PoStnlna plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96‘—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
84.
kos.
V LJUBLJANI dne 19. oktobra 1938.
Letnik
IX.
VSEBINA: 50fi. Uredba o Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije.
50". Uredba o rudarsko-geološkem odboru.
508. Pravilnik o delu in poslovanju v Nacionalnem institutu za gorivo in rude.
500. Odredba o prevedbi kemičnega laboratorija oddelka za upravo drž. rudniških podjetij v Sestav oddelka za vrhovni rudarski nadzor kot odsek z nazivom »Nacionalni institut za gorivo in rude 510. Razne objave iz »Službenih novin«.
83. kosu »Službenega lista« z dne 15. oktobra 1938. je priloženo kazalo za I. polletje 1938. (kosi 1—52).
Uredbe osrednje vlade.
50«.
Na podstavi § 16. zakona o Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije in po soglasnosti ministrskega sveta predpisujem tole
uredbo
o Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije.*
I.	Naloga in razdelitev Geološkega instituta.
Člen 1.
Geološkemu institutu je naloga:
a) da sistematično proučuje geološko sestavo in zlog maše države, njenih rud in ostalih rudnin, rudninskih in navadnih vrelcev in podzemskih vodš;
b) da agrogeološko in pedološko proučuje vso državo;
c) da geološko, agrogeološko in pedološko kartira hašo državo na zemljevidih manjših in večjih meril za splošne in posebne namene;
č) da opravlja vse posle iz uporabne geologije, ki so potrebni državnim, samoupravnim ali zasebnim zahodom ali posameznikom, in da oddaja nasvete in mne-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne ' 15. julija 1938., št. 157/L1I/419. — Zakon gl. »Službeni UsU št. 252/41 iz 1. 1931.	....
nja glede geoloških in pedoloških razmer po teh vprašanjih;
d) da izdaja geološke, agrogeološke, pedološke in rudarske karte večjih in manjših meril za gospodarske in znanstvene namene;
e) da objavlja znanstvena dela iz geologije, uporabne geologije, paleontologije, mineralogije, petrografije, rudarstva, agrogeologije in pedologije;
f) da zbira mineraloški, petrografski, paleontološki in pedološki material, iz katerega sestavlja muzejske zbirke kot podstavo geološkim, agrogeološkim in pedološkim kartam, in ki služi za znanstvena proučevanja;
g) da ustanavlja zbirke, ki služijo za razlaganje geoloških, agrogeoloških in pedoloških razmer in rud naše države, kakor tudi da te zbirke vzdržuje.
Člen 2.
Geološki institut se deli na tčle odseke:
a) geološko-paleontološki odsek;
b) mineraloško-petrografski odsek;
c) odsek za uporabno geologijo;
č) agrogeološko-pedološki odsek;
d) administrativni odsek.
Poleg gorenjih odsekov ima institut tudi svoj muzej, v katerem se hranijo muzejske zbirke vseh odsekov.
Posamezni odseki se po potrebi in možnosti delijo lahko tudi na pododseke. Odseke, pododseke in muzej vodijo šefi, ki jih določi direktor instituta.
Člen 3.
Če se pokaže potreba in se zagotovijo zadostna sredstva, ustanovi minister za prosveto lahko na sedežu vsake banovine oddelek Geološkega instituta. Krajevna pristojnost oddelka obsega ozemlje banovine, na katere sedežu je oddelek. Stvarna pristojnost oddelka obsega
vse posle iz člena 1. te uredbe, ki jih dodeli oddelku direktor Geološkega instituta.
Oddelki Geološkega instituta se ustanavljajo z od* lokom ministra za prosveto na predlog direktorja Geološkega instituta. Oddelki se vzdržujejo iz državnega proračuna in iz vsot, ki jih dajejo banovine v ta namen oddelkom iz svojega proračuna na razpolago (§ 4. zakona o Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije).
Oddelki so pod upravo Geološkega instituta v Beogradu. Oddelkom načelujejo upravniki, ki jih postavlja po zaslišanju bana in direktorja Geološkega instituta minister za prosveto. Upravnik oddelka mora biti geolog. Strokovno, administrativno in pomožno osebje se postavlja po zakonu o Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije in po zakonu o uradnikih.
II.	Osebje Geološkega instituta.
Clen 4.
Osebje Geološkega instituta je:
a) strokovno, ki ga sestavljajo direktor, geologi, agrogeologi, pedologi, kemiki, inženirji in strokovni asistenti;
b) administrativno, ki ga sestavljajo knjigovodja, pisarji, pripravniki in arhivski uradniki;
c) pomožno, ki ga sestavljajo risarji, preparatorji In laboranti.
Clen 5.
Dolžnosti direktorja so:
a) da vodi in nadzira vse posle Geološkega instituta tako v institutu samem kakor tudi pri delu na terenu;
b) da je v tesni zvezi z državnimi zavodi, katerim je do dela Geološkega instituta;
c) da zastopa institut pri vseh zavodih in podjetjih, fci so z njim v zvezi;
č) da vsako leto predloži pristojnemu ministru poročilo o poslovanju instituta.
Clen G.
Po potrebi in na predlog direktorja instituta določi minister za prosveto enega geologa instituta, ki poleg redne dolžnosti pomaga direktorju in ga ob njegovi odsotnosti zastopa.
Clen 7.
Strokovno osebje Geološkega instituta opravlja geološke in vse ostale strokovne posle instituta. Direktor določi izmed strokovnega osebja šefe posameznih odsekov, pododsekov in muzejev instituta, ki jih le-ti vodijo po naredbah in navodilih direktorja.
Poleg stalnega strokovnega osebja se morejo po potrebi za opravo del instituta poklicati tudi strokovnjaki izven instituta kot stalni ali začasni sodelavci, predvsem upravniki geoloških institutov na univerzah in univerzitetni predavatelji. Dokler delujejo pri poslih instituta, veljajo zanje določbe zakona o Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije in te uredbe.
III.	Delo na terenu in v institutu.
Clen 9.*
Clen 10.
Dela na terenu vodi direktor; direktor tudi nadzira ta dela. Zato obhaja vsa terenska dela in kontrolira delo vseh terenskih sekcij in daje na terenu samem navodila za nadaljnja dela. Po potrebi in po direktorjevi naredbi smejo šefi posameznih odsekov nadzirati terensko delo osebja svojega odseka.
Clen 11.
Ko se določi po geološkem odboru (§ 12. zakona n Geološkem institutu) delovni načrt za vsako leto, izdela direktor razpored, po katerem naj strokovno osebje instituta in sodelavci opravljajo dela na terenu. Za vsakega strokovnega udeleženca prt teh delih se določi meja terena, ki ga mora proučiti in kartirati, ali pa da natančno določena naloga iz uporal ie geologije in pedologije, ki jo mora opraviti. V obeh primerih se približno določi tudi čas, v katerem naj se ta posel dokonča. Ce se pokaže, da je teren kompliciran in težko dostopen in da se v določenem času ne da nadrobno proučiti in natančno kartirati ali pa dana naloga opraviti, sme direktor določeni rok podaljšati, ko se iz predloženega poročila o dotedanjem delu uveri, da dela zares ni bilo mogoče dokončati v določenem času.
Clen 12.
Ce je zaradi natančnejše določitve posameznih geoloških formacij in natančnejšega kartiranja potrebno, opravljati proučevanje tudi izven določenih mej, se sme to vršiti samo po predhodni odobritvi direktorja. Brez take odobritve se potni stroški, dnevnice in doklade za čas, prebit zunaj določenih mej, ne smejo izplačati.
Clen 13.
Direktor sme strokovnemu osebju instituta, ki bi želelo opravljati svoje posebne študije zunaj terena, določenega z delovnim načrtom za tisto leto, dovoliti, da prebije največ mesec dni na izbranem terenu. Za ta čas se mu ne računajo in ne izplačujejo potni stroški, dnevnice in doklade. To odobreno odsotstvo se ne všteje v letni odmor.
Clen 14.
Vsak strokovni delavec (člen 9.) mora poslati med delom na terenu vsakih 15 dni direktorju instituta P°; ročilo o opravljenem delu v tem času kakor tudi delovni načrt ^a naslednjih 15 dni. Ce sta udeležena v enem odseku dva ali več udeležencev, pošljejo skupno poročilo. Tudi je vsak strokovni delavec na terenu dolžen prijaviti direktorju vsako spremembo stalnega bivališča.
Clen 15.
Za ves čas, dokler traja delo na terenu, mora vsak udeleženec, najsi je sam ali skupaj z drugimi, voditi dnevnik, v katerem zaznamuje vsak dan odkazani po1 tega dne in vse opazbe v tem dnevu. Direktor instituta predpiše natančnejša navodilu za voditev tega dnevnika.
Clen IG.
Strokovno osebje instituta in sodelavci so dolžni ves čas dela na terenu zbirati po vrsti posla, ki ga opravljajo, mineraloški, petrografski, stratigrafski, Pa' leontološki, agrogeološki in pedološki material. Od vsakega kamenja in od vseh njegovih zvrsti, najsi je mag* nia^ko ali peiimentskp kamenje, se niom .vzeti V}'1' •
Delo na terenu opravljajo strokovno osebje in sodelavci instituta (po potrebi pa tudi pomožno osebje), kadar koli to terjajo potrebe instituta in dopuščajo vremenske razmere in sredstva, ki jih ima institut.
* Clen 8. x. iziimUiU ni^j^u, — Op. ur,
merek predpisane velikosti in oblike. Prav tako je obvezno zbirati ves ostali material, ki bi utegnil biti kake koristi za muzej instituta.
Direktor instituta predpiše navodila o vzemanju primerkov, njih velikosti in obliki. Ves zbrani material se pošilja po seznamu ali pa se izroči po povratku s terena muzeju instituta.
Clen 17.
Za delo na terenu	prejemajo	osebje instituta	in
sodelavci dnevnice in povračilo ostalih stroškov po določbah uredbe o potnih in selitvenih stroških državnih uslužbencev; le da gre strokovnemu osebju instituta in sodelavcem namesto povračila za izredne stroške za prevoz in prenos orodja in ostalih stvari, potrebnih za delo na terenu, kakor tudi zta prenos zbranih primerkov kamenja, rud in ostalega	materiala	za študij	in muzej
instituta, posebna dnevna doklada. Višino te doklade določi minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance.
Clen 18.
Osebje instituta in sodelavci ne smejo napravljati zbirk za svoje zasebne namene iz materiala, ki so ga zbrali pri službenem delu na terenu. Ce se ugotovi, da je kdo od osebja instituta to vendarle storil, se uporabijo nanj disciplinske določbe. Sodelavci nehajo v takem primeru biti dalije sodelavci; smejo pa zbirati obenem za zbirke institutov, pri	katerih so	stalno na	službi,	če
ni to na škodo zbirkam	Geološkega	instituta.
Clen 19.
Ves zbrani material je last instituta in se inventari-zira v muzejskem inventarju. Prav tako postanejo last instituta tudi vsi dnevniki, profili, fotografski posnetki in geološke, agrogeološke in pedološke karte, izdelane na terenu. Zato morajo strokovno osebje instituta takoj po opravljenem terenskem delu za to leto, najdalj pa v mesecu dni po povratku v stalno bivališče, sodelavci pa v treh mesecih osebno izročiti ali poslati institutu ves material, omenjen v tem členu, in dobe za to reverz.
Ves ta material se takoj inventarizira in hrani v posebnem oddelku institutskega arhiva. Po opravljeni inventarizaciji se sme ta material radi nadaljnje obdelave in študija proti reverzu zopet izročiti, toda največ za tri mesece, in sicer izključno le tistemu, ki ga je bil izročil. Z odobritvijo direktorja se sme ta rok tudi podaljšati.
Clen 20.
Po opravljenem letnem delu na terenu, najdalj pa v mesecu dni po povratku v stalno bivališče je osebje instituta dolžno podati direktorju instituta obširno in nadrobno poročilo, v katerem morajo biti razloženi izsledki celotnega proučevanja na terenu. Sodelavci so dolžni predložiti to poročilo v dveh mesecih.
Clen 21.
Osebje instituta je dolžno med zimskimi meseci yrediti, določiti in po možnosti proučiti ves material, ki ie bil zbran med terenskim delom za to leto, vsekakor Pa toliko, kolikor je to potrebno, da se brez ovire dokonča izdelava geološke, agrogeološke in pedološke karte 'ega dela terena in omogoči nadaljnje uspešno delo na °kolnem terenu.
Clen 22.
Strokovno osebje instituta sme na zahtevo zasebnih zavodov in posameznikov opravljati na terenu in v laboratoriju vse posle svoje stroke, kolikor to ne ovira normalnega dela v institutu, če to direktor dovoli. Izsledki tega proučevanja se priobčijo zasebnim zavodom in posameznikom v obliki uradnega poročila instituta. Pogoje, po katerih se opravljajo ti pošli, predpiše direktor instituta in veljajo, ko jih odobri minister za prosveto.
Clen 23.
Geološki institut izdaja tčle publikacije:
a) poročilo direktorja Geološkega instituta o letnem delu osebja in sodelavcev. V njem se navedejo vse spremembe, ki se tičejo notranje ureditve, kakor tudi spremembe pri osebju;
b) vestnik Geološkega instituta, kot letno publikacijo. V njem se natisnejo predvsem tista dela, ki prikazujejo izsledke, ki so jih dognali Člani in sodelavci Geološkega instituta, nato pa tudi dela ostalih domačih in tujih strokovnjakov, ki se nanašajo na geologijo, agro-geologijo in pedologijo naše države;
c) razprave Geološkega instituta, kot periodično publikacijo. V njih se natisnejo monografska dela iz geologije, paleontologije, mineralogije, petrografije, uporabne geologije, agrogeologije in pedologije v zvezi s proučevanjem posameznih strok in objektov;
č) geološke, agrogeološke in pedološke karte kraljevine Jugoslavije, pregledne, detajlne in specialne v raznih merilih;
d) tolmači k geološkim, agrogeoloŠkim in pedološkim kartam, ki vsebujejo najglavnejše podatke za čitanje kart in o objektih gospodarskega pomena;
e) posebne publikacije, ki se jim določi vsebina po potrebah in razmerah.
Clen 24.
Osebje instituta in sodelavci so dolžni izsledke svojega proučevanja, dalje tudi posebne študije in monografije, izdelane na podstavi proučevanja na terenu in proučevanja materiala, zbranega med terenskim delom, objavljati v izdajah instituta, omenjenih v členu 23. te uredbe. Samo z odobritvijo direktorja se smejo posebne študije objavljati tudi drugje; tedaj pa se mora izrečno navesti, da se je opravilo proučevanje po nalogu in iz sredstev instituta in da je bila dobljena odobritev direktorja instituta, da se sme študija objaviti izven insti* tutskih izdaj.
Clen 25.
Poleg pismenega poročila po dokončanem terenskem delu je osebje instituta dolžno podati tudi ustni referat o svojem delu na terenu in o dobljenih izsledkih na konferencah, ki so v Geološkem institutu. Konference sklicuje iii vodi direktor ali pa geolog, ki ga nadome-stuje. Konferenc se mora udeleževati vse prisotno strokovno osebje instituta, prisostvovati pa smejo tudi sodelavci kakor tudi tisti strokovnjaki, ki jih direktor posebej povabi. Seje niso javne.
Nobeno poročilo niti kako drugo delo ali študija osebja instituta se ne sme objaviti v publikacijah instituta, če se poprej v teh sejah ne poroča o tem. O natisku del sodelavcev in ostalih strokovnjakov odloči uredniški odbor, ki ga sestavljajo direktor instituta in še trije člani, ki jih določi direktor izmed strokovnega osebja.
Vestnik instituta se izdaja pod uredništvom direktorja instituta.
Člen 26.
Strokovne konference se skličejo, kadar koli je potreba po njih. Sklicuje jih direktor ali njegov namestnik, ki jih vodi. Pri teh konferencah zasliši direktor mnenje udeležencev v tehle primerih:
a) ko sestavlja delovni načrt Geološkega instituta za naslednje leto;
b) ko da geološki odbor generalne smernice za delo, zlasti glede zahtev posameznih državnih uradov; konferenca vzame te splošne smernice v delo in poda po njih predloge za nadrobni delovni načrt na terenu;
c) ko je treba na zahtevo državnih, samoupravnih in zasebnih zavodov in posameznikov določiti izvedence o važnejših strokovnih vprašanjih;
č) ko se odloča o porazdelitvi kreditov za izvajanje terenskih del, o nabavi knijig, časopisov, instrumentov in ostalega materiala in inventarja, ki je potreben Geološkemu institutu;
d) ko se izbira osebje Geološkega instituta, ki naj se postavi pri institutu ali po banovinah;
e) ko se določajo sodelavci Geološkega instituta;
f) ko se delegirajo člani geološkega instituta za geološke kongrese, razna posvetovanja ali zborovanja;
g) ko se sestavlja proračun za prihodnje leto;
h) ko se obravnavajo znanstvena dela in izsledki, ki so ijih dognali posamezni člani instituta, in
i) kadar želi direktor, da da strokovnemu osebju instituta kaj na znanje.
Zapisnik na konferencah spisuje eden izmed udeležencev konference, ki ga določi direktor. Po sklepu konference se smejo posamezni zapisniki, ki so značilni po svoji vsebini, tiskati kot posebna publikacija.
IV.	Sredstva Geološkega instituta.
Člen 27.
Sredstva Geološkega instituta sestoje:
a) iz rednih sredstev, določenih v državnem proračunu;
b) iz posebnih sredstev, dobljenih:
1. od dotacij posameznih državnih ali samoupravnih naprav radi izvrševanja del po posebnih nalogah teh naprav, kakršna so: opravljanje predhodnih geoloških, agrogeoloških in pedološkili del na terenu, konzultiranje, ekspertize, oprave analiz, izdelava preparatov, kopiranje načrtov in kart, in vseh ostalih podobnih del, ki povzročajo stroške, a niso predvideni v državnem proračunu za Geološki institut;
2. od prodaje institutskih publikacij;
3. od dohodkov, dobljenih za delo osebja instituta na zahtevo posameznikov in zasebnili zavodov.
Poraba teh posebnih dohodkov za potrebe Geološkega instituta se predpiše s posebnim pravilnikom (§ 3. zakona o Geološkem institutu).
Člen 28. '
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko ee razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 22. junija 1938.; I. št. 20.498.
Minister za prosveto Dim. Magarašcvič s. r.
Ministrski svet se ije v seji z dne 22. junija 1938. izrekel soglasnega s prednjo uredbo o Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije po § 16. zakona o Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije v zvezi s § 2., odst. 2., zakona o ukinitvi, spremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo.
V Beogradu dne 22. junija 1938.; M. S. št. 633.
Namestnik predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle, minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
(Slediijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
— >■»
507.
Na podstavi § 90. finančnega zakona za proračunsko leto 1937./38. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike tole
uredbo
o rudarsko-geološkem odboru.*
Člen 1.
(*) Pri ministrstvu za gozdove in rudnike se ustanavlja odbor za rudarsko geologijo.
(-') Odboru je naloga proučevati vse rudne pojave in rudišča v kraljevini Jugoslaviji, ugotoviti njih geološke razmere, vsebino in rudarsko-gospodarsko vrednost in tako izdelati rudni kataster kraljevine Jugoslavije.
V ta namen:
1. proučuje neraziskane rudne pojave kakor tudi rudišča z že odprtimi rudniki;
2. zbira podatke, potrebne za poznavanje in oceno rudišč, in ugotavlja vse činjenice in sredstva, od katerih je odvisna njih eksploatacija;
3. preskuša zbrano gradivo v znanstvenih institutih in laboratorijih;
4. se bavi s splošnimi vprašanji rudarske geologije;
5. priobčuje dobljene izsledke, znanstvene prispevke, obvestila in mnenja o rudah in rudiščih v državi in o rudarski geologiji vobče kakor tudi prikaze tujih del v posebnih publikacijah, bodisi kot občasnih izdajah bodisi kot posebnih monografijah;
6. izdeluje in izdaja nadrobne in pregledne rudarsko-geološke zemljevide;
7. izvršuje vsa opravila, oddaja mnenja in določa postopke, ki utegnejo koristiti izvrševanju njemu poverjene naloge.
Člen 2.
(■) Člani odbora morejo bili strokovnjaki, ki se ba-vijo z rudarstvom, z občno ali rudarsko geologijo, ali pa so se s svojim delovanjem odlikovali v kateri izmed ved, ki so nanašajo na rudarstvo. Število članov ni omejeno.
(a) Člane odbora postavlja minister za gozdove i11 rudnike za dobo treh let.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna
11.	decembra 1937., št. 283/LXXXl/636.
(s) Minister za gozdove in rudnike je predsednik odbora, načelnik oddelka za vrhovni rudarski nadzor pa njegov namestnik.
(4) Članstvo v odboru je častno.
Clen 3.
Za delo na terenu, v laboratorijih in za vsak drug posel, ki je v zvezi z njegovo nalogo, uporablja odbor kot sodelavce lahko tudi druge osebe (izven odbora), ki imajo pogoje za to.
Clen 4.
0) Radi skupnega delovanja za zastavljeno mu nalogo je odbor po potrebi v zvezi z ministrstvi, državnimi strokovnimi ustanovami in znanstvenimi institucijami. Pri teni sodelovanju si morajo vsi vzajemno:
1. dajati na razpolago vse svoje podatke in izvršena dela;
2. opravljati na zahtevo dela in raziskave;
3. dajati na razpolago svoje osebje.
(-) Ce se opravljajo dela na zahtevo odbora, trpi potrebne stroške odbor sam.
Clen 5.
Sredstva odbora so:
1. državna dotacija za potrebe odbora;
2. darila in podpore zasebnikov in ustanov;
3. dohodki od prodanih publikacij.
Clen 6.
Iz sredstev odbora in po nalogu predsednika se izplačujejo:
1. stroški terenskih del in raziskav kakor tudi izdatki za laboratorijska preskušanja;
2. tiskanje in izdajanje publikacij in zemljevidov;
3. honorarji«za delo in publikacije;
4. potni stroški članom odbora in sodelavcem, ki potujejo za račun odbora.
Clen 7.
(') Člani odbora odrede lahko izvrševalni odbor, v katerega spadata poleg predsednika odbora ali njegovega namestnika še najmanj dva člana iz Beograda, in ki posluje v imenu odbora v mejah njegovih pravic in dolžnosti.
(■) Za administracijo posluje pri oddelku za vrhovni rudarski nadzor tajništvo odbora. Osebje tajništva se postavlja izmed uslužbencev oddelka za vrhovni rudarski nadzor.
Clen 8.
(') Minister za gozdove in rudnike predpiše na predlog odbora pravilnik o poslovanju odbora.
O Za upravljanje sredstev odbora in opravljanje izdatkov predpiše minister za gozdove in rudnike pravilnik soglasno z ministrom za finance.
Clen 9.
(') Stroški odbora se poravnavajo, dokler se ne določijo s proračunom, po odlokih ministra za gozdove in rudnike v soglasju z ministrom za finance iz prihrankov Pri materialnih razhodkih proračuna razhodkov za ministrstvo za gozdove in rudnike. Ce bi ta sredstva ne zadoščala, se pooblašča minister za finance, da sme na bredlog ministra za gozdove in rudnike v ta namen odobriti kredile iz proračuna rezervnih kreditov.
(s) Materialni izdatki za odborovo administracijo obremenjajo materialne izdatke oddelka za vrhovni rudarski nadzor.
Clen 19.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 25. novembra 1937.; M. s. št. 969.
Minister za gozdove in rudnike
B. Kujinnlžic s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
508.
Na podstavi člena 8. uredbe o Nacionalnem institutu za gorivo in rude predpisujem tale
pravilnik
o delu in poslovanju v Nacionalnem institutu za gorivo in rude.*
Clen 1.
Nacionalni institut za gorivo in rude ima kot posebna delovna enota v sestavu oddelka za vrhovni rudarski nadzor svoj lasten vložni zapisnik in svoj pečat.
Clen 2.
Vsi predmeti, ki se pošiljajo Nacionalnemu institutu, se vpišejo v vložni zapisnik, upravnik pa dodeli vpisani predmet na delo tstenui razdelku, ki je za dotični predmet pristojen. Referate, mnenja in administrativne spise podpisuje upravnik, analize in potrdila o njih pa upravnik s sopodpisom pristojnega starešine razdelka.
Clen 3.
V pristojnost razdelka za gorivo spadajo:
a) analize trdnega, tekočega in plinskega goriva kakor tudi proizvodi iz istih, maziva, katran idr.;
b) študije in referati o vsem, kar se tiče goriva.
V pristojnost razdelka za rude spadajo:
a) analize rud, kovin, njih spojin in zlitin;
b) Študije in referati o rudah, o predelavi rud, o kovinskih zlitinah, kovinah ipd.
Sem spadajo tudi raziskavauja voda za kotle in za drugo tehnično rabo.
Clen 4.
Razdelek za gorivo in razdelek za rude osnujeta vsak zase knjigo za analize in posebne vpisnike za analize po vrstah premoga in drugih snovi za gorivo in rude, tako da je moči ob posebnih študijah in referatih takoj dobiti pregled o potrebnih podatkih.
Enako vpisnikom za analize osnujeta oba razdelka vpisnike za vse druge predmete, zlasti o strokovnih refe-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. maja 1938., št. 116/XXXVI/279.
ralih, študijah in mnenjih, da se ob vsakem Času lahko najde vsak predmet.
Na koncu proračunskega leta izdelata oba razdelka za letno poročilo vsak posebej pregledno poročilo o svojem poslovanju in izsledkih in obdelata pri tem posebno zanimive predmete in pojave.
Clen 5.
Državne, samoupravne in zasebne ustanove kakor tudi zasebniki predlože vlogo za analizo z ogledkom (vzorcem) naravnost Nacionalnemu institutu za gorivo in rude.
V vlogi morajo biti navedeni tile podatki:
1. s katerega kraja so bili ogledki vzeti;
2. količina predloženih ogledkov;
3. kdo je odvzel ogledke;-
4. kakšna analiza se zahteva in na katere elemente;
5. ali želi predlagalec analize poleg analize tudi še kako strokovno mnenje;
6. ali želi predlagalec analize, da se mu ogledek po opravljeni analizi zapečaten hrani več ko dva meseca, kakor je predpisano v členu 8. tega pravilnika.
Za vsako zahtevano analizo se pobere vnapred pristojbina, ki je predpisana s cenovnikom za delo v Nacionalnem institutu za gorivo in rude, za kar se izda vlo-žilcu vloge predpisana pobotnica.
Ce nastanejo med delom spremembe, po katerih se pristojbine zvišajo, se na isti način pobere zvišek, ko se analiza opravi.
Clen 6.
Vloga za analizo ste vpiše v vložni zapisnik, upravnik pa jo pošlje pismeno z odlokom pristojnemu razdelku v delo.
Starešina razdelka vzame predmet v delo sam ali pa ga pismeno dodeli kemiku.
Po opravljeni analizi pošlje kemik starešini razdelka pismeno izid preskušnje, ki ga podpiše. Starešina razdelka pregleda izid preskušnje in ga pošlje s svojim podpisom upravniku, ki izdela poročilo o uspehu analize in to poročilo s svojim podpisom in sopodpisom starešine razdelka overi. To poročilo se vroči prosilcu pismeno.
Ce stranka posebej zahteva, naj se ji izda namesto poročila potrdilo, se ji izda le-to s podpisom upravnika in sopodpisom starešine razdelka.
Clen 7.
Radi lažje administracije se izdelajo tiskani obrazci za vloge, poročila in potrdila.
Obrazci za vloge se oddajo strankam brezplačno ob predložitvi ogledkov v analizo. Ti obrazci niso obvezni; če pa prosilec ne poda vloge na tiskanem obrazcu, mora navesti v svoji vlogi podatke, ki jih predpisuje člen 5. tega pravilnika.
Clen 8.
V analizo predloženi ogledki se hranijo po uradni dolžnosti dva meseca po opravljeni analizi. Po tem roku se ogledki uničijo. Izjema so samo ogledki, ki so za institut posebnega pomena.
Superanalize se smejo zahtevati najdalj v dveh mesecih od dne, ko je interesent (stranka) izid analize vzel na znanje. Po opravljeni superanalizi se ogledki uničijo.
Clen 9.
Posebne študije in elaborati se izvajajo pod upravnikovim vodstvom ob sodelovanju starešine pristojnega razdelka. Za taka dela je potrebna poprejšnja odobritev načelnika za vrhovni nadzor, kateremu je po opravljenem poslu predložiti poročilo.
Clen 10.
Upravnik, starešini razdelkov in strokovno osebje Nacionalnega instituta za gorivo in rude skrbijo vsak v svojem področju za kar najuspešnejše izvrševanje nalog iz členov 2. in 3. uredbe o Nacionalnem institutu za gorivo in rude.
V upravnikovo dolžnost spada ureditev strokovne knjižnice Nacionalnega instituta in njeno zakladanje.
Clen 11.
Upravnik opravlja s starešinama razdelkov dolžnosti uredniškega odbora za strokovne publikacije Nacionalnega instituta.
Clen 12.
Pomožno osebje Nacionalnega instituta se deli na strokovno-tehnično in na administrativno. Med strokov-no-tehnično pomožno osebje spadajo: kemiki, osebe s srednješolsko izobrazbo pri strokovno-tehničnem delu in laboranti. To osebje razporeja načelnik za vrhovni rudarski nadzor.
Med administrativno osebje spadajo liste osebe, ki opravljajo povsem administrativno poslovanje: vpisovanje v vložni zapisnik, skrb za arhiv instituta, strojepisno poslovanje in služitelji, ki skrbe za snago v Nacionalnem institutu. To osebje je neposredno pod upravnikom in se ne razporeja po razdelkih.
Clen 13.
Pripravniki-kemiki so dolžni prebiti v svoji pripravljalni dobi po leto in pol v vsakem razdelku; po opravljenem strokovnem državnem izpitu in dobljeni uradniški skupini se razporede na stalno delo v enem izmed razdelkov.
Za izvrševanje te določbe skrbi upravnik.
Člen 14.
Na koncu vsakega proračunskega leta je dolžen podati upravnik strokovnemu svetu izčrpno pismeno poročilo o poslovanju instituta v minulem letu in v glavnih potezah delovni načrt za naslednje proračunsko leto. S tem letnim poročilom predloži upravnik tudi pismeno poročilo specialnega računovodstva in blagajne o finančnem stanju sklada na koncu minulega proračunskega leta.
Clen 15.
Zaupni vložni zapisnik in zaupni arhiv oskrbuje osebno upravnik, dela zaupnega značaja pa se opravljajo v Nacionalnem institutu pod kontrolo in vodstvom upravnika.
Clen 16.
Vsi inventarni predmeti se vpišejo v inventarno knjigo Nacionalnega instituta za gorivo in rude, ki jR Prl ekonomatu ministrstva za gozdove in rudnike. Duplikat te inventarne knjige je radi osebne kontrole in razvida pri upravniku Nacionalnega instituta za gorivo in rude.
Potrošni material se nabavlja po določbah zakona ° državnem računovodstvu.
Oskrbovalec potresnega materiala vodi za prejeti material knjigo potresnega materiala; ta pa se oddaja na podstavi žalitev, ki jih podpišeta upravnik in oseba, ki zahteva material za uporabo.
Na koncu vsakega proračunskega leta se po primerjavi s knjigo prejemkov in zahtev o odduneni materialu med letom zahtevnice uničijo.
Clen 17.
Strokovnjakom izven tega instituta se dovoli delo v laboratoriju Nacionalnega instituta na predlog upravnika in po odobritvi načelnika za vrhovni rudarski nadzor. Dovolitev za tako delo se daje samo takim osebam, ki se bavijo s proučevanjem radi študija splošnega pomena za znanstveno-tehnično spopolnjevanje iz področja Nacionalnega instituta, z obveznostjo, da izdelane študije v enem primeiku odstopijo Nacionalnemu institutu bodisi za objavo v strokovnih publikacijah Nacionalnega instituta bodisi kot prilogo za druge študije iz te stroke.
Za tako delo iz prednjega odstavka se pobira odškodnina za potrošeni material po lastni ceni z dodatkom 20% za režijo.
Člen 18.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v »Služ-benih novinah«.
V Beogradu dne 5. maja 1988.; II. R. št. 1670.
Minister za gozdove in rudnike B. Kujundžič s. r.
509.
Nacionalni institut
za gorivo in rude.*
Minister za gozdove in rudnike je z odločbo II. R. št. 1249 z dne 1. aprila 1938. na podstavi členov 1. in 9. uredbe o Nacionalnem institutu za gorivo in rude, izdane na podstavi § 90. finančnega zakona za leto 1937./38., radi pravilnega poslovanja in ustroja instituta odredil, naj se z dnem 1. aprila 1038. sedanji kemični laboratorij oddelka za upravo državnih rudniških podjetij pri ministrstvu za gozdove in rudnike prevede v sestav oddelka za vrhovni rudarski nadzor pri ministrstvu za gozdove in rudnike kot odsek z nazivom »Nacionalni institut za gorivo in rude«.
Iz pisarne, oddelka za vrhovni rudarski nadzor pri ministrstvu za gozdove in rudnike, v Beogradu dne 30. aprila 1938.; II. R. št. 1249.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne !0. maja 1938., st. 103. — Uredbo gl. »Si. liat« št. 504/83 k leta 1938.
510.
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 180 z dne 11. avgusta 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. julija
1938., št. 20.790/1 V, so bili premeščeni: v glavno carinarnico v Beogradu: Radosavljevič S t e v a n , carinski višji kontrolor VI. položajne skupine carinarnice I. reda na Jesenicah; v centralno carinsko blagajno v Dubrovniku: za carinskega višjega inšpektorja V. položajne skupine in šefa blagajne Cvitkovič Bogdan, carinski višji inšpektor iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru; v glavno carinarnico v Ljubljani: za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Cvijetič Stanko, carinski višji kontrolor iste položajne skupine carinarnice I. reda v Koprivnici; v glavno carinarnico v Mariboru: za višja carinska kontrolorja VI. položajne skupine Vagaci Edvard, carinski inšpektor iste položajne skupine in upravnik carinarnice
I.	reda v Virovitici ter Š v a g 1 i Č Zvonimir, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice na Sušaku; za carinskega kontrolorja VII. položajne skupine Pavlovič Dragoljub, carinski kontrolor iste položajne skupine carinarnice I. reda v Gornji Radgoni; v glavno carinarnico na Sušaku: za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Matunovič Ivan, carinski višji kontrolor iste položajne skupine carinarnice 1. reda na Rakeku; v carinarnico I. reda v Bibinju: za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Gleščič Venčeslav, višji carinski kontrolor iste položajne skupine carinarnice I. reda na Rakeku; v carinarnico I. reda v Vršcu: za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Grujič Vojislav, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Ljubljani; v carinarnico I. reda v Djevdjeliji: za carinskega kontrolorja VII. položajne skupine Sajko Maksimilijan, carinski kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Ljubljani; v carinarnico I. reda na Rakeku: za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Sor Mar sel, carinski višji kontrolor iste položajne skupine carinarnice I. reda v Šibeniku, vsi po službeni potrebi.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. julija
1938., št. 74.059, sta bila premeščena: Janežič Josip, računski inšpektor VI. položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani, v oddelek za državno računovodstvo ministrstva za finance; Drofenik Ferdinand, računski kontrolor VIL položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani, v vrbasko finančno direkcijo v Banji Luki, oba po službeni potrebi. ’
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 25. julija 1938. je bil preveden na prošnjo Okršlar Jože, administrativni zvaniČnik I. kategorije 3. položajne skupine s prvim periodnim poviškom, za pomožnega risarja X. položajne skupine z drugim periodnim poviškom pri gradbenem oddelku železniškega ravnateljstva v Ljubljani.
številka 1S1 z dne 12. avgusta 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. juliji
1938., št. 79316, sta bila postavljena Fister Josip, sodnik okrajnega sodišča VII. položajne sku-piue y Radovljici, in Golouh Ciril, sodnik okraj*
nega sodišča v Krškem, za okrajna sodnika VI. položajne skupine.
Številka 182 z dne 13. avgusta 1938.
Z odločbo ministra za kmetijstvo z dne 22. julija
1938., št. 59718/1, je bil premeščen na prošnjo Bergant Josip, sreski veterinarski pristav Vlil. položajne skupine sreskega načelstva v Murski Soboti, v jsti lastnosti h kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
Z odločbo ministra za finance z dne 12. julija 1938., št. 18502/IV, so bili premeščeni: v glavno carinarnico v Ljubljani: za carinika VIII. položajne skupine Verstovšek Boris, carinik iste položajne skupine carinarnice I. reda v Virovitici; za pomožna arhivarja
IX.	položajne skupine Vidovič Ante in Fajfer Mirko, pomožna arhivarja iste položajne skupine glavne carinarnice v Zagrebu, prvi po službeni potrebi, drugi na prošnjo; v glavno carinarnico v Mariboru za pomožnega carinika IX. položajne skupine M a 1 i č a n i n Nenad, pomožni carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Dubrovniku, po službeni potrebi; v glavno carinarnico I. reda v Biogradu na morju za carinika VIII. položajne skupine Milja k Mi ko, carinik iste položajne skupine carinarnice I. reda v Dravogradu-Meži; v carinarnico I. reda v Gornji Radgoni za carinika VIII. položajne skupine Radetič Kosta, carinik iste položajne skupine carinarnice I. reda v Kotoribi,, po službeni potrebi; v carinarnico I. reda v Zametu za carinika VIII. položajne skupine Brozovič Marijan, carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi; v carinarnico I. reda v Caribrodu za pomožnega carinika IX. položajne skupine Moj silo vi 6 Radmilo, pomožni carinik iste položajne skupine carinarnice I. reda v Gornji Radgoni.
Številka 183 z dne 15. avgusta 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. julija 1938. je napredoval v IV. položajno skupino 1. stopnje Gros Karel, podrektor IV. položajne skupine
2.	stopnje bogoslovnega semenišča v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. julija
1938., št. 63975/1, sta bila premeščena na prošnjo: za veterinarskega višjega svetnika IV. položajne skupine
1.	stopnje sreskega načelstva v Murski Soboti Stupar Josip, veterinarski višji svetnik iste položajne skupine in stopnje sreskega načelstva v Celju; za veterinarskega svetnika V. položajne skupine sreskega načelstva v Celju Kulterer Josip, veterinarski svetnik iste položajne skupine kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic
7.	dne 5. avgusta 1938. sta bila premeščena po službeni potrebi: Kaškarov Dimitrije, administrativni uradnik IX. položajne skupine občega oddelka generalnega ravnateljstva, v prometni-komercialni oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani; Černousov Konstantin, administrativni uradnik IX. položajne skupine prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani, v obči oddelek generalnega ravnateljstva državnih železnic.
Številka 184 z dne 16. avgusta 1938.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 1. avgusta 1938., O. štev. 12265, je bila
sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podal dr. S a v i n š e k Baldomir, sekundarni zdrav-nik VIII. položajne skupine državnega zdravilišča v Topolščici.
Dovolitev uvažanja in razširjanja. Z odločbo ministrstva za notranje posle z dne 10. avgusta 1938., I. št. 28815, je dovoljeno uvažati v našo državo in v njej razširjati časopis »Nat ion und St a at«, ki izhaja na Dunaju.
Številka 185 z dne 17. avgusta 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. julija 1938., št. 79.315, je bila upokojena na prošnjo Rekar Mara, računovodja VII. položajne skupine apelacijskega sodišča v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki ji pripada po zakonu.
Številka 186 z dne 18. avgusta 1938.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 16. junija 1938. so bili postavljeni: za pomožnega manipulanta X. položajne skupine z drugim periodnim poviškom poste, telegrafa in telefona Maribor 1. Starešina Marija, p. t. t. zvaničnik 1. skupine s tretjim periodnim poviškom; za pomožne manipulante
X.	položajne skupine: v poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Var to Zorislava, pisarniški zvaničnik III. položajne skupine; pri pošti, telegrafu in telefonu Tržič Zupanc Frančiška, p. t. t. zvaničnik II. položajne skupine; pri pošti, telegrafu in telefonu Rajhen-burg L amper Karla; pri pošti, telegrafu in telefonu Kranj Štolfa Danica; pri pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Stanič Klara in S m i e 1 o v -ski Gizela; pri pošti, telegrafu in telefonu Žalec Tanko« Alojzija; pri pošti, telegrafu in telefonu Jesenice—Fužine Stegu Broni slava; pri pošti, telegrafu in telefonu Vojnik Ribič Ana; pri pošti, telegrafu in telefonu Celje Kapun Viktorija; pri pošti, telegrafu in telefonu Vič K i k 1 Štefanija; pri pošti, telegrafu in telefonu Rakek Mozetič Pavlina; pri pošti, telegrafu in telefonu Dolnji Logatec K ukar Pavla; pri pošti, telegrafu in telefonu Moste pri Ljubljani Tavčar Ida, p. t. t. zvaničniki
III.	položajne skupine.
Številka 187 z dne 19. avgusta 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. junija 19.38. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Kordon Ivanka, učiteljica VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom v Gornjem Logatcu; Škulj Andrej, okrajni šolski nadzornik V. položajne skupine s prvim periodnim poviškom v Kamniku; Sedej .Tosipina, učiteljica VI. položajne skupine s tretjim periodnim poviškom v Ribnici; Grum Rado, okrajni šolski nadzornik za mesto Ljubljana in uradnik V. položajne skupine* s prvim periodnim poviškom.
Številka 188 z dne 20. avgusta 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 12. juli.l® 1938. je bila upokojena s pravico do pokojnine, k1 ji pripada po službenih letih, Babnik Marija, učiteljica V. položajne skupine v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur id, s Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Milialek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 84. kosu IX. letnika z dne 10. oktobra 1038.
' Razglasi kraljevske banske uprave
II. št. 25.850/11/38.	2990
Objava.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša v smislu odredb § 08. zakona o ukoriščanju vodnih sil od 30. junija 1931 (»Službene novinec štev. 154/1.1/333 — »Službeni list« št. 333/52), da je s pravnomočno odločbo od 7. junija 1938., II. št. 919/3/38, izdano v soglasnosti z ministrstvom za gradbe od 28. aprila 1938., M. G.št.16310, podelila Juriju, Aleksandru Vincencu, Francu, dr. Aleksandru in Ivanu Douglasu Tinini vodopravno dovolitev za preureditev vodne naprave v Lomu na parceli št. 36/7 d. obč. Lom, upravna občina Mežica, na reki Meži, v liidro-centralo z bruto efektom 352 KS.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 8. oktobra 1938.
[ V. No. 358/71.	2959-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske lic novine v Ljubljani razpisuje za dobave in montažo kurišč za parni kotel v obči državni bolnici v Ljubljani
III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. oktobra 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku, Ljubljana, Gledališka ulica 8/11, soba št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 157.5b0*—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 12, oktobra 1938.
$
.V. No. 296/20.	2907-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravsko banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji carinskega oddelka v Planini
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo •bi dan 31. oktobra 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tarif. Post. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi štev. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,027.57510.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. oktobra 1938.
V.	No. 343/30.	2923-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo Mladinskega doma dravske banovine v Kaštel-Stafilicu L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. novembra 1938. ob 11. uri v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 505.473-95.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 10. oktobra 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II Og 30/38—2.	3002
Amortizacija.
Na prošnjo Medveška Alberta, pisarniškega ravnatelja odvetniške pisarne dr. Kalana Ernesta v Celju, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih počenši z dnem objave v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo: Položni list Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani št. 1079 za vložno knjižico št. 15.130.
Okružno sodišče v Celju, odd, I., dne 11. oktobra 1938.
•j;
Og 73/38-4.	3017
Amortizacija.
Na prošnjo Kondardija Jožeta, pos. sina, Pokojišče št. 4, se uvaija postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so bili prosilcu baje ukradeni, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilni knjižici: a) Občinske hranilnice na Vrhniki št. 7723 z vlogo dinarjev 2.016-11 in b) Hranilnice in posojilnice v Borovnici št. 1400 z vlogo dinarjev 513-66, obe glaseči se na ime Kondardi Jože.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 10. oktobra 1938.
Og 74/38-3.	3018
Amortizacija.
Na prošnjo Kosirnika Petra, pos. sina v Tunjicah 8, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je baje požar uniČilt ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilne knjižice Mestne hranilnice v Kamniku: a) št. 18.535 z vlogo din 2.239-—, glaseča se na ime Škerjanc. Franc,
b)	št. 17.541 z vlogo din 9.804’—, glaseča se na ime Kosirnik Peter, c) številka 17.858 z vlogo din 7.986—, glaseča se na ime Kosirnik Ivana. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 12. oktobra 1938.
&
Og 76/38-3.	2977
Amortizacija.
Na prošnjo Urbanc Jožefe, zasebnice v Ljubljani, Vrtna ulica št. 22, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani št. 70.002 z vlogo 6000 din 97 p na ime: Olga Schfttzinger.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 8. oktobra 1938.
I R 462/38-2.	3007
Amortizacija.
Na prošnjo Pečovnik Neže, posestnice v Ritoznoju št. 42, se uvaja postopek za amortizacijo zgorelih hranilnih knjižic Posojilnice v Slov. Bistrici, in sicer:
1. št. 4485/87, glaseče se na ime Pečovnik Neža z vlogo po din 16.102-92;
2. št. 3781/91, glaseče se na ime Štern Martin z vlogo po din 6.405-11, stame na dan požara dne 30. septembra 1938., ko sta baje zgoreli, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi do 13. aprila 1939. svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da sta hranilni knjižici neveljavni.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. L,
dne 13. oktobra 1938.
S 32/38-1.	3013
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 17. avgusta 1938., I R 94/38, je bila Škrbine Neža, rojena 1890. v Dobju, r. k., samska, zasebnica v Vranju št. 48; obe. Zabukovije, in tja pristojna, zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika je bil postavljen Golob Franc, pos. v Vranju št. 5.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. I., dne 3. oktobra 1938.
I 2663/38-10.	2994
Dražbeni oklic.
Dne 18. novembra 1938. d o p o 1 -d n e o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin.
Dražilo se bo v dveh skupinah:
I. zemljiška knijiga Zavrh vi. št. 68.
Cenilna vrednost: din 15.398'—.
Najmanjši ponudek: din 10.265-50.
Vadij: din 1.540—.
II. zemljiška knjiga Zavrh vi. št. 67.
Cenilna vrednost: din 32.363-10.
Vrednost pritekline: din 2.750—.
Najmanjši ponudek: din 21,575'40.
Vadij: din 3.236'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 13. oktobra 1938.
$
I 2630/38-12.	2993
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1938. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v 6obi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Primož 'A vi. št. 4 in 14.
Cenilna vrednost: din 56.73037.
Vrednost pritekline: din 3.755'25, ki je všteta že zgoraj.
Najmanjši ponudek: din 37.820'24.
Vadij: din 5.680—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	z	i
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 13. oktobra 1938.
I 210/38.	2991
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Cerknica vi. št. 1427.
Cenilna vrednost: din 10.000—,
Najmanjši ponudek: din 6.666 66.
Varščina: din 1.000—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
lede nepremičnin v škodo zdražitelja,
i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II.,
dne 13. oktobra 1938,
«g>
I 599/38-8.	2724
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1938. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Litija 'A vi. št. 305.
Cenilna vrednost: din 60.630—.
Najmanjši ponudek: din 30.315'—.
Varščina v gotovini: din 6.063'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 20. septembra 1938.
I 651/38-7.	2651
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vel. Goba a) vi. št. 89 in b) vi. št. 258.
Cenilna vrednost: ad a) din 29.744—, ad b) din 19 829-50.
Vrednost priteklin: din 300'—.
Najmanjši ponudek: ad a) din 25.189, ad b) din 16.793'—.
Varščina v gotovini: ad a) dinarjev 2.974-50, ad b) din 2.519'-.
Pravice, ki bi he pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 14. septembra 1938.
&
Va I 330/38.	2816
Dražbeni oklic.
Dne 23. novembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Agata vi. št. 220 (gozd).
Cenilna vrednost: din 6.588'—.
Najmanjši ponudek: din 4.392'—.
Varščina: din 658-80 v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 21. septembra 1938.
*
IX I 2532/38-5.	2860
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1938. ob e n a ij s 11 li bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Koroška vrata vi. št. 26.
Cenilna vrednost: din 305.704-—.
Najmanjši ponudek: din 152.852—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 19. septembra 1938.
*
IX 1 2788/38—5.	2917
Dražbeni oklic.
Dne 21. novem b r a 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Magdalena vi. št. 24 in 482
Cenilna vrednost: din 585.080-—.
Vrednost priteklin: din 214.600"—, ki so že upoštevane pri cenil, vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 419.971-50.
Vadij: din 83.994-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje prj draž-benem naroku pred začel kom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 20. septembra 1938.
•J;
IX I 4734/37.	2894
Dražbeni oklic.
D n e 23. n o v c m b r a 1938. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Maribor-mesto vi. št. 1-4 in 125.
Cenilna vrednost: din 303.513— 1,1 din 151.756'50.
Najmanjši ponudek: din 151.756’50 111 din 4.200—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja1 glede nepremičnin v škodo zdražiteU3’ ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 21. septembra 1938.
IX I 2356/38.	2844
Dražbeni oklic.
D n e 23. n o v e ni b r a 1938. o b e n a j s t i b bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Polička vas vi. št. 231.
Cenilna vrednost: din 532-—.
Najmanjši pon ud ek: din 54'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 22. septembra 1938.
1 687/37.	2S05
Dražbeni oklic.
D n e 22. novembra 1938. o b enajstih dopoldne bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (njiv, travnikov, vinograda in gozda) zemljiška knjiga Križevci K' vi. št. 633 'A vi. št. 307 in V, vi. št. 362 ter 392.
Cenilna vrednost: din G805'75.
Najmanjši ponudek: din 4.537-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 22. septembra 1938.
H!
I 927/37.	2941
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1938. ob devetih d o p o 1 d n e bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše, stavbišča, vrta, njiv, travnika, gozdov) zemljiška knjiga Murska Sobota V. vi. št. 334 in % vi. št. 406.
Cenilna vrednost: din 35.690‘14.
Vrednost priteklin: din 6.000'—.
Najmanjši ponudek: din 27.793-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. bi je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski lega sedišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd IV.,
dne 16. septembra 1938.
I 1858/37.	2985
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1938. ob enajstih dopoldne bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše, njiv, travnikov, gozdov) zemljiška knjiga Krplivnik vi. št. 5, % vi. št. 11, 78, 225, 211.
Cenilna vrednost: din 163.169-50. Po odbitku služnostne pravice, ocenjene na din 10.000’—, znaša čista cenilna vrednost din 153.169-50.
Vrednost priteklin: din 1.976-25.
Najmanjši ponudek: din 106.370-02.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 20. septembra 1938.
-j*
I 1073/37.	2802
Dražbeni oklic.
Dne 22 novembra 1938. o b d e -setih dopoldne bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (njive, travnika) zemljiška knjiga So-disinci A vi. št. 8.
Cenilna vrednost: din 6.647-—.
Najmanjši ponudek: din 4.432-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Murski Sobot*, odd. IV.,
dne 20. septembra 1938.
%
I 343/38.	2936
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1938. dopoldne o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podvrh vi. št. 44.
Cenilna vrednost: din 9.911'87.
Vrednost priteklin: din 170’—.
Najmanjši ponudek: din 6.664-58.
Varščina: din 999-87.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati <»lede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Sevnici
dne 7. oktobra 1938.
I 456/38.	1	2823
Dražbeni oklic.
Dne 23. novembra 1938. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Črešnjevec K> vi. št. 145.
Cenilna vrednost: din 25.172'10.
Najmanjši ponudek: din 16.781-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 21. septembra 1938.
»j.
I 877/37.	2822
Dražbeni oklic.
Dne 23. novembra 1938. ob osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Slov. Bistrica vi. št. 55.
Cenilna vrednost: din 622.280'—.
Najmanjši ponudek: din 311.140'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ni je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 21. septembra 1938.
*
I 525/38.	2935
Dražbeni oklic.
! Dne 23. novembra 1938. ob (enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Slov. Bistrica vi. št. 500 s parno žago.
Cenilna vrednost: din 341.710-—.
Najmanjši ponudek: din 227.807-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 1. oktobra 1938.
H*
1.541/38-8.	2862
Dražbeni oklic.
Dne 22 nove m b r a 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Velka vi. št. 189, 230.
Cenilna vrednost: din 16.359'—.
Najmanjši ponudek: din 10.839'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 26. septembra 1938.
I 492/38-7.	2919
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1938. dopoldne o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Ver-ijane vi. št. 22 in 50.
Cenilna vrednost: din 101.140'80 in din 2.453-40.
Vrednost pritekline: din 4.040-—.
Najmanjši ponudek: din 10.114-08 in din 245 34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 4. oktobra 1938.
•g*
I 230/38—10.	2812
Dražbeni oklic.
Dne 23. novembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Senovica vi. št. 74 in vi. št. 173, 260, 266, 379, 78, 189, 249, 250, 254 in 305 k. o. Bodrež.
Cenilna vrednost: din 68.159-20.
Vrednost pritekline: din 730-—.
Najmanjši ponudek: din 37.108-75.
Jamčevina: din 6.816-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II,j
due 27. avgusta 1938.
[Vpisi v zadružni register.
.Vpisali sta se nastopni zadrugi:
1020.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. oktobra 1938.
Besedilo: Kreditna zadruga bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Predmet poslovanja je:
1. sprejemanje in obrestovanje hranilnih vlog na knjižice in na tekoči račun,
2. pridobivanje nadaljnjih potrebnih sredstev z najemanjem kredita,
3. podeljevanje kreditov članom zadruge,
4. oskrbovanje denarnih poslov članom zadruge,
5. po potrebi posredovanje nabave gospodarskih potrebščin za svoje člane.
Zadružna pogodba z dne 12. avgusta 1938.
Vsak zadružnik jamči s svojimi poslovnimi deleži in pa z njih dvakratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati v »Glasniku Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije v Zagrebu«.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov. Člani upravnega odbora so:
Štih Ludovik, zavarovalni uradnik v Ljubljani, Verstovškova ulica št. 14, predsednik,
Česnik Ivan, industrijski uradnik v Ljubljani, Večna pot št. 1, podpredsednik,
Gruden Jože, bančni uradnik v Ljubljani, Železnikarjeva ulica št. 10, blagajnik,
Marn Ivan, bančni uradnik v Ljubljani, Gledališka ulica št. 13, tajnik,
Lapajne Zoran, zavarovalni uradnik v Ljubljani, Hajdrihova ulica št. 16, in
Vouk Jože, bančni uradnik, Ljubljana, Trdinova ulica št. 2/1., odbornik.
Zadrugo zastopa predsednik ali podpredsednik upravnega odbora ali tisti, ki ga pooblasti upravni odbor, podpisujeta jo pa po dva Člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en pooblaščen uradnik.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. oktobra 1938.
Fi 59/38-3. — Zadr. XI. 250/1.
*
1021.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. spptembra 1938.
Besedilo: 1’osmrtninska zadruga banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga ima namen zavarovati ob smrti svojih zadružnikov in zavarovanih svojcev njihovim preostalim pogrebnine.
Zadružna pogodba z dne 12. junija
1938.
Vsak zadružnik jamči s svojimi poslovnimi deleži in pa z njih desetkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici.
Vabila na skupščine mora objavljali v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov.
Člani upravnega odbora so:
1. Ing. Porenta Josip, predsednik, Karlovška cesta št. 7,
2. Božič Jernej, podpredsednik, Bežigrad št. 3,
3. dr. Bauo Milan, tajnik, Igriška ul. 51. 3,
4. Zalokar Vladimir, blagajnik, Večna pot št. 9,
5. Keržin Ivan, odbornik, Ižanska cesta 87/a,
6. Černič Drago, odbornik, Ižanska cesta 71, vsi v Ljubljani in
7. Maček Ivan, odbornik, Stara Vrhnika.
Pravico zastopati zadrugo ima: upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora, in sicer predsednik oz. podpredsednik ter še en član upravnega odbora, katerega sme nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine pooblasti upravni odbor.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. septembra 1938.
Fi 44/38—3 — Zadr. XI. 248/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1022.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 20. septembra 1938.
Besedilo: Celjska obrtna razstava v Celju, rogistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 28. julija 1938. se spreminjajo čl. 1.,
4., 5., 13., io., 21., 26., točka 2., čl. 31.,
32., 34., 37., 44., 47., 47,a), b), c), in čl. 50., ter se po omenjeni spremembi zadruga odslej glasi:
»Celjska razstava, registrovana zadruga z omejeno zavezo«.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. ]., dne 20. septembra 1938.
Zadr. IV 128/11.
*
1023.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 13. septembra 1938.
Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo kredita v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Dosedanja pravila se nadomestijo s pravili, sklenjenimi na izrednem občnem zboru dne 23. julija 1938. in se objavijo sledeče spremembe:
Naziv zadruge se odslej glasi:
Kreditna zadruga državnih uslužbencev, r. z. z o. z. v Celju.
Namen zadruge je:
1. da sprejema hranilne vloge od svojih članov in nečlanov, ter da propagira in širi smisel za štednjo;
2. da daje posojila svojim članom ob najugodnejših možnih pogojih;
3. da, v kolikor ji ne bi zadostovala lastna sredstva, najema v lastne svrhe ugodna posojila;
4. da sprejema vplačila in izvršuje izplačila za svoje člane;
5. da posreduje pri vseh poslih zavarovanja med svojimi člani jn »Zadružnim zavarovanjem« Zveze nabavljalnib zadrug državnih uslužbencev;
6. da nabavlja za svoje člane sredstva za poljedelsko pridelovanje in da s.e bavi s komisijsko prodajo njihovih p1'1' delkov (§ 1., odst. 7., zak.);
7. da na pridelke, ki jih sprejema od zadrugarjev radi prodaje, lahko najema lombardna posojila za zadrugarje, lastnike proizvodov (§ 1., odst. 9., zak.);
8. da zbira rezervni in druge posebne sklade, s pomočjo katerih bo sama ali pa s sodelovanjem zveze ali z drugimi zadrugami ustanavljala, vzdrževala ali podpirala razne socialne, dobrodelne, zdravstvene, gospodarske in prosvetne ustanove na korist svojih članov in njihovih rodbin, ter svojih uslužbencev;
9. da svoje člane zadružno in gospodarsko vzgaja, jih izobražuje in da širi zadružno misel sploh.
Doba trajanja je neomejena.
Poslovni delež znaša 100 din, ki se mora plačati takoj ali vsaj ena petina, ostanek pa v 4 enakih mesečnih obrokih najkasneje do vsakega 10. v mesecu.
Vsak zadružnik jamči s svojim poslovnim deležem in pa z desetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Objave se vršijo z nabitjem v poslovalnici, j)o potrebi tudi še na drug na-čin.
Upravni odbor sestoji iz sedmih članov.
Upravni odbor zastopa zadrugo.
Upravni odbor podpisuje zadrugo na ta način, da se pod napisano, natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 13. septembra 1938.
Zadr. IV 60/11.
*
1021.
Sedež: Hotavlje.
Dan vpisa: 3. oktobra 1938.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Hotavljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se Člana načelstva Bogataj Andrej in Demšar Ignac, vpišeta pa se člana načelstva: Slabe Lovro, posestnik v Kopačnici št. 3 in Jelovčan Vinko, posestnik, Čabrače št. 8.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. oktobra 1938.
Zadr. X 423/7.
Sedež: Kapele.
Dan vpisa: 27. septembra 1938.
Besedilo: Kmečka posojilnica za kraj-i>i občini Kapele in Bojsno, registrova-*>a zadruga z neomejeno zavezo.
Dosedanja pravila se nadomestijo s Pravili, sklenjenimi na občnem zboru 'Jne 7. avgusta 1938., sestavljenimi v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Predmet poslovanja je zanaprej:
Zadruga ima namen, pospeševati gozdarske koristi svojih zadružnikov, £ato:
L sprejema in obrestuje hranilne vlogo na knjižice in na tekoči račun; |
2. pridobiva nadaljnja potrebna de- j nama sredstva z najemanjem kredita; I
3. daje svojim zadružnikom kredite; |
4. po potreni posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Trajanje zadruge nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10 din, ki ga je plačati takoj ob pristopu.
Jamstvo je neomejeno.
Pravico zadrugo zastopati ima predsednik upravnega odbora in tisti, ki ga pooblasti upravni odbor.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov.
Objave se vršijo z nabitjem v zadružni pisarni, javni razglasi in vabila na skupščino z oklicem pred župno cerkvijo v Kapelah.
Podpis zadruge: Upravni odbor podpisuje zadrugo na ta način, da se pod napisano, natisujeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Premelč Jože, Smrekar Ivan, Šepec Franc in Požar Anton.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 27. septembra 1938.
Zadr. I 307/45.
*
1026.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. avgusta 1938.
Besedilo: Nabavna zadruga tapetnikov v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Vpiše se kot uslužbenec-poslovodja Rus Josip v Ljubljani, Lepodvorska 3.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1938. .
Zadr. XI 201/2.
1027.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. septembra 1938.
Besedilo:	Stavbna zadruga »Mirni
dom« v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Gruber Karel in vpiše na novo izvoljeni član načelstva Planičar Bogo, podtajnik Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, Miklošičeva 10.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. septembra 1938.
Zadr X 456/5.
*
1028.
Sedež: Logatec.
Dan vpisa: dne 3. oktobra 1938.
Besedilo: Posojilnica v Logatcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član ravnateljstva Mihevc Ivan, vstopil pa je član ravnateljstva Škrlj Ivan, trgovec, gostilničar in posestnik, Cevica št. 10.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 1. oktobra 1938.
Zadr. I 25/110.
1029.
Sedež: Luče.
Dan vpisa: 20. septembra 1938.
Besedilo: Pašniška in bikorejska zadruga v Lučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Dosedanja pravila se nadomestijo s pravili, sklenjenimi na občnem zboru dne 29. maja 1938. v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Predmet poslovanja je zanaprej:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. komisijsko izbira za pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo;
2. nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posreduje take nabave;
3. priskrbuje in vzdržuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov;
4. prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovanja, strokovna predavanja in kar Se spada k pospeševanju živinoreje;
5. zavaruje živino svojih članov po pravilniku.	f
Poslovni delež znaša odslej 25 din in se mora plačati takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
Objave izvršuje zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase in vabila na skupščino tudi z oklicem pred cerkvijo v Lučah.
Upravni odbor sestoji iz 6 (šestih) članov.
Upravni odbor zastopa zadrugo.
Upravni odbor podpisuje za zadrugo na ta način, da se pod napisano, natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi v to pooblaščeni uslužbenec zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 20. septembra 1938.
Zadr. I 257/56.
1030.	*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 6. oktobra 1938.
Besedilo: Glavna privredna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Po sklepu občnega zbora z dne 10. septembra 1938. se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Rože Josip, Finžgar Josip, Gregorec Jakob, Leskovšek Alojz, Sver Karl in Bračič Jakob, vsi dosedanji člani načelstva.
Likvidacijska firma:'Glavna privredna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidacijsko firmo podpisujeta skupno po dva likvidatorja. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 6. oktobra 1938.
Zadr. V 38/34.
1031.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 29. septembra 1938.
Besedilo: Kreditna zadruga uslužbencev drž. žel. v Mariboru, rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član upravnega odbora Ve-ronek Jakob, vpiše pa po kooptaciji kot nov član upravnega odbora Ogrizek Dol-fe, pom. poslovodja delavnice državnih železnic v Mariboru.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. septembra 1938.
Zadr. IV 69/22.
1032.	*
Sedež: Oplotnica.
Dan vpisa: 27. septembra 1938.
Besedilo: Posojilnica za občino Oplotnica, rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 3. julija 1938. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Rozet Antori, revizor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani.
Likvidacijska firma: Posojilnica za občino Oplotnica r. z. z n. z. v likvida-ciji.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 27. septembra 1938.
Zadr. JI 128/58.
*
1033.
Sedež: Podreča.
Dan vpisa: 19. septembra 1938.
Besedilo: Kmetijska strojna zadruga v Podreči, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 26. junija 1938. sa bila sprejeta nova pravila v smislu zak. o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato nabavlja kmetijske stroje za pogon in obdelavo ter jih posoja svojim zadružnikom ali jim s stroji opravlja dela proti primerni odškodnini.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati tudi z okrožnicami. Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en nameščenec, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine pooblasti upravni odbor.
Upravni odbor sestoji iz šestih zadružnikov.
Vpiše se član načelstva Jamnik Janez, posestnik iz Podreč štev. 44.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. septembra 1938.
Zadr. X 393/5.
1034.
Sedež: Rečica ob Savinji.
Dan vpisa: 5. oktobra 1938.
Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Rečici ob Savinji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše so član načelstva Weiss Ferdinand, vpiše pa Rakun Ivan, posestnik v Št. Janžu št. 7.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 5. oktobra 1938.
Zadr. I 237/81.
*
1033.
Sedež: Sevnica.
Dan vpisa: 5. oktobra 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Sevnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Doberšek Ivan, vpiše pa Mlakar Jožef, župnik v Sevnici.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 5. oktobra 1938.
Zadr. I 28/57.
1036.	*
Sedež: Sladka gora.
Dan vpisa: 20. septembra 1938. Besedilo:	Vodovodna zadruga na
Sladki gori, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva: Pucelj Alojz, Kolarič ložef, Rupnik Franc iti Novak Florijan, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva Stakne Andrej, žup* nik na Sladki gori, Rupnik Franc ml., posestnik v Polžanski vasi 8, Vipotnik Franc, posestnik v Polžanski vasi 3 in Nunčič Andrej, posestnik na Sladki gori 8.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 20. septembra 1938.
Zadr. III 205/12.
*
1037.
Sedež: Slivnica.
Dan vpisa: 1. septembra 1938. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Slivnici pri Mariboru, registrovana zadruga z neoinejeiio zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva: Falež Štefan, Pungartnik Franc st. in Ramšak Martin, vpišejo pa se novoizvoljeni člani načelstva: Pauman Štefan, posestnik v Račah št. 87, Klinc Ivan, posestnik v Dobrovcah št. 23 in Plečko Ivan, posestnik v Podovi št. 44.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 1. septembra 1938.
Zadr. 1 126/37. ^
1038.	*
Sedež: Slovenj Gradec.
Dan vpisa: 30. a\glista 1938.
Besedilo: »Koča pod Kopo«, rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo v Slovenjem Gradcu.
Vzame se na znanje sprememba pravil v § 5.
Po sklepu občnega zbora z dne 26. junija 1938. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Dr. Radše) Franjo, Martelanc Slavo. Grmovšek Miloš, Černe
Ferdo, Kavs Ivan, Kramar Jože, dr. Raz-boršek Ivan in Rozman lidvin.
Likvidacijska firma:
»Koča pod Kopo« r. z. z o. z. v Slovenjem Gradcu v likvidaciji.
Podpis firme:	Likvidatorji	skupno
podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. IV., dne 30. avgusta 1938.
Zadr. IV 118/7.
*
1039.
Sedež: Solčava.
Dan vpisa: 27. septembra 1938.
Besedilo: Kmetijska nakupovalna in prodajna zadruga v Solčavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 17. julija 1938. so bija sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	sept. 1937.
Besedilo zadruge je odslej: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Solčavi, r. z. z o. z.
Predmet poslovanja je zanaprej:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego lega namena potrebne stavbe in inventar.
Čas trajanja je nedoločen.
Poslovni delež znaša odslej din 5'— in se mora plačati takoj ali v obrokih najkasneje v 1 letu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji |»oslovalnici, po potrebi še na drug način. Vabila na skupščino se objavijo poleg tega še v »Narodnem gospodarju« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor, njeno firmo pa podpisujeta po dva člana upravnega odliora, od katerih sme enega nadomeščati tudi v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbriše se Član upravnega odbora Vršnik Jože, vpiše pa Urh Kristijan, posestnik v Solčavi.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 27. septembra 1938.
Zadr. III 8/31.
*
1010.
Sedež: Stražišče pri Kranju.
Dan vpisa: 2. septembra 1938.
Besedilo: Kmetijska strojna zadrug*1 Stražišče pri Kranju, registrovana druga z omejeno zavezo.
Izbriše so član načelstva Golob J er* j nej, vpiše se pa nov član načelstva Tri* lar Simon, pos. v Stražišču.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani* odd. III., dne 2. septembra 1938.
Zadr X 24/6.
1041.
Sedež: Struge.
Dan vpisa: 19. septembra 1938.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Strugali r. z. z o. z.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Dernulc Janez in Gregcrič Jože ter vpišeta novoizvoljena člana načelstva Der-nulc Janez ml., posestnik, Paka 3, in Ferkulj Franc, posestnik, Raplovo 21 Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 19. septembra 1938.
Zadr. II 166/10.
*
1042.
Sedež: Sv Pavel pri Preboldu.
Dan vpisa: 27. septembra 1938.
Besedilo: Zadružni dom v Sv. Pavlu pri Preboldu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 12. junija 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato vzdržuje za svoje zadružnike poslopje »Zadružni dom«, ki naj nudi prostore za kulturne in gospodarske prireditve, ter delavsko kuhinjo in gostilno.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 100 din in se mora plačati takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in z njih enkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici.
Javne razglase in vabila na skupščine mora razglašati tudi pred cerkvijo na običajen način 1 teden poprej.
Upravni odbor sestoji iz 6 članov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 27. septembra 1938.
Zadr. III 262/18.
*
1013.
Sedež: Št. Peter v Sav. dolini.
Dan vpisa: 27. septembra 1938.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v št. Petru v Sav. dolini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 3. aprila 1938. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Rozet Anton, revizor Zve-?-e slovenskih zadrug v Ljubljani.
Likvidacijska firma: Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Petru v Sav. 'lolini, r. z. z n. z. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo.
^krožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 27. septembra 1938.
Zadr. II 26/40.
Konkurzni razglasi
1044.	2992
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec: Farič Mirko, trgovec v Mariboru.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določi narok na 7. novembra 1938. dopoldne o poli devetih pri tem sodišču, soba št. 80.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. oktobra 1938.
St 6/36-44.
1045.	3001
Ustavitev poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje dolžnika Križana Otmarja, pekovskega mojstra pri Sv. Lenartu v Slov. gor., se je ustavilo, ker se ni dosegla večina, potrebna za sprejem poravnave.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 13. oktobra 1938.
Por 6/38—7.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Agr.op. Pšata III, RU 747/33-30 3022 Mali Lipoglav, 11 RU 394/22—12 Hrastje-Potok, RU 587/28—13 Radanja vas, I RU 718/32-12 Lajše, RU 736/33-15.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je last
1. posestnikov iz Pšate in Bišč,
2. posestnikov iz Malega Lipoglava,
3. posestnikov iz Hrastja, Potoka in Klenika,
4. posestnikov iz Radanje vasi in Grma,
5. posestnikov iz Lajš, Krnice in Leskovice.
Načrt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je vpisano ad 1. v katastrski občini Selo (t. j. pare. št. 465/1), ad 2. v katastrski občini Lipoglav pod vi. št. 28.
ad 3. v katastrski občini Vače pod vi. št. 240, ad 4. v katastrski občihi Subrače pod vi. št. 68, ad 5. v katastrski- občini Leskovica (t. j. pare. št. 439), bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. X. 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz
1.	1888.,
ad 1. od dne 21. X. do 3. XI. 1938. pri občini Ihan, ad 2. od dne 23. X. do 5. XI 1938. pri občini Dobrunje,
ad 3. od dne 25. X. do 7. XI. 1938. pri občim Vače.
ad 4. od dne 27. X. do 9. XI. 1938. pri občini St. Vid pri Stični, ad 5. od dne 27. X. do 9. XI. 1938. pri občini Selca nad Škofjo Loko razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
ad 1. do 4. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
ad 5. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem in njega pojasnjevanje sta se že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval:
ad 1. 21. oktobra 1938. od 9.30 do
10.30 v obč. uradu v Ihanu,
ad 2. 24. oktobra 1938. od 8. do 9. ure v obč. uradu v Dobrunjah, ad 3. 25. oktobra 1938. od 9.30 do
10.30 v obč. uradu v Litiji,
ad 4. 27. oktobra 1938 od 10. do 11. ure v hiši Fajdiga v Temenici. ,
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. ad 1.	od	21	X.	do	19.	XI.	1938.,
ad 2.	od	23.	X.	do	21.	XI.	1938.,
ad 3.	od	25.	X.	do	23.	XI.	1938.,
ad 4.	in	ad	5.	od	27.	X. do 25. XI.
1938.
pri podpisanem komisarju za agrarne operacije T vložiti pismeno ali pa dati ustno na zapisnik.
Ljubljana 14. oktobra 1938.
Komisar za agrarne operacije I: Pokorn s. r.
i[j
No. 12480/1.	2979
Razglas.
Okrajno sodišče v Kranju je s sodbo Kps 377/38 z dne 22. septembra 1938. po § 55. k. z. prepovedalo Koritniku Andreju, roj. 30. novembra 1910. v Cerkljah, srez kranjski, po poklicu delavcu, bivajočemu v Dvorjah št. 50, zahajati v krčmo za dobo enega leta od
22.	septembra 1938. do 21. septembra
1939.
To se objavlja v smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Služb, nov. kraljevine Jugoslavije z dne 23. januarja 1930., št. 17/VI).
Sresko načelstvo v Kranju dne 7. oktobra 1938.
Št. 5118/13—38.	0997—2—1
Razglas.
Plesnik Franc v Logar, dolini, obč. Solčava, je zaprosil za vodopravno in gradbeno dovolitev za vodno napravo
izpod 15 k. s, na slapu Palnik, ureditev hidrocentrale, potrebni daljnovod in hišno instalacijo v hotelu Plesnik.
O tem se odreja v smislu §§ 84. in 131. gradb. zakona, § 51. zak.‘ o okoriščanju vodnih sil in §§ 107. in 109. obrtnega zakona krajevni ogled za dan
3.	novembra t. 1. s sestankom pri hotelu Plesnik ob devetih.
Načrti so na vpogled pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu med uradnimi urami.
Mejaši in interesenti so vabljeni, da se razprave udeleže in podajo morebitne ugovore najkasneje pri razpravi, sicer bo veljalo, da se strinjajo z napravo ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov javnega značaja.
Sresko načelstvo Gornji grad dne 12. oktobra 1938.
Štev. 19.023/1.	2998—2—1
Razglas.
Veber Alojzij v Spodnji Polskavi je zaprosil za odobritev ograditve mrhovi-šča in postavitve drugih za izvrševanje konjederske obrti potrebnih naprav v Slovenski Bistrici hiš. Št. 225.
Zato se odrejata na podstavi določil §§ 109., 110. in 121. zakona o obrtih komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane gradnje na ponedeljek 31. oktobra 1938. s sestankom ob
14.	uri.
Načrti nameravane naprave so na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Ma-riboru-desni breg.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo ev. ugovore vložiti pri tukajšnjem sreskem načelstvu do dneva obravnave ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in bo naprava dovoljena, v kolikor ne bo pomislekov iz javnih ozirov.
Sresko načelstvo v Mariboru-desni breg dne 15. oktobra 1938.
Št. 10.044/38.	3021
Razpis.
Glavna bratovska skladniea v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika oziroma zobotehnika, ki bi or-
diniral v Mežici ali Crni. V delokrog zdravnika spada izvrševanje zdravljenja zob in vseh tehničnih del za člane in njih svojce, zavarovane pri krajevni bratovski skladnici v Mežici. Število zavarovanih članov znaša 1014, svojcev 2001.
Zobozdravniška dela se plačujejo po tarifi, ki velja za zobozdravnike Glavne bratovskfe skladnice v Ljubljani. Stalnih prejemkov ni.
Natančnejše informacije se dobe pri Glavni bratovski skladnici v Ljubljani, Vrtača 4 ali pa pri krajevni bratovski skladnici v Mežici.
Lastnoročno pisane prošnje naj se pošljejo krajevni bratovski skladnici v Mežici do 20. novembra 1938.
Glavna bratovska skladniea v Ljubljani dne 17. oktobra 1938.
H*
Br. 50.878/38/1.	2988
Oglas licitacije.
Okružni ured za osiguranje radnika u Osijeku raspisuje II. javnu pismenu ofer-talnu licitacijo za dobavu 400 tona mrkog grašastog ugljena, domačeg porekla za pogon kotlova. Uslovi licitacije ostaju
isti kao i kod prve licitacije. Licitacija održati če se na dan 22. oktobra 1938 u 11 sati pre podne u Okružnom uredu za osiguranje radnika u Osijeku. Okružni ured za osiguranje radnika, Osijek, dne 13. oktobra 1938.
Št. 374/38.	2989
Licitacija zastavljenih predmetov
bo dne 7. in 12. novembra t. 1. od
15.	ure dalje na Poljanski cesti št. 15. Mestna zastavljalnica v Ljubljani
dne 13. oktobra 1938.
Razne objave
3019
Razglas.
Pri štiridesetosmem žrebanju 4 'A% komunalnih zadolžnic »Kranjske deželne banke«, ki se je vršilo dne 15. oktobra 1938., so bile izžrebane sledeče številke:
4Y<% komunalne zadolžnice:
Po K 2000—: št.	«00.
Po K 1000'—: št.	194,	195,	198,	201,
203, 224, 305, 307.
Po K 200—: št.	104,	106,	107,	109,
110, 113, 118, 122,	123,	127,	129,	130,
132, 133, 135, 137,	138.
Te komunalne zadolžnice bo izplačala Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani kot naslednica Kranjske deželne banke proti vročitvi, pričenši s 1. januarjem 1939.
V Ljubljani dne 15. oktobra 1938.
Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani (prej »Kranjska deželna banka«)
*
Objava.
3003
Kmetijsko ministrstvo je z odlokom z dne 28. julija 1938., št. 14.323/V, na podstavi uredbe o, zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne
23.	novembra 1934. dovolilo podpisani zadrugi:
1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 28. julija 1938. Odlog velja za dolgove, nastale do 23. februarja 1938.;
2. obrestno mero za stare vloge na 2% bruto.
Kmetska hranilnica in posojilnica v Št. Janžu na Dolenjskem,
reg. zadruga z neomejeno zavezo.
*
3006
Oblastv. koneesionirana zastavljalnica W. ltemm, Maribor, Gregorčičeva ul. 6.
Licitacija zastavljenih predmetov
bo dne 16. novembra 1938. ob 9. uri dop. Prodali se bodo:
Efekti št. 24.430 do 26.898.
Dragocenosti: št. 676 do 3099, katerih zastavni rok se do 12. novembra 1938. ne podaljša ali ki se ne dvignejo.
Dne 14. in 15. novembra 1938. bo zavod za promet s strankami zaprt.
*
3020
Vabilo na IV. redni občni zbor.
ki ga bo imela
Autoprometna zadruga z o. z. v Ljubljani
dne 28. oktobra 1938. ob 16. uri v sejni dvorani Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva o poslovanju zadruge v preteklem poslovnem letu.
2. Poročilo nadzorstva in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za preteklo poslovno leto.
3. Slučajnosti.
Ako ob določeni uri občni zbor no bi bil sklepčen, bo čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število navzočnih in zastopanih članov.
Načelstvo.
*
Objava.
2981
Izgubil sem orožni list št. 377, zapis, št. 7682/1—29, izdan od predstojništva mestne policije v Mariboru in lovsko karto za 1. 1938., izdano od poglavarstva mesta Maribor, in preklicujem s tem njih veljavnost.
Cestnik Pero s. r., prof., Maribor, Aleksandrova 6/111.
*
3005
Objava.
Ukradena mi je bila šoferska izkaznica za voditev vseh motornih vozil, št. 369, izdana dne 26. septembra 1938. od sreskega načelstva v Kranju, in jo proglašam kot neveljavno.
Komel Ivan s. r., Tržič, Mestni trg 7.
*
Objava.
3000
Izgubil sem prometno knjižico za motor evid. št. 2883/38 iu jo proglašam /-11 neveljavno.
Ozvatir M.,
prodaja motornih koles in dvokoles Maribor, Cafova Št. 1.
$
209o
Objava.
Izgubila sem odpustnico doki. ljudske šole v Mariboru z dne 2«. junija 1930* in jo proglašam za neveljavno.
šumar Jožefa s. r-’ Maribor.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur j Ljubljani, njen predstavnik; O. Mikalek s Ljubljani