.loDzicgjevori z nasiiiBB čaiiici •Sknvjšan rok 7_a trctjcipi. sina. H. J. — ProSnja zp. skrajSan rok trctjcmu ,s'nu bi morebttl uspcla le, ako je »ajstarejši brat najmanj že 5 lot oclpravijcn o. doina,cq:a poscatva. Vložiti bi jo bilo troba na povoljstvo pristojncpra vojaSkega okrožja, kolkovati z 10 din tcr priložiti 20 din 'kolek. F^roSnjo naj ain odda ob prilikl nabora. Do kdaj se plafujn Vojnfca ? F. )7. — VojTiice V«''jn niliakor nl trcba plačati do snnrtl, marvcfi do dopoinjoTiega 50. lcta atarosti. Obvcza plačcvanja prcslano 3 koncem dotk'ncga ]cla, v katerem .tzpolni.e 50. loto. Letos Vam jc torej ne bo vc3 treba plafatl.  s Ittipoc nofo napmvltl loipno pngodbe prl nofc>. Ju. K. .1. — Uptno rklcnjcna ktipoprodajna .po;odba jo voljavna. Rcs Jo — kor gre za kca go/ida — za pridobitov lastnine potrebcn Se zomIj.kolcnjižni vpia lastninrko pravicc, pri Ccniur Jc trcba pre.l.ožitl pi.inif-ni zapis potrodbe. Pogodbo '4aliko .'-3.ml scstAvite ter jo daste kupcu v podpis. Potrebna je le overovitev Vašega podoisa. Stvar kupca je, all hoče doaeCi vpia avoje lastninako pravice v zemljiško knjigo. Vi nimato pravice ra?rveljavitt pogodbo iz razloga, ker kupoc nočo napravitl pismeno pogodbe. — Ako 'o kupcc omenjenl kos gozda izro.il svojemu vnukn, sme ta vn.uk ta gozd izkoriščati, Ceprav So ni vpissna lastninska pravica kupra, odn. \-nuka. —• Kar ac tiče smrek, ki ao b'le Vam odkazane v posekanie, pa jih ]e posekal vnuk, Imato pravico zahte»vati odškodnino od kupca (strica): v primcru, ako jc vnuk vedel, da je stric omenicne smreke odka/al Vam v poaokante, Vam jam.l za škodo tudi vnuk kot prevzemnlk. Dolfcnost hraia. prcjskrbe.tl iibogo »cstro. B. A. — Ako ste blll otrncl z izročilno pogodbo, kf ao 1o sklcniii VaSf atarSi leta 1912., prikrajšani v koriat nnj?tprej5r,ga brata, no morete danes, ko ao minula že več. kot trl leta od amrtl ftar_ev, dosoči Izravnave. Imcll etc sicer pravico aaiit.vatl dopolnitcv nujnejja dcdncga dclcža, a je ta pravica zaatarcla v trch lctlh po amrtl aVdVhv.v. Potcmtakem no morcto ničcaar odstopiti evojl ubogi scstri. — Brat po ob_em držav!jan..!t _m zakonu nl dolžan skrbcti za svojo scstrp, zato ga žal ne boste mogli k temu prisiliti. Morda ga b<> pa aram, da bl bila scstra navezana na podporo od atraTii občine in bo pro3tovoljno provzel (K&tro v skrLo. En prevžitkar umrl. — Dolitov vžltka pridržano aomlje? M. )A. — Ako sta. si mož in žcna izgovorila določen prevžitek, pridržala v hasnovanje njivo, polovico gozda, ni .se pa nifi določilo, kaj naj velja v primeru, da cdcn izmed vžitkarjev umre, tedaj ao znižajo aia polovlco le onc prcvžitkarake dajatvc, o katcrih jc ja-sno, da so za, časa življenja obeh prevžitkarjev pripadalo cncmu le do polovice. Pri tem mislijno na živila in obleko. Glede hasmovanja njive in polovicc gozda je pa stvar zelo sporna in bi v eventuelni pravdi aodišče najbrž odločilo, da oatane preživelemu prevžitkarju hasnovanje cele njive in omenjcne polovice gozda neokrnjeno. — Gozd sme prevžitkarica hasnovati, odnosno les posekati le po gozdarakih pravilih. Ako se oaa teh pravil ne drži In prekomerno Izsckava gozd ter je.podana nevarnost, da bi to Izaokavanje nadaljevala, smete zaht.vatl zavarovanje in sicer v denarju. DaUfcnl znesek bl morala prevžitkarica naložiti v kakem pupilarnovarmem zavodu. Ako ne more prevžitkarica datl zavarovanja v denarju, amete zahtevati, da prepusti gozd Vam v neomejeno laatniStvO, morate ji pa plačatl primerno odpravnino za odišlo hasnovanje. — čeprav je prevžitkarica prldržano njivo i_zro_lla drugi h.eri, morate vzlic temu VI še naprej njivo gnojiti in obdelovati, ako ai je prevžitkarica v pogodbi izgovorila, da al njivo pridrži in da morate Vi jroinagatl njivo obdelovatl ter gnojitl. — Ako ste z lzro-ilno pogodbo prevzeli vse jpritikline in premičnine in ae je ob .asu pogodbe na poaestvu žc nahajal stroj za mletje slanine ter je ta stroj kupll avoječasno izro-.valcc (tast), tedaj nima izro_jeva;lka pravice ta stroj naknadno dati komu drugemu. Stroj je VaSa last.