TRGOVSKI
časopis za trgovino, industrijo in obrt
UST
H*rofcnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vi leta 90 Din, ra y4 leta 45 Din, ■e«ečno 16 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži >e v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28 Dopisi te ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.968»
LBTO XIL
Telefon St. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 28. februarja 1929. Telefon St. 2552.
ŠTKV. 26.
Ivan Mohorič:
Deerarlzaclja pošt
(Konec.)
Najbolj interesantna pa je anomalija, ki je po tem deerariziranju nastala v stalcžu poštnih xiradov. Ker je prelomljen princip, da tvori mejo
15.000	delovnih enot, je sedaj cela vrata manjših poštnih uradov ostala eramih, dočim so drugi uradi z večjim prometom in številom delovnih enot spremenjeni v pogodbene. Tako na primer je trg Št. Jurij ob južni železnici z nad 40.000 delovnimi enotami in 15 milijonskim denarnim prometom kot važno aksportno tržišče za živino, poljske pridelke in jajca ter hmelj, izgubil erarno pošto, dočim jo je Št. Jurij ob Ščavnici, ki nima niti telefona, niti brzojava in komaj eno tretjino tega prometa, kakor ga doseže št. Jurij ob juž. železnici, obdržal državno pošto. Radeče pri Zidanem mostu, ki ima trikrat toliko delavnih enot kot pošta Loka pri Zidanem mostu in sedemkrat toliko denarnega prometa kot zadnja, so spremenjene v pogodbeno, mali urad v Loki pa ostane državen.
Sličnih primerov bi lahko navedli dolgo vrsto in vsi dokazujejo, da ministrstvo nikakor ni imelo pri tem ukrepu točnih informacij o potrebah našega gospodarskega življenja, ker nam bi bila sicer ta razvrstitev nerazumljiva.
Med deerariziranimi poštami se nahaja pretežni del v industrijsko zelo razvitih krajih, trgovsko in tuj-skoprometnih važnih križiščih, odnosno v obmejnih krajih, kjer deera-rizacija v tej obliki in obsegu, kakor je bila ievedena sedaj, gotovo ni priporočljiva. Tako n. pr. je deerarizi-rana pošta Kranjska gora, Št. Ilj, Črna pri Prevaljah, Jesenice-Fužine, Javornik, Planina pri Rakeku, Apače, Lož, Gornja Lendava in Železniki, pri katerih bi po našem mišljenju vendar kazalo jemati ozir, da so državni interesi na obmejnih postojankah in pri obmejnih uradih tako tehtni, da ne kaže kar preko noči takih pošt spreminjati brez rezerve
v	pogodbene. Kranjska gora speci-jelno, ki ima poleg tega še od leta do leta večji tujski promet, celoletno sezono kot zdravilišče in letovišče ter doseže že sedaj nad 40.000 delovnih enot Ln preko 20 milijonov dinarjev denarnega prometa, zasluži v tem oziru posebno pažnjo. Ne moremo razumeti, zakaj se baš Kranjska gora izpreminja v pogodbeno pošto, dočim bo poštni urad Rimske Toplice, ki doseže komaj polovico prometa Kranjske gore, 03tal še nadalje era-ren. Pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru ostane še naprej sezonska državna pošta, akoravno bi se ta dala mnogo prej preurediti v celoletno pogodbeno pošto, kakor pa da se de-erarizira Kranjska gora.
Na glavni progi Maribor—Ljubljana je razdržavljen poštni urad v Poljčanah, ki ima nad 50.000 enot prometa in kot važno železniško in trgovsko križišče zelo velik denarni promet, dočim ostane pošta v Hočah z komaj eno tretjino prometa še naprej državna.
Od deerarizacije so prizadeti industrijski kraji Guštanj, kjer se nahajajo velike jeklarne, Je3enice-Fužine in Slovenski Javornik z našo največjo železarsko industrijo, Krmelj z velikimi premogarskimi podjetji, Medvode, ki ima (kemično - industrijska podjetja, Mengeš 9 slamnikarsko in-
dustrijo, Moste in Vič kot ljubljanska industrijska predmestja, Račje s špi-rituozno in oljarsko industrijo, Raj-henburg z veliko premogarsko in že-r lezarsko industrijo, Ruše z elektrokemično in železarsko industrijo, Sv. Lovrenc in Mula z industrijo železnih izdelkov, Štore z železarsko in samotno industrijo, Št. Pavel pri Preboldu z tekstilno industrijo, Mežica s svinčarsko in plavžarsko industrijo, poleg cele vrste drugih krajev, ki^ so zopet važni kot eksportna središča.
Iz teh kratkih sumarnih navedb se že vidi, da je absolutno potrebno, da se za razdržavljenje mora najti druga upravna oblika, predvsem pa, da s6 mora razdržavljenim poštam za-sigurati vnaprej zadostne dohodke, da jih ho mogoče vzdrževati vsaj na dosedanji višini. Vsak drug način rešitve bi bil hud udarec za naše gospodarstvo. Opetovano smo že poudarjali, da se mora poštne naprave upravljati po načelih, ki veljajo za občekoristne ustanove in da je pretirana fiskalna politika tu v škodo gospodarskemu napredku. Gmotni položaj poštnega osobja je danes izredno slab, njihovi prejemki popolnoma nezadostni. Pa tudi za materi-jelne izdatke ne dobiva poštna uprava zadostnih kreditov, ker mora s preveliko vsoto prispevati za splošne državne izdatke. Ta način eksploatacije že leta in leta jako nepovoljno deluje na naše postne razmere. Ekse-kutivno osobje pri poštnih uradih mora vršiti brezplačno vse poslovanje za poštno-čekovni promet, dočim je bilo pred vojno za ta poseben posel tudi posebej nagrajeno. Na ta način dosega sicer poštno-čekovni urad 28-8 milijona dinarjev letnega čistega dobička. Remuneracije za poslovanje dobiva samo osobje v centrali in v podružnicah poštne hranilnice, pri poštnih uradih pa nobene. Tudi tu je remedura nujno potrebna, kajti sedanja politika eksploatacije poštno-čekovnega zavoda je enostranska in trajno rtevzdržna.
Končno še en važen moment V Sloveniji obstoja iz predvojne dobe sel-ska dostava pošte, ki je ostale pokrajine naše države ne poznajo. Selška dostava stane na področju ljubljanske poštne direkcije Okrog 8 milijonov dinarjev letno in nudi prebivalstvu na deželi neprecenljive ugodnosti. Kakor potekajo sedaj stvari, obstoji za nas nevarnost, da se bo tudi v tej panogi izvršilo izjednačenje z ostalimi kraji na ta način, da bo mogoče še selska dostava v ljubljanski in mariborski oblasti ukinjena, namesto da bi se to kulturno pridobitev razširilo na celo državo. Ako računamo, da se nahaja v Sloveniji, ki šteje 1.096 občin z 7-005 kraji, vsega skupaj samo 364 postnih uradov, pomeni to, da pride povprečno na tri občine, odnosno na 20 krajev en poštni urad. Ako se ukine selska dostava, pomeni to, da bodo vsi okoliši izven kraja, kjer se nahaja poštni urad, ostali brez -dostave poštnih pošiljk, kar bi pomenilo v našem kulturnem, gospodarskem in socijalnem razvoju velik korak nazaj. Smatramo, da do tega ne sme priti in v primeru skrajnosti bodo gotovo interesirane občine našle primerne rešitve, da se naprava selske dostave še vnaprej obdrži.
Ko je dnevno časopisje prineslo kratka in nepopolna obvestila o odloku poštnega ministra glede raz državljenja 76 poštnih uradov v Slo veniji, si večina interesentov niti ni mogla napraviti prave slike o tem, kak položaj je nastal po tem ukrepu
Dr. M. D.
Kongres Zveze mednarodnih velesejmov v Leipzigu.
Francoska vlada je sklicala na željo svojega nacijonalnega urada za razstave v času od 12. do 22. novembra 1928 pri svojem trgovskem Ministrstvu v Parizu važno diplomatsko konferenco, na kateri naj bi se izvedla redakcija konvencije, ki bi limitirala število razstav in velesejmov in določila pogoje za udeležbo na teh prireditvah. Povabila-je k sodelovanju veliko število držav, ki naj bi bile zastopane na tej diplomatski konferenci in izvedle ratifikacijo omenjenega diplomatskega akta. Odzvalo se je 40 držav. Konferenca je takoj ob početku uvidela, da obstojajo velike težkoče pri razločevanju razstav od velesejmov. Zato je bila izvedena samo definicija za mednarodne razstave. Konferenca ie sklenila, da razpravlja samo o problemu mednarodno priznanih razstav, medtem ko naj n se vprašanje ureditve mednarodnih velesejmov proučilo in uredilo na konferenci, ki se ima sklicati v teku prihodnjih 18 mesecev in pri tej priliki definitivno izdelalo pravilnik. Izvoljena je bila za izvedbo pripravljalnih del posebna komisija katere člani so delegati francoske, nemške, angleške, italijanske, belgijske, španske, nizozemske, japonske, švedske in švicarske vlade in zastopniki mednarodne trgovske zbornice. Francoska vlada je obljubila, da bo po svojih močeh podpirala to delo in pripravo osnutka pravilnika in konvencije. Prouči naj se pa tudi vse velike velesejemske organizacije v raznih
deželah in poda poročilo o umestnosti in potrebi teh manifestacij.
Zveza mednarodnih vzorčnih velesejmov (Union des Foires intematio-nales) s sedežem v Milanu, pa je medtem sklicala dne 15. januarja 1929 svoj kongres v Leipzigu. Ta kongre« je bil velepomemben in sklenili so se dalekosežni ukrepi. Predvsem se je razpravljalo o definiciji mednarodnega velesejma in mednarodno razstave. Tudi vprašanje oportunitete večjega števila mednarodnih velesejmov v eni deželi je bilo še odprto. Za to vprašanje so se zlasti zanimali nemški gospodarski krogi, ker obstoji v Nemčiji poleg velesejma v Leipzigu še večje število modernih in velikih velesejmov in naj omenim ! samo Frankfurt ob M., K81n ob R., Berlin. Že pred kongresom so nemški gospodarski strokovnjaki v časopisju zastopali svoja mnenja in večinoma povdarjali potrebo decentralizacije nemškega sejmstva, to pa menda tudi zato, ker so bili pisci pripadniki ene ali druge velesejmske organizacije. Kongres se je bavil tudi s proučevanjem in določitvijo enotnega koledarja za vse mednarodno priznane vzorčne velesejme, s spremembo Statutov Zveze mednarodnih velesejmov in z vprašanjem specijalnih velesejmov. Na dnevnem redu je bila tudi predložitev prošenj velesejmov v Solunu, Marseille in Fiume, da se jim prizna značaj mednarodnih velesejmov.
Kongresa v Leipzigu so se udele-
POZIV DELNIŠKIM DRUŽBAM.
Veliki župan ljubljanske oblasti poziva vse delniške družbe v ljubljanski oblasti, da predlože velikemu županstvu kot nadzornemu oblastvu v 14 dneh po tem, ko se je po statutarnem določilu vršil redni občni zbor za minulo poslovno leto, računski zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico, večjo od 1,000.000 Din v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti in tudi v Službenih Novinah v Beogradu; v dotični objavi je treba navesti višino in izplačilo dividende.
in kakšne bodo posledice za naše gospodarstvo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je takoj po objavi ministrskega odloka otvorila potom trgovskih gremijev anketo o tem da-lekosežnem vprašanju, ki tangira posebno podeželske kraje. Gradivo, ki se je že dosedaj zbralo, dovolj jasno kaže, da jo treba odlok poštnega ministra revidirati v enem ali drugem smislu. Obstojata dve možnosti:
1. ali se izpremeni pravilnik o pogodbenih poštah in se deerariziranim poštam dS v zmislu lani dovoljenih dodatkov za poštne urade na Hrvaškem povečane prejemke, ki odgovarjajo delovnim enotam;
2. ali pa se vztraja na odredbah pravilnika, potem je treba od 76 pošt obdržati 69 še naprej v državni upra-
vi	in le 7 pošt, ki ne dosežejo predpisanih 15.000 enot, izpremeniti v pogodbene in jih po njihovem prometu ponovno razvrstiti.
Vsak drug izhod bi pomenil le polovičarsko rešitev, ki ne more zadovoljiti nikogar.
URADNI TEČAJI ZA MARC.
Finančni minister je za marc določil naslednje uradne tečaje: 1 napo-leondor 21860,	1	zlata	turška lira
247, 1 angleški funt 276 50, 1 dolar 56 85, 1 kanadski dolar 56 55, 1 nemška marka 13-53, 1 poljski zlat 6-87, 1 avstrijski šiling 8,1 pengS 9-93, 100 francoskih frankov 222-50, 100 švic. frankov 1095-70, 100 ital. lir 298-30, 100 holandskih goldinarjev 2282, 100 bolgarskih levov 41, 100 rumunskih lejev 34, 100 danskih kron 1516, 100 švedskih kron 1519,	100	norveških
kron 1516-50, 100 španskih pezet 885, 100 drahem 73 60, 100 češkoslovaških kron 168-80.
OSEMODSTOTNO IN DESETODSTOTNO DRŽAVNO (BLAIROVO) POSOJILO V ZLATU IZ LETA 1922.
Finančna direkcija v Ljubljani objavlja uradno: Po odločbi gospoda finančnega ministra D br. 4068 z dne 25. januarja 1929 posredujejo izplačilo kuponov gornjega posojila od obveznic serija >A< in »B« vsem lastnikom, ki se nahajajo na teritoriju naše države, davčne uprave. Na to se lastniki imenovanih obveznic opozarjajo s pripombo, da se morajo kuponi oddati davčnim upravam s prijavami v duplikatu, v katerih treba navesti serijo in številko kuponov in njihovo no minalno vrednost v dolarjih.
ZA PREUREDITEV PRODAJE SOLI.
Sedanji način prodaje soli na drobno ne odgovarja niti zahtevam trgovcev niti potrebam konzuma. Pritožbe in zahteve po preureditvi so na dnevnem redu. Kakor čujemo se je Zbornica TOI že sedaj obrnila na kompetentne faktorje s konkretnimi predlogi za temeljito preureditev vsaj izza 1. januarja j 1920, ker je dotlej vsaka izprememba nomogoča.
žili delegati mednarodno priznanih velesejmov v Bordeaux, Briissel, Budapest, Danzig, Frankfurt, Koln, Leipzig, Ljubljana, Liberce, Lille, Lyon, Lwow, Milano, Nižnji Novgorod, Padova, Pariš, Poznan, Praga in Tripolis.
Že diplomatska konferenca v Parizu je formulirala bistvo mednarodnih velesejmov kot prireditve, katere organizirajo stalni, od države priznani odbori in ki ne smejo trajati dalj od 20 dni; so to tržišča, do katerih imajo pristop kupci in prodajalci raznih dežel in kupčujejo na podlagi razstavljenih blagovnih vzorcev. Ta definicija je pomanjkljiva kot je pomanjkljiva tudi ona poloficijelnega nemškega razstavnega urada »Das deutsche Ausstellungs und Messe-amt«, ki pravi: Mednarodni velesejmi so redne, vsako leto vsaj enkrat se ponavljajoče prireditve, ki se vrše v določeni, kratki dobi in katerih namen je zbirati večje število razstav-tjalcev iz raznih dežel, da prodajajo blago na podlagi razstavljenih vzorcev. Velesejem je nacijonalen, če se pripusti k udeležbi kot razstavljalci samo domača podjetja ali iz svojih kolonij.
Ne ena in ne druga definicija ni v skladu s karakterjem marsikaterega važnega mednarodnega velesejma v Evropi. Veliko velesejmskih organizacij ne stremi s svojimi prireditvami samo za cilji gornjih definicij, marveč'jim je velika naloga tudi v izvedbi obsežne reklame in propagande za odjem blaga in zboljšanje kvalitetne produkcije ob primerjanju različnih vzorcev iste blagovne skupine. Upoštevati še mora tudi individuelni karakter posameznih prireditev. Tudi ni dovolj, da se pridobi razstavljalca in obiskovalca, mu nudi razne potne, tarifske, vizumske in carinske ugodnosti,' ne, velika naloga velesejma leži tudi v tem, da se preskrbi interesentom pregled domače produkcije in možnost uvoza iz inozemstva. Pri velesejmu igrajo glavno vlogo konkretne gospodarske razmere v nasprotstvu z razstavo, katerih se to ‘tiče. Velesejem je stalni člen gospodarske organizacije, medtem ko je razstava, v kolikor je gospodarskega karakterja, samo slučajno sredstvo gospodarske politike. Razstava prikazuje stanje gotovega kulturnega in gospodarskega okrožja, podaja splošni pregled samosvojine dežele itd., velesejem pa je zrcalo tržnih razmer. Velesejem je vezan na go-»podarsko-goografski položaj in lego, od te je odvisen njegov razvoj. Zato se je v nekaterih državah uvedla v povojnih letih deloma tudi decentralizacija sejmstva, ki pa je oportuna samo v izjemnih primerih, medtem ko v manjših državah velikokrat cepi moči. Dogodi se tudi, da so take prireditve predvsem izraz stanovske častihlepnosti gospodarskih krogov dotignega okoliša. Razstave pa po svoji strukturi niso navezane na go-spodarsko-geografično lego, marveč »e zgradijo lahko povsod, kjer so podani glavni predpogoji, to so ugodna železniška komunikacija in možnost stanovanjske preskrbe in prehrane obiskovalcev iz tujih krajev.
Za agrarno Jugoslavijo so naši velesejmi bolj važni kot pokrajinska tržišča kot pa za pridobitev kupcev tz inozemstva. Velesejmi v Jugoslaviji stoje tudi pred nacijonalnimi nalogami; oni so edini vidni izraz našega gospodarskega razvoja.
Pravila Zveze mednarodnih velesejmov vsebujejo tudi definicijo o mednarodnih velesejmih, katero pa je zadnji kongres v Leipzigu deloma spremenil. Zveza priznava za mednarodno priznane velesejme institucije, ki prirejajo periodične razstavne prireditve, na katerih se zbirajo prodajalci in kupci v svrho trgovanja. Te veiesejmske prireditve mora organizirati permanentna, od državne oblasti priznana uprava. Mednarodni velesejmi morajo biti veliki trgi mednarodne koncentracije, dostopni proizvajalcem raznih narodov v svrho razstavljanja tudi celokupne produkcije. Mednarodni velesejem ne sme trajati dalj kot 20 dni.
Ljubljanski velesejem je soustanovitelj Zveze mednarodnih velesejmov.
Zveza sprejema za svoje nove člane samo one veiesejmske institucije, ki odgovarjajo gornjemu pravilu, katerim je njih vlada priznala mednarodni značaj, obstojajo že najmanj pet let, redno organizirajo veiesejmske prireditve v primernih razstavnih prostorih permanentnega značaja in ne pripuščajo v okvir svojih prireditev netrgovske manifestacije.
Člani Zveze so deležni velikih ugodnosti. Zveza urejuje enotni koledar velesejmskih terminov, intervenira pri vladah za pridobitev raznih transportnih, vizumskih in carinskih ugodnosti za razstavljalce in obiskovalce na podlagi reciprocitete, nastopa kot vrhovno razsodišče v slučaju spora med člani - velesejmi, vodi centralno pisarno, daje svojim članom važne informacije gospodarskega in razstavno-tehničnega značaja, izdaja perijodično buletin in pazno zasleduje vse gospodarske dogodke.
Kongres je izdelal enotni koledar velesejmskih prireditev. Za Ljubljanski velesejem je predvidenih prvih deset dni meseca junija.
Na kongresu v Leipzigu se je stavil predlog, da se izdaja veiesejmske legitimacije po enotnem vzorcu za vse člane. Temu predlogu se je Ljubljanski velesejem priključil. Mala nerodnost pa obstoji v tem, da zahteva naša država od obiskovalcev
Bilančna seja Zadružne gospodarske banke.
V	ponedeljek, dne 25. februarja se je vršila v navzočnosti vladnega komisarja g. dvornega svetnika dr. Rudolfa Marna bilančna seja Zadružne gospodarske banke.
Bilanca tega važnega zavoda za leto 1928. izkazuje številke, ki nam pričajo o velikih gospodarskih funkcijah, ki jih vrši ta zavod in so nam najboljši dokaz velikega napredka tega zavoda. Iz bilance posnamemo sledeče:
Blagajna izkazuje 18,543.000 Din, valute in devize 1,725.000 Din, menice 08,518.000 Din, državni vrednostni papirji 24,842.000 Din, industrijski vrednostni papirji 3,299.000 Din, dolžniki:	denarni	zavodi 41,646.000
dinarjev, ostali dolžniki 233,845.000 dinarjev; inventar 697.000 Din, nepremičnine (4 hiše v Ljubljani, pobiča v Mariboru in bančna stavba v Šibeniku) 5,972.000 Din. — Glavhe pasivne postavke so: delniška glavnica 12,000.000 Din, rezervni sklad
3.740.000 Din, pokojninski sklad
852.000 Din, hranilne vloge na knjižice 81,950.000 Din, vloge na tekočem računu 192,709.000 Din, upniki: denarni zavodi 6,349.000 Din, ostali upniki 100,025.000 Din, čisti dobiček
1.434.000 Din.
v Če primerjamo te številke z istimi podatki za leto 1927, konstatiramo pri menicah dvig za 17,400.000 Din, pri državnih vrednostnih papirjih zvišanje za 18,600.000 Din, pri splošnih dolžnikih napredovanje za 36,200.000 dinarjev. Hranilne vloge so narastle za 2,950.000 Din, vloge na tekočem računu za 60,200.000 Din, čisti dobiček se je zvišal za 108.000 Din.
Iz računa izgube in dobička je razvidno precejšnje znižanje režijskih izdatkov, iz bilančnih številk pa velika in tradicionalna likvidnost tega zavoda. Od 381,000.000 Din tujih sredstev, ki stoje temu zavodu na razpolago, je znesek 155,000.000 Din naložen kot gotovina v blagajni, v valutah, menicah, državnih vrednostnih papirjih in naložbah pri denarnih zavodih, t. j. 41 % vseh tujih sredstev.
Tolika je likviditeta tega zavoda, ne da bi se ozirali na industrijske vrednostne papirje in debitorje.
Bilančna vsota znaša 399,089.000 dinarjev. Če se upoštevajo tudi medsebojni računi centrale in podružnic v znesku 93,388.000 Din, se zviša bilančna vsota na 492,000.000 dinarjev.
Na podlagi tega rezultata je sklenil upravni svet sklicati občni zbor na dan 22. marca. Občnemu zboru se bo predlagala razdelitev 9 % dividende.
Poleg tega se bo dotiral redni rezervni sklad z zneskom 271.000 Din.
Ni dvoma, da se bo na podlagi teh poslovnik rezultatov splošno zaupanje,
plačilo vizumske takse na podlagi sejmske legitimacije od Din 20-— v
papirju, medtem ko skoraj vse druge države ne pobirajo od obiskovalcev svojih velesejmov nikake vizumske pristojbine.
Ljubljanski velesejem se je priključil tudi predlogu za mednarodno standardizacijo blagovnih skupin in glasoval za enotno zavarovalno postopanje. Naše carinske olajšave so v primeri z nekaterimi drugih držav zelo moderne, izvzemši carinjenje raznih zabavnih objektov, za katere naša carinska tarifa ne predvideva posebne tarifne točke, marveč se tak objekt razdeli na posamezne sestavne dele in carini po materijalu.
Dobro izvedena je tudi zaščita industrijske svojine na našem velesejmu, v kolikor se tiče še nezaščitenih razstavljenih izumov in varstvenih znamk.
Kot drugi velesejmi, tudi naš ljubljanski ne plačuje nikakih fiskalnih dajatev na vstopnice in legitimacije. Pač pa so deležni inozemski velesejmi neprimerno višjih državnih subvencij in materijelnih podpor.
Kongres v Leipzigu je bil velikega pomena za ureditev vrste vprašanj, id se tičejo mednarodnih velesejmov. Potreba pa je, da tudi naša država uredi vprašanje velesejmov in razstav b posebnim zakonom.
ki ga uživa ta zavod med poslovnim svetom in med vlagatelji v Sloveniji in v ostalih krajih naše države, samo še okrepilo in je s tem zavodu zajamčen najboljši uspeh tudi za bodoče.
Jubilej trgovca.
Sv. Martin pri Vurbergu, 25. II. 1929.
Načelnik trgovskega gremija za mariborsko okolico, g. Janko I< o s t a j n -š e k, je 24. t. m. obhajal desetletnico svojega prihoda kot trgovec v mariborski okraj. Nastanil se je pri Sv. Martinu pri Vurbergu. S tem dnem je ta nekdaj mrtev in nepoznan kraj veliko pridobil, ker se je g. Kostajnšek vsestransko trudil za gospodarsko povzdigo tega kraja. Mož ni sebičnega značaja; on ni gledal, da bi pridobil samemu sebi dobrega stališča, temveč se je trudil, postati tudi delaven za vso javnost, kar dokazuje njegovo uspešno delovanje.
Porušil je staro, piravo brodarsko zadrugo in ustanovil novo — kar je bila prva potreba! — 'Pod njegovim vodstvom je nova zadruga postavila še danes obstoječi novi brod čez Dravo v Zgornjem Dupleku. Z žilavo neunior-nostjo se trudi in deluje že več let za zgradbo mosta na tem kraju. Konečno je z vso svojo agilnostjo vendarle dosegel, da se bo ta prepotrebni most postavil že početkom letošnje pomladi.
Ustanovil je tudi požarno brambo, katero je popolnoma opremil v najkrajšem času brez dolgov.
Imenovani se udejstvuje že vet let kot občinski odbornik in kot odbornik tamošnje posojilnice. Posebno se je pa odlikoval kot načelnik trgovskega gremija za mariborsko okolico, kateremu načeluje že več let, ter je imel v zadnjih letih velike boje za pridobitev pravic gremijalnih članov. Člani gremija želimo našemu vrlemu predsedniku obilo sreče in uspehov v njegovem narodnem in zadružnem delovanju še na mnogo desetletij!
Član gremija.
RAZSTAVE IN SEJMI.
XVIII. veliki semenj v Pragi se vrši
letos od 17. do 24. marca t. 1. V zvezi s sejmom se priredijo v Pragi tudi razni kongresi. Velesejmska legitimacija daje pravico na 33 % popust na češkoslovaških, 25 % popust na jugoslovanskih in 25 % popust na avstrijskih železnicah.
Velika vinska razstava v Zagrebu se
bo pričela 9. marca. Katalog obsega okoli 1000 različnih vrst.
Razstava v Barceloni. Ministrstvo trgovine in industrije obvešča, da je španska vlada odobrila 50 % popust na pristojbinah za vidiranje potnih listov interesentov, ki se nameravajo letos udeležiti razstav v Barceloni in Sevili.
Iz občnega zbora gremija trgovcev v Celju.
Dne 19. februarja se je vršil v Celju občni zbor celjskega gremija, ki so se ga v lepem številu udeležili gremijalni člani. Po prisrčnem pozdravu vseh navzočih je podal g. načelnik Rudolf Ster-meck>i sledeče poslovno poročilo:
Načelstvo je tudi letos kakor vsako leto podvzelo vse potrebne korake, da zboljša položaj trgovstva. Znano Vam bode, da se ne da vse izpeljati po želji, posebno dosedaj se ni dalo doseči, ker se važna ekonomska vprašanja niso reševala z gospodarskega, ampak s političnega vidika, radi tega bi svetoval posameznim članom, da v slučaju, ako nastopijo zopet take ali podobne razmere — kar pa nikakor ne želimo — da ne dopustijo izkoristiti trgovstva v politične namene, ampak kdor se želi zraven trgovskega poklica tudi praktično udejstvovati, naj naredi obratno, to se reče, da naj izkoristi politične stranke v korist vsega trgovstva.
Veliko dela in neprijetnosti nam je doprinesla ureditev obratnega časa, kateri je .pa končno zakonito rešen brez malih izjem v obojestransko zadovoljstvo, za zboljšati bi bil v dveh slučajih, t. j. da bi bil delovni čas za vse trgovine enak in ravno tako nedeljski počitek eDak za mesto in deželo. Krošnjar-stvo, to je nit, katera se že vleče od početka našega ujedinjenja in ni je za spraviti iz mrtve točke, ker prvič varnostni organi ne vršijo svoje dolžnosti, drugič je pa tudi videti, da se v Beogradu samo vse obljubi, želje se pa ne izpolnijo. Ogromno dela je tudi povzročila ureditev točilne pravice, pri čemer je tudi vlada dosti zakrivila. Najprej je točilne pravice vsiljevala za vse vrste pijače, naenkrat pa hoče vse zabraniti tudi za tekočine, katere so trgovci več desetletij odprto, in neovirano prodajali.
Koncem leta 1927 smo v Celju izgubili carinarnico, kar je velika izguba našega gospodarstva. Vsi dosedanji napori, t. j. vloge in deputacije niso nič pomagale. Gremij pa zadeve ne pusti iz vidika ter skupno s Prevozno družbo, katere last je carinsko poslopje, in ob-ftino Celje zasleduje reševanje te zadeve v Beogradu ter upa, da nam končno vendar uspe, da dobimo carinarnico nazaj.
Na lanskem občnem zboru se je načelstvo pooblastilo, da nakupi kakšno hišo, tako, da bi imel naš gremij svoj dom. Posrečilo se nam je kupiti hišo od gospe Pallos v Razlagovi ulici za Din 206.000'— in ker je hiša na lepem mestu s štirimi frontami in osmimi stanovanji, je tega denarja vredna ter bode, ako se še renovira, kakor predvidevajo načrti, reprezentančen dom celjskega trgovstva. Posebno pa je omeniti, da ni gremij nikoli posebej pobiral za nakup hiše, ampak se je potreben denar zbog varčevanja pri ^izdatkih skozi leta nabral.
V	začetku tega leta je bila ukinjena ustava in skupščina razpuščena. Vse ljudstvo, posebno pa gospodarski krogi, so vzeli to z zadovoljstvom na znanje z željo, da naj to stanje traja tako dolgo, da se vpostavi v vsej državi enakopravnost, red in točnost, tako da bode vsak državljan brez razlike dosegel povsod svoje zakonite pravice brez dragih intervencij. Zadnje čase je politična strast vse sloje tako globoko okužila, da je bilo stvarno obravnavanje gospodarskih zadev brez politike nemogoče, radi česar so pri strokovnih in gospodarskih organizacijah skoro vsi dobri in preizkušeni možje odpovedali svoje sodelovanje. Nestrokovnjaki in poklicni politiki so se nato vrnili sami ali po svojih eksponentih v gospodarske organizacije in privedli celo gospodarstvo Jugoslavije do roba propada.
Težka so bila leta 1926, 1927 in 1928. Mnogo se je medtem izčistilo in se še čisti, žalibog pa pri čiščenju trpi tudi vsa legitimna trgovina. Radi tega je treba, da je vsak trgovec na svojem mestu in naj ne bo njegov cilj, kako svojemu tovarišu škodovati — kakor se to mnogokrat zgodi — ampak princip naj bode vedno: solidno prodati in koristiti' svoji trgovini. Tudi naj ne bo princip trgovca, da se kupce pridobi samo z nizkimi cenami, katere večkrat prinesejo njemu in drugim trgovcem izgubo, ampak razen zmernih cen je glavno prijazna in strokovna postrežba, lepa iz-
Traten vir dohodkov
Rup«{iiW « kraiJavM SMS Pran Km«. lainMi, Maribor, Cankarjev« a«
MAGGI
levih
nudi prodaj«
izdelkov za Juhe.
hira, vpeljava novih predmetov, razna reklama, zasledovanje mode (zadnja velja posebno za manufakturne in modne trgovine) ter sploh korakati s tokom časa. Rcsnica v reklami: V reklami, v izložbenih cenah, v dopisih naj se ne -dela, če že ne s popolno resnico, pa vendar ne s prevelikim pretiravanjem in nemogočnosfcmd. Amerika je bila pr\a, ki je dala klic: ^Resnica v reklami« in ta klic • je našel v vsej Evropi navdušen odmev, in kar smatrajo drugi •večji narodi za dobro, tudi nam Slovencem ne bo škodovalo. Slab vtis naredi na ljudstvo za ves trgovski stan, posebno pa za tisto mesto, ako se čita v časopisnih inseratih, v izložbenih oknih ali reklamnih listkih n. pr. »Preje 45 Din, ♦sedaj 24 Din« in podobno. Ljudstvo lahko misli, koliko trgovci normalno zaslužijo, ako lahko kar za toliko cene znižajo. Tudi »Prva« ali »Največja im-portna in eksportna kuča«, kakor zadnji ''‘as neka zagrebška tvrdka v ljubljanskih listih inserira, kvari zaupanje v trgovski slan. Ta tvrdka dobi mogoče -dnevno več zabojev blaga, igrače, galanterijo, manufakturo itd., na drugi strani pa imamo v Jugoslaviji trgovine z železnino, ki dobivajo dnevno po več vagonov ^-elpza, ravno tako imamo trgovske tvrdke |z lesom, senom itd., ki eksportirajo •etho več sto vagonov v inozemstvo, ako pa pošlje v našo Macedonijo, Banat •ali Dalmacijo kakšen paket, ni to nikak-šen eksport. Seriozni listi bi morali take inserate, ko leži na dlani, da niso resnični, odklanjati.
Ni tudi potrebno in zdravo, da se dela pozpo v noč pri zaprtih vratih. Poklic samostojnega trgovca je duševno in fizično tako naporen, da je zdravju škodljivo, ako dela več kakor 10 ur dnevno, iz drugega vidika pa moramo biti toliko ponosni na naš stan, da smemo pričakovati, da pri delu od 10 ur mora trgovina prinašati toliko dohodkov, da zapremo «tanu primerno živeti. Obstoja ^kon, da se mora dati vsakemu trgovskemu nastavljencu letno najmanj 10-•dnevni dopust, po petletnem službovanju pa 14 dni itd. Ta zakon se mora iz zdravstvenega stališča odobravati in ga tudi vsi uslužbenci do pičice izkoristijo >n gredo na dopust, pač pa ne gredo vsi na m o.stojni trgovci ali malo kateri. Vodstvo in delovanje današnjega trgovca je mnogo bolj naporno, kakor kdaj preje, radi tega je treba skozi celo leto intenzivnega dela in napeti vse živce, da se vzdrži na površju, in ako si ne bodemo •privoščili najmanj toliko oddiha, kolikor *akon predpisuje nastavljencu, potem bodo naše moči prehitro opešale in potem ne bodemo propadli samo fizično, Propadle bedo tudi naše trgovine.
Krizo, o kateri se zadnja leta toliko Rovori, je. v veliki meri povzročila naša zunanja trgovska politika. Tovarnarji, 3>o večini inozemci, so si znali zbog svo-iieRa gmotnega položaja na vseh vodilnih mestih, katera pridejo v poštev, pridobiti vpliv in zaslombo, tako da pri vseh "trgovskih pogajanjih s tujimi državami ni bil glavni cilj, kako omogočiti naši agrarni državi in najmanje 10 milijonom kmetskega prebivalstva izvoz naših deželnih pridelkov, ampak glavni cilj je bil, kako zaščititi naših par fabrikantov. To je pa dvorezen nož, in ker smo mi z ■visoko carinsko zaščito onemogočili oziroma otežkočili uvoz industrijskih predmetov tujih držav, onemogočili so oni uvoz naših deželnih pridelkov in rezultat teh navijanj carin je ta, da danes mora naš kmet vse predmete, katere rabi. pri gospodarstvu, drago kupiti, vse ■svoje deželne pridelke pa mora poceni prodati, in ker to traja že več let, je naš kmet že skoro po-polnoma propadel.
Treba je torej, da vsak posamezen trgovec, vse trgovske korporacije, kakor tudi naša Zveza povsod zastopajo v prvi vrsti naše trgovske interese in interese naših odjemalcev. Skrbeti je treba, da 7-amore naš kmet ugodho izvažati v dru-f?e države svoje deželne pridelke, živino in les, nasprotno pa se naj zniža carinika zaščita za uvoz potrebščin, katere ^i trgovci prodajamo in katere kmeto-
valec pri svojem gospodarstvu nujno potrebuje. Zaščita, katera znaša sedaj 30 do 180%, naj se zniža na maksimum 20—25% nabavne vrednosti, s tem se bode dvignila kupna moč naših odjemalcev in zboljšal se bode tudi gospodarski položaj naše države.
Poročilo g. načelnika je dopolnil z izčrpnimi podatki še g. tajnik Dolinšek, ki pričajo, da je gremij v pretekli poslovni dobi vestno vršil svoje naloge v korist trgovstva. V naslednjem nekoliko statističnih podatkov:
Vseh članov je 282. Med temi jih je 13 neznanega bivališča, 105 protokoli-ranih, 177 neprotokoliranih. Od teh je moškega spola 205, ženskega spola 77. Koncem leta 1927 jih je bilo 298, letos manj 16. Med letom 1928 jih je prirastlo 29, odpadlo pa 45 članov. Koncem leta 1928 je solastnikov 18, solastnic 2, skupaj 20; koncem leta 1927 jih je bilo 19, letos manj 1. Koncem leta 1928 je bilo prokuristov 7, prokuristk 3, skupaj 10; koncem leta 1927 jih je bilo 8, letos manj 2. Koncem leta 1928 je bilo poslovodij 26, poslovodkinj 3, skupaj 29; koncem leta 1927 jih je bilo 31, letos manj 2. Koncem leta 1928 je uradnic 58, uradnikov -18, skupaj 106; koncem leta 1927 jih je bilo 127, letos manj 21. Koncem leta 1928 je trgovskih pomočnikov 165; koncem leta 1927 156, letos več 9. Koncem leta 1928 je trgovskih pomočnic 71; konoem leta 1927 jih je bilo 65, letos več.6. Koncem leta 1928 in 1927 je bilo blagajničark 12, nameščencev je 109 članov. Število vajencev in vajenk kon-ccm leta 1928 in 1927 je 91. Koncem leta 1928 je trgovskih vajencev 63; leta 1927 jih je hilo 65, letos manj 2. Koncem leta 1028 je trgovskih vajenk 28; leta 1927 jih je bilo 26, letos več 2. V letu 1928 jih je vstopilo 35, oproščenih je bilo 23, izstopilo in odslovljenih jih je bilo 12.
V	polni oskrbi učnega gospodarja jih je 9, v delni oskrbi učnega gospodarja jih je 15, v oskrbi staršev (varuhov) jih je 55. Porazdeljeni so ua 60/učnih gospodarjev. Od vajencev in vajenk obiskuje prvi letnik 30, drugi 39, tretji letnik 21, eden pa je šolo že izdelal, ni pa še končal učne dobe. Konkurz v letu 1928 je bil samo eden, pri katerem je tudi gremij svojo doklado izgubil, sod-nijskih poravnav ni bilo. Prijav je bilo 232, odjav 215, vseh sprememb 447; leta 1927 jih je bilo 493, letos manj 46. V opravilnem zapisniku je leta 1928 številk 2057; leta 1927 jih je bilo 2085. letos manj 28.
Po poslovnih poročilih je imel zvezni tajnik g. Podgoršek obširen referat o naših gospodarskih prilikah in o delovanju Zveze. Nato sta bila odobrena računsko poročilo in proračun, ki priča o najbolje urejenih financah v celjskem gremiju, saj-si je tp leto nabavil prav lepo hišo in si ustvaril tako lasten dom, v katerem bo mogel namestiti svoje uradne prostore, nuditi pa tudi raznim strankam prepotrebna stanovanja.
-f- Rudolf Sark. Iz Brucka ob Muri je došla nepričakovano brzojavna vest, da je tam preminul podravuatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani g. Rudolf Sark. Vest
o	nenadni smrti občespoštovanega, simpatičnega vzornega bančnika so z globokim sožaljem sprejeli vsi, ki so pokojnika poznali. Truplo pokojnega Sarka se prepelje v Ljubljano in bo dan pogreba še posebej objavljen.
Iz naših organizacij.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje, in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek, »Inč 5. marca t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne. družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
Teden na Ljubljanski borzi
Devizno tržišče.
Skupni promet na deviznem tržišču je presegel skoro za cel milijon promet predzadnjega tedna (14-16 milijonov dinarjev) in je znašal nekaj nad 15-05 milijona dinarjev, od t-egar pa je dala Narodna banka komaj polovico in še to v glavnem na ponedeljkovem ter torkovem borznem sestanku. Kajti devizni skupni premet samo teh dveh borznih dni je dosegel malone osem milijonov dinarjev.
Zaključenega je bilo največ Londona, Prage in Newyorka, manje Curi-ha, Berlina in Trsta ter nekaj Pariza. Malenkostno potrebo v devizi Amsterdam je tokrat pokrila Narodna banka, dočim je bilo storjenih v privatnem blagu devize Dunaj le nekaj manjših zaključkov, ker Narodna banka cel teden ni dala devize Dunaj na razpolago.
Tečaji so kazali znatnejše spremembe. Tako je močno poskočila de-viza Trst in Praga, medtem ko je de-viza Pariz, Dunaj in Bruselj proti koncu tedna nekoliko popustila. Nasprotno pa je London sredi tedna nekaj popustil in se je šele v drugi polovici tedna vidnejše okrepil. Edino tečaj Curiha in deloma devize New-York je ostal neizpremenjen.
Efektno tržišče.
Edini manjši zaključek je bil storjen (20. febr.) v delnicah Kranjske industrijske družbe, Jesenice, in sicer po tečaju Din 250-—, dočim je ta efekt notiral 22. febr. denar 222 Din. Sicer nobene bistvene izpremembe | ne v notacijah, še manje v dosedanjem močnem nezanimanju na efektnem tržišču.
i
Blagovno tržišče.
Čeprav je v minulem tednu Chicago zaznamoval skoraj neizpremenje-ne tečaje, posebno za pšenico, je Budimpešta početkom tedna v notaciji soglašala, medtem ko je sredi tedna cena pšenice v Budimpešti pridobila od najnižjega tečaja 19 točk, koncem tedna pa je zopet popustila od najvišjega tečaja za 14 točk.
Vse te spremembe niso imele na naše tržišče nobenega vpliva in je cena pšenice ostala začetkom tedna nespremenjena, koncem tedna pa se je radi slabih dovozov od strani producenta dvignila za 2Mj pare na 250 Din.
Povpraševanje je bilo živahno, kakor v minulem tednu, in so bile precejšnje količine banatske pšenice zaključene v prvi polovici tedna za beograjski račun.
Tudi za Slovenijo je bilo več vagonov pšenice prodane, koncem tedna so pa prodajalci prodajo ustavili, ker niso v stanu radi slabih prometnih razmer realizirati zaključke.
Naši mlini še vedno niso uposta-vili svojih obratov, vendar je upanje, da bodo v tekočem tednu pričeli z delom, v kolikor se vreme ne poslabša in ne nastopi mraz.
P° upostavitvi obratov je pričakovati živahnejše kupčije.
Koruza in ječmen sta ostala v ceni neizpremenjena, oves pa se je podražil za 2'/•> pare pri kilogramu. — Moka je pridobila na ceni 5 par.
Na Ljubljanski borzi je bilo zaključeno:
5 vagonov pšenice in 1 vagon moke.
Cene so bile sledeče:
Bačka pšenica: 80 kg, 2 % prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava prompttna, plačilo v 30 dneh, Din 305—307-50.
Rafka pšenica: 80 kg, 2 % prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh, Din 310—312-50.
Bačka pšenica: 80 kg, 2 % prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh, Din 315—320.
Bačka pšenica: 80 kg, 2 % prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, Din 322 50—325.
Soršca: 50 % rži, 50 % pšenice, postaja Domžale, Din 285—290.
Amerikanska Plata-koruza: prom-ptna dobava, zacarinjeno, slovenska postaja, Din 345.
Času primerno sulut bačka koruza: promptna dobava, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, Din 310—312 50.
Ječmen baranjski pivovarski: 68/69 kg, Din 345—347-50.
Ječmen bački ozimni:	67/68	kg,
Din 330—332 50.
Oves bački; slovenska postaja, Din 290—292-50.
Tendenca stalna. Zaključek: 3 vagone pšenice, 1 vagon moke.
Ljubljana, 25. februarja 1929.
Lesno tržišče.
V	prošlem tednu je bila tendenca na lesnem tržišču nekoliko živahnejša. Prodalo se je:
1	vagon paralelno žamanih bukovih plohov, I., II.
10 vagonov nežamane bukovine od 40—100 mm, od 2 m naprej, od 16 cm naprej, I., II., III., monte, dalje
4 vagone hrastovih nežamanih plohov od 2-80 m naprej, 80, 90, 100, 110, 130 mm, širina ca. 22 cm naprej,
15 vagonov svežih bukovih drv ter
4 vagone tramov.
Išče se smrekov les — deske 18, 24, 38 mm, 4 m, v vsaki množini, bukovina žamana in nežamana, testoni ter hrastove podnice. Posebno veliko zanimanje je za hrastove podnice 2-65 m — 43 mm 18—‘20, 2-85 m — 53 mm 18—20 in 2-90 m — 63 mm 18—20; teh se rabi za takojšnjo kakor tudi terminsko dobavo do 1000 kub. metrov.
Eksploatacija v gozdovih še vedno stoji, pač pa so začele manjše vodne žago že nekoliko obratovati.
Tečaj 27. februarja 1929.	Potpra- šetanje Din	Ponudba Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .	—		22‘82ii5
Berlin 1 M		13-605	13-635
Bruselj 1 belga ......	' *	7-9144
BudimpeSta 1 .pengS . .		•		9-9347
Curih 100 fr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 Šiling		7-996	8-026
London 1 funt 			•		276-52
Newyork 1 dolar ....	5G-7r.	66-96
Pari* 100 fr		k ‘	222-63
Praga 100 kron		168-58	169-&T
Trat 100 lir		297-20	299-20
Ponudbe in povpraševanja.
Tvrdka A. Tuchtan, Hamburg, Gustav Falkestrasse 2. Hpt. želi stopiti v trgovske stike s tukajšnjimi izvozniki za med, žganje, likerje in vino	in	poleg	tega	želi	omenjena	tvrdka	stopiti	v	stike	z onimi	tukajšnjimi
tvrdkami, ki bi se zanimale za trgovske zveze na hamburškem trgu.
*	*	%
Tvrdka Aleksa Š. G j u r g j e -vič, Zagreb, Halzova ulica 22/11 želi stopiti v trgovske stike s tukajšnjimi solidnimi tvrdkami, ki se pečajo s prodajanjem divjih kož, pa tudi ovčjih in kozjih.
*	*	*
Hans Gassner, Pirej (Grčija) 42, Macras Stras želi stopiti v stik s tukajšnjimi lesnimi podjetji, ki bi prišla v poštev za izvoz mehkega, rezanega lesa (jelovega, smrekovega in borovega). Dopisuje se francosko in nemško.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Saobračajno - komercijelno odel en je Direkcije državnih želeanic v Ljubljani sprejema do 11. marca t 1. ponudbe glede dobave 2400 komadov žarnic in 300 komadov zavornih cokelj. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave pločevine; do dne
4.	marca t. 1. glede dobave pocinkane žice; do 11. marca t. 1. glede dobave pisarniških potrebščin, 1 kompletne au-tomatične telefonske naprave, 1 električnega motorja ter glede dobave različnega železa. — Saobračajno-komerci-jelno odelenje Direkcije državnih železnic v Subotici sprejema do 6. marca t. 1. ponudbe glede dobave steklarskega materijala, barv za žige in telegrafskih ~barv, 300 metrov platna, 350 kg vrvi, 1000 kg krp za čiščenje, 1000 kg kristalne sode in 4000 komadov metelj. — Delavnica drž. železnic v Mariboru sprejema do 6. marca t. 1. ponudbe glede dobave strešne pločevine; do 7. marca '
t. 1. pa glede dobave gonilnih osi. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 7. marca t. 1. ponudbe glede dobave odvojkov, 3000 metrov tračnic, 2000 kg olja za osovine; do 14. marca t. 1. glede dobave raznih strokovnih knjig, spajal in varoval. — Direkcija drž. rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do dne 7. marca t. 1. ponudbe glede dobave 140 kubičnih metrov jamskega lesa. — Direkcija drž. rudnika Bukinje, p. Kreka, sprejema do 11. marca t. 1. ponudbe glede dobave 270 komadov električnih žarnic. — Vršile se bodo naslodnje ofer-talne licitacije: dne 11. marca t. 1. pri Intendanturi Komande III. armijsko oblasti v Skoplju glede dobave ‘20.000 kubičnih metrov drv; pri Upravi baru-tane v Kamniku glede dobave 30.000 kg trinitrotoloula ali trinitronaftalina; pri Policijski direkciji za Bosno in Hercegovino v Sarajevu glede dobave 120 kompletnih uniform za policijsko stražo. — Dne 11. marca t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave ! cirkularnih žag; dne 12. marca t 1. gle-
Dobro službo
in lepo eksistenco*- nudi vsakomur nafi pletilni stroj x aparatom za vzorčno pletenje, in popolnim brezplačnim poukom, ki ga dobite edino le pri tvrdki
F. KOS
LJufelJmt«, Zidovska ul. S.
de dobave različnega železa. — Dne 11. marca t. 1. pri Upravi drž. monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 10,500.000 komadov spojnic; dne 12. marca t. 1. glede dobave 180.000 komadov kartonskih škatlic; dne 14. marca t. 1. pa glede dobave 003.000 metrov pločevinastih spojnic za škatle. — Dne 12. marca t. 1. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave raznega kovinskega materijala (različno
železo, pločevina, zakovice, vijaki z maticami, jeklo, kositer, bola kovina, baker, mannesmanove cevi, žeblji, ključavnice itd.). — Dne 14. marca t, 1. pri Komandi mesta v Mariboru glede oddaje pojačanja železnih konstrukcij v vojašnici Kralja Petra> v Mariboru. (Predmetni oglasi st natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom ua vpogled.)
Dne 7. marca t. 1. se bo vršila v pisarni Dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani ofertalna licitacija glede dnevne dobave telečjega mesa, mleka, kruha in vina. (Pogoji so na vpogled pri blagajniku omenjene bolnice.)
Dne 11. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani-dražba za dobavo pelerin in kožne obleke. (Pogoji so na vpogled pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41.)
Naročajte »Trgovski list« i
Ravnateljstvo in uradništvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani javljata tužno vest o prerani smrti gospoda
RUDOLFA SARK-A
podravnatelja Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo ki je 26. t. m. v Bruck-u ob Muri nenadoma preminul. Dragemu kolegu in visoko čislanemu predstojniku ohranimo časten in trajen spomin! Zemeljski ostanki se bodo prepeljali v Ljubljano; dan in čas pogreba z glavnega kolodvora se bosta naknadno objavila.
V Ljubljani, 28. februarja 1929.
Za jugoslovanske pafente
Štev. 300 od 15. novembra 1915 na:
»Poslupak i uredjenje za izradu steklenih ploča pulem vučenju« (»Verfahren und Einrichtung zur Erzeugung von Glaspluttcn durch Ziehen«)
Štev. 1406 od 1. marca 1923 na:
»Način i aparati za iz vlačenje steklenih ploča«
(»Vorrichtung und Apparate zum Ziehen von Glastafeln«) štev. 1683 od 1. aprila 1923 na:
»Poslupak za konlinuimo vučenje steklenih ploča«
(»Verfahren zum kontinuiertichen Ziehen von Glastafeln«) Štev. 1763 od 1. maja 1923 na:
»Poslupak za iz vlačenje stekla«
(»Verfahren zum Ziehen von Glas«) štev. 1979 od 1. avguste 1923 na:
»Poslupak za vučenje steklenih tabla«
(»Verfahren zum Ziehen von Glastafeln«)
Šlev. 1988 od 1. avgusta 1923 na:
»Postupak za izmenu savijajučeg valjka kod vlačečih strojeva za staklene ploče«
(»Verfahren zum Auswechscln der Biegewalze bei Ziehmaschi-nen fiir Glastafeln«)
Štev. 2527 od 1. decembra 1923 na:
»Stroj za vlečenje pločnega stekla«
(»Maschine zum Ziehen von Tafelgtas«)
Štev. 2285 od 1. septembra 1923 na:
»Uredjaj za rezanje steklenih ploča«
(»Vorrichtung zum Schneidcn von Glastafeln«)
Štev. 3063 od 1. avgusta 1924 na:
»Poboljšanja u postupku za glačanje izvlečenih steklenih ploča«
(»Verbessertes Verfahren zum Policren von gezogenen Olas-tafeln«)
Štev. 3064 od 1. avgusta 1924 na:
»Postupak i postrojenje za glačanje izvlačenih steklenih ploča«
' (»Verfahren und Vorrichtung zum Polieren von gezogenen Glastafeln«)
Štev. 3065 od 1. avguste 1924 na:	s
»Postupak i postrojenje za automalsko uvodjenje obrezivnog materijala u mašini za glačanje«
(»Verfahren und Vorrichtung zum anlornatischen Einfiihrcn von Beschneidungsmaterial in einer Poliermaschine«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na:
ing. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova 2
Veletrgovina
kolonijama in fpacorljska roba
Ivan Jelačin
Ljubljana
Zaloga svafa praZana kava, mlatili diiav in rudninska voda
Talna la soUdaa »nitralbai
Zatitavajta canlkl
Vabilo
na
VII. redni občni zbor
Zadruge za izvoz 1ajc r. z. z o. z.
ki se vrši
v četrtek, dne 7. marca 1929, ob pol 9. uri dopoldne v zadružni sejni dvorani v Sv. Juriju ob južni železnici.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora
3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v let;
1928 ter zastopnika v inozemstvu.
4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1928.
5. Sprememba pravil.
6. Volitev načelstva in nadzorstvu.
7. Slučajnosti.
Glasom § 31. pravil sklepa občni zbor veljavno, uko je zastopan najmanj deseti del zadrugarjev. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in 7. istim dnevnim redom drug občni rbor. ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadrugarjev
V Sv. juriju ob južni železnici, dne 26. februarja 1929
Zadruga za izvoz jajc r. z. z
Načelstvo.
o. z.
RANZINOER, IJUBEJANA
9000	09X110 BAWXINOEB) ^T«Mon BOOO
j špedlctjslco podjetje, skladliCe, carin« posredništvo, prevažanje polil Stva
TRGOVSKI LIST se priporoča za oglašanje inseratov!
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
TRG.-IND. D. D. RjfiSTSU"
MERKUR
d». IV AT PLfESS. — lt tr«orT*to - ind**trijtkn d. d.
t< kot todtjt/ttljt tn Utktrjt! 0. MIHALBK. fcjdrfjao*.