čast mi je, da Vaa več ne pozdravljam". Poročnik je poslal Thulonu svoje priče.
Split, 12. nov. Tu je operni pevec Me-notti z britvijo napadel operno pevko Per-gentini. Vzrok : ljubosumnost; prerezati ji je hotel vrat.
Frankobrod, 12. novembra. Danes so obglavili oba morilca nekega trgovea z gla-soviri. Bolj mrtva nego iiva so ju vlekli na morišče.
Berolin, 12. novembra. Novoizvoljeni predsednik ameriških Zjedinjenih držav Roosevelt, se je iskreno zahvalil nemškemu ceBarju na čestitki.
Berolin, 12. novembra. Ruska mobi lizacija ne napreduje povsem redno. Mnogo mobiliziranih čat ni odpotovalo. PfiRadom* sku je 30.000 vojakov pod milim nebom v blatu brez stanovanja in hrane. Socialistični agitatorji izrabljajo nezadovoljnost moStva in širijo med njim revolucionarne okliee.
Mukden, 12 novembra. Vsled hudega topovskega ognja od srede so se umaknili Japonci s prednjih pozicij. Tu so mnenja, da so Japonci pripravljeni, da bodo pričeli prodirati t°r da se ne bodo veš umikali proti jugu. Ruski vojski je vrlo dobro došlo, da je zavzela ob koncu bitke ob Sabu Pu tilov griš, ker bodo preko tega griča Japonci jako težko prodirali.
Peterburg, 12. nov. Ruski brzojavni urad javlja iz Harbina: Japonci so se združili z Hunhuzi, da vznemirjajo Ruse. Kitajsko prebivalstvo trpi vsled tega ter je jako ogorčeno. Vsled Kurokijeve bolezni, množice ranjenih ter raznih bolezni med moštvom, Japonci ne morejo pričeti z ofenzivo.
Mukden, 12. nov. ReuL urad javlja: Med obema vojskama traja od časa do časa topovski boj. Ogenj je najhujši na levem krilu. Rusi so v sredo in četrtek streljali s teikimi topovi. Doslej nima nobena stran še posebnih uspehov.
Berolin, 12. nov. Iz Mukdena poročajo, da jo na bojišču v Mandiuriji zopet živahnejše. Opaziti je gibanje Japoncev proti ru skemu vzhodnemu krilu.
London, 12. nov. Bombardement Japoncev na Port Artur se nadaljuje. Vesti, da bi posadka hotela kapitulirati niso resnična, tudi Steselj [ni proril za premirje, paš pa je vnovič izjavil, da Be bo boril do zadnjega moia. Pogum braniteljev Port Artu'ja je ne-omajan.
Peterburg, 12 nov. Ruski brsojavna agcucija izjavlja, da je Grippenberg iiv in zdrav.
Suvalki, 12. novembra. Car Nikolaj je dospel semkaj ter je inšpiciral vojne čete; nato je bil v dvornem vlaku zajutrek.
Listnica uredništva e
G. Lavoalavu Ropas-u v Novem matu:
Potrjujemo, da niate Vi pisali dopisov ia Nov. neata. Tudi potrjujemo, da nI pisal dopisa ie Litije g. Oro-alav Brie, tamofinji pekovski mojster.
ttitseroloflčne pnro&ilo.
Vi®na nad morjem 8C6-8 m, srednji zntfini tlak 786.» mM
lisasr	tHaaj« Wro-n«tn. * .K.	»ton • ^.nK	V«*t7t	MM	f? 5 V-t
11, 0..svee.	<43»	44	sr. stah.	obl	
lol 1• ajntr. 2. popol.	741-8 739-2	18 8-4	si. s«vcr I jaano sr. jzah. ;del. jasno.		00
Prednja včerajšnja temparatm* 6 7*. norm 4 6'					
Tržna poročila.
11. novembra. Budimpešta. Pšenica ca oktober —.— do —.—; za april 10.13 do 10.14. Rž za oktober —.— do —.—; za april 7.87 do 7.8rt. Oves ta okt. K—.— do —.—; za april 7.12 do 7.13. Koruza za oktober —.— do —.—, za maj 7.49 do 7 50
Pšenica : ponudbe dobre: povpraševanje omejeno, mrtvo. — Prodaja 30.CH.0 met stotov, za nekoliko stotink nižje. — Druga žita mrtveje. Vreme; lepo.
Javna zahvala.
Najin mali 2 leta stari sinček Ludo-vik je obolel na akutni bolezni v možganih in po človeško soditi, je bil izgubljen. Po-žrtovalni zdravniški skrbi od strani gospoda
dr. Demefra vit. Blelwelsa Trstenl-
ŠKega, ki je malega zdravil skozi 3 mesece in ga opazoval ob vsaki uri podnevi in ponoči, se je z božjo pomočjo posrečilo, da je naš mali ljubljenec zopet popolnoma okreval in danes je ravno tako svež in zdrav kakor poprej.
Vsled tega se čutiva dolžna gospodu dr. vit. Bleiweisu izreči za njegovo človekoljubno postopanje, za njegovo požrtovalno, ljubeznivo, brezplačno in tako uspešno zdravniško pomoč, s tem tudi javno najno naj-iskrenejšo, od srca prihajajočo zahvalo.
Bog mu poplačaj, kar je storil našemia otroku.
Ljubljana, 12. nov. 1904.
Ivan in Katarina I)ax, 1894 l—i	Mestni Dom.
|(aznanilo.
Iu. G\>. 5u5"ik> krojaški mojster v Skofji Loki, uljudno naznanja svojim p. n. naročnikom, da odpotuje 1. dec. t. L k vojaškim vajam i«96 1-1
za 4 tedne.
Hi lovski pes
—— se je zgubil. ■
Barve je sive, temno oškropljen, s pre-klanim nosom. — Naznani naj se
1895 i-i F. Pock-u na Brezovici.
v	1876 3—
Šivilja in učenke
se sprejmo takoj
v Gosposkih ulicah št. 3.
Zahtevajte
v paU «m>4
pristno KatWwjiM
Kneippovo sladno kav«
iupnik« KneipjM ki a Kathrei&er ter sa l
Lepa, dvojno-
vprežna IiUUja
je naprodaj.
Več se poizve pri Antonu de Schl&va
na Dunajski cesti št. 32.	1881 2—2
v kopališču Toplice na Dolenjskem s šestimi sobami, salonom in vso hišno opravo, mesnico, klavnico, tremi orali lepih njiv, tremi orali stelnika in petimi orali travnika ae d6. v najem ali pa prod& pod jako ugodnimi pogoji. Obenem se tudi proda več tisoč kubičnih metrov smrekovega lesa, ki je blizu postaje Straža. — Natančneje se izvč pri	1850 2—2
Ivanu Šusteršiču star. v Semiču.
81 6 2 Pristna
bosanska slivovka!
Kdor želi imeti čiste slivovke 10, U in 12 stopinj močne, naj se obrne na pro-ducenta
Jovo Ljubišič v Bos. Samacu,
kateri je ima 5 vagonov v zalogi.
Informuje se o tej tvrdki iz prijaznosti pri gospodu Vaso Petričiču v Ljubljani.
Meblovana soba
se odda takoj v najem
na Bleiweisovi cesti štev. 1, I. nadstropje na desno.
Službe išče
mlad, priden, posten in zanesljiv mož v kaki notarski, odvetuiski pisarni, oziroma pri kaki hranilnici ali posojilnici odnosno kaj slišnega v meitu Ljubljana ali pa v kakem trgu na Gorenjskem ali Dolenjskem. VeSč je slov. in nemškega jezika. Ponudbe Daj se pošiljajo pod naslovom : .Pridnost In poštenost« poste restante, Ljubljana. 1871 3-a
preselitev.
Praktični zdravnik
dr. vitez Foedransperg
1866 3-2
ordinira
v Ljubljani,
1890
2-2
Sprejme se takoj
pomočnik
za črevljarski obrt, plača na teden 5 K in prosta hrana.	1873 3-3
Istotam se sprejme tudi učenec. JOŽEF BEČAN, Rakovnik, p. Medvode.
Zastonj in franko
dobi vsakdo moj najnovejši veliki cenik z 900 slikami o vseh vrstah ur, zlatnine in sre-brnine po izvirnih tovarniških
- cenah. -
Tovarniška zaloga ur
JVIaks Bobnel,
1265 b Ufaf 6—5 Dunaj IV., Margarethenstrasae 38 P.
Založnik c. kr. državnih uradnikov.
Tvgovina ustanovljena 1. 1840. Odlikovana z Grand PfIk in zlato svetinjo Paviz 1904.
Sv. Jakoba trj 2 (v Virantovi hiši)
Tisoče zahval-
JaFfŠ^Js. nih pisem iz vseh delov sveta do-KA biva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec lekarnarja A. Thierry - Ja balzamu ln oenttfol. mazilu kot nenadomestnem sredstvu Ta knjižica se pošilja poštnine prosto proti 35 v. (tudi v znamkah). Naročevalci balzama dobd knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. 60 malih ali 30 dvojnih steklenic K 15.— franko z zabojem vred itd. 2 lončka centifolj. mazila franko z zabojem feg*____B K[ 3 60. Prosim nasloviti na Z
Iekarnar£A7THIE~RRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini.
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 52—2
b
m
n
proda.
Naznanilo.
Naznanjam, da sem svojo znano trgovino povečal in da bom prodajal na dosedanjem prostoru vsakovrstno
domače in inozemsko usnje
ter druge v to stroko spadajoče potrebščine, kakor črevljarsko orodje, mazila in črnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo. — Vsem svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi ostalemu p. n. občinstvu se priporočam za nadaljno naklonjenost.
1899 3-1
Ivan Marchotti
trgovec z usnjem
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti štev. 30.
ii
t4 Odlikovana tvrdka
?■/> tac
Š^M - -
>•--/. -vx< alkohola t4 2 točno. Uzorc/,
SV/, s!/\'	'
Fran Radič na Bolu, Dalmacija
&


proizvaja dobra namigna in desertna vina vsake vrste. Vsebujejo naravnega	f>!<
od 9—14 stopinj. Naročila od 50 litrov in višje se izvršujejo takoj in >•>/.' >W torci, cenik in izjave priznanih veščakov pošiljam na zahtevo franko. Na J" razpolago je na stotine priznalnic v Banovini
_____.__.___.__.______._____._____ ______i______i: ______________ ?<f\*
v-/, e
&
1885 3 1


v^ ^ tega ga ni mogoče dobiti pod ugodneišimi pogoji nego na izvoru
m^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmi^ m mmmmmmmmm uspešno za zdrahe, mmmmmmm

Mesnica na Javorniku
tik glavne ceste, na zelo obljudenem prostoru se da za več let v najem spretnemu mesarju pod ugodnimi pogo i. V hiši je tudi stanovanje.	i86i 6
Ponudbe sprejema in pogoje stavi Marija Bregant, posestnica na Javorniku.
1
25 minut od Celja ob okrajni cesti, ter ob progi južne železnice in ob Savinji ležeče, sa poletno bivanje jako ugodno, meri 34 oralov in sicer 18 oralov njiv in z žlahtnim zadnim drevjem zasajenimi travniki, 16 oralov gozda, hiša, obstoječa iz 3 sob, 2 kuhinj, kleti itd , kozolec, živinski hlevi in druga gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanu, se pod ugodnimi pogoji
Natančneje pod „P 26" poste restante
1859 3_2
St. 13.893.
Tfcazgleis.
1880 1—1
Dne 2. januarja 1905 ob 10. uri dopoldne se bo vršilo v deželnem dvorcu (na Kongresnem trgu)
J£L>I1. žrebanje ©bueznie
4°|0 kranjskega deželnega posojila.
Od deželnega odbora l^raojs^ega
v Ljubljani, dne 5. novembra 1904.
V Bohinjski Bistrici
se prostovoljno proda
v kateri se izvršuje gostilniška obrt, z vrtom poleg nje in 11. orali gozda.
Več se poizve pri g. Fr. Mencinger, Sava št. 37, pošta Jesenice na Gorenjskem.
1886 3—1
1
HI	II"	1898 1-1
inko Hieng
trgovec
Anica Hieng roj. Bobnar
poročena.
Ljubljana, dne 12. listopada 1904.
. j

Žrebanje	Glavni dobitek
danes zvečer ob 8. uri.	== kron 25.000 kron -
Srečke vojaškega spomenika	priporoča
a 1 krono	J. C. Mayer, Ljubljana.
1753 lo Dobitki obstoje iz efektov in se ne izplačajo v denarju.	
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOo
o o o o o o o o o o o o o o
Naznanilo otvoritve.
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam najuljudneje naznaniti, da sem otvoril svojo novo	1892 5—1
trgovino s klobuki in perilom
v Ljubljani, Stari trg 4
nasproti Seunig-ovi trgovini z usnjem
ter jo oskrbel z največjo in najmodernejšo izbero.
Priporočujoč se v najobilnejši poset, zagotavljam vsakomur najtočnejšo postrežbo po O najnižjih cenah ter beležim	^
oooooooooooooo
z velespoštovanjem
G. Čadež.
O
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
a*- po ugodni ceni ^m
SuKneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 5.
GRIČ AR St JVIEJ AČ
Prešernove ul. 9, Ljubljana, Prešernove ul.
priporočata svojo z najnovejšimi predmeti popolnjeno zalogo v
konfekciji za dame kakor tudi obleke za gospode in dečke,
zagotavljajoča točne ln solidin postrežbe po čudovito nizkih eenali.
Ceniki se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine pposto.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda
z sedežem v Gorici, ul. Harzellini 22 ===== priporoča =====
prava pristna najboljša vina: sladko rebulo, zelen, rizling, burgunder, mo-drafrankinja in drugo, pri najzmernej-ših cenah s točno in pošteno postrežbo.
$ Razpošilja se tudi v svojih sodih ^ S od 56 1. naprej na vse kraje. —
= PospaduJ« tudi ppodajo sadja. =
Vsem naprej! JCST Električna žepna svetilka z
vodno sesalno baterijo.
Najpopolnejša žepna svetilka Vsaka baterija ima sten in se vsakih 10 — 12 tednov namoči z vodo. Potreba ni nikake ujedajoče in lahko pokvarljive tekočine ali paste. Najintenzivnejši svetlobni učinek. Nikake sitnosti, ker stvar ne more odreči, in brezmejna trajnost svetlobe. Kompletna elektr. žepna svetilka z vodno-sesalno baterijo K 4'—, z metalcem žarkov K 5* — , vodno-sesalna baterija posebej K 1*80. Razpošilja proti povzetju le eks-portna tvrdka Schvartz, Dunaj IX./4. Sechs-schimmelgasse 23./11.	1804 3
Kamnosek
ignacij čamernik
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 24—23
Domača slovenska tvrdka!
izdelovatelj orgelj
Ivan Milavec
(Goršičev učenec)
LJubljana, Cerkvene ulice
se najuljudneje priporoča 26—26
v Izdelovanje
novih cerkvenih orgelj.
Vb„Kovrstna popravila po najnižjih cenah.
Isfrslta vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateljec, belo, rdeče in teran . Specijaliteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 1583 20-16
INDRA TEA
Najboljši In najfinejši čaj na svetu! Melange iz najfinejših in najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona In Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikatesnih trgovinah in drogerijah.
Na debelo razpošilja: 1743 10—5
INDRA TEA IMP0RT C0MPANY TRST.
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
»Obrtnega pomožnega društva"
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v LJUBLJANI, Židovske ulice h. štev. 8 n76 17_n
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od polu 9. do 11. ure dopoldne ter od polu 5. do 6. ure popoldne s polnimi po
4l od sto
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
1122 100-39
Zahtevajte
brezplačno In franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočati« je	38 12 II.
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
tovarna ta nre In tiroma trgovina Most it. 955, Ceiko.
Pt»t» »mer. nlk. remontolr - ur» > ildro, . , •ltUm Boakopf patent t trpežnem futralu (Tin 9'Cfl ti Jelenovega u»nj« i eleg. rerUlco U nlk- Slu» " J"« U* ia priveskom, komad - —	—
iffesfi
naravne
Dacar
1846 3—3
za vžitnino za davčni okraj Tržič se s 1. januvarjcm 1905 sprejme.
Plača po dogovoru. Prošnje so do 30. t. m., predložiti na gosp. Kari Ruecha v Tržiču.
alkalična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
uvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
iilaz. postaja, zdravilno kopaliifi* pri Karlovih varlb
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vedjih ipeeerijskih prodajalni cah in trgovinah z jestvin&mi ii rinom
Zaloga pri Mlhaal Kastnor-ju in Peter Lastnik-« v Ljobljani.
Kmetska posojilnica ljljisto okolice
?lastniliši
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
JTialtDfffiT? v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 0!
23 104—89
41
2 |0
i Sta
S '
J Vi
V
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
MT Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premožertfe kmetska F roipfiifJA posojilnice znaša	Jl*4j'®4j 4"'
hran- K 5,089.883-14. Dper= K 23,806-306-40. sSia«Lez' K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon St. 185
>
OQL*S!
MEW-Y0RK in LONDOfl
nista prizanašala niti evropski ca-lini ter je velika tovarna srebrnin« prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgoH proti majhnemu plačilu delavnih mogL Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
Hi. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih ne«
fev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic i«
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni* Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnih Žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zalemal-nlca za luho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal* nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čašlč za P O d« klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čal; i kom. naj fin. slpalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo jld. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni j|d. 6"60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je škod in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuja. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakrinl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovansko in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1469 22
A. HIRSCHBERG-a
oksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, - _ ali če se znesek naprej vpošlje. ^ Čistilni prašek za njo 10 kr. * / . Pristno le z zraven natisnjeno varst- % veno znamko (zdrava kovina).	\ t j
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne "garniture Jako «adovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkn, S pat srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški »d; avnik
479 104 6g
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. II
se priporoča preč. duhovSCtel v Izdelovanje vsakovrstna
duhovniške obltfc«
Iz trpoinega In aolldnega blaga po alzkih oenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene obiska
posebno na haveloka v največji izberi po najnižjih cenah
flibifltelj onlform avstrijskega drnštva ielaio!|tlb nradnlkn


Zahtevajte pm nakupu
671 60-36
chicht-ovo štedilno milo

■ f. f, * 'v'
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Varstvena znamka.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Dobiva
se povsod!

T flPodpisana ima v zalogi najraznovrstnejie trpežno, kramo
blago »a bandera, baldahlna, raznobarvne plašče, kaaule, pluvlale, dalmatiko, ve-lnme, albe, kor atelje, prte itd
»ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovllenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji cent bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejio postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Kajodliinejšim spoštovanjam se priporoča 1685 26 5
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
▼ Ljubljani, Wolfove ulloe 4.

| Dr. Jvan JV[ilan Hribar
uljudno naznanja, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno v Ljubljani,
podrtij sk^ ulice štev. 2.
1854 3-3
, fr .f .f ,fr.fr.frf++++++++sf^Mfsf^Hf^Hf^Mf^Mf^Mf f
J^ot>©Sti v mednem blaga
za dame, tu- in inozemskem suknu, kakor tudi vsem drugem manufakturnem blagu; velika zaloga raznih zastorov, preprog, posebno pripravne za cerkveno porabo.
Bogata izbira krojaških potrebščin n. pr. izvrsten kavise po 28 kr., podloga za krila 76 cm, od 16—22 kr.; 110 cm, 20—26 kr., priporoča
J. KosfeVC, Sv. petra cesta šf. 4.
Cene strogo solidne. Postrežba točna. Uzorce pošiljam na zahtevo 1814 17—4	poštnine prosto. Pošiljatve proti povzetju.
Hočete li dolgo živeti
In ae veseliti dobreja zdravja ? Da to doseZete, skrbite za zdrav telodec In vedno urejeno prebavo.
Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec a težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačo, najde gotovo pomoč v	1078 27—6
Germanovl žlvljenskl esenci
ki se vporabija z največjim uspehom pri: poman|kan|u slasti, slabem ielodcu, pehanlu, ......., slabosti, -------- ------------------------- '
Jdu, posebno
in bolečine in pospešuje slast, s čimur prav mnogo pripomore k ohranitvi in hranitvi telesa
Sorečlcl. z4a|l
Po preobilem obedu,
glavobolu, omotici, krčih, zaprtju, haemorrholdlh "(zlati žilij o po tolstih in težko prebavljivih jedilih odstranjuje ta esenca pritisk
Ker izločile vse slabe sokove iz telesa, deluje kričistilno in ima radi popolne neškodljivosti prednost pred vsemi drugimi sredstvi tudi po večletni vporabi, ker se pripravlja iz najfinejših in izbrano najboljših rastlinskih sokov ter ima prijeten, grenkobno aromatičen okus, vsled česar ga rade zavživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci.
Germanova življenjska esenca bi kot pravo ljudsko in domače sredstvo ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker pogosto obvaruje pred resno boleznijo, ako ni brzo pri roki zdravniške pomoči. Pri nakupu nsj se zahteva vedno Germanova življenjska esenca Iz lekarne »vrneja orla" V Belovaru, ker se dobe tudi druga sredstva s podobnimi imeni, katerih pa nobeno ne dosega dobrote prve. V znamenje pristnosti mora imeti vsaka steklenica v zelenem kartonu popolno ime tvrdke: Lekarna „prl črnem orlu" K. Germana v Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vse poštne pošiljatve. Cena steklenici K 1-40; po pošti ne manj kot dve steklenici. Za zavajanje 40 v več. Pošilja se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Naslov naj se napiše natančno in razločno. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila o uporabi zastonj.
Germanovo življenjsko esenco moram trpečemu človeštvu kar najbolje priporočiti, ker sera se večkrat prepričal sam na sebi, kakor tudi pri številnih svojih župljanih, katerim sem jo priporočil, o njenem izbornem učinku.	Edmund Medeotti, župnik, Trojstvo, Hrvat.
Dve steklenici Germanove življenjske esence, ki sem jih prejel od Vas, sta mi prav dobro pomagali, pošljite mi še 6 stekl. Peter Gradinac, vpok. župnik, Gradec, Zinzendorfg.
Javljam Vam, da sem poskušal že različna sredstva, a nobeno ni imelo zaželjenega učinka kot Germanova življenjska esenca.	Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu.
Prosim, pošljite mi vnovič 8 steklenic Germanove življenjske esence, ki jo bomaajtopleje priporočil vsem trpečim na želodcu. Sedaj sem že na potu popolnega ozdravljenja.
Apolonija Haberl, Semrich pri Peggau, Štaj.

■ -'-v4*
■^aa^jsa."-
zavarovalnica za življenje v Londonu
podružnica za Avstrijo: Dunaj, I. Griselastras^e 1, v družbeni liiši.
Aktiva družbe 31. decembra leta 1903 ..........K	208,669.245 —
Letni dohodek na premijah in obrestih v letu 1903 .....„	31,994.339 —
Izplačila za zavarovalne in rentne pagodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848) .........„	469,518.100 —
Tekom leta 1903 je izdala družba 5613 pogodb o kapitalu . . .	„	42,992.712-—
Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala
naslednje vrednosti:
Zalog družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je
znašal dne 14. aprila 1904 .............K	26,416.938" 10
Posestvo na Dunaju................. „	1,050.000 —
Posestvo v Pragi.................. „	490.000 —
Izplačana posojila zavarovancem..........................3.605'734'13
K	31,562.672-23
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi
ponudbene obrazce daj<5 brezplačno
===== Glavne zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Ljubljani	_
GVIPON ZESCHKO, Franc Jožefa cesta 5fev. 17.
NB. tu Be spvejmo tudi izvedeni potovala! in zastopniki.	1241 12—4
Epohalna iznajdba dvajsetega stoletja!
Vacuum-CIcancr
reprezentuje edino absolutno prahu prosto snaženje, reši na najbolj odličen način pereče vprašanje o higieni stanovanj in povzročuje popoln preobrat na —	~ polju snaženja preprog in pohištva. _	zzzz
Razprašenje na licu mesta
preprog, pohištva, zastorov itd. ni treba več odstranjevati z njih prvotnega mesta. Brez vsakega prahu se izvrši higieniško na najpopolnejši način razprašenje na licu mesta.
Pomladansko in temeljito hišno snaženje, ki so se ga doslej tako bali in je bilo težavno ter dolgotrajno, se izvrši sedaj hitro in lahko z
Vacuum-Cleaner-je
Snaženje s pomočjo vsrkanega zraka ne povzroči le temeljitega razprašenja, marveč odstrani in pokonča tudi molje in njih zalego.
Komanditna družba Vacuum -Cleaner
Zastopstvo za Kranjsko: Peter Matelič, zavod za snaženje stanovanj
Škofije ul. 14, LJUBLJANA, Škofije ul. 14.
1838 3—3
t ♦
♦ ♦ f ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
4
^ izdelovatelj cementarn, mince pri Ljncujanl.
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti.
1012 Patentirana v 30 državah. 52—23 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih |opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
Izdelovatelj cementnin, Gllnce pri Ljubljani.
„RED-STAR-UNE"
RDEČA ZVEZDA
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Philadelphla.
B3T Gld. 70— za železnico in barko.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah it 41, od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
O
o o o o o
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
KOT nucina
'zak. zajamčeno) 1098 52-21 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Pr. VI-teku 4 Comp., Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarja.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice ?
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ————
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti
1009 52-23
Fr.$
upcue
priporoča veleCastiti duhovščini ter »lavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče
ra cerkev, pogrebe ln procesl]e,
voščene zvitke, Izborni ined-pitaneo
koji se dobiva v steklenicah, ikatljah in Škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kapuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voatk In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno In pošteno postreči.
Li JU BLt JAflA,
Prcitrnove (Slonove) ulice št. 7.	Perleaova hlla
1600 64-8
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovič) Ljubljana, Mestni trg št. 10.
trgovina z železnino - priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni
papir, vozne plahte, gumnate___
cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje-delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega -	izdelka.
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. «m Postrežba točna! Cene zmerne!
Založnik zveze avstrijskih e. kf. državnih uradnikov-
OOCOOOOOOOOOOOG*
o Prva domača = § slovenska pivovarna
§ G-Auerjevih dedičev
§ Ljubljana, Wolfove ulice 12
8 priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marčno In jQ(
O
o
8 O
o
na bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v 1'arizu z najvišjim odlikovanjem grand prix in 1008 zlato kolajno.; 52—23
Ustanovljena leta 1854.
Ivan Nep. Resman. §
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo
ooooooooooooooooo	ar£2»3S
©	35 3K Q P" nas prvo in zadaje.	Bed Star.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Dedno najnovejši =—
w gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obroke. — Stare ploile se zamenjajo.
HAMBURG4MERIKA
Iz Ljubljane v
Novi Jork samo
fl. 60 - z dobro, prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-10
Zastopnik: FR. SEUNIG, LjllMjaiia
31 Dunajska cesta 31
E»T»n
šrango
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
Avgust Žabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
WQT žel ezo I i varn a, ^
strojna in ključavničarska tovarna
1
A H
I
S
P
m
S i
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko
spadajočih predmetov:	JM
jf = napravo in popravo različnih strojev =	ii
U izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših	fL?
fl konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.	^
J Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.	U
M ---------jjj|
't? Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: $robne	U
Pj križe, kotle, peči, vrtne klopi, mUe, stebre, trombe ia vodo Itd.	jjjj
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo-	U
fll stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih	^
in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode In štedilnike	S?*
^ raznih velikosti.	Jjl
>f '^delovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.	rjj kal
pi mm
mm ®
mm. mm
mm mm
•/S«? (•
LLKantz-a
v LJubljani
priporoča: pristal rienl, pSe-nlinl ln mlečni kruh, peolvo h kavi, brloohe, orehove ln makove roilike, vunlllski ln fried-rlchsdorfakl suhor i. dr.
1051 52-24 Na dan Štirikrat iveže peolvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
■m
mm
rm m
m j
mm.
sm mk
<',\ vv/,
A. Kraczmer Sfr?ey
Ijubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, bss

Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bfisendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo ln izvršuje se pod- ,r.,.-,cw laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše.
1517 52 - 9
0B&B &B
5 SI 2991 lapejg A
J9|qo|d f v A0)||u^0|ez q|UJ0Ap J)| o
AQ)|nqo|)| t)ijeUpo|
B0O|BZ eH§iUJBA0X
■qBnaa qt>jziu onjauiud n2»jq psouis-tAonzej od
"Dida;> 'A0)|nq0|)| qi>|s 'A0)|nq0|)| qipj| u| qi)|qdui ' AOjpUi|p
osoivz ofoab
oxuoqz| ijaj^p bu ui qr)sgui a nAisut9qo nuiauAEis ut ta9$Aoqnp tjpsBjajd v^ojodud
x 09h«jx poj 'jtreftqnft a
DI1MOS f
Za 5 kron 50 vin. ]
o
najzanesljivejša	N
žepnaurazagospode nasvetul£ Pošljem pristno
anket*- =
-remontoar-
f^oskopf«utto =
z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na 36 ur v lepem glad-- kem nikelnastem okovu.-
3 letno Jamstvo.
Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi 14'50 K. Zamenjava dovoljena.
Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju
eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj
VI11|2 Lerchenfelderstrasse 124-126.118
^ Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. ^
" 472 50—4S
oooooboooooooooc
Varst. znamka
* Marijaceljske kapljice za želodec
edino prave iz lekarne \ Gr. Schopfa
„Pri Materi Marijinem Milosti" v Celju
v steklenicah po 50 in 90 vin.
Edino pristne le, ako je steklenica v
zeleno-belo pasasti škatjici z varstveno
znamko „Matere milosti" iz Marijinega Celja.
V Ljubljani se dobč pri lekarju Gabr.
Plocolll-Ju, dvornemu založniku, kakor
tudi v vseh lekarnah; kjer pa ni zaloge,
naj se naroča naravnost.	, „ ..
J	1435 13—11
Važno! za Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcyo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—17
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Droge rija ?UtfOn Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In poSfnlne prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani oenlk prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nlno,optlškimi stvarmi, godbeniml avtomati itd. 9i2 62-26
Dietingerjev'nasl.
Teodor Fehrenbach
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem. ura od 1 '80 gld., srebrna rem -ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. I*7tIa]a}o sa tadi rsa 7 to stioko spadajoča popravita aataačao, restao la Jako oeao.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
f*
"3 -a
> o
3 a
<n if (o cn
O O N t>1
UJ
O
•o
o »o «5 H
S	g
g	J K
<d	o
>	O.
■3	o
w	o.
o
•a
o
58 B
U
O
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—17
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
Pri nakupovanju
= suknenega — in manufakturnega = blaga =====
se opozarja na tvrdko
mm
HUGOIHL
v Ig ubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 62—41
Velika zaloga -
suknenih ostankov.
1055 62-22
Stavbeno, umetno in konštrakcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WEIBLi
J. SpfeitzepHija naslednik Li] ubij a na, Slomškove uliee št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko »padajočih predmetov: Slino omnaij« n« stvoi, obhajila« miz«, ognaje na mltrodvo><u, obm.ino om*«ŽJ«, važna v»ata, balkoni, v«*and«, .tolpn« ki.14«, gt.dllnlk«, .t^elovod«, i«l«zna okna, 2el«zn« »tneSn« stol« itd.
Specijaliteta: vaijism zastovi in aoinSn« plaht« po najnovejšem zistemu s samodvieal-mmi oporami brez vijakov.

Iz Ljubljane \ Sfew Yorl*L
Brzoparniki: „Kalser Wilhelm II.", ..Kronprlnz Wllhelm", ..Kalser Wllhelm der Crosse",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Zopet znižane cene!
> pa opozarjam na to, da se zaradi znižai
amerik.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice i\. 35
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
1361 14
nasproti sfarl „TI5lerJevl gostilni.

i
Zdravje jo nHjve^je bogastvo!
A
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče. pospešujejo in zboljšujejo prebavo. čistijo kri in čreva. PrežentS velike in innle gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hrlpnvostl in p-ehl«jenjn. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlleo in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20-12
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-— K. t 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-- K. S 5 ducatov (60 steklenic) 17'- K.
3	ducate (36 steklenic) 11-— K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim uspehom rabili kaprice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zof\ja Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljen^ 1.1360. Mestna lekarna, Zagaeb, U8tanov'Jena l36°-
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
N,
Zdravje je največje bogastvo!
S
40.000 smrekovih in jelkovih, 2000 bukovih, 2000hra-stovih in različnih drugih vrst,postav-Ijeno v Ijubljano. Ponudbe s cenami sprejema
R. Deg henghi
lesna trgovina
Ljubljana.
1689 52—49
6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti Popolno zastonll
in enake širokoustne reklame moja svetovnozn&na tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1704 20—6
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo prlatno ame-rikanako, antlmagnetlško, alatem
Samo
fl. 2-25
verižico in lute-ralom
nepokvarjenem Jstanu. — fie se denar pošlje naprej.
Prva tovarna nr
v Mostu (Briix) St.
Roskopf=patent=rem. uro s sidrom št. 99
s plombo
t črnem irait. jeklen, ali ni-keinastem okrovu, pat. email. kazalieče, 36 ur idočo, natančno repasirano b triletnim primernim jamstvom, v futeraln iz jelonine, z nikein. verižico in priveskom za ceno gl. 2*26. .1 komadov gl. 6-50, 6 kom. gl. 12*50. Ist. ura z dvojnim pokrovom gl. 8 50. One alatem „Roskep^* - are, brec plombe, kakoriae prodajaj* mali urarjl In trgovci, komad gl. 1 <5-
Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih t
PoSilja proti povzetju ali
1099, (CeSko.)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilustr. ceniki z nad 6oo slikami ae na zahtevo pošljejo grati.i in franko.
<n'ii^ ^
$ AVGUST REpIČ $
NOd»x*
LJUBLJANA (v Trnovem)	U^
izdeluje, prodaja in popravlja vsako-
— vrstne —	Sr^
m «> je -mm ^
po najnižjih oenah.	T^S
Kupuje in prodaja stare vinske sode.
»n »n»n»n /H »n ^ ^
9

| Jernej Bahovec
g trgovina papirja, pisalnega in ri-m salnega orodja v Ljubljani
S Sv. Petra cesta štev. 2
B 2 52-46 Filijalka
Sr Resljeva cesta štev. 7
■	priporoča
SC najbolje urejeno zalogo različ-Ifie nega papirja, trgovskih in po-jfi slovnih knjig, šolskih zvezkov,
B	beležnic, črnila itd. j|| Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za H ljudske šole, molitvenike v raznih
]■	vezeh, kipe slovenskih literatov,
flj	razno galanterijsko blago itd.
S Nizke cene, točna in solidna postrežba.
Anton Schusfer
Ljubljana, Špitalske ulice 7, Ljubljana
priporoča
eč^ novosti ^SM
v konfekciji za dame in deklice: bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode; vsakovrstne lodne, krasne barhente, šerpe, = različne garniture in flanelaste odeje. =
Solidno blago! —= Nizke ccnel Vzorci na zahfevanje poštnine prosti.
g

F(dcr I50ČC 55lo5tjc je^ti io dcbrc prebauljati,
1779 3 naj vžije požirek
aSt„ Florian"!
Odlikovan na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu z zlato svetinjo in diplomom
Rastlinska destilacija „Flo-rian" v Ljubljani.
poizkusitel

JVtlin
5« daje v nojem za peč let o ftcmžalal}.
Ima tri pare belili in en par črnih kamnov in stope. — Zraven je stanovanje, šupa, drvarnica in svinjak.	i852 3-2
Natančni pogoji se izvedo pri Franc Ogrinc v Domžalah št. 7.
1647 6
»r Novosti
^ modnega svilenega blaga
m
največja izbera
pri
Alojziju Persche
Pred Škofijo St. 21. LJubljana.
c. in kr. apost. Veličanstva.
Na najvišje povelje ffjeg.
XXXVI. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija ed^e^fSb^onito 18.435dobitkovvgofovini
v skupnem znesku 5I2.980 kron	1802 10—4
Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 15. decembra 1904. — Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrssse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih v menjalnicah •	itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.	«1
^f^ Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
__
t

Nflivpria 72lnff3 naWša in najcenejša tvrdka za naj vetja MlUga, naročevanje ozir. nakupovanje *
CopiČev za pleskarje, sobne slikarje,
zidarje in mizarje. Lakov, pristr ih angleških, za vo sove.
Emajlne prevlake, pristne, v
posodicah po */,, l/4 7» in 1 kg.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino tipežno m najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega, brezi*™-
nega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega %s vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 63
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sch5nf<jida.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
sajamčeco trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih bar?, firnežev, lakov in steklarskega kleja ====== v Ljubljani.	=
jfumberško, belgijsko in šiesijsko platno v vseh slinah, namisni prti, serviete, brisalce, šepni robci, sifoni in pavolnato blago.
Švicarske vesenine.
Perilo & opreme nevest
3a hotele in restavracije
Si^sr* po izvirnih tvorniških cenah. %
Jsborno blago!	Velika isbera.
Priporočam se preč. duhovščini in si- P- n. občinstvu v obilni obisk-
y Velespoštovanjem
Anton $arc>
specialna trgovina
v ljubljani, Petra cesta štev. 8. 809 62-22
^^ Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo
p XGT veliko zalogo "2SK |
I j/a/tt/rte, srebrnine, -fr) briljantov, diamantov I9
d
in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po
<L
a
najnišjih cenah.
Za mnogobrojen obisk 5S najuljudneje priporoča S spoštovanjem	1643 27—13
tfarol }(0SaJ(, slatar	JV
Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5,	J
Saiošnilt c. kr. avstrijskih drjavnih uradnikov. ^^^
r
iVflfi DOGflfl
mizarski mojster v LJubljani, (Medjatova hiša Stev. 19)
priporoča
svojo bogato
1
zalogo hišne oprave.
... '
-
iMji^jfi"
I___


Spalne terjedilno i
sobe za salone.
Divane vsake vrsto.
Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd.
m *».	k i ji*, n« točno JLmm^jr*««* ■*J|«>-|«>.
Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 60
3* O
e>
e
i
1L
n
Ogledite si pri nakupu
H&...
»or Novo doš/o
modno blago največje izbere, 120 cm široko, met. od 45 kr. do gld. 4'50, svile in baršunov met. od 65 kr. napr., flaneli 70 cm široki met. od 19 kr. naprej. Sukna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in čipk. Žensko in moško perilo: srajce od 39 kr. naprej, kravate, pletenine in dežniki. Velika izbera preprog in posteljnih garnitur. ^ 10i0 52-22
Novo vpeljano!
i 1- i i ♦ »■»■»■»-f .f.f■»■»■»■»■»■+++
Konfekcija za dame! kakor: bluze (lastni izdelek), krila, površne jopice (Paletote) i. t. d.
po znano nizkih cenah!
Dobiva se edinole i Priflin^ip Ljubljana pri tvrdki psps 11« 1 I IHIUlIv Mestni trg rs
TC