Danaiitj« številka slane'2 K* D O O fmmmm ItevSou 1 krosa®, sŠL w sas sl ■"»K **g«wts*, l>3 se&ate <4$erf 1 iifeSSJM' ir Uto: II. Današnja številka stane 2 K PO&THraA PAY§AmtAJiA O O O . IPgmmzzm feevftfeft« 1 Sme. RB6$IK5&7* M ssMsjjo T BMfc- feese. fcffcina ti. fc. *, 8. «« «*toJ*a Ufera*. 6. m. min » «h» « ha «!xv. B.fcS. Ge ss*&li3 tem čajrjfa m m vtm> — **S?*j>2si at n TABOR RAaribor, nedeSja 20. novembra 1921. Številka: 263, Tiskovna svoboda -i.Nisjr, 19 novembra ^ Dan aa dan čitaino o zaplembi klerikal-™w Kstov. Kar po vrsti so bile zaplenjene ?*'e naklade »Straže«,’ »Slov. Gospodar-«*> 4Novega časa«, »Naše inoči« itd. Cerkov »Slovenec« v imenu tiskovne svojce in z ozirom na določbe vidovdanske /Stave Protestira proti tem zaplembam in ,r0i> da vlada hoče pokazati »močno ro-**?*• Lepe besede pove klerikalni žurnali-»HCni starosta o svobodi tiska, o tem, da "Cenzura nazadnjaška naprava itd. Napredno mislečim ljudem ni treba raziti, kaj je tiskovna svoboda. Svoboda “Ska in mišljenja je prva točka na našem gP^raniu. Ž njo stoji in pade napredna fleja, V naši mladi narodni državi je predla stranka, ki zastopa napredni reali-soodgovornost za vlado. SLS je sto- pila y opozicijo in se oprijela demagogije. Administrativna razdelitev države. TIP Beograd, 19. nov. Včeraj do- vao vprašanju, kako bi se omogočilo popoldne se je vršila seja sekcije zakonodaj- stencein vseh okrajev, ua podajo svojo iz-nega odbora za razdelitev samouprave v javo glede razdelitve države v oblasti. — eblastih in srezih. Predsedoval je Nastazij Pojavili sta sc dve mišljenji: eno, da naj Petrovič. Klerikalni poslanec Jože Oostin- j;-M» vsak poslanec svojo izjavo, drugo, čar je podal imenom klerikalnega kluba da samo nosilci list. Končno je bilo skle-izjavo, da njegova stranka vztraja na sta- njeno, da se klubovi predsedniki pozove-lišču proti ustavi in da bo zato spremljala jo, naj se o tem vprašanju sporazumejo s delo sekcije le kot opazovalec. Njegova svojimi tovariši, med tem pa bo odsek izjava je napravila na vse nayzoče komi- razpravljal samo o samoupravi oblasti in čen vtis, ker so se klerikalci s tem sami srezov, obsodili v nedelavnost. Sledila je razpra- Zarota proti ameriškim poslaništvom. LDU Ko da n j, 18. nov. Kodanjska javlja .članek Sinovjeva, ki izvaja, da je policija je razkrila velik poskušeni atentat- najvažnejši uspeh moskovskega kongresa komunistov na ameriško poslaništvo v ta, da se je tretja internacionala prilagodila Kodanju. Obenem je zaplenila tudi komu- novo ustvarjenemu položaju. Komunisti si nističnl manifest, v katerem protestirajo prizadevajo«, da bi proletarske mase pri-komunisti proti preganjanju komunistov v tegnili popolnoma in da bi svoje delovanje Italiji. Iz zaplenjenega manifesta izhaja .raztegnili na vse organizacije, do športnih nadalje, da so komunisti pripravljali slične udruženj. Revolucija Še ni končana. V bo-atentate na ameriška poslaništva v vseh 'dočnosti ,ki ni daleč, se pripravljajo novi glavnih mestih Evrope. boji, ki bodo Evropo in ves svet pretresli TIP Pariz, 18. nov. »Humanite« ob- bolj kakor vsi. dosedanji boji. J izmed številnih demagoških fraz, ki jih woelo podčrtava strankino novipstvo, je S*® ona »o močni roki '-, ali kako že ozna-n j? Y, b°£a.ti terminologiji klerikalne žur-;$Mistlke, »policajdemokracija«. 'Koliko ^snice je na trditvi »o močni roki«, ne f • * o . jjjoremo soditi niti mi niti naši nasprotni- i R©mUnSi€S OCSCJOVOr na fiiSkO OOtO o tem bo govorila zgodovina takrat, ko I 1W„ n , x. ,0 T, , . _ . . . , * bo politično ozračje vsaj nekoliko raz- . .DKU Bukar ešta18, nov. Romun- del Romumje m da romunska vlada od-clstiio, Eno pa je gotovo: Naprednjak ne' zunanji minister je odgovoril ruskemu klanja s sedanjo rusko vlado, Kakor tadi ^Ore zatajiti svojega temeljnega progra* ^^misarju sa zunanje zadeve na njegovo z vsako bodočo, razgovoi o tej * i, ki »la in vsiljevati drugim kakršnokoli dog- iQt° 2 d”e nov” da porablja to priliko je definitivno prisojena Romuniji. Nadalje ttjo ali policijsko avtoriteto v osnovnih da zadn^ sporoči ruski vladi, da je po- pravi v noti, da bo romunska vlada v naj-Političsiih, kulturnih socijalnih vprašanjih kraiifta med Dnjestrom in Prutom, katero k.-a!?trr» času odgovorila na os*alc f^ka Realen naprednjak spoštuje tuje prepriča- .02naeuic Kusi|a kot Besarabijo, integralen rutke note. Razorožitvena konferenca v VVashingtonu. fs. o toleranco itd. TIP Wa sh i n g t o n, IS nov. »Chika- ski predsednik Briand že 23. novembra iz .Klerikalna stranka je bila pred leti j go Tribune« poroča: ZedinjMe dižave so Washingtona. Dne 24. nov. mu bo podelje- ®roti tiskovni svobodi in je v gotovem ozi-5na konferenci izjavije, da so pripravljene na v Ne\vyorku diploma kolumbijske uni-u se danes. Kdor hoče biti dosleden, mora podpisati omejitev oboroževanja ne ozira- verze, dne 25. nov. pa se nato vkrca na voje osnovne ideje uveljaviti v vseh pa- je se na kake dogovo.e o vprašanju dalj- parnik »Pariš« in vrne v Francijo. Listi °sah. Klerikalizem se pri nas identificira nega vztoka. Seveda predpostavljajo, da poročajo da je Briand razočaran, ker se ^ katolicizmom zato pa bi hoteli slišati iz bodo tudi ostale velesile pristale na soraz- mu ni posrečilo vzbuditi na washingtonski klerikalnih velmož besede o odpravi iperno omejitev oborožitve. Izjava ameri- konferenci zanimanje za obnovitveno ak-“»»rimatur-ja«, indexa, syllabusa, o de-;ške vlade je napravila ogromen vtis in je cijo in za garancije varstva proti napadom - jnohratizaciji cerkvene uprave itd. Toda prišla popolnoma nepričakovano, ker je na Francijo. k»i* ^^one ne bomo doživeli, saj kleri- znano, da je Amerika prepričana, da je TIP W a šiling ton, 18. nov. (Brčz-aino Časopisje (»Naša moč«) često nagla- razoroženje odvisno od rešitve problema žično). »Chicago Tribune« javlja, da se je > da je dobro v cerkveni in politični dej- daljnega vztoka med Zedinjenimi državami in Japonsko , venosti to, kar hoče papež, škof, župnik, t TIP Pariz, 19. novembra. Poluradno sklenil dogovor glede otoka Yap. aDlan itd. in vernika najvišja čednost je se potrjuje, da odpotuje francoski ministr-Wkorščina. Mi se nismo hoteli ob tej pri- J*1 dotikati cerkvenih vprašanj, ali ker | t**S trdovratno trdi, da so cerkveni inter- | istovetni s strankinimi, ne moremo! "Czreti važnosti, katero polaga njihova! ... 0vna avtoriteta na omejitev tiskovne Zasilševanj"a obtoženih madžarskih po- Situacija vlade. slancev. TIP Beograd, 18. nov. V politični DKU B u d i m p e š t a, 18. nov. Imuni- situaciji ni nastala nobena sprememba. KtvSSS “°vIS “S: nadaio. da bodo vsa dosedai Se sporna Il,erje med državlianom in državo O7iro- 50 dovedli vlado do aretacije obto- vprašanja skoraj poravnana. Član kabine- vladaricm Nismo tako pozabljivi ria ženih P°s,ancev še Pred ukinbo njihovih ta Je na vprašanje ali je pričakovati krize, bi Qe oDaziH^lobo^ razlJke ki ohstn!a imunitetnih pravic. Današnja razprava je ififvil: »Kriza ne obstoji. Ministrski svet - °Pazl“ glOOOKe raznKe, KI OOStOja x_. ____________...___.__D____A_ de a nnrmalnn in xrci nneli evangeljski nauk: daj Bogu, kar je božjega in kralju, kar je kraljevega! Da se razumemo: Ni naprednjak, kdor ne spoštuje tujega prepričanja in kdor misli, da bi se dali z gorjačo ali policijsko sabljo pobiti vsi, kateri ne priznavajo njegovih nazorov. Mi razumemo razpoloženje, ki vlada pri SLS vsled njenega poraza ; v avtonomistični politiki. Mi hočemo opozi cijo, toda pošteno in resno opozicijo. Mi hočemo kritiko, da, kar največ kritike, da se vsak naš čin ogleda v raznih zrcalih, j da ga spoznamo od vseh strani. Ali kritika mora biti stvarna in dostojna. V klerikalnem novinstvu vlada danes j babilonska zmedenost pojmov in popolna neodkritosrčnost v vprašanjih, ki so za državo življenskega pomena. Politika SLS je iz gole volje do moči krenila daleč na levico. Še pred dobrim letom je strankin voditelj dr. Korošec na javnih shodih obsojal hujskanje proti Srbom, napade na vojaštvo in druge podobne tendence, ki razkrajajo državljansko moralo in izpodkopavajo državno avtoriteto. Danes pa nje go v organ »Straža« prednjači po svoji hujskajoči, nedostojni pisavi in polni svoje j predale z nekritičnimi, iz izrazito protidr-j žavnih listov povzetimi napadi na Srbe, na i armado itd. (List ima rubriko »Iz jugoslovanske kasarne«.) Danes del duhovščine, nekdaj steber državne avtoritete, pred' mač. s svoji.u < n *i1 s v c * d. .um- nostjo v vseh vprašanjih, ki so osnova državljanske morale. ! Smo za svobodo tiska in mišljenja, ker j je to temeljni princip našega svetovnega j naziranja. Obsojamo cenzuro, če si lasti I pravico preganjati tuja prepričanja. Toda * pod svobodo ne umevamo razbrzdanosti ril brezobzirnega zlorabljanja svobodne besede. Svoboda je vzgoja k boljšemu, zato pa pozna nekatere omejitve. To je krščanskim teologom dobro znano. Le brezobzirno barantanje z načeli jih je moglo odtujiti umevanju dolžnosti in odgovornosti, ki veže javnega delavca. Klerikalna žurnalistika se te dolžnosti ne zaveda ter upira svoj poltični vijak na razpoloženje nepoučenega ljudstva. Država ima pravico braniti svojo avtoriteto in preprečiti, da bi se smel vsak razdraženi zelenjak z gorjačo zagnati v stvari, ki so v negotovih, kaotičnih časih edina trdna opora naše mlade, osovražene države. Karakteristično je, da se klerikalci sklicujejo na ustavne določbe, ko pa na drugi strani med ljudstvom ubijajo vsak rešpekt pred ustavo in mu v svoji strankarski o-portunosti vsiljujejo prepričanje, da prihaja vse zlo iz Beograda. Klerikalni voditelji se bodo morda še enkrat sramovali svoje sedanje taktike in zlasti čisto nekrščanske-ga, podivjanega časopisja. končala z zaslišanjem Benitzkyja. Nasled- dela normalno in vsi posli gredo svojim jh« Vrio?abSl n?e s vebo ded F V& i L nja seja se vrši v torek’ 22' n0^ 0dsek bo ?0t0m- KIize ni’ in »»deteti se je, Dr. Avg. Reisman: letih pred prevratom so iznova potrdi- P0^ v tej seji meritorne sklepe ' ^rezmejno avstrijsko zvestobo, ki se ni; —o— rtrašila nit' denuncijantstva niti izdajstva. [ ,r x s. *« $ A ^ . spisov dr. Mahniča, dr. Ušeničnika, ško- Večni laški protesti. j* Igliča in dr. bi lahko navedli cele od- DKU R i m, 18. nov. (Brezžično). Ita-’avkei v katerih se zrcali konzervativno, lijanski poslanik v Beogradu conte Man-f demokratično, nesocijalno pojmovanje zoni je vložil v ministrstvu za zunanje za-. Zmerja med individujem ter državo in deve protest proti pisavi jugoslovenskega erkvijo. časopisja, Danes pa smo priča, kako ravno isti —o— K^die izpodkopavajo avtoriteto države, i J i® s stališča čistega jugoslovenstva in 1 ?ttiokracije vendarle velikanska zgodo-jlnska pridobitev za vsa tri plemena, za da je tudi ne bo. Tako na demokratski kakor na radikalni strani postoji trdna odločnost, vzdržati sedanji sporazum, ki je radno poroča je ustavila Anglija gradnjo nadaljnjih bojnih ladij. Nove konference. DKU London, 18. nov. Kakor poroča »Daily Mail« iz Newyorka. obstoja verjetnost, da bo sledila ameriški konferenci, če bo ta ugodno potekla, novi konferenca za zopetno vzpostavitev valutne ja vprsf?£n;a Angleška vpokojuje pomorske častnike. DKU London, 18. nov. V zvezi s raz- „Tujci“. Skupščina jahalnb društev. LDU Beograd, 18. nov. 23. t. m. se ^ ______________ vrši v Beogradu skupščina vseh jugoslo- iugoslovenski narod. Klerikalno no-1 instvo s svojo pretirano, nedisciplinirano . , , ... pozicijo s svojim neprestanim zanikanjem društev za Jugoslavijo«. * ^etaktnirn pisanjem o življenskih vpra- —p — , njih naše države morda nehote, iz stran- ¥T . „ . . , , .. . ... Jurske zagrizenosti, morda sistematično iz Ustavljena gradnja angl. vojmh ladij. finega nezadovoljstva s sedanjo ver- DKU London, 18. hov. Kakor se u »lin nevtra*no državo ruši državljansko radno poroča je vstavila Anglja gradnjo trr»'iL železniških pragov. Pui ob:;osU je 0ral°, podpira dezorganizacijo, potvarja nadalnjih bojnih ladij. niš«; znane. venskih jahalnih društev. Namen te skup- orožitvijo na morju, namerava angleška ščine je osnovati »Osrednjo zvezo jahalnih vlada vpokojiti v prihodnjem letu 80 kapi- tai.ov in 200 drugih častnikov. Železniška nesreča pri Nišu. TIP Beograd, 18. nov. V'eraj je skočii s tira brzovlak na progi ig.ad -Niš ; n km 208. Nesreča se je rp.ij^a wi«»d Pred tednom smo beležili obletnico rapallske pogodbe, s katero nam je tuja sila za dolgo dobo odtrgala južne brate v( Primorju in Istri. Od nas, predvsem od naše notranje sile je odvisno, kako dolgo bo trajala ta nasilna ločitev. Ravno tako bo'odvisen v veliki meri tudi obstoj južnih Slovanov pod italijansko oblastjo od naše notranje konsolidacije. Bolj kot materijel-na, bo potrebna moralna podpora z naše strani. Bratje onstran se morajo predvsem zavedati, da imajo v Jugoslaviji brate, ki stojijo kot en mož za njimi in to zato, ker jih ljubijo brez sebičnosti, ker čutijo nasilje nad njimi kot svoje, ki je morajo že radi tegavotresti, ker je zemlja onstran ravno-tako naša, kot ta, katero smo rešili iz tujčevih spon. \ Doslej so te vezi sveže In močne. Ne vemo pa, če je naše delo za brate onstran toliko zasluga naše lastne notranjosti ali bolj onih bratov iz juga, ki so se po prevratu iz tega ali onega vzroka naselili med nami. Delo v vsej Jugoslovenski Matici bi govorilo skoraj za slednje. In to ni prav. Mi sami, ki nismo neposredno na lastni koži tangirani, bi moraii najkrepkeje dvigati prapor osvobojenja neodrešenih bratov. Šele tedaj bi dokazali zrelost naše nacijo-naluc in državniške zavesti. Šele to bi dalo tudi narodu v neošvobojenih krajih ono pravo moralno oporo, ki črpa odporno silo iz samega sebe. Mi pa nc zanemarjamo samo le svoje, skoro najvišje narodne dolžnosti ampak ■celo grešimo iz gole malodušnosti, često iz sebičnosti in radi svojega ozkega obzorja nad temi nesrečnimi brati. Koli in kolikokrat smo v teh zadnjih letih slavnostno ‘besedičili, kako nam je hudo radi izgube tega »najboljšega« dela našega naroda in koliko drugih prekrasnih in milo donečih lastnosti smo jim že zapisali v tem minulem času po naših listih, tudi v Mariboru, .v življenju pa: kolikokrat so že morali slišati in čutiti od nas samih ti od krute usode iz juga iztisnjeni bratje, da so-tukaj, na naših tleh, torej na svoji lastn grudi vendar le — »tujci«. In to je baš tisti naš veliki greh, ki nas korak na korakom razgalja, kako smo še vedno majhni, da ne rečem hujšega. Ne mi sami, drugi so nas rešili iz tisočletnega suženjstva. Pa na to smo že davno pozabili, Čeprav je bilo še komaj včeraj in že v sv oj; v objestnosti s komolci odrivamo od domače sklede brate, za katere imamo v praznični obleki toliko lepih besed. Pa ravno mi obmejni Slovenci imamo za to najnianie povoda in upravičenosti. Ne zamerim nemškutarjem ia drugim pred desetletji od severa privandram.n tujcem, če so jim trn v peti -tujci < z juga, ker jih s svojo južno žilavostjo, podjetnim duhom in veliko inteligenco izpodrivajo na .vseh koncih in krajih z nenavadnim uspehom in. tako vedno bolj pritiskajo ob zid. Če bo ta razvoj tudi v bodoče tako hiter, bodo morali germanski privandranci prav kmalu zapustiti svoja sicer globoko ii- dobro usidrane dobičkanosne pozicije. Razumljiv je torej njih gnev, in skoro težko jim je zameriti, če s hočejo svojo onemoglo jezico hladiti vsaj s tem, da zmetjajo brate z juga vse vprek s čiči. Stoletna cc•• ja je tem nadutežem vcepila njih ivo ■ >c-potentno oblastnost v meso in kri ,.i i e morejo umeti, da so prišli v te r * ic oz noč končno tudi njim gospodarski tek:n ■ .i. To je ravno tisti velik in neocenljiv plus, katerega so nam prinesli v obmejne kraje, posebno v Maribor begunci, bratje iz Juga. Zato mi je neumljivo, kako more tudi slovenski domačin le za hip videti v našem Primorju tujca. Kaj bi le bil še danes Maribor, ee bi ne bilo tukaj beguncev, naših Primorcev! Gotovo bi imel še po večini nemško lice. In koliko solidnih obrti, trgovin in drugih podjetij so nam ustanovili ti čudifujci, katera so sedaj naš ponos in bodo s časoma tudi našim ljudem dober vir dohodkov. Ta anlmoznost proti došlirn Primorcem izvira večinoma iz gospodarske zavisti in veudar uvidi vsako dete, da moramo ravno z gospodarskega vidika še A li O M' posebej blagrovati naselitev Primorcev ‘skirni dogodki, ter oni, ki jih zasleplja že ’Gosti sSojl sedaj visoko na evropski-areuk med nami. sama beseda »car Napoleon«; kdor pa krog njega pa se gnetejo časnikarski re- Kot priskušeni narodni bojevniki pa strga z Napoleona vso zunanjo navlako in parterji, da zabeležijo vsako njegovo ge- so na naše nezavedno ljudstvo v narod- analizira njegovo čisto osebnost, bo mo- sto ali frazo In jo še svežb izroče tiskar- nem oziru vplivali-posebno blagodejno. 3i- ral opaziti, da sta imela Napoleon in mo-. skema stroju, d?-lahko ulica izživi del svri* cer opažamo v zadnjem času žal premalo rilec enak užitek, dasiravno različno po- jih P-odllh instinktov. V tej propadajoči, v nihovega delovanja, omenjam n. pr. »Ja- tenciran. Današnja družba skriva nešteto ’ sebičnosti in v družabnem kaosu se podrem«, ki je skoro zaspal, (udi pri »Sokolu« zločinskih tipov, ki zadoščajo svojim na- tapljajoči dobi je zapisala pod njitn neka je želo pičlo število Primorcev itd., upamo gonom na najrafinirane načine v širokem j tajinstvena, nevidna roka besede >-Ecce* pa, da je to le prehoden štadij. Jedro na- okvirju današnje družabne morale. Scipio bomo!:.- — >.Qlej, človek!; šili južnih bratov je zdravo in mi jim mo- Sigliele navaja v zgoraj omenjenem spisu ramo biti le hvaležni za njihovo delo med več dobrih primerov neopaženega mo-nami, kruha pa je menda v Jugoslaviji še dernega zločinstva. V kolikor je to zlo-za vse dovolj. Ce se uveljavi zmožnejši. činstvo v zvezi s seksualnim nagonom, pa najsibo to brat iz juga, je to edino prav najdemo dolgo vrsto primerov v spisih in v korist celokupni stvari. Ako pa bomo Krait-Ebinga, Bloeha. 1'orela itd. poslušali že vsakega hipohondra, ki ne trpi j Te dni se upirajo radovedne oči evrop-poieg sebe konkurenta iz sosednje vasi, skega meščanstva na zločinca, ki stoji potem ne bomo smatrali za tujca samo pred pariško poroto in ki zasluži ime »ve-Primorca, Ljubljančana, ampak kmalu tudi liki«. Ime mu je Desiderij L a d r n. Ob-onega, ki bo prišel iz Savinjske doline ali, tožnica mn očita, da je imel v času od leta Ptujskga polja. Potem pa se ne smemo 1914. do 1918. nič manj kakor 283 nevest, zgražati, če bodo tudi nas v Celju, Ljubija- izmed katerih jih je 10 misterijozno izgini-ni, Zagrebu ali celo v Beogradu smatrali lo. Materijal, ki so ga s težavo zbrali najboljši pariški sodniki, daje slutiti za tujce. In tako prehajam v novo poglavje, ki bi končalo še žalostnejše za naše abderitsko mišljenje. Ampak tako je: če je pri nas res močno zakotven separatizem, potem sloni e-dino na tistem našem malenkostnem vaškem pojmovanju in precenjevanju lastne nemoči. To p^ je gnjiloba v narodnem te lesu, ki lahko postane končno tako obsežna in nevarna, da se bomo sami med seboj coklali, brez Hrvatov in Srbov. To imejmo pred očmi ob obletnici nesrečnega Rapalla in začnimo tu, pri korenini z vzgojo samega sebe. Če pa bi kdo mislil, da sem rekel o tem pojmovanju »tujcev« preostro besedo, naj zamisli nad tem: — ko smo dobili pred kratkim novega vodjo na policijski komi sarijat, sem slišal iz ust več inteligentov: »Že zopet Primorec; so že tak sami tujci tam«. In neki slovenski list, ki gre v tisočih eksemplarjev med ljudstvo je še ta teden zaničljivo pisal o — tičih . . . Možnost zveze z faraoni. Kogoc, Večkrat sc je že pojavila vest, da so bili ujeti brezžični znaki, od katerih se ne zr\a odkod so prišli ter je bila izrečena nada, da so morda z Marsa. Koncem noseča januarja 1920. sc je pojavila zopet taka vest, ki je javil«, da so istočasno v Londonu in Ne\vyorku ujeli znake, katerih zvor je najbrže izven zemlje, s kake bližnje zvezde, a najbrže z Marsa. Z ozirom na to, da je Mars o opoziciji koncem meseca aprila prišel v najbližjo oddaljenost od zemlje se je splošno pričakovalo, da se bo tudi na naši zemlji podu-zelo'podobne tozadevne poizkuse. To sta tudi poizkusila Amerikanca dr. Frederic Milliner in njegov pomočnik I1arwey Gaj-neg na dan najmanjše oddaljenosti — 28. aprila. Milliner opisuje svoj poizkus takole: x Najprej smo uporabljali električne valove 15—16.000 m dolžine in smo tako nekaj ur mogli razumeti vse, kar se je dogajalo na svetu. Stali smo v zvezi z vsem! večjimi radio-postajami v Berlinu, Mehiki itd. Okrog 2 ure ponoči se je vse uGiiHlo In tedaj smo začeli delati z valovi 300.000 m dolžine. Na celem svetu je vladala mrtva tišina. Koncentrirali smo vsa š^bja čutila, da ujamemo tudi najmanjši glas, toda slišali nismo ničesar. Mars nam ni odgovoril.« Landru. Scipio Sigliele, ki v svoji knjigi »Morale privata e morale politica« razčlenja hi navsko moralo sodobne družbe, pravi na nekem mestu, da Je današnja družba kakor nalašč za velike zločince. Njegov rojak, sloviti psihijater Cesare Lombroso, je že dolgo pred Sigbelijem raziskoval elemente genijalnosti, blaznosti in zločinstva v sodobni civilizaciji. Nc glede na levo ali na desno je podvrgel ostri analizi duševni ustroj genijalnih ljudi in ga primerjal ž ustrojem velikih zločincev ter z raznimi tipi blaznikov. Navadni svet mu je hudo zameril to opečaščeiije njegovih idolov, ali znanost je potrdila marsikateri Lom-brosov rezultat. Kakšna razlika je pravzaprav med Napoleonom, ki je z užitkom gazil po mrtvih truplih svojih in sovražnih vojakov in piv med navadnim morilcem, ki je z užitkom prisedel h kosilu, ko se mu je posrečil bestijalni umor? Razlike delajo zgodovinarji, ki združujejo Napoleonovo osebo z neštetimi okolnostmi in postran- čal torej z negativnim rezultatom. Sedaj pa nehote nastane vprašanje: Bi ii kakor je mislil neki astronom poiskali najprej dokazov, da žive na Marsu bitja naše vrste, ter komaj potem poizkušali stopiti ž njimi v zvezo ali naj bi obnovili take poizkuse zopet ob najugodnejši priliki torej v prvi vrsti v perijodi opozicije? Na prvi a/l tega •• prašanja moremo lahki v‘»riti, da bomo baš s temi poizkusi najlažje prišli do dokazov, da žive na Mdru mNelna I';*‘ja četudi ne bomo tak-»j raz <-meji .gn-ilcv. Po sirnallh moremo vojc-*>, da h p:il;a.iajo i Marsa. Ako » >voi:.io rejeno ... :do. f, vko o ek d »etui miselnih bitij, moremo torej sklepati, da so iucii tam asf*oi oir i. ki poznaj, obstojiCc /;ikone giba a nebesnih teles n ki vedo koliko je oddaljen Mars od Zen lje ter za-morejo torej tudi preračunati koliko časa rabi svetlobni signal, ali pa signal /. brezžično telegrafijo, da preleti to razdal;.«. -Vzemimo torej, da so na oben planetih Mjjto mp edovali, da iajiko ^prcj.ficjo ' riali Siigr-aie, m bonjo sestoj^li najprej ,i Krali.;h /•sakov,'Je vendar čisto gdtovb, da ne bo mogoče leta, desetletja, da, mogoče celo stoletja odkriti. kgJ poffletnjo h znaki. To da po znakih borrto dobil dokaze, da so z Marsa. Obstdva dela namreč'vesta, da signali, ki se takoj no snreigtju vrnejo na isti način, potrebujejo gotovo fes, 4$ se vrnejo do iihodae mtafc- Ta čarovni W Ignotus- Ljudska knjižnica Narodni dom, L nadstr. posluj® ob nedeljah od «/3l0.—7*H- uce in ob četrtkih od V«20. ur« z vso verjetnostjo, da je Landru te nesrečne ženske v svoji vili ubil, na to pa bržkone razseka! in sežgal. Zločini, ki se mu očitajo, so tako straž* ni, da vzbujajo v poštenih dušah grozo In stud. Toda to prvotno čustvo sc kaj hitro pretvarja v radovednost in senzacijo. Tako je nastal iz zločinca Landruja eden najslavnejših mož Evrope. O njem nc pišejo samo poulični dnevniki, tudi najresnejši pariški listi, kakor na pr. »Journal des Dčbats«, prinašajo vsak dan izčrpna poročila o sodnijski razpravi v Landrujevi aferi. Ljudskim množicam, navajenim izza vojne krvi in grandijoznega ubijanja v masah, je morilec Landru dobrodošla senzacija, ki daje priložnost, da se razdraži in vzbudi marsikatera perverzna, zločinska »žilica«, ki jo je pritisk razmer obsodil v latentno mirovanje. »Panem et circenses!« Ta krik je odmeval po Rimu, ko so nastopali dnevi njegovega upadka. Današnja Evropa pa zahteva kruh (t. j. kar najboljše gmotno življenje) s svojim vseskozi materialističnim razrednim Politične vesti. * Razdoijeaa taktika. Dolgo časa s**> čakali, da se naša »opozicija« zedini na kakšnem pozitivnem delu. Doslej sl Je namreč bila edina samo v rušenju in sahO' taži države. Šele mobilizacija je pokae«8» da se opozicija razume tudi v »positivjj® deloc;. Več ko teden dni že premleva t»P°' zicijonelno novlnstvo svoje zasluge za & mobilizacijo in odvrnitev vojne. Klerika!*' listi slikajo svojim političnim analfabetom strašen rešpekt, ki ga je dobil vojni trttal' ster in vsa vlada (tudi minister Pucelj/ pred nastopom Jugoslov. kluba. Seveda & si dali takoj nakazati par kilogramov pa-tentirane politične modrosti, k! jo prodal3 med ženskimi korzetl, nogavicami ia- drugo perverzno ropotijo bivši minister. M prehrano dr. Korošec ter so na podlagi ^ modrosti odredili takojšnjo demobilizaciji Radiču zagrebško namestništvo c-čita, -d* je v zvezi ?, neredi, ki so se bili pojav# med kmetskim prebivalstvom o priliki vave igre, v dnevnem vasupisju, &aicro|veiea«t»oviti članek, v katerem primor# mora vsak dan najaviti par umorov in j svoje Turopoljce z Lloydom Georgeom ; umazanih škandalov, če hoče, da si pri- SHardingom. Kakor sta dobi popularnost ih obstoj. Pariški mehanik Landru je postal don Juan in hkrati markiz Sadu XX. stoletja. Nekdanji don Juan, vitez galantnega stoletja, zvesti sin romantične Španije, zapeljivec ljubezniželjne »donne*, je bil fini kavalir z razredčeno aristokratsko krvjo. On je imel v svojem grešnem življenju trenutke, ko mu je bila strast več nego vulgarna vita sexual»s — hrepenenje po harmoniji in neosebni lepoti. Don Juan XX. stoletja je produkt gole- borbe za denar, golega materijalizma, k! ne pozna glGboke strasti Abelarda in HeloisC, marveč pretvarja nekoč »zlati« ženski pogled v pravo materijalno zlato (ali, če hočete, v papirnate franke in dolarje po najvišjem kurzu). Ta zoperni vampir profitarske seksual- ta dva držaVjji započeia akcijo za razoroženje, tako s^lfa započell v Jugoslaviji pacifistični veljaki republikanci! Na to duhovito idejo so' prišli šele v trenutku, ko je Karel Habsburg ogrožal tudi Hrvatsko! Trobenta Hrvatskega bloka, poloficijelno glasilo albanske vlade »Ilrvat« (»Ilrvat« namreč zavzema v albanskem vprašanju ravnfr isto stališče kakor naši nasprotniki) pa'se norčuje iz male antante, češ, kaj bi «Je repenčila s svojimi uspehi, ko je vendar KajT' la odslovil Horty s pomočjo velike anta®-t ■' Če bi torej na ta ali na kak drug naČ^* uspelo, da dobimo popolnoma sigure.t kaz o eksistenci prebivalcev na Marš k;-:ero morajo preleteti signali, izraženo v km razdelili po znani brzlni svetlobe (300.000 km v sekundi). Kvocijent nam bo dal čas v sekundah, ki je prešel od odhoda sgnala do njegovega zopetnega povratka. Ta razdobja šo bila n. pr. 1. 111. 1920. — 14 minut 34 sek.. 28. IV. — 9 minut 41 sek., a 6. VII. zopet 14 jSek. Druga konbinacija bi bila takale: Mi poznamo dolgost dneva na Marsu do sekunde; istotako moremo predpostaviti, da 'bil bi v resnici storjen prvi znaten kori tudi astronomi na Marsu poznajo dolgost toda mnogo težkoč b: obstojalo še v t? našega dneva, ker površina naše ?.emlie 'da se j pbn o' c teh znak ii' i i jhrji * ni popolnoma pokrita z oblaki. Ko bi torej sporazumemo. Pomislimo samo kako dajali z Marsa vsak dan v istem času eno-, bilo težko razvozljati egiptovske hirbg$T stavne signale bi morali mi takoj sklepati, fc, kar je Uspejo tudi komaj tedaj, ko p? da so z Marsa, a isto bi mprali sklepati našli znani kamen v Ro^ett|, sia katerpig tudi prebivalci Marsa, če bi jim liil vsakih fc bila ista vsebina v treh jezikih, v c|vef 24 ur v enakih intervali}! pošiljali take katera so nkši učenjaki že požnali, ter s znake na Mars. Tako bi se mogje najti že tretjem staroegiptovskem. Kfc iti kako Rf mnoge konbinacije, ki bi istočasno nudile naj najdenlo kiimen, ki nas bo pou&l, k$FP popolni dokaz o eksistenci miselnh bitij na »aj razumemo jezik prebivalcev' Vlarsu. j Lažje bi bilo rešiti to zagbnfetko, Prvi negativni rezultat takih poizku- mOgll i Marsom govoriti telefonično. ..... VI J..«....-., t- f» .. _ bilo morda mogoče vendarle prepfečili ppzitiven Ta tialbrže prvi pravi poizkus je kon- terval bomo našli, ako bomo oddaljenost kakgr sov gotovo ne bo pretrgal nadaliniii raz- nas bi nedvomno bilo neizmerne kof|W iskovanj. h zgoraj navedeoil|i »ovinskili flko bi mogli občevati z Marsoth -vesti niti ne tiiDretno sklepati, če so prvi tbm, ki je naprednejši kakor na^a eksperimenti bili z astronomske strgpi res Poto!a$hio'$e, tudi ta dan bo prišel m _ tudi popolnoma pravilni- Toda Čeprav je da še p;ej kakor sl! ihlslinio ta faresmC ksi^ vse v redu, mogU so *)iti ta vfelllcl CloveStS/a, di se idarle še različni vzroki, ki so nanj haVeŽe rtiofdsi rfoVo VprašAnje* pzitiven rezultat. Prihodnja je Z Marsa niste vi ttibrdi zt ‘V Stve^ Marsova opozicija bo 1. 1932-, ki bo šc po- kakim flrugirri planetom, trti hočdmo ' Mvinbor, 20. 3M)Vi tahia. 1&21. *ksovjetskeRtttipe. (Ne zaupajo ®o 1 j š e v i k o m). Kakor sme poroča!!, je sovjetska vlada izdala amnestijo za one Vojake, ki so se udeležili vojaške kampanje proti sovjetski Rusiji v Koičakovi, De-njikovi in Judenlževi armadi. Amnestira-so po odloku sovjetske vlade zagotovljen« vse državljanske pravice. Iz komentarja, ki ga prinašajo o tem v emigra- izhajajoč ruski Isti, je razvidno, da vlada nied begunci nezaupanje v odkritosrčnost boljševikov, ki so že večkrat na ciničen način prelomili dano besedo. Tudi mos KOvski Usti beležijo, da bo dolgo trajalo, Medno bo uspelo pridobiti emigrante za ^nitev. (Priznavajo dolgove, a zahtevajo odškodnin o). Sovjetska vlada je priznala inozemske dolgove stare Rusije, hkrati pa je započela diplomatsko akcijo, da zavezniki plačajo škodo, . J0 ie trpela Rusija vslcd vojnih opera-Francija, Japonska, Anglija, Italija in Amerika naj povrnejo sorazmerno po sv°ii udeležbi stroške, ki lih ie nr.računiia sovjetska vlada. arjevo in Beniczkijevo akcijo na Du- Horty pa se je ob neki priliki izrazil, ? bi bil v slučaju pritiska s strani antant-•v f S-l*ormclno siccr Protl Karlovemu jj količenj«, vendar pa bi slejkoprej delal to, da bi Karel zopet zasedel svoj Drestol. Ijr Priznanje nemških soeijalnih demo- »2 »VorwUrts« piše v uvodniku v u,aga demokracije«: »Češkoslovaška je Oi-tM CZi z Jugoslavijo rešila Madžarsko dini ^bsburgovci. Dosegla je nesporni °matični uspeh, hkrati pa si je pridobi- la tudi nesporne zasluge za utrditev demokracije v v-seh državah srednje Eviope. "'Agrarna reforma v Karpatski Rusiji. Češki agrarni osrednji urad dovršuio priprave, da sc prihodnje spomladi razdeli 2-1.436 katastr. oralov zemlje, ki jc večinoma pripadla veleposestvom grofa Sclnm-borna in kneza Odelscalchija. ' Neozdravljivi karlfeti. »Pragai Szetn-Ia« javlja, da so vsi na Madžarskem bivajoči častniki bivše avstro-ogrske armade korporativno vstopili v stranko Icgitimi-stov. Pred par dnevi so na posebnem zborovanju pozvali upornika i!ortyja, da naj odloži admiralno jme, uniformo in odlikovanje, ker ni vedel zatreti hujskanja proti Karlu in rešiti časti madžarskega naro-da(!). Hkrati brezposelni vetcranci protestirajo proti postopanju s kraljem. Zanimivosti. Človek, ki živi že 20 let v samoti. — Mor-ski roparji — Oskrunevalee in morilec otrok. — Smrt na odru. Koncem oktobra je neka družba turistov na Pirenejih našla v nekem samotnem gozdu v mali pol pod zemljo zgrajeni kolibi krog SO let starega puščavnika z dolgimi lasmi in sivo brado dolgo do pasu, oblečenega v čudno primitivno obliko. Starec se' je jako preplašil, ko je zagledal liud! : • ir nič k-> m r*/: d .t> c jel. No končno se je vendarle spustil z njimi v pogovor ter jim povedal, da živi že 20 let v oni puščavi, ter da v vsej tej dobi ni videl rasen njih npbencs.t Tlove-ka. V samoto jo odšel ko je bil star 60 let, ker ga je življenje razočaralo in so se mu zastudili ljudje. Predno je odšel v samoto je bil učitelj v neki vasi na deželi. V samoti si pripravlja vse sam obleko in hrano, ogenj pa si napravlja s posebno spretnim drgnjenjem lesa ob les. Originalni samotar ne ve nič o modernem napredku v industriji, ne pozna ne avtomobilov ne zrakoplovov pa tudi strašna svetovna vojna mu je popolnoma nepoznana. Turisti so ga pregovarjali, naj odide znjimi in zapusti svojo samoto, toda zaman. Odgovoril jim je, da se počuti v svoji samoti popolnoma dobro. Pač srd-; čen človek. * Skoro neverjetno je, da še danes cksl* stirajo morski roparji in vendar poroča neki londonski list, da se ob zapadni airi-ški obali dogajajo ponovno napadi morskih roparjev na manjše ladijc, posebno jadrnice. Morski roparji, ki imajo izborno parno ladijo, so baje bivši nemški mornarji,- ki so pobegnili iz vjetništva med svetovno vojno, razorožili angleško moštvo neke ladije, ter odpluli na morje, kjer se ves čas vojne in sedaj po vojni žive samo od ropanja ladij. Teh morskih roparjev, katerim se j® pridružilo še nekaj drugih individijev je skupno kakor se sodi krog 20. Angleške stražne ladije v zapadni Afriki so dobile sedaj nalogo, da te roparje zasledujejo ter vjamejo žive ali mrtve. V Madridu je tamošnja policija nedavno razkrila grozne žločine, katere je izvršil neki perverzni Fernando Moreš Moreš je zvabljal k sebi v svoje stanovanje v neki samotni predmestni vili mlade deklice od petih do desetih let jih zlorabljal ter na to umoril in zakopal na vrtu. Do razkritja njegovih zločinov je prišlo vsled tega, ker je najnovejša njegova žrtev neka osemletna punčka vslcd njegove neprevidnosti zbežala ter povedala, kaj je doživela v njegovi vili. Starši deklice so javili zadevo policiji, ki je Moresa aretirala ter preiskala njegovo vilo. Pri preiskavi je našla tudi okostja umorjenih o-trok, katerih je bilo vseh skupaj sedem. Moreš je sprva svoje zverinsko početje tajil, končno pa je le priznal ter izpovedal, da je počenjal svoja zločinstva že od leta 1919. # V Sidneyu v Avstraliji se je. dogodila v državnem gledališču velika nesreča. Igrali so ravno neko noviteto, v kateri je igrala eno najbolj oboževanih igralk ulo-ge nesrečne zakonske žene, ki vstreli moža in sebe. Pri izbiranju samokresa se je dogodila pomota, tako, da je vzela samokres nekega igralca, ki je bil nabit mesto pravega pripravljenega- za predstavo in od varnostnih organov preiskovanega. Ko je nastopil moment, da ustreli moža ie pomerila in ustrelila in igralec, ki je igral O R\ moža je res padel mrtev na tla, j.adet v čelo. Ko je igralka to opazila, je najbrže v strahu in obupu nastavila samokres še »ebi na sence ter se istotako zgaulih mrtva na tla. Publika, ki je bila priča tega groznega prizora, je v paničnem begu zapustila gledališči. Krivca nesreče, igralca kš je zamenjat vuuokres so zaprli. Danes (v soboto) zvečer ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma sestanek državnega uredništva. Predava prof. Relsner, nsr. posl. Brezstanovanjci. Rodila nas je trpka ironija trpke vojne šale. Ko so grmeli topovi na vseh štirih straneh so rekli, da nas bo, ko bodo vtih-tfili mnogo manj, kakor nas je bilo poprej, da nas bo tako malo, da se bomo klicali iz vasi v vas: »Brat, kje si bil, da si ostal živ?« Padali so milijoni zadeti od krogel, razbiti od granat, zadušeni s plinom, okuženi z boleznijo, onemogli oci gladu. Neplodne so bile žene in niso nam rodile otrok, neveste so plakale v črnini, same, zapuščene . . . Vtihniii so topovi na vseh štirih straneh in ko smo se vrnili in smo se prešteli smo z začudenjem konstatirali da nas po številu ni prav nič manj, ampak, da nas je — več! Ali ni to trpka ironija trpke vojne šale? in ta ironija nas je rodila, nas, brezstanovanjce. Novo je naše ime, čisto novo, moderno, zato smo tudi mi novi, najnovejši, najmodernejši socijal-ni trpini. Bog je preskrbel polhom dupla, pticam gnezda, polžem hiše, moderni bogovi so preskrbeli onim, ki so vstvarjeni po njihovi podobi, to se pravi s polno mošnjo, razkošne salone, spalnice jedilnice, kopalnice itd., nam pa, ki nismo vstvarjeni po njihovi podobi, to se pravi brez polnih mošenj, nam ni ustvaril niti stari Bog dupl, gnezd in hiš, niti moderni bogovi salonov* spalnic, jedilnic in kopalnic, da, še beraških stanovanj ne. Mi smo otroci trpke ironije in zato se nam tudi ironično smejejo stari Bog in moderni bogovi. Toda brez-božneži vendarle nismo. Da tudi mi imamo višje bitje, katero spoštujemo, Častimo, molimo, prosimo, zaničujemo, sovražimo in preklinjamo. In to naše višje bitje je — stanovanjski predsednik. Pa tudi svoje templje imamo, templje ki smo jim dali ime — stanovanjski uradi. V te templje smo postavili naša višja bitja, naše stanovanjske predsednike ter jih obdali z višjimi in nižjimi svečeniki in svečenicami — z višjimi in nižjimi uradniki in uradnicami. V te templje hodimo sedaj tožit naše bridkosti, molit in prosit: "O, gospod, daj nam stanovanje in slavili in častili bomo tvoje ime na vseh vekov veke. Amen!« Toda ne le ustmeno, tudi pismeno izročamo naše prošnje, celo kolekujemo jih. Naša božanstva sedajo s svojimi višjimi in nižjimi duhovni nanje, kakor kralji na prestole ter nam obljubljajo: »Pomagajte sami in bog vam pomore!« In mi si pomoremo, iščemo in iščemo, dokler ne najdemo stanovanje, ki je prazno. Polni sreče in zlatih nad tečemo v tempelj in povemo božanstvu, kakršno jc žc, demokratično-zlato, klerikal-no-Črno, soeijalistično-rdeče: »Pomagali smo si sami, da nam tudi ti pomoreš!« Toda božanstvo odgovarja dosledno: >Prepozno je, otroci ipoji, to stanovanje smo mi v neskončni milosti in pravičnosti oddali že drugim!« Razočarani sc vrnemo in nič ne verujemo v pregovor: »Pomagaj si sam...« in nič več ne iščemo. Tako tečejo dnevi za dnevi, tedni za tedni, meseci za meseci, leta za leti in mi trpimo, prezebamo, umiramo. Naše družine se razdvajajo, žene zapuščajo može, možje zapuščajo žene, otroci sc izgubljajo, dekleta padajo — vse zato, ker nimamo stanovanja. In vendar nas je vedno več, vsak dan nas jc več. O, kako neusmiljena je naša mati ironija. Božanstva pa sede, sede in poslušajo naše prošnje, poslušajo, a ne slišijo in nikdar ne uslišijo. Erralt. Darujte za sklad Sokolskega doma - - v Hočah! - - Strara £ Dnevna kronika. — Politika Mohorjeve dražbe. Mohorjev koledar za 1. 1922. prinaša pregled političnih dogodkov doma in na tujem. Kakor maček okoli vrele kaše tako skače avtor tega pregleda okoli zavretega »avtonomizma« in »centralizma«. V očeh se mu pozna, kako mu ugaja avtonomistično-sepa-ratistična gonja, pa sc navsezadnje vendarle s pomočjo božjo odkriža najhujših skušnjav. Originalen, iz Radičeve politične ideologije povzet je piščev predlog,,naj bi se dala ustava na glasovanje. Opozarja na vzgled Švice, ki odredi za vsako važno vprašanje ljudski plebiscit Kolikor znano z zgodovne, Švica ni dobila syoje ustaven ljudskim glasovanjem. Kako si more politično misleč človek sploh zamišljati tehniko takega glasovanja? Kakšna vprašanja bi naj Jugoslavija stavila svojim državljanom? »Centralizem — avtonomija?« Kaj je centralizem in kaj samouprava, kje so meje med eno in drugo smerjo? Al je oblika države res kardinalni politični problem in duh ustave čisto postranskega značaja? V Mohorjevem koledarju bi že ne bilo treba uganjati demagogije s švicarskim vzorom. Vsi vemo, da jc švicarsko ljudstvo daleč pred nami, kar sc tiče politične ter kulturne vzgoje in naobrazbe. — »Živela Avstrija!« V Šibeniku so priredili zemljoradniki demonstracije po mestu. Tej skupini so se pridružili šibe,niški klerikalci, ki slove radi svojega avstri-jakanstva. Klerikalni demonstranti so hoteli tudi ob tej priliki pokazati svoje sovraštvo do države in narodnega jedinstva. pa so razgrajali po ulicah in vpili »Dole Srbija! Živela Avstrija!« Dokaz, da so klerikalci povsod istega duha. — Češkoslovaška narodna cerkev. Pretečeno nedeljo je prvi škof češkoslov,. cerkve Gorazd Pavlik bral v Olomucu svojo prvo škofovsko službo božjo, kateri je prisostvovalo velikansko število vernikov. Na to se je vršilo zborovanje, na katerem je govorilo več duhovnikov in laji-kov te nove cerkve. Zvečer je bila v glc-dalšču .slavnostna predstava »Dalibora«. — Češka kulturna propaganda v Italiji Slovito pevsko društvo moravskih učiteljev priredi v prihodnjih mesecih gostovanja v vseh večjih mestih Italije, — Cene mesa v Pragi. Na praškem trgu veljajo za meso in živino nastopne cene: goveje meso (sprednje) K 8—H, zadnje K 9-—14, telečje meso K 8—10, volovsko meso K 9—13. Živina (živa teža) krave K 8—12, domače svinje K 16—20, svinje iz Slovaške K 20—24. — Napredek pomorstva. Iz Washing-tona poročajo: Ameriški parnik »Goutheru Cross« je prevozil daljavo med Rio de Ja-n.-rio in NTevvyorkom v 11 dneh in 1 uri. S tem je bil dosežen rekord v hitrosti zvez med obema mestoma. — Zavod za znanstveno kinematografijo namerava ustanoviti češkoslov'. vlada na prirodoslovnem oddelku Masarykove univerze v Brnu. Tovarnar z usnjem F. A. Bata ie v ta namen daroval znesek 800.000 č. K. — Ponarejevalec bankovcev — izumitelj. Praška policija je po dolgih in kompliciranih preiskavah zasledila ponarejevalca 100 kronskih češkoslov. bankovcev, fotografa B. Černya iz Prage. Černy je priznal, da je ’že od 1. 1908. izdeloval ponarejene bankovce. To je delal z namenom, da si pridobi gmotna sredstva za izum, na katerem dela že mnogo'let in ki naj bi onemogočil falzificiranje bankovcev. Černya so oddali sodišču. Praški listi zatrjujejo, da se je Černemu res posrečilo najti sredstva, s katerim bo postalo ponarejanje bankovcev nemogoče. — Povišanje tarifov na Madžarskem. »Prager Presse« poroča, da bo madžarska vlada v najkrajšem času, najpozneje pa s 1. januarjem 1922. povišala za 100 odst. vse poštne, telefonske in brzojavne tarife. Ob istem času bo zvišana za 200 odst. carina na luksuzno blago. — Olajšanje poroda s hipnozo? »Prager Presse« poroča iz Košič: V tukajšnji šoli za babice sta zdravnik dr. Franken-stein in specijalist za porodništvo dr. Lorant izvedla porodniško operacijo brez vsake bolečine. Nosečo žensko sta tik pred porodom s pomočjo hipnoze uspavala in potem izvršila operacijo. Ko se jt ženska predramila že kot srečna mati, ni hotela verjeti, da bi bil poleg nje ležeči otrok v resnici njen sin. Hipnoza je teda.i napravila najboljši učinek na porodnico. Ta operacija je vzbudita v tamošnjih krožiti živahno zanimanje. — Pomota pri aretaciji Marinkoviča. Pred nekaj dnevi so poročali iz Beograda, da je policija v Atenah aretirala znanega ubeglega organizatorja atentata na kralja Aleksandra šoferja Mladena Marinkoviča. Drugi dan je bila ta vest potrjena tudi preko Pariza, tako, da ni nihče, več dvomil o njeni resničnosti. Grška vlada je takoj izjavila, da je pripravljena izročiti Marinkoviča našim oblastveni. V beograjskih policijskih krogih je izzvala ta vest veliko senzacijo in splošno se je pričakovalo, da bo ta aretacija mnogo pripomogla do končnega razjasnila cele zapletene zadeve. Iz Beograda so takoj poslali iv: Atene zanesljive ljudi, da prevzamejo aretiranca, toda takoj, ko so prispeli v Atene so spoznali, da se je izvršila pomota. Aretiranec je bi res podoben Marinkoviču, ugotovilo pa se je, da ni Marinkovič, ampak neki Božidar Veljkovič, ki je bil brez legitimacije, in katerega je grški policaj aretiral več iz poželenja do razpisane nagrade 20.000 Din. nego radi drugega. — Osješkl „Landru\ V tku so aretirali nekega 39 let starega Ludviks Schwarza iz Nove Gradiške, ker se ie bavil z obrtom zamčevanja, kljub temu, da je bil oženjen. Tako se ie zaročil v < Vinkovcih, v Os jeku in Pečuju. ne ni bila prijavljena ni našel potrebnega potrdila se je obrnil radi njega na "policijo v trdnem prepričanju, da je z nastankom Jugoslavije tudi pomiloščen. Policija je Raca seveda vtaknila zopet v zapor. m Silvestrov večer. Pevsko društvo »Drava« priredi letos v prostorih Narodnega doma Silvestrov večer z mnogo o-betajočim sporedom, na katero prireditev se občinstvo že zdaj opozarja. — Nove maksimalne cene v Za-greau. Sodišče za pobijanje dragima v Magrebu je določilo sledeče maksimalne cene: 1. Kruh iz moke št. 0 ks? 20 K is moke št. 1 18 K, is moke št. 2 15 K Drobnemu pecivu, komad 3 dkg t že ie določena cena na 1 K. 2. Hrana po jro-4.lnah in hotelih : Juha 2 K, govedina 10 — 14 K, zrezki 20 K, pečenka 24 K. 'tako dolgo muči. Prizadet! prosimo tem potom merodajno oblast, usmilite se nas, in ukinite vsaj strogi pasji! zapor. m Športni ples. TtiKajšnfi športni klub ,Svoboda“ priredi v sobuto dne 26. novembra v vseh prostorih mestne kazine športno veselico, h kateri vabi člane in pristaše vseh soortnib klubov. Cene vstopnicam so določene za izvršujoče člana tukajšnjih klubov 8 K in sa nečlane 16 K. Veselita se prične točno ob 20. uri, m Prepir med orožniki 8n finančnimi stražniki pred sodiščem. Pred tukajšnim sodiščem se je vršila te dni r«zprava proti finančnemu organa M. is Kaplje, katerega so tožili tamkajšnji orožniki radi obrekovanja, da pomagajo tihotapcem pri. prehodu čez mejo. Fini pišče 35 K, prikuhe 8 K, salata 10 K. torte 10 K, sir 8 K. 3. Gena ja cem je določena na 6 K. — Vse te cene stopijo v veliavo 16. t m. in so, kot se vidi, splošno nižje kot pn na* v Mariboru. Mariborske vesti. Maribor, 19 novemtira 192! plačilo 20 K globe. m Pri izpitih iz s!ovenšč»ne, katere je delalo te dni v Martboru 60 prekmurskih učiteljev, jih je m»oravi!o izpit s povoljnim usuetiom komaj tretjina. m V tovarni za zvonove Penzel so vlili v četitek zvon, ki bo najorže največji v Slovenili. Zvon Je iz brona in tehta 2800 kg, Naročen je za farno cerkev v Komicati, Te dni se vlije drugi svojih zaročenk^izvabljaldena^oble!^|knjižnici*• UM«ibora ž^vučinTIe 00 “ ^°n|“;e' '1',to0 “"'l 800™«! perilo in to tako snretara da ni ;nai« • c k • Mariboru zivudm Hr^tima Enau zvon so naročili tudi v Petrovčah m m r,iV ™ ’ znala , Srbima sigurno nue niti poznato, d« ena za drugo. Glavna razprava proti he .Ljudska knjižnica« (u Narodnosti D t°rek pre-d domi5) opremljena s modernim a stari •nlinuoU sodiščem. Razpravi so pn- jjm djelima najboljših sroskih i hrvat-h ■ r prevfr“ne zaročenke Ukih pisaca. U z beletristika djeia na Inf,* vi t« ug8!f !• Dr3*V dr5mflt,č"!, pn* lazimo lijepj niz znanstvenih publikacija 3 o”?’« V? bl,.ob' Svntčamo time Dsžnju ovdješniih Jugo-cb>ojen na 2 leti težke ječe. slovena iz iužnijih krajeva naše države — Preiskava pro’l atentatorju na tu iijepu biolioteku. S?1;? i0nČua; Pf5i3kava. Pro,,i Ste' m Cechovč. .Ljudska knjižnica lat n« rl a urada niso Z,ra' ° zanemaneno kopališče oursvičeni izdeisti stenovnnjstoib nakazil, e* oa tudi ne podpisovati. Uradni dnevi so — Jugoslovenska Liga v Splitu, določeni na sredo in soboto od 9. d i 12. O priliki obletnice Raoalia so ustano- ure. Glasom § 28 pravilnika, naredna vili v Splitu Jugoslovenska Ligo, katera 319 Ur. 1. 130 z dne 28. ontobra 1921 namen je vzdrževati narodno propa- Ue imajo vročati vloge na stanovanjski gando v Istri in na Goriškem. urad pismeno, sato naj se stranke obro- — Bolezen ministra Triikoviča. tai° ustmeno na stanovanjski urad le v Minister za izjednačen e zakonov Tnf- fes umnih in neodložljivih slučajih. Izven kovič je obolel in ne bo mogel več dni uradnih dni se ue bodo dajale nitaite vršiti svoje službe. mformaciie. Tudi naj se v stanovanjskih — Ravnovesje*v našem državnem zadevah ne nadleguje uradništvo na uh proračunu. Državni pnračun za K to iKh’ po R°stil,,ah «n drugod, marveč edmo v uradu. Zuoan v stanovanjskin zadevah ne sprejema. m Premeščenje. S Pragerskega je nreščena na IV. dekliško šolo v Mariboru učiteliita ga. Angela Reismanova. m Ljudska univerza. V pondelie* 21. t. m. ob 20. uri zvečer se vrši n» . --- za .. 1922 je izgotovlien. Popolno ravnovesje med dohodki in izdatki je doseženo. Proračun je bil predložen 19. t. m. na rodni skupščini. — Jugosiov. trgovska pogodba z Nemčijo. Ministrskemu svetu je oil t»red ložen načrt trgovske pogodbe med Jugo slaviio in Nemčijo. Gospodar>ko-finaiični magistratu anketa o ustanovitvi liudske n n A ^11 _ r. _ • ■ I ■ m • odsek je ta predlog že sprejel. — Morile mmtstra Dimitrova prijet. Četrtkova tribuna pr>naša vest iz Sofije, da je bil predvčeiajšmim v vssi Rakovu ori Custendilu prijet vojvoda Jovan Brlo, morilec bolgarskeg« notranjega ministra Dimitrova. — Obmejna državna polletja. (Raz širjenje niene oolasti.) V ministrstvu no tranjih del je pričelo delo na zakonu o univerze v Mariboru. Vabimo vse interesente, k ob Ini udeležnil m V imenik odvetnikov s sedežem uljše situirane trgovce, da se odzovejo tej prošnji. Dani« »prejema naša uprava. m Za revne otroke krčevinske šole priredi mladinsko igro v nedelio 20. novembra od 4 uri popoldan mladeniška dru£ba. Sodeluje krčevinska godba. Predprodaja vstopnic je pri vratarju franč. samostana v nedeljo od ' I. do 12. ure. Preplačila se hvaležno sprejmejo. m Darov) za podporno društvo za revne učence državne realke v Mariboru. Po dve sto kron so plačal* (dosmrtni člani): Družba Balkan, Družba Drava, Ferund tovarna usnja, Greiner trgovec, dr. Kimovec odvetnik, dr. Lipold odvetnik, general Maister, Majer trgovec, Mariborska tiskarna, Rosenberg, Šoštarič, Weixl V., vVorsche trgovec. Po 100 kron so darovali: dr. Firbas notar, Kiffmann stavbenik, Murko V. trgovec, dr. Pipuš R. odvetnik, Valjak Ojuro in W6gerer H. trgovca, 80 K dr. Rosina odvetnik, po <50 Gruber tovarna usnja, dr. Napotnik kne-zoškof, Valjak kavarnar, 50 K Zupančič ravnatelj realke, po 40 K Baloh in Rosina trgovca, Bogovič profesor, Brišnik Z. trgovka, Biidefeldt trgovec, Fistravec profesor, Gaisser trgovec, Oasparin profe B&rlfc notar, dr. Hojnik odvetnik, dr. Ko-mavli odvetnik, Marin st. prof., Moravec stolni župnik, dr. Rapoc odvetnik, dr. Ravnik odvetnik, Ravnihar prof., Sernec A. podpolkovnik, Tkavec .stolni vikar, dr. Tomažič kanonik, dr. Toplak zdravnik, Wesiak K. trg. pohištva; po ‘0 K dr. Kovačič prof. bogoslovja, Petelinšek katehet, Sorger korni vikar, Spari kornl vikar, Tvvickel grajščak, dr. Vrsrovšek pro* fesor. —: Odpor podpornega društva se vsem gg. darovalcem najprisrčneje za' hvaljuje za pomoč ter jih tiljudno vabi na občni zbor društva dne 25. novembra 1921 ob 17. uri zvečer v posvetovalnici državne realke v I. nadstropju. m Dr. Ivan Jurečko oidinir« zo^ v navadnih vra! od 8.-9. in 13.-15* ure. m Salonska godba s posebnim pW' gramom danes ziutraj in zvečer v Halbwidl. Glej ioserati m Velika kavarua. Danes sveder k#** cert prvovrstne salonske godbe profes* rja Knhičeka. 1251 m Kavarna Central Damea koncert tir Ionskega orkestra Pero-Comeiii sakt« ob 8. tsri 115$ Narodno sledali&eT V [jleUaliSKi dvorani jNuratfCL-fjm dojna. Repertoar j ¥ nodetjn 20.: Ernst „Vzgoiito{j Unoref V torek 22 : Krt-.Wauoh Dramatična Sola Narodnega daiiSča Pouk dramatične šole se vrtf jutri, v nedeljo, dne 82, novembra 9. — i2. ure. Gojenbi in gojenke, nridit® vsi točnol Hrvatsko Zagorje. Lepa je ta pokrajina. Krotke planin®' vinorodtui brda, mirni razgledi. Prlprot& in sSiromašna. Ima svojo Individuelno dU' šo. Kdor je potoval po teh krajih, je vid^ njene poteze v starinskih kurijah, v zid®' nicah in cerkvah na hribu, v malih, revnfiJ* kakor zagorska dekleta sramežljivih v«' seh. To je pokrajina, ki so jo primerjali * Bretanjo ali z klasično fiorontinsko okoli* co. Je to kos našega alpskega sveta, n* pol potopljenega v široke ravnice Podrt' vine in Posavine. V tej pokrajini je bil tv jen Gaj; tu je domovina kajkavskega f®' mantizma, ki je zbral okoli Zagreba vrst® raztrosenih jugoslovenskih delov in $ povezal v fevdalno Hrvatsko. Staro, tr»' dicjonalno Zagorje se je ohranilo v splsll* Tomiča, Gjalskega i. dr. Dobre tipe 2*! gorcev je podal A. Kovačič (roman registraturi«). Zagorski pejsaž in dušeV^ fiziognomijo Zagorca je slikat duhoy$ feljtonist pariške šole A. G. Matoš. Ta P0' krajina tvori prehod slovenskega pl®o*j na v hrvatsko, tvori člen v naravni vefii* jugosiov. plemen od Soče in kabskegai^ zera do Soluna. Cujte, kako zveni zagot' ska, kajkavska pesem, ki jo je spesnil tar derni hrvatski lirik M. M. Domjani Moja popevka. Vre iičeki spiju 1 Sume mučlj«, Naj mola popevka zvon). Po dolu 1 gaju Po draKomu kraju Od koga ml lepša ni Tu brat moj vsaki Tu doma sem taki. Pogodit bi mogel i speč. Poznati su puti, Tu vsigdi le čutf, Ljnbljenu domači« nam reS, I srce ml greje J) z Ricnorn se smeje, Iv žalosti plače takai. JRm nikai ni slajše. Ne čuje se rajše Neg dobri i dragi moj K a i. Ali ni to naša pesem, slovenska poP®^ —r* ““'"Z?,’ v*w«=- ka? In vendar je hrvatska, ker je slov^ bor, Hainz trgovec, Hilmar prof., dr. Je- ska. Tudi srbska pesem je slovenska, & rovšek ravnatelj tiskarne, Jugosiov. inže- je hrvatska. Harmonično se izlivaj } nlrsko podjetje, dr. Juvan odvetnik, dr. . , - ------------— |Kac V. zdravnik, Kiffmann urar, dr. Ko- ! S °,dkar f jim ie,derma» In dr. Slokar odvetnika, Korber delili in tako slabotne ločene lažje str*' f n f n i Zv *e . va pro'!notar’ dr -Kovačič profesor, dr. Kotmk ' hovali. In čemu se danes nreoiramo ^ nckai s,Z ŽrJ KS,KeSii kavarnaria, Kti- mei,, katerih nimamo v živi go«**.. * drug v drugega. Kje je meja med nami' Tujci so napravili meje, da so nas r#»' delili in tako slabotne, ločene lažje str* nekaj strašnega, krutega. To mora obso diti sedaj tudi že največji sovražnik te ter ga zaprla. Ko pa je v oktobru prišel preobrat, je Rac v zmedi pobegni iz zapora in ker so se tudi tozadevni akti pri tem izgubili je lahko čisto mirno živel dalie na svobodi. Sedaj mu je postalo očivld-no dolg čas ter bi se bil rad znova poročil. Ker pa v župnišču, kjer smrt njegove že- !«ar Jf' frg?/Vecj dr' f'cs*tovar odvetnik, živem narodu, ampak samo v starih ito“-!«^5^-SESSSSE razumela. Oblast je prišla zločinu na sled odoravi e vendar enkraf £ hrti/ *ebauer vlad. svetnik dr. Pfeifer ko- luna en jezik, en narod, ena duša! Slove ter ga zaprla. Ko pa" ie v Sru prfel ^J. Profe- ci prehajamo v Hrvatsko Zagorie,.« odredbo. Zakai mora ravno Maribor tako sor. Platzerli;^.^:^' W 1 meSh te2 °d,v6tnikl Srebre prof- Tofan Prof- Tura d da se v Macedonijl srečamo s starim nrSl^ 7a krain Lu se veletrgovec, dr. Valentinclg zdravnik, kim narečjem davnih Slovenov. In ^ nnr Sa! navadni pasji za- Worsche trg.; po 30 K Berdajs trg. in naj ta »kaj« sovraži »Sta« ali »Sto« a« "”L Secifeliov sAto,i,, proSt: P° 20 K Arzenšek gpri »ča.** Cernu bi ne iskali skuP«c ^ _ *nestu toliko steklih kanonik, Ašič notar, Dolenc ravnatelj danosti v ouhu edinstva? psov, da se pse in njihove lastnike s tem,trg. šole, dr, Drnovšek zdravnik, dr. j ' ffi SAH. EH Parti a dto?. 16. •• Mofsterski turnir v Budimpešti 18. septembra 1921. Igra damskih kmetov. Bell: Aljehin. Crai: Balia. ~ 1. d 2—d 4 d 7—d 5 2. Sg 1—! 8 e 7—e 6 3. Lc 1—f 4 c 7—c 5 4. e 2—e 3 Sb 8—c 6 5. c 2—c 4 Sg 8—f 6 6. Sto 1—c 3 c 5xd 4 7. e 3Xd 4 Sf 6- e 4 {Bolje 7. Lf 8—e 7.) 8. Lf 1—d 3 Lf 8-b 4 9. Ta c 1 Dd 8-n 5 10 Dd 1— b 3 d 5Xc 4 H. Ld 3Xc 4 g 7—g 5 {Prerisksnttso!) 12. Lf 4—e 3 K 5—g 4 13 Sf 3—e 5 Sc 6Xe 5 14. d 4Xe 5 Lb 4Xc 3-f~ 15. b 2Xc 3 b 7—b 6 {Da 5Xe 5? 16. Le 3-d 4.) 16. 0—0 Lc 8-d 7 (Na Lc 8—a 6 sledi 17. Lc 4Xe 6.) 17. If i-d 1 zaide Partija St Vh .. Glavni turnir v Celju avgusta 1921. Obramba Caro—Kanin. Beli: Kramer (Maribor). Crai: Peyer (Zagreb). 1, 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8 9. 10. e 2—e 4 d 2-d 4 Sb 4-c 3 Sc 3xe 4 Se 4—g 3 Sg 1—f 3 Lf I-c 4 0-0 Tf 1—e 1 Sf 3—g 5 S 7—£ d 7—d d 5Xe Lc 8—f Lf 5-e So 8—d d 7—d Sg 8—E Lf 8—d Ld 6 h šahovskega sveta. Mednarodni] x Natečaj za simfonljsko sliko alf mojstersti turnir v Amstetdiniu (Haagu) koncertno ©uverturo razpisuje rar-je končan. Prvi: Aljehin (Rusija) 8točk|mateijsivo »Hrvatsuog glasbenog zakrneli 9 partij (remiziral je s Kustičem voda* v Zagrebu v iznosu 10.000 K. in dr. Tarta»{Oweriem, ostale partije je Pravico do natečaja imajo le kampa-dobil), drugi: dr. Tartakower (Avstrija) nisti državljani Jugoslavije. m , (Past, v katero črni j® bilo pač Se 4—c 5.) e 7? (Na 0—0 bi sledilo 11. Lc 4Xe 6 f 7Xe 6 12. Sg 5Xe 6 in 13. SeSXf 8, sf vse to bi črni najboljše preprečil z 10. Sf 6—d 51) 11. Lc 4Xe 611 (Beli dobi za figuro 3 kmete ©nemogoči črnemu rokado.) f 7Xe 6 12. Sg 5Xe 6 Bi 8—a 5 (Bot e Dd 8—b 6.) 13. Lc 1—d 2 (Beli je pridobil važen t?moo.) Da 5—b 6 14. Dd 1—e 2 (Grozi katastrofo na e 7.) Le 7—d 6 (Na Sf 6—g 8 nadaljuje beli 7, tretji: Robinstein (Poljska)6Y2,četrto in peto darilo delita: Kostič (Jugoslavija) io Maroczy (Madžarska) 5l/s- Me-placirani so: Mieses (Nemčija) 4, Msrco (Avstrija) 3, Davidsom (Anglija) 2‘/jc Euwe (Holandija) 2, Yates (Anglija) 1. — Aljehin, Bogoljubov in Rutoinstein so pozvali sedanjega svetovnega mojstra Capablanco na match. — Dne'8. novembra je v Bratislavi umrl madžarski šahovski mojster Julnas Breyer. — Sloviti angleški stari mojster I. H. Blacnburne Ima 11. dec. 1921 svojo osemdesetletnico. a 15. Najbolje;Se 6Xg 7-j-) 15 Se 6- Ld 7—a 4? Se 4Xc 3 19. Lc 4—b 5+ «7++ Ke 8 —f 8 18. Db 3—b 1 (Na La 4Xd 1 dobi P*«v kmalu) 19. Tc lXc 31 Da 5Xc 3 20. Lc 4—b 5-}- La 4Xb 5 21. Do lXb 5-H Ke 8~f 8 22. Le 3 —h 64- Kf 8-g 8 23. Do 5—d 7 Dc 3-c 8 _..n 24. Dd 7—e 7 črni se uda. (Opombe po „Prager Presse*.) 6Xf 5 16. Sc 7Xa 8 Db 6 - d 17. De 2-e 6 OJ 8-b 18. Sg 3—f 5 Le 19. De 6Xf 5 Db 8^1 8 20. Tel-e 6 Da 8-b 8 21. Ta 1—e ! Kf 8-f 7 22. Ld 2—f 4! 1 Ld 6Xf 4 (Ali g 7—g 6 23. Te 6—e Ld 6Xe 7 24. Df 5—e 6-f in zgubi tudi še damo.) 23. Te 6—e 7-f Kf 7-f 8 24. Df 5—e 6 in črni se uda, ker ie mat np'Z'>(ji 7-f- črni Kultura in umetnost | x Nova drama Ksaverja Meška. J Naš pisatelj Ksaver Meško je naoisa! inovo dramo, ki je že njegova tretja po „Na smrt obsojenih® in po »Materi*. Nova drama, ki je izšla v Ljubljanskem „D.im in Svetu" nosi naslov: BPri Hrastovih® ter se odigrava v Prlekiji. Snov te drame je zajel Meško iz kmečkega življenja. Glavna oseb« v njej je steri Hrast, tip želo podoben Kostanjevčeverau Krivcu, ali pa tipom iz Finžgarjevih kmetskih dram. Meško je v tej drami zopet preveč potisnil v ospredje gotovo tendenco, vsled česar raoogo trpi celo sicer dobro zgrajeno dejanje. Dramo igra tudi ljubljansko Narodno gledališče. x Spomenik Ivanu Vazovu postavi bolgarska vlada v Sofiji. Prosvetno ministrstvo je razpisalo natječaj za najboljši osnutek spomenika temu največ-jemu bolgarskemu pesniku. Pri razpisu nridejo v poštev samo bolgarski kiparji. Spomenik bo postavljen ia odkrit priti iiioip |p|o. x Ljudsko vseučilišče v Sofiji. Nedavno je pričelo liudsto vseučilišče s svojim novimi letom s slavnostno jubilejno proslavo, katere se je vdelefi! tudi kralj Boris IH. Ljudsko vseučilišče v Sofiji ima letos 640 poslušalcev obeh spolov in vseh slojev. * Eleonora Duše zopef na odru« Slavna igralka Duše, ki je že pred 15 leti zapustila gledališče, se je sedaj, ker je izgubila ves kapital, katerega je imela izpred vojne vloženega v Nemčiji, povrnila zopet na oder ter nastopil* te dni v Rimu v losenovi drami „Zecia z morja*. Duše je bila v tej ulogi sijajna kot v nekdanjih časih ter dbživel* velik uspeh, čeprav Italijanom Iosen at preveč primeren. Listnica uredništva. Potnik F. K. Vašega dopisa žal na moremo uporabiti, ker nam sa . o inioijale v podpisu ne zadostujejo. Javiti nam morate popoln naslov. Anonimnih stvari ne »prejemamo, to j« pravilo vseh redakcij. Javna zahvala. Gospodu med. svetniku Dr. Karlu Thalmanu v Mariboru se s tem javno zahvaljujem, ker je v nujnem In jako težkem slučaju, s svojo operacijo rešil Iz smrtne nevarnosti mojo so- pr0fl®* Ivan Sobar. TttfrM fSii Jr OEavni uradnik: RadlvoJ Rehar. Odenvnrtu urednik • Rudolf Ozim. ^*\AK Wlc.Ub: Iga doslej nisem poznala. Kaj naj to pomeni? sme slediti m n te H — fn ctraSnnf ffakn (Drama v štirih dejanjih.) Prevc*!: Radivej Rehar. 11 (Dalje). Peti prizor. „ . Mns, Eriynne: Ali je Lady Windermere v plesni ®obl? Parker s Mylady je ravnokar odšla. Mrs. Eriynne: Odšla? — Ali ni na terasi? Parker: Ne; Mylady je odšla iz hiše. , Mrs. Erlynne: (se zdrzne; potem pogleda slugo s -udnim izrazom) Iz hiše? 4, Parker: Da — Mylady mi je rekla, da je pustila za “idorda pismo na mizi. Mrs. Erlynne: Pismo za Lorda Windermerea? oslepele od solz, mrzle roke in ledeno srcef Nič mu ne prinašam! Nazaj moram — in vendar — ne! — ni ml več mogoče, ono pismo me je spravilo popolnoma u njegovo oblast — Artur bi me ne sprejel več nazaj Hči ne sme slediti materi — to bi bilo strašno! Kako naj jo rešim? En sam moment lahko uniči vse njeno življenje! Jaz vem to najbolje? — Windermere mora z doma — to je neizogibno potrebno. Toda kako naj ga pripravim Ono nesrečno pismo! Ne! Lord Darlington zapušti jurii do tega, nek način se mora najti — ah! (Lord Avgust Anglijo in jaz se odpeljem z njim — izbire ni (Sede za \ stopi s cvetlicami v roki). trenutek, nato plane pokonci ter si obleče plašč). Ne, net Lord Avgust: Najdražja, v skrbeh sem! — Ali ne bi Nazaj moram, naj stori Artur z menoj kar hoče. Čakati mogel dobiti odgovor na mojo prošnjo? ne smem več. In Lord Darlington — ah! bo že prišel! Mrs Erlynne: Lord Avgust, vi morate Lorda Win- Kaj naj storim? Kaj naj mu rečem? Me bo sploh pustil dermerea speljati v klub — in to takoj — ter ga tam zadržati kolikor mogoče dolgo — me razumete? Lord Avgust: VI ste mi vendar rekla, da naj bi ponoči ne čul tako dolgo! Mrs. Erlynne; Storite, kar sem vam rekla; storite !kar sem vam rekla! Lord Avgust: In moj sin? Mrs. Erlynne: Vaš sin? Vaš sin? — O tem jutri, j Samo ne izpustite nocoj Windennerca izpred oči. Ce lo storite, vam tega ne odpustim nikdar — nikdar i.e bom J več govorila z vami — sploh ne bom hotela mti slišati S več o vas — zapomnite si, VVindcrmerea morate /udr- Pječ? Slišala sem, da so moški brutalni, strašni., (Si pokrije obraz z rokama; Mrs Erlynne vstopi z Parker: Dal .v klubu in ga ne smete pustiti nocoj domov. (Odide * v Mrs. Erlynne: Hvala (Parker odide; godba prene- levo). Odšla je iz lastne hiše! pustila je pismo za lastnega Lord Avgust: Govori, kakor da bi bil njen •”'* f°2a! (gre’ k pisalni mizi, zagleda pismo, ga prime ter Kakor da bi bil res že njen mož. (Ji sledi ves prepa-? strahom zopet položi nazaj). Ne, ne, to ni mogoče! Ta- den), *.° ne ponavlja življenje svojih žaloiger. Zakaj mi je pr.i-1 Zastor pade. *‘a ta strašna misel na pamet! Zakaj se spominjam rav- i tpftip sedaj onega trenutka, katerega bi najraje pozabila? j ■ K JJ Ponavlja življenje svoje žalolgre? (Odpre pismo ter j Ki • ’ na t0 se z8rudi bolestno na stol). O, kako straš- • «“* Iste besede, katere sem pisala sama pred dvajsetimi l(i njenemu očetu! In kako grenko sem se morala po-?°rlti radi njih! — Ne, prava kazen me je zadela komaj J^Oj, komaj sedaj! (ostane sedeč desno, Lord Winder-ere vstopi). Ahl vstopi z leve). Mrs. Eriynne: Lady Windermere! (Lady Winder-mere se prestraši ter jo pogleda; potem se ozre zaničevalno v stran). Hvala Bogu, dani prepozno I Vi morat takoj nazaj k možu! Lady Windermere: Moram? Mrs. Eriynne: (zapovedujoče) Da, morate! Niti sekunde ne smete zamuditi! Lord Darlington pride lahka vsak trenutek! Lady Wtndermere: Ne približujte se mi! Mrs. Erfynne: Ah, vi ste na robu prepada! Takoj morate zapustiti ta kraj — moj voz vas čaka na ogalu ceste. Iti morate z menoj naravnost domov. (Lady Win-dermere odloži jezno plašč ter se vrže na zofo) Kaj počenjate? (Dalje prihodnjič.) aoč? Lord Windermere: Ste že voščila moji ženi lahko Prvi prizor. (Pozorišče: Stanovanje Lorda Dariingtona. Pred kaminom na desni strani velika zofa. V ozadju zavesa, ki zastira okno. Vrata levo in desno. Desno miza s pisalnimi rekviziti. V sredini miza s sodavico, kozarci in posodo za Šampanjske steklenice. Levo miza s škat-ijam za cigare in cigarete. Luči so prižgane). (stoječ pred kaminom) Zakaj Lady Windermere: w „ , / v, v r, ! ga še ni? To čakanje je neznosno! Tu bi moral biti. — i ^ ™!y5ne: (zmečka p««rno) Da. i Zakaj ga ni tu, da bi mi s strastnimi besedami užgal v VfiBdennere: Kje je? srcu ogenj ljubezni? Mrzla sem, mrzla kakor bitje brez Je. J?™' Erlynne: Trudna je, odšla je v spalnico. Rekla ljubezni! — Artur je gotovo že čital moje pismo. Ce bi i J «■ , . , „ . . o me bi mi Sledil, s silo bi me odpeljal nazaj! U>rd W ndermere: Moram k nje. Saj mi oprostite? Toda njemu ni do mene — priklenjen je na ono žensko 4o trf E':,sTei (vstan® na«lo) Ah ne,-saj ni nevar- _ 0na ga očarjuje - obvlada ga popolnoma. Ako hoče *0*ti M*8 i?,’ *? ie, v-e- R,az®n teKa p? SOr.v, !e žena prikleniti moža nase, mora vzbuditi vse kar je sla-bi Kifa .arj°ČIia J.®’ beka v njem — me delamo iz njih bogove nas zapušča- vam to povem. ^Lofd Windermere: (pobere pismo). To je vendar nje! ^*va moje žene, ne? «i kil . J ’ /“ J H jv, u« UCS staj 'a rada sama (plsmo i* pade tla). Prosila me je, j0, druge delajo iz njih živali, zato se plavam tn nnuom zijo pred njimi In so jim zvesti! Kako zoperno je življe- nje! ... Blazno je bilo, da sem prišla sem, več ko v . . , ^ . blazno! In vendar — kaj je huje, biti odvisna od moža, E.riyn"®: (*T,u naglo odvzame pismo) Da, to je ki me ljubi, ali biti žena moža, ki bi me poniževal v r m’ «,č; e,m^voz- . lastnem domu? Katera žena naj to ve -- ka era na tem Lord Wiudennere: Takoj, (odide na levo). i velikem svetu? — Me bo pa li vedno ljubil ta mož, ka-tn®:> Y, ia' ~■ 3 ,storim? Kaj naj teremu žrtvujem vse življenje? Kaj naj mu nudim? — Tako mi je, kakor da se zbuja v meni čut, ki Ustnice na katerih je zamrl usmev veselja, oči, ki so Torek 22. umetniški večer. Pomnoženi orkester. tS=S> Velika kavarna. 1857 Družabnik ki bi vstopd v veletrgovino s kolonijalnim blagom ia ki raz < laga najmame s fC 300.060, se iSo* 7.a tu, t Manboru, nad 30 let ob--toječo pivovrstno trgovino v sredini me-ita. Takojšnje ponudbe pod Trgovina 300000c na upravništvo. 1854 2-1 Čitajte in razširjajte j povsod naš list ..TABOR« Neraztrgijsvi kavčuk-* :: petniki za čevlje rt S opffTi Pa®&■**&.$* » L#I vra r£ « b~¥™ k 65Jt 'v * i. ž j’ Eta— I—■faBMtt lil MaaBaKf&m i > i .iw*5w* ŽBGE-«UmO«0ČV!SiE-tfflLt-HfDli5tRSTR58E-n p pEsmčSMi-BftdSTi a »ast sazžiiiž^a E] n Kabaretni večer petek 25. Vabilo na veselico s plesom, ftatera se vrši v nedeljo dne 20. novembra 1921,r' j gostilni Antonije Kocmut v Študentih na OMrffr ZoCetek ob IS. nrl (4. url pop.) Vstepnfnit I * Za dobro zabavo, pijačo, kakor tudi tiublofo /* 'najbolje preskrbljeno. 1835 Cžostilniča**9* TRGOVINA > 4 i & eet**:«vc- r»*DC«s » »*»«*»«» OSJMrao®®»®®®B ® ® wBf®ee »* ax»e »»»»O® e«ee«««t' «ne«e»«*a aanajgneteBD v IBeeeneeeeveeeM^Meeeeere '“"l Hitel i lil i. i *>«»••» e® '••eeelSSleeneeeeeee ■ m m :: * s s: s Kv 7 •laaaavatiacl ••«•*»*»vkv»ti enrajicve, steklen«, porcelanaste in nnoledB*1® posode, se priporoča p. n. občinstvu. NADROBNO! 1797 10-3 MA 0281001 ALBERT VICEL, Maribor, otaiitrg* Čevlje ..Tovarna koračnih in rutin, barv ter lakov. ® 11 Centrala i LJ«st>8j|am « * * Brzojavi Stcrtid LflKiMfam M tt m po mm od najfinejSo do najpri pro-tpjAe vrgle, bafcor tudi popravila po najnižjih conah pri SkladtSče: Novlsad. J j j ffat1C*J HsubailSr Telefon 64. • • » £§} s d tf98p*sfe& ulita $3* 1793 aassssaa; Zavarovalnica banke Beogradska zadruga d. i je otvorifa svoje zastopstvo v Cankar javi ulici 15, kjer se dobe vsa tozadevni zavarovalna pojasnila. isee -..M** iS Pozor! p Emajlai Saki, Pravi firnsž. Barva m pada. Si • « Priznaš® anafbclfša In »nesljiva kakovost: barve za obleke, - ; vse vrat® fesrv, »ah* so ©Ijnste, mavec iO*ps), mastenec (Feder* 3 3 07*513), strojno ©!je, feiifcolinej, steklarski in roizerskj hlej, « i pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drogi v ffjj ................... to strok® »pndžijočl predmeti. 1337 »•«••••«••»• * * im «. m Priporočam vseni vetece* njenim trgovcem in od j®* n ml ceni prvovrstno blago za Miklavževo 7 s „MERAICLM-lak ze pode. „MERAKLM>ltnoleum lak z« : : 11 pode, „IRERAKLM-emapnJ iak. „MERAKL‘4-bruno?^e. \ \ • • m * ........... Ceniki s« isčasao ne razpošiljajo 1 ............ j« J m __ '• V E«»®®» f»S ®»»g"a«»» VB® *®»®|pS|«B®®4a®«® »e® ■»»»»»»« »»♦** *^jjf medenjake vseli vrst, pecite, božične sveče, bele in barvane, kakor tnd« razne druge sveče po starih nizkih censb. Zahte-S-vajte cenike 1 11612 Singer Singer Singer Singer Stati timi BtVatir« I •trejm e5|«> VtiMc« p«SUl«t«v Ik dospel® Doti «« Mf***-* naš! pedruttnlti Sfepr Siv. stroji Bourn® 4 £®. tgmsE&m FRAM CV1LAK 'M«v. Plstrlc*. P«1 eodntinto« UaHbor, ztitaneo Drmolm uUm f*? ^ Ilaodn! pMInl p«go|l na M! yraesBcaasta^ms^m^^gaBss^ta$5Si^st$?s < I •* » Občni zbor našega zavoda je due SM. oktobra 1021 sklenil zvišati delniško glavnico od K 10,000.000'— na K 30,000.000' i z izdajo 50.000 novih delnic po K 400*— nominale. Nove delnice se stavljajo na subskripcijo po sledečih pogojih: J. Delničarji imajo v smislu pravil pravico opcije na nove delnice v razmerju dve novi na eno staro po kurzu K 600*— za komad, prištevši 5% obresti od t. julija t. h do dneva vplačila ¥ svrho izvršenja prava opcije je predložiti plašče starih delnic. 2. Preostale delnice se nudijo nedelničarjem v subskripcijo po kurzu K 700 — za komad, prištevši 5 °Jq ©bresti od 1. julija t, 1. do dneva plačila. 3. Nove delnice bodo opremljene s polovičnim kuponom za leto 1921. 4. Subskripcija, oziroma izvrševanje opcije, se vrši pri bančnih podružnicah v Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Murski Soboti in Velikovcu v času od 10. do 30. novembra t I. 5. Beparticijo neoptiranih delnic si pridrži upravni svet. Maribor, 10- novembra 1921. 17W 4—U Upravni svet Jugoslovanske Union-banke preje Mariborske eskomptne banke. P^esssosmmmsssmm^ ■^s6sssesa«RBSh«aa®Bi itefefei* 20, no>eiiuHK. 1^2 L „T A KONC. ZASTAVLJALNICA V MARIBORU • Dne 7. decembra 1921, predpoldne ob 9, m prične Pristne kranjske klobase sssjSiaeJSe vrste se vedtto cksfre v trgovini Anka Jarc, AJtekSfnjSrova testa sprejema do 1. deeembra U1. pisarna Jos Ceiigi Maribor, KoroSka c osla št. 2 181S 9-2 Kelc Jakob, Maribor Stolna &ai«a. KfojaSkl aMj« ca gaOte« <&&m» in uniforme* Točna postrežba ? i?96 iq-s Sofc ($${ Melika zaloga sfoktev zastavnih iistia . . št 32.549 tio 34.020 '*r*|oce&estRih zastavmfo listin št. 62.845 do 65.020 ^ ftiso do najkasneje 3. decembra 1921 prepis, ip aSi dvignjene, i*» S, in o, decembra je zavod za vsak strankin promet zaprt. Temni dnevi, slabo vreme in dež ne uplivajo na fotografiranje fcateor pr! drugih fotografih, ker slikam pri moderno ctrejefii eleiht§'vo si Kupiti rp| •Hj IpkZelrnkinaipnpre; j||{ |9 > Sulsko tslico poglej! jEij IS Fanika j palnicuno- ifJJ (ŽSl Štete, (£|! jgpj odnajiioljSekvalitete [||] tam so klubske gar- ran niture s /i- znane preko Drave, [§* M Mure, tis] iS5) tamkaj so jedilne [§|j jfjjjjJ gobe, Btara preproge in po- e*«, d'.be g in §e vse, kat’ kdo fiffl želi, igm P imbJ p?i Zelenka so dd) a Haiboliši iflmi so isssiasm^f^fB gggaiiiM1 k iimpuppinrcui najboljše sredstvo preti iz-padan}u llas Sa brade rasrpo-&lja Baloh In Rosini Maribor, steklan^ee @0 kros. Poitnlna so zaračuna posebej. FetticIvFrankhefm Maribor, Stolna ulica štev. 2 •»e priporoma cenienias damam ta if.vi3o»aaie gsob vin »ni&tnfcife m v (o stroko »tsi|ajofti}| (tet. tias^ia m'6'ga pariumor.j in ta-tnib mrežic v vseh Jtemib th veilkoatti — Mmiours. — Pop(%rk iSpoat ia visealc. 17C9 ' \&—+ Te zuezde iilnisite§a mzM se aafaafajo sfalm wm prti™ arama o vseli prssssrižreiš-:: aili fcinlb ingoslaolja. :: Useao pohištvo Železno pohištvo Tapeta, pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo Zavese m 3 4?arJ®eka ngmtmm Da rinsts* reklamacij*. VsklaaMMenj« VKokevretneg* blaga, M®«8i«air®dnl pr®or“. — Tisk«. M&ruiui&Ka ibKiuua u. d.