PoŠfnina plačana v gotovini.
Posamezna številka Din 1-—.
... Niti za trenutek se ni smelo pozabiti, da narodno zedinjenje ni delo ene generacije niti ne posledica zgodovinskega naključja. To je delo neprestanih naporov, stoletnih nacionalnih živih sil ter moralnih in zgodovinskih pridobitev. Narodno edinstvo in državna celota ne moreta biti nikoli predmet pogajanj. Biti morala vedno vzvišena nad našim dnevnim življenjem in vzvišena nad vsemi posebnimi interesi ,..
(Kralj Aleksander, 18. januarja 1932)
St. 161
Izhaja vsak dan
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova C.16. TeL2290. Celje, Prešernova 6/1
GLAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c.16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
S V Ljubljani v sredo, dne 9. oktobra 1935 1
... Moja sveta dolžnost je, da z vsemi sredstvi čuvam državno in narodno edinstvo. Tudi Jaz sem pripravljen, da to dolžnost izpolnim brez kolebanja in do konca...
... Spas države je na j višji zakon, a služba narodu je sveta služba...
(Kralj Aleksander, 6. januarja 1929)
MilHiMKIIW—
Rokopisov ne vračamo Leto 1.
V
Čuvajte mi Jugoslavijo!
Saj nisi umrl, Ti večno živi Genij trpečega naroda. Nisi umrl, ker si nesmrten kakor vse, kar pride iz božjega naročja.
O,	večnost, večnost! Utrnil se je plamen in zasvetil v našega suženjstva petstoletno noč. Zastrmele so vile v planini, prisluhnila je trpeče raja, odleglo je junakom v neštetih grobeh. Prišel si, izvoljeni, od nepojmljive usode izbrani, prišel, da priboriš narodu sonca, večnega božjega sonca, ki v svobodi sije svobodnim.
Rojenice so se sklonile k Tebi in glej: Kamor se je ozrlo Tvoje jasno oko, se je vzdramila pomlad na Balkanu.
Hodil si, tvorec, buditelj, stvaritelj. Hodil si, Večni, po zemlji naši za večnost, narodu Sonce, krvnikom našim neizprosna Osveta. In šli smo za Tabo in kakor smo bili majhni in ubogi, smo rasli s Teboj. *
Kdo je, ki gre po Balkanu kot božji plamen? Kdo je on, ki matere mrtvih junakov spoštljivo poljubljajo sledove njegovih stopinj? Kdo je, ki z oljem vere razplamte-va našo pojemajočo luč?
Aleksander, mladi Karađorđević, nezmagljivi vitez življenja! Ne bojte se, junaki! Kjerkoli so raztresene vaše bele kosti, Aleksander jih bo osvetil. Niste mrli zaman. Kri, ki si petsto let vpila po maščevanju, tvoj dan je zasijal... Odeni se v škrlat, nesmrtno Kosovo! Aleksander Karađorđević gre k tebi s svojimi junaki!
Vstalo je Kosovo, vstali so junaki, vzravnala se je raja in v silnem zaletu moči in ponosa šla za Njim. In vsak korak je bil zmaga, vsak korak slava in moč. Kakor v sončni zarji je zasijal Balkan, da je zastrmela Evropa in v začudenju prisluhnil ves svet. Ostrmel je svet ob junaštvih, ki si z njimi za Saj nisi umrl, ne moreš umreti;
veke ovenčal sebe in narod, nesmrtni naš genij, Aleksander Karađorđević! Ali slišiš guslarje, ki v pesmi prelivajo Tvoja junaštva? Vsa zemlja naša je dragocena preproga, napojena s Tvojo in Tvojih zvestih krvjo.
In glej, zganila se je Evropa, v grabežljivosti so se mogotci zbali Tvoje očiščujoče svetlobe. Ni te potrlo tuje nasilje, lastni brat naj bi Ti bil zadal smrtni udarec — Zaman! Ob Tvojem junaštvu, ob Tvojem geniju se je razbil tudi ta najbolestnejši udar, kar jih je usoda določila težko preizkušenemu narodu. —
Zakaj dviga monarhija ob Donavi morilno orožje? Zakaj mora spet teči kri?
Tvojega glasu se boji, Tvoje zmagovite vere je je strah. Narod pa, Tvoj narod Te sliši. Čuj, kako pokajo sto in stoletne vezi? Ne kloni, naš božji poslanec, ko stopaš na albansko Golgato! Vsi Tvoji so s Teboj. Pekel se je zaklel proti Tebi, a narod, Tvoj narod se Te oklepa vse topleje, vse tesneje, tako živo in ljubeče, da ni več sile, ki bi razrušila to s sveto krvjo potrjeno zvezo!
Trpel si, junak, in Tvoje trpljenje je bilo čudodelni balzam malo-srčnim in potrtim. Čez in čez se je razlil po naši zemlji; čez in čez nas je posvetil ta balzam!
Ob Savi in Dravi, tja daleč do Soče, kjerkoli odmeva beseda slovanskega juga, povsod utripljejo srca in čakajo, kličejo:
— Pridi!
_ Pridi,, naš utelešeni sen! Pridi, Aleksander Karađorđević, pridi, da si skupaj postavimo streho, pridi, ki smo Te čakali iz veka v vek! Pridi, potrdi našo vero!
In si prišel in svet je onemel! Ali slišiš, kako Ti vriskajo srca naproti Zagrebu, v beli Ljubljani in dalje, vse dalje, naš vzvišeni junak in mučenik?! Glej, množice, s kakšnim hrepenečim žarom žele ujeti vsaj odsvit Tvojega oživljajočega pogleda! Glej sivolase starce, glej ihteče matere. Ah, te solze so solze radosti. Vsi ti srečni ne najdejo besedi: v solzah jim govori srce!
Pozabljeno je zdaj trpljenje, pozabljeno gorje, saj si pri nas, junaški Zedinite!j! Glej, kakor slepi smo, kakor omotični smo, tako nas je premamila sreča, tako nas je opijanila svoboda.
Ne znajdemo se bratje po toliko stoletni ločitvi. Vodi nas, brani nas, druži nas, da bomo eno v Tebi, kot si nas povezal s svojo krvjo!
Da, že slišiš naš klic. Šesti januar. Tvoja ljubezen, Tvoja beseda, Tvoja čista vera je pregnala omotičnost in nas rešila slepote. Brez pismarjev in farizejev stopamo k Tebi in se strnemo v kolo, ki ga boš vodil Ti. Nesmrten v junaštvu na bojnih poljanah, nesmrten v mirnem delu ustvarjanja in snovanja.
Reci — in Tvoja beseda bo vera milijonov!
*
Ni je svobode razen v ljubezni in resnici, v pravici, ki gori in s svojim ognjem ustvarja življenje! — Tako verujemo vate, v Tvojo besedo. Glej spregledali smo ob Tebi in vemo, da morajo iz nas vsi sledovi tujih okovov. Včasih boli, ni nas strah. Saj vemo ob Tebi, ki si nam s svojim živim vzgledom potrdil resnico, da se le iz bolečine rodi veličina. Sprejemamo Te vsega, kakršen si. Tudi človeške sence na Tebi so nam drage, Aleksander, naš kralj!
.Tokaj, narod, vrzi se v prah in prekolni usodo, ki se zaklinja proti Tebi! Jokaj, narod ubogi, jokaj! Glej, Tvoje najdragocenejše življenje je izkrvavelo pod zločinčevo podlo roko. Ne bojne poljane, ne Strumica, ne albanske gore, podla roka je sredi miru strla nezmag-Ijivega Sokola. Jokaj, narod ubogi, jokaj, ko slišiš umirajoči klic:
ČUVAJTE MI JUGOSLAVIJO!
O, Marsej, Marsej, naša črna tragedija, kaj si nam storil! Sončno živega si našega kralja sprejel, mrtvega nam vračaš. Ali čuješ, kako se upira morje, kako se peni in srdi ob tej strašni krivici? Ne, Aleksander, saj nisi umrl! Le pridi domov, vrni se k nam! Kakor prihajaš, si nam živ in svet! V črno smo se odeli, zvonovi plakajo, srca se krčijo. Črno žalost oznanjajo črne zastave, živo ljubezen naša izmučena srca. V krsti se vračaš, mučeniški naš Zedinitelj, da boš ostal večno pri nas. Ubili so Tvoje telo, a sproščeni Tvoj duh je z nami. Slišiš ihtenje zvestih množic, naš kralj?
Zakaj si šel, zakaj si šel?! Kaj ne veš, da nam na svetu ni ljubezni razen Tvoje? In zdaj je segla podla roka po Tvojem življenju. O Bog!
Velik v življenju, neminljiv v smrti ostaneš zmagovalec v naših srcih, v naših dušah iz roda v rod. Tvoja žrtev nam bo temelj, iz katerega bomo rasli s Teboj združeni v nesmrtnost. In večno, večno nam bo sijalo sonce, ki žari iz Tvoje krste v svetišču na Oplencu. Na to sveto krsto Ti danes polagamo kot najdragocenejši venec prisego vsega naroda:
Aleksander I., mučeniški naš Zedinitelj, čuvali bomo Tvojo Jugoslavijo Tebi in Tvojemu sinu, čuvali jo bomo pokolenjem bodočnosti!
Slava Ti, nesmrtni mučenik! Živel naš up, Tvoj krepki sin, naš mladi kralj Peter II.!
igSitišie jored novimi bosi
Italijanska fronta od Adigrata do
Adue
Tudi Aksusn ie nadel? — Del abesinske woiske se utriuie
na črti Makale—Aksum abesinski cssar
V&iski v Desiu bo poveljeval
Bofi s® pojenjate — Italijani graäe nove ceste
Prva etapa borbe v Vzhodni Afriki se je dovršila z okupacijo vseh točk, ki jih je predvideval italijanski načrt. Vse kaže, da bo italijansko vrhovno poveljstvo odločilo daljši odmor, da bi italijanski inženjerski oddelki zgradili med tem ceste in utrdbe na vsem zasedenem terenu in pripravili tako novo bazo za nadaljnje prodiranje v abesinsko ozemlje.
Za fronto pri Adui so do danes zgradili že 23 km cest, ki vezjo Aduo z Belesom.
London, 8. oktobra, n. Operacije na fronti v pokrajini Tigre so za zdaj prekinjene. V zasedeno ozemlje so Italijani poslali tisoče italijanskih in domačih delavcev, ki naglo gradijo ceste, da se omogoči redno zalaganje vojske z živežem, vodo in strelivom.
Abesinska vojska pod poveljstvom Rasa Sejama se utrjuje na fronti med Makalo in Aksumom. Kakor Abesinci so tudi Italijani znatno ojačili severno fronto, ker je pričakovati veliko abesinsko protiofenzivo. Italijanska letala so bombardirala nekaj novih krajev. Večje število oddelkov italijanske vojske rekognoscira teren okrog Adue in se bori proti mnogoštevilnim skupinam Abesincev, ki napadajo italijanske straže in manjše utrdbe.
Ogorčene borbe so se včeraj razvile v zapadnem sektorju severne fronte, in sicer med delom abesinske vojske in tretjo italijansko armado. Abesinci so imeli velike izgube.
Cesar — poveljnik
Milanski »Corriere della Sera« je objavil poročilo iz Asmare, da so veliki oddelki Abesincev na maršu v Desie, kjer se bo koncentrirala abesinska vojska pod cesarjevim poveljstvom. Po italijanskih poročilih je Desie po dobrih cestah zvezan s Hararom in Addis-Abebo. Desie leži severno od Addis-Abebe, nekako na polovici poti med prestolnico in Makale, kjer je glavni stan abesinske armade.
Po poročilih pariškega »Intransigeanta«
Italijanske pritožbe
Glede na te pripombe italijanske vlade ugotavlja DN:
Kar se tire nesigurnosti na mejah Abesinije, se lahko spet opira na svedofbe dveh drugih evropskih sil, katerih kolonije mejijo na Abe-sinijo. Tudi na teh mejah so se pripetili incidenti, (oda vsi so se uredili po diplomatski poti, ker so se vselej upoštevale velike težave, s katerimi se centralna abesinska vlada na svojem teritoriju bori zaradi velikih daljav, slabih poti in zadržanja posameznih pokrajinskih oblasti. Kar se tiče neizpolnjevanja obveznosti, ki jih je Abesinija prevzela napram DN, ni verjetno, da bi abesinska vlada namenoma ali sistematično kršila te obveznosti. Kar se tiče notranjih razmer v Abesiniji, so jih države-članice DN, upoštevale, ko je bila Abesinija sprejeta v Društvo narodov.
Glede ostalih pritožb proti Abesiniji je treba [pripomniti, da jih italijanska vlada pred 4. septembrom t. 1. organom DN ni sporočila iti da zaradi tega svet o njih ni mogel sklepati.
Abesinija za mirno rešitev
Od početka spora je abesinska vlada zahtevala mirno rešitev in se je zato obrnila na DN ter prosila, naj se uvede postopek na osnovi pakta. Italijanska vlada pa se jc protivila tej zahtevi.
, Drugi del poročila generalnega tajništva DN vsebuje znane dokumente italijanske in abesinske vlade o pričetku sovražnosti v Vzhodni Afriki, tretji del pa poročila generalnega tajnika o poteku včerajšnje seje sveta DN, o posameznih glasovanjih in rezevab, ki jih je izrazil italijanski delegat Aloisi.
Vojna brez vojne napovedi
Sklepi, ki jih je snoči sprejel svet DN pomenijo javno konstatacijo, da je Italija prekršila svoje obveznosti napram DN in pričela vojno proti Abesiniji. Zarilna je bila ugotovitev, ki pomeni z madnarodno pravo nekaj novega, da za pričetek vojne v smislu pakta DN ui potrebna nikaka vojna napoved. Načelno važna je tudi pripomba, da se tudi takozvana preventivna vojna generalno proglaša za nedovoljeno in to celo v primeru, ko skuša napadalec z agresivnimi nameni ogrožati nasprotnika.
Tako se ima v ostalem interpretirati tudi smisel sklepa, ki je bil sprejet na plenarni seji DN meseca septembra 1921, na podlagi tako-zvanega Sehanzerjevega poročila. Italijanski senator Schanzer je tedaj razloži! v soglasju z merodajnimi člani DN smisel 10. člena pakta DN. |»o tej interpretaciji člani DN. čim se ugotovi, da ie kdo prekrši! pakt, niso dolžni, nego imajo le pravico smatrati, da so v vojnem sta-
odhajajo iz Addis-Abebe dnevno veliki oddelki vojske na fronto. Iz Kafe se je odpravil na južno bojišče Ras Getanu s 50.000 vojaki. Abesinci so popolnoma obkolili italijanski straže okrog Ualuala.
Abesinski cesar odpotuje na fronto dne 12. oktobra.
Abesinske zvijače
Po poročilih iz Addis-Abebe so postavili na bližnjih gričih 10 protiletalskih topov. Obenem gradijo sedem velikih zavetišč za primer letalskih napadov. Na fronto so odposlali šest letal in več častnikov.
Po poročilih agencije Reuter vlada v Addis-Abebi zelo dobro razpoloženje. Abesinci so se v borbah z Italijani pričeli posluževati raznih zvijač. ki se običajno uporabljajo pri lovu na slone. Začeli so kopati globoke luknje, v kalere postavljajo zaostrene železne drogove in jih nato pokrivajo z zelenjem in peskom. V neko tako luknjo so včeraj padli štirji italijanski vojaki, ki so jih Abesinci takoj postrelili.
Italijanska letala so na jugozapadni fronti bombardirala Gerlogubi. 40 abesinskih vojakov je bilo ubitih.
Aksutn zavzet?
ADDIS-ABEBA, 8. oktobra. Poročevalec agencije Reuter je dobil vest, da so Italijani zavzeli Aksum. Tako je italijanska vojska končno zavojevala vse ozemlje med Adigratom, Aduo in Aksumom, kakor je bilo to v načrtu njenega vrhovnega poveljstva.
RIM, 8. oktobra, pr. čeprav uradno še n] potrjena, smatrajo tu vest o padcu Aksuma za resnično. Aksum se nahaja v višini dveh tisoč metrov nad morjem. To stateško točko pred desnim krilom italijanske vojske je zavzel oddelek vojske, ki je imel nalogo braniti desni bok kolone generala Maravigna. Z zgodovinskega stališča je Aksum eno najvažnejših mest v Abesiniji. Tu so, kakor je znano, kronali abesinske cesarje.
Švedi ostanejo v Abesiniji
STOCKHOLM, 8. oktobra. AA. Švedski častniki, inštruktorji abesinske vojske, so podali ostavko na službo v švedski vojski. Njihova ostavka je sprejeta.
nju z napadalcem. To tolmačenje se je stopnjevalo v proceduri glede izvajanja sankcij v primeru posebnih interesov posameznih držav. Posamezne stopnje sankcij so bile tudi časovno določene.
Italija popušča?
Pariz, 8. oktobra, r. »Matin« je objavil poročilo svojega rimskega poročevalca, da ni nikjer opaziti, da bi bil Mussolini sedaj pripravljen na pogajanja, če bo do pogajanj prišlo, to še ne bo pomenilo, da je bil italijanski vojaški prestiž obnovljen, nego, da je italijanska vojska pri nadaljnjem prodiranju v Abesinijo naletela na hude težave.Ker se take težave na severni fronti tudi zares predvidevajo, se v Ženevi morda že opaža pripravljenost Italije za pogajanja-V Rimu pa so še nadalje rezervirani. Sklep DN ni niti malo olajšal ureditve spora. Med Italijani je samo narastel odpor proti Društvu narodov.
Newyork, 8. oktobra, k. O ženevskih sklepih pravi »Newyork Times«, da bo Mussolini prišel do spoznanja, da je napram sodelovanju dveh velikih in združenih demokratskih držav preslab.
»Newyorker Herald Tribune« smatra, da bo ves svet pod vtisom akcije, ki so jo sklenili v Ženevi.
Italijanski protest
Ženeva, 8. oktobra. AA. G. Aloisi je danes protestiral zoper včerajšnji postopek v svetu DN. V tem protestu izraža obžalovanje, da je postopek s poročilom pododbora šestih, oziroma odbora trinajstih v nasprotju z običajnimi postopki; Aloisi pravi, da se je včerajšnji postopek prvič izvršil na tak način pri Društvu narodov.
Danes bo skupščina DN
ženeva, 8. oktobra. AA. Jutri popoldne se bo vršila seja skupščine DN. Seji bo predsedoval dr. Beneš. — Laval je danes konfe-riral z g. Edenom.
Sankcije?
Ženeva, 8. oktobra. AA. Danes so prispeli gospodarski izvedenci Velike Britanije in Francije. Popoldne bodo konferirali o sankcijah.
Ženeva. 8. oktobra. AA. V poučenih krogih izjavljajo, da se bodo sankcije izvajale na podlagi načel resolucije sveta DN od
4.	oktobra 1921. Ta načela predvidevajo najprej prekinitev diplomatskih in konzularnih odnošajev, dalje ukinitev prometnih zvez, poštnih in drugih, nato pa pridejo na vrsto gospodarske sankcije, to je omejitev
Italijanski poslanik mora zapustiti Addis-Abebo
PARIZ, 8. oktobra. AA. Havas poroča iz Addis-Abebo: Abesinska vlada je pozvala italijanskega poslanika v Addis-Abebi, da takoj po prejemu lega poziva zapusti Abesinijo.
Ubežniki
ADDIS-ABEBA, 8. oktobra. AA. Uradno poročajo, da je v pokrajini Makali pobegnilo 50 domačinov italijanske vojske k Abesincem in pripeljalo s seboj en top in več strojnic. Pri Adami se je vdalo 200 domačinov italijanske vojske z več strojnicami.
Nasprotujoče vesti
Rim, 8. oktobra. AA. Po poročilih, ki so prispela semkaj z bojišča v Eritreji, se zdi, da so italijanske čete v glavnem zavzele pokrajino Tigre. Po teh vesteh je poglavar te pokrajine, ras Sejum, na begu. Obnovljena je zveza med tremi italijanskimi kolonami, ki prodirajo s severa. Tudi oskrbovanje italijanskih čet na tem bojišču se vrši normalno vse do prvih bojnih črt.
London, 8. oktobra. AA. Reuter poroča iz Addis Abebe: Pol najnovejših vesteh vrše abesinske čete pod poveljstvom rasa Seju-ma na črti Decasmaca-Ajel in čete rasa Kase uspešne napade na italijanske čete proti Eritreji. Vojska, ki ji poveljuje ras Kasa, sestoji iz 80.000 vojakov in prodira proti eritrejski meji.
London, 8. oktobra. AA. Reuter poroča iz Addis-Abebe: V tukajšnjih uradnih krogih izjavljajo, da mnogi prebivalci italijanske Eritreje beže na abesinska tla, posebno v pokrajini Makali. Mnogi begunci nosijo s seboj celo strojnice. Med Dedi-Asmacen in Ajelijem je močan oddelek abesinske vojske prodrl v Eritrejo.
London, 8. oktobra. AA. Reutčr poroča iz Addis-Abebe: Ras Sajum je brzojavil, da je pri zadnjih bojih ujel nekega italijanskega polkovnika in 30 italijanskih častnikov. — Doznava se, da je abesinski cesar Haile Selasie izrazil željo, da italijanskih ujetnikov ne pripeljejo v Addis-Abebo, ker je prebivalstvo prestolnice preveč ogorčeno proti Italijanom.
izvoza nekaterega blaga, ki utegne koristiti v vojaškern pogledu, če ti ukrepi ne bi pripravili Italije do spravljivejšega stališča, pridejo v poštev blokade ene ali več držav na podlagi pooblastil DN. Ta ukrep bi se izvajal samo v skrajnem primeru, ker spada do neke meje v obseg sankcij vojaškega značaja.
Beck v Ženevi
ŽENEVA, 8. oktobra. AA. Danes ob 13. se je pripeljal z letalom v Ženevo poljski zunanji minister Beck.
Poenosiavlienše
uprave
Beograd, 8. oktobra. AA. Minister za gozdove in rudnike gosp. Djura Jankovič je poslal nalog strokovnim referentom ministrstva in podrejenih mu ustanov o poenostavljenju uprave. V tem nalogu g. minister naglasa, da je že prej imel v svoji strokovni praksi priložnost opaziti in to tudi danes ugotovi, da se v gozdarski stroki mnogo upravlja, zelo mnogo in po nepotrebnem piše, beži od odgovornosti in da se ogibajo kompenzacij tudi tam, kjer so po zakonih in pravilnikih, uredbah in nalogih jasno definirane in določene.
Pisanje dolgih poročil in historijatov je prišlo v navado strokovnih gozdarjev. Razen tega pošiljajo mnoge akte, za katere obstoje vsi zakonski in strokovni motivi, da se takoj rešijo v eni pristojnosti, po nepotrebnem na drugo instanco v presojo, čeprav za to ni popolnoma nikake potrebe. Tako se ureditev tega ali onega vprašanja dostikrat zavleče v neskončnost.
V tej naredbi gosp. minister priznava, da mnogi zakoni in uredbe ne ustrezajo potrebam stroke in današnjega gospodarstva, poudarja pa, da bo s svoje strani vse storil, kar je mogoče, da izidejo taki zakoni in da se bo ta stroka tako organizirala, da bo mogla neovirano funkcijonirati in popolnoma ustrezati svojemu pravemu namenu.
Toda po drugi strani zahteva g. minister, da se obstoječi zakoni, uredbe, nalogi in pravilniki izvrše tako, da jih bo narod, država in stroka lahko najlaže in najpreprosteje izvajala, ne pa da bi se izbegavalo njih izvajanje ali pa, da bi se komplicirala odločitev in razvlačevali sklepi. Vsak beg pred odgovornostjo, razvlačevanje sklepov in odločitev in nepotrebno zavlačevanje izdanih odločitev, bo gosp. minister primerno kaznoval.
Minister zahteva v svojem nalogu brezpogojno ekspeditivnost, pri vsem potrebnem čutu odgovornosti. Gozdarski strokovnjaki morajo zmerom imeti pred očmi, da je gozdarstvo gospodarska panoga, ki mora gledati prav toliko na napredek in zaščito svojih lastnih interesov, vendar tako, da ne krši, temveč da prilagodi svoje interese interesom naroda samega in iesne trgovine in industrije, s katero mora gozdna stroka stalno sodelovati — vpoštevati mora pa tudi pogodbene in trgovske odnošaje. Izogniti se je treba nepotrebni korespondenci in obširnemu pisanju: koncizna in jasna, strokovna in zakonita motivacija zadošča za potrebni sklep. Osnovna in izhodiščna točka vsakega gozdarskega strokovnjaškega delovanja mora biti zaupanje in čut odgovornosti. Gozdar-strokovnjak mora porabiti večino svojega delovanja za efektivno go-spodarjenje, za kontrolo in inspekcijo, za izpopolnjevanje dela in pogojev v gozdu ter tako tudi za strokovno gospodarske pobude in predloge in za čim boljše in naglej še vnovčevanje gozdarskih proizvodov — čim manj pa za pisanje in administriranje.
Grčija za sankcije
V tukajšnjih političnih krogih trde, da bo Grčija kot članica Društva narodov sodelovala pri sankcijah.
Beograd ob obletnki smrti Velikega kraiia
Beograd, 8. oktobra, b. Vsa prestolnica se pripravlja, da se na jutrišnji dan ob obletnici tragične smrti velikega kralja Mučenika Aleksandra I. Zedinitelja oddolži njegovemu spominu. Raz vseh hiš plapolajo črne zastave in državne zastave na pol droga. Vse nacionalne organizacije pripravljajo za jutrišnji dan ko-memorativne seje, po cerkvah vseh veroizpovedi ho dopoldne opravljena služba božja za pokojnim kraljem. V Saborni cerkvi bo ob 11. spominska služba božja, ki se je bodo udeležili vsi člani vlade in predstavniki civilnih in
Plenarna
Beograd, 8. oktobra, b. Danes dopoldne je konferiral predsednik akcijskega odbora JRZ Aca Stanojevič dlje časa z ministrom za šume in rudnike D juro Jankovičem. Ob 9. uri dopoldne se je Aca Stanojevič odpeljal na Top-čidersko brdo v vilo predsednika vlade in ostal z njim do 10. ure. Aca Stanojevič in dr. Sto-jadinovič sta se razgovarjala ob tej priliki o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na JRZ. Kakor smo doznali, se bo še tekom tega tedna
Nova stranka
Beograd, 8. oktobra, b. V Beogradu v Kara-djordjevi ulici v prostorih društva »Selo« so se sestali prvaki bivše zemljoradniške stranke, in sicer Joca Jovanovič, Milan Gavrilovič, Jovan Zdravkuviv, Jovan čuhrilovič in drugi. Na tej konferenci prvakov bivše zemljoradniške stranke se je razpravljalo o ustanovitvi enotne skupne stranke s pristaši bivše demokratske stranke g._ Ljube Davidoviča. Večina izmed navzočih članov konference se je izjavila, naj se začne v najkrajšem času z organizacijo takšne stranke.
Senatorji in poslanci na Oplencu
Beograd, 8. oktobra. Velika skupina senatorjev in narodnih poslancev, ki se zdaj mude v Beogradu, pojde s predsednikom senata dr. Tomašičem in predsednikom narodne skupščine Stevanom Čiričem na Oplenac, da se pokloni spominu viteškega
Vojaških oblasti; službo bo opravil sam patrijarh Varnava z veliko asistenco pravoslavnega klera. V prestolnici bo vsako delo ustavljeno, dopoldne bodo trgovine zaprte in v ministrstvih se ne bo delalo. Osrednja uprava rezervnih oficirjev in bojevnikov priredi popoldne ob 18.30 v Oficirskem domu večerno akademijo v slavo Pokojnega kralja. Občinski od-bo imel ob 8.30 komemorativno sejo. Nocojšnja »Pravda« prinaša v uvodniku zelo topel članek v spomin Blagopokojnoga kralja.
sei® mz
sestal izvršilni odbor JRZ na plenarno sejo.
Na tej seji se bo pregledal ves material, ki je 1 prišel iz notranjosti od strankarskih organizacij. Kakor smo doznali, je dosedaj prispelo glede organizacije nove stranke s potrebnimi podpisi že polovico materiala iz vse države, in ko bodo še druge formalnosti opravljene, bo i gradivo izročeno notranjemu ministru in se bo obenem zahtevala definitivna potrditev ustanovljene JRZ.
kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Parlamerr tarči odpotujejo 9. t. m. opoldne s posebni»1 vlakom.
Vesti iz Beograda
V Pariz je danes odpotoval generalni direk' tor Drž. Hipotekarne banke dr. Djuričič. T' Za svetnika kraljevega poslaništva o Pragi T postavljen g. dr. Ivan Božič, dosedaj sveti” zunanjega ministrstva v Beogradu.
Današnje »Službene novine« prinašajo m bo o kmetskih dolgovih.
Beograd, 8. oktobra, b. Za profesorja 4. polož. skup. 1. stopnje na
Za piourwj- .
moški realni
mnaziji v Beogradu je postavljen Janlm
P im"
skošek, dosedaj profesor klasične g;
Mariboru. Na meščanski šoli v Sušini djevcu sta postavljena Branko in Marija vjT0. nik, dosedaj učitelja na meščanski šoli v vem Sadu.
Zemevra obsoia
Svet DN za izvedbo čl. 16
Etn Italijanske pritožbe zagrnjene
Marijana Željeznova-Kokalj:
nesmrtnemu kralju
On, ki ljubil nas je bolj kot vse življenje, On, ki je poznal le eno hrepenenje: srečen narod, srečno domovino,
On je sel v tujino, padel je kot žrtev in se vrnil mrtev.
On, naš kralj, pa mrtev ni, v srcih naših vekomaj živi kakor svetel lik, ki je sebe darov?«, da bi lepše dni skoval narodu in domovini.
Sveti nate so spomini, vzgled si viteza-junaka. četa mladih za Teboj koraka, naš nesmrtni Mučenik.
Naj Ti sladek bo pri nas pokoj — narod vedno bo s Teboj!
Spored spominske svečanosti
o priliki prve obletnice tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja dne 9. oktobra ob 17.15 na Kongresnem trgu v Ljubljani:
1.	Trobentač — Mirno!
2.	Streli na Gradu javijo pričetek.
3- 5-minutni molk in ustavitev vsega Prometa v mestu.
4.	obenem pozdrav in poklonitev okrog katafalka združenih praporov.
5.	Strel na Gradu naznani konec 5-mi-nutnega molka.
6.	Godba zaigra žalostinko.
7.	Cerkveni žalni obredi s petjem pevskih zborov.
8.	Med cerkvenimi žalnimi obredi 5-mi-nutno zvonenje po vseh cerkvah z začetkom v nunski cerkvi.
9.	žalni govor g. dr. Ravniharja Vladimirja.
10.	žalni govor zastopnika akademikov Verbiča Dušana.
11.	Žalostinke — pojo pevci Hubadove župe. Pevske zveze in akad. pevskega zbora.
12.	Godba zaigra državno himno.
13.	Streli na Gradu javijo zaključek svečanosti.
Opoimiio
Glede na ta spored opozarjamo:
a)	Vse deputacije in vsi prapori s sprem-hevalci morajo biti na mestu najpozneje do 17. ure.
b)	Dohod za gorenje deputacije in za oficijelne osebnosti na rezervirane prostore
je mogoč samo iz šelenburgove ulice in iz Gradišča. V drugih smereh dostop ne bo
mogoč.
c)	Legitimacije prijavljenih deputacij se morajo dvigniti v pisarni odbora, šelenbur-gova ulica 3T (Narodna Odbrana) najpozneje do 9. t. m. ob 12. uri.
č) Za vsak primer bo poslovala rešilna postaja Rdečega križa med svečanostjo v lekarni Bahovec.
d)	Pri dohodih iz šelenburgove ulice in iz Gradišča bodo stali reditelji, ki bodo vodili oficijelne zastopnike in deputacije na rezervirana mesta.
e)	Občinstvo naj se pokorava rediteljem, da bo potekla žalna svečanost v največjem miru in v največji disciplini.
f)	Prosimo javnost, da se podredi navodilom policije glede ustavitve uličnega prometa in 5-minutnega molka. — Odbor.
Sokolstvu LiubSiaste in okolice S
Sokolska župa Ljubljana ponovno vabi vsa bratska društva Ljubljane in okolice, da se drevi ob 20. udeležijo z vsem svojim članstvom ib naraščajem žalne svečanosti ob prvi oblelnici tragične smrti Prvega Sokola, Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja v Sokolskem domu da Taboru.
Člani, članice in naraščaj, ki imajo slavnostne kroje, se morajo udeležiti svečanosti v krojih s črnim florom na levem rokavu surke, 0£tali po možnosti v temnih oblekah s »okolnim znakom, ovitim v črn flor. Vse bratske odinice naj prineso seboj članske in naraščajske brapore, ovite e črnini florom. K žalni svečanosti je vabljena tudi ostala javnost, da skupno
nami počasti spomin našega neumrlega kralja r iteza. Sokola in Mučenika.
Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Ze-d in i te! ju!
Zdravo, naš mladi kralj Peter TL!
Čuvajmo enotno in nedeljivo Jugoslavijo!
Sokolska župa Ljubljana.
Akademiki!
'linuhi je leto od dneva, ko so nam usode-9’dni streli v Marscilleu ugrabili Velike kralja, ****** pokrovitelja. Akademska mladina bo po-Njegov spomin v sredo dne 9. oktobra v J*'- uri s spominsko svečanostjo na univerzi
* birnični dvorani.
S,it'a Kralju Junaku!
Akademska kulturna društva.
—o—
C; 0J11jugoslovanskih akademikov iz Trsta, Sv®fa* !n *s,re poziva članstvo na spominsko Host' J'08* ** svojim kraljem. Spominska sveča-Verzi °	uri v zbornični dvorani na uni-
^ *
,la lium- "d	17.20 ure počiva ves promet
,lej» ionskih ulicah. Vozila in pešci naj osta-‘ega .w”?81" ™ teh 5 minut. Začetek in'konec s*{ega tiradu'z'lstotil jav* strel z Ijuhljan-
PiSefo nam
K iziavi dr. Meršola o glasovanju glede odprave telesnega plodu
V »Glasu naroda« je neznano odkod izzvan podal g. dr. Meršol izjavo, da je na zdravniškem kongresu v Beogradu glasovalo samo 30 zdravnikov za socialno indikacijo splava in da so motili njegova izvajanja pristaši legalizacije, med katerimi da je bilo nekaj precej levo usmerjenih.
Ta izjava lahko ustvari v slovenski javnosti popolnoma napačne pojme o problemu legalizacije splava in nepravo sliko o de Lati zdravnikov.
Dne 30. septembra so bili končani referati o splavu. Pri sledeči debati se je večina izrekla za modernejšo rešitev tega vprašanja. Govorniki, ki so zahtevali legalizacijo splava, so navajali tako resne argumente, da jih je vsa dvorana, ki je bila ta dan polna, z redkimi izjemami odobravala. Protirazloge sta navajala edino g. prof. Zalokar, ki je zahteval, naj kongres obravnava vprašanje zgolj z medicinskega stališča, in dr. Hristič, ki je bil enostavno mnenja, da je vsak splav zločin in da ogroža porast prebivalstva. Ta argument pa ni prepričal nikogar, tem manj, ker nobeden nasprotnik legalizacije ni dal sploh kakega odgovora na težko vprašanje, ki naj bi ga rešil zdravniški kongres. Na tisoče žen umira letno na posledicah maza-škega splava, število splavov raste kljub najstrožjim kaznim. Via facti je splav legaliziran, saj zadene le redke izjeme paragraf in še to le revne (92°/o, od bogatih 0-l»/o). Zdravniški kongres je v veliki večini smatral tako stanje za nevzdržno in odgovoril je z zahtevo legalizacije. Pri zanimivi debati istega dne je bilo mnogo navzočih zdravnikov z dežele in iz malih mest, ki so isti dan odpotoval. Zato 30 od 80 glasov ne predstavlja pravega razmerja sil na kongresu, ampak je bilo pristašev legalizacije mnogo več. seveda bi bilo tudi nasprotnikov več kot štirje, če bi se izvršilo glasovanje takoj po debati, ko so še bili vsi prisotni. Da tako ogromna večina zdravnikov išče leka v legalizaciji, je razumeti iz težkega položaja ljudstva, ki ga večina zdravnikov iz bližine pozna in deloma na sebi čuti. Prav pristaši legalizacije so nastopili s čisto zdravniškega stali-
šča, ker legalizacija garantira kvalificiran splav, prepoved pa pospešuje mazaškega; nasprotniki pa so govorili z etičnega, verskega in celo s stališča vojnega dobrovoljca.
Gospod dr. Meršol svari pred legalizacijo, boječ se zlorabe. Če bi veljal tak argument, potem bi morali takoj odpraviti tudi medicinsko indikacijo, ki jo po dr. Meršolu (Jutro 6. X.) zlorabljajo bogati. Argument, da bi število ilegalnih splavov ostalo isto in se pomnožilo še s številom legalnih, ter tako ogromno narastlo, ne drži, ker je jasno, da se bodo vse one žene, ki jim bo komisija dovolila legalni splav, odpovedale mazaškemu, ker jim dvojni splav ni potreben. Ponovno poudarjam, da so na jugoslovanskem zdravniškem kongresu tudi pristaši legalnega splava smatrali profilakso boljšo od splava, a za najboljšo rešitev priznali tako zaščito matere in otroka. da bo imel vsak državljan zasigurano eksistenco in bodočnost, tako da bo splav sploh nepotreben. To je tudi mnenje kijevskega kongresa, ki smatra abortus za zlo, tudi če ni smrtnih žrtev, ali ki vidi v legalizaciji splava uspešno sredstvo proti nevarnemu kriminalnemu splavu.
Legalni splav treba pobijati s profilakso spočetja, profilaksa spočetja pa se pobija z gospodarskim in socialnim napredkom. Najboljši dokaz temu je silni porast prebivalstva v Rusiji kljub legalizaciji splava in propagandi profilaktičnih sredstev s strani zdravnikov in države. Če gospod dr. Meršol predlaga socialno indikacijo kot pomoč že obstoječi medicinski indikaciji, je to nepotreben trud, ker za legalni s o! a v zadostuje ena indikacija. Tudi želji, da bi bilo 30 milijonov Jugoslovanov, nihče ne nasprotuje, le kdo jih bo zaposlil in prehranil?
Toda to ni več medicinsko vprašanje, kongres je imel nalogo rešiti vprašanje kriminalnega, za zdravje tako pogubnega splava. In to vprašanje je rešil dostojno, ter se s tem približal širokim množicam ljudstva.
Dr. Jože Potrč, zas. zdravnik.
Merama poplave Drave
Ptuj, 8. oktobra.
Zaradi tajanja snega v Tirolah in velikih nalivov na Tirolskem in Koroškem je začela Drava zadnje dni močno naraščati, da je dosegla že poldrugi meter nad normalo.
V Markovcih niže Ptuja je vdrla voda za regulacijskimi napravami, katere delajo že dalj časa, in začela z veliko naglico izpodkopavati zemljo ter se približevati hišam. Tri hiše so morali že izprazniti, ker obstoja nevarnost, da jih vsak čas doseže voda. Hiša Hamerška Franca pa je popolnoma odrezana od suhe zemlje, ker se je del veletoka povrnil v staro strugo. V hiši je že nad tri čert metra vode. Ker je hiša napravljena iz ilovice ter so stene že vse premočene, ne bo več primerna za prebivanje. V Markovcih in Zabovcih je pod vodo nad 200 ha zemlje. Ker so slične poplave tako pogoste ter povzročajo ogromno škodo, prosimo odločilne činitelje, da zastavijo vse sile, da se regulacijska dela z vso vnemo nadaljujejo.
Zopet d¥e s&iav&rski nesraii
Kakor je »Glas naroda« že poročal, se je v četrtek zadel ob potniški most v Ptuju neki splav in se močno poškodoval. Voda je odnesla večjo množino lesa. V petek in soboto so splav toliko popravili, da bi bil sposoben za nadaljno vožnjo, katero so nameravah- nadaljevati v ponedeljek. V noči med soboto in nedeljo pa je Drava močno narastla in deroča voda je odtrgala splav, ki je bil privezan ob kole na bregu ter ga odnesla naprej po strugi. V nedeljo okrog 4. ure zjutraj pa se je z vso silo zaletel ob pilote mostu na Borlu in je zaradi silnega sunka le malo manjkalo, da se most ni porušil. Na splavu sta bila tudi dva splavarja, ki sta se pa s čolnom, ki sta ga imela na splavu, rešila.
Ker se je splav zataknil ob pilote in je obstojala velika nevarnost, da se bo most zaradi slabih in trhlih pilotov podrl, je sreski cestni odbor odredil vse potrebno, da reši most. Zato je dal splav razbiti, ves les pa je odnesla voda. Lastnik splava Steiner Mirko iz Slovenjgradca trpi okoli 20.000 Din škode, ker je bilo na splavu nad 4 vagone lesa.
Uprava Hubadove župe opozarja vsa ljubljanska pevska društva, da se bo vršila v sredo 9. oktobra ob 17. uri žalna komemoracija ob obletnici smrti blogopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L, Zedinitelja na Kongresnem trgu. Združeni ljubljanski pevski zbori bodo peli ,dve žalostinki, in sicer: »Poljana toži« ter »Usliši nas. Gospod!«. Pevska vaja se bo vršila točno ob 16. uri v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Note prinesite seboj! Udeležba strogo obvezna! — Uprava.
Pozivamo članstvo NSZ, da se udeleži spominske svečanosti za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom L, Zediniteljem, ki bo danes popoldne na Kongresnem trgu. Zbirališče točno ob 16. uri v tajništvu v Delavski zbornici, odkoder je skupen odhod na Kongresni trg. - Tajništvo NSZ.
Taka nesreča se je pripetila v nedeljo popoldne v Markovcih, kjer dela Drava velik ovinek in so v strugo zabiti piloti, ki pa zaradi močno narastle vode niso bili vidni. Splav je zadel ob nje. Vodil ga je Kuhar Jože iz Bukovcev pri Ptuju. Tudi ta splav se je močno razbil in je Drava odnesla velik del na njem naloženega lesa.
Oder ie zgrmel na deiavca
Maribor, 8. oktobra.
V včerajšnjih prvih popoldanskih urah se je dogodila na novi stavbi na vogalu Vrtne in Vrbanove ulice zelo huda nesreča. Tam gradi mariborska tvrdka Nassimbeni hišo Angeli Bregantovi. Pri tem je bilo zaposlenih več zidarjev, ki so na dva in pol metra visokem in 5 m dolgem ob I. nad-sropju postavljenem pomožnem odru obmetavali hišo. Okoli 14. ure popoldne sta na tem odru delala 59-letni zidar Karel Koren iz Rošpoha in delavec Lovrenc He-ričko od Zg. Sv. Kungote. Nenadoma se je začel zidarski oder majati in Heričko je v v zadnjem trenutku skočil skozi okno v sobo, medtem ko je njegov tovariš Koren strmoglavil na tla, na njega pa se je zrušil pomožni oder in 5 meterska deska. Obležal je s hudimi notranjimi poškodbami. Tovariši, 'ffT so na njegove krike prihiteli na kraj nesreče, so ga potegnili iz ruševin in obvestili o nesreči mariborske reševalce, ki so ponesrečenca prepeljali v bolnico. Danes smo od zdravnikov doznali, da je takojšnja pomoč Korenu rešila življenje in njegove poškodbe niso smrtno nevarne.
Hmeli
Žalec, 8. oktobra.
Majhno poživljenje povpraševanja pri ne-izpremenjenih in tudi ojačenih cenah do Din 18'— za tretjevrstno blago.
Dočim je položaj v Žalcu miren in v trgu sporočajo, da za boljše kvalitete ni naročil, iz zanesljivih virov doznavamo, da se tudi danes potihoma vršijo za prvovrstno blago kupčije po dosedanji ceni posamezno do Din 30'—. Trgovec —č. pa je za manjše in večje partije na podlagi posebnih manjših naročil ponujal proti takojšnjemu plačilu za izjemno lepo blago Din 31'— do 33'—. V splošnem pričakuje trgovina v doglednem času ponovnih naročil za boljše kvalitete.
Hmeljski tržni nadzornik.
Vremenska napoved
Novi Sad: Prevladuje jasno vreme po vsej kraljevini. Dežja ni bilo. Temperatura je nekoliko padla na severu in severo-zapadu. Najnižja temperatura Ljubljana 6, najvišja Niš 32 stopinj C.
Napoved *a jutri:	Lepo vreme, nekoliko
oblačno, dežja ne bo. Temperatura brez znatne spremembe. Sonce vzide ob 5.44, a zaide ob
17.06.
Dunaj: Deloma oblačno, v splošnem pa lepo vreme.
Delavska armada prodira proti zatvornicam
Da se je mesec september tako imenitno odrezal glede vremena, je bila v izdatni meri deležna tudi regulacija Ljubljanice, čije do-vršitev — saj v glavnem koritu — vsi Ljubljančani z razumljivo nestrpnostjo pričakujejo. Ker se delo vrši pravkar v poslednji fazi, ne bo odveč, če čitatelje »Glasa naroda« malo pobliže seznanimo, kar je v zvezi s tem gigantskim delom.
Zadnji sektor precej dolge betonirane struge, t. j. od šentpetrske vojašnice do izliva Gradaščice, se skoro bliža svojemu koncu. Tu mislimo strugo Ljubljanice, ob kateri ob obeh straneh stojita visoka opornika, njeno dno pa je betonirano z debelo plastjo'.
Pred tednom so Dukićevi delavci zbetonirali v tem zadnjem predelu 370 metrov dolžine od jeza pri čevljarskem mostu. Do stare zatvor-nice manjka torej le še 30 metrov dolžine.
Zanimivo je gledati z obeh obrežij to epohalno delo moderne tehnike.
Delo v strugi reke se vrši že na tako stisnjenem prostoru okrog vzpenjače, da je prav zabavno občudovati živahno vrvenje na dnu Ljubljanice. Okrog 60 delavcev se tod giblje, vsak opravlja svojo odkazano mu zaposlitev. Eni kopljejo gosto stisnjeno ilovico, jo lagodno režejo z lopatami in nakladajo material na vagončke, katerih je v uporabi le še komaj tretjina, saj so druge že odstranili, da so pridobili več razmaha. Motor je potegnil — danes so tudi to morali opustiti — po debeli žici naložene vagončke po vzpenjači navzgor, kjer že čakajo vozniki, da odpeljejo blato. Ti vozniki bodo tedaj zaposleni še prihodnji teden, potem ko so že izvozili okrog 25.000 kubičnih metrov materiala iz Ljubljanice na novo cesto pri Sv. Krištofu. Drugi delavci zopet premetavajo iz korit nabrežne strmine preneseni betonski material po strugi, nasuti z debelim gramozom, ga le zgladijo in puste sušiti. Tako napravijo vsak dan od 8 do 9 metrov dolžine. Od ponedeljka naprej so za dva dni prekinili z betoniranjem, ker najtežje delo — pri kopačih namreč — nekoliko zaostaja. Tretja skupina delavcev preklada tirnice, da morejo kopači nadaljevati težko delo. Te dni so položili v štirikotu kar od treh strani in videti je, kakor da delavci žugajo stari zatvornici, ki se trese pred krampi in lopatami neusmiljenih kopačev in ki kljubuje že dvajset let vsako jakim vremenskim in vodnim neprilikam, da pride skoro tudi do nje usoda nemilega po-rušenja. Tesarji pridno tešejo bruna in pripravljajo vse potrebno drobno v to stroko spadajoče delo. Dosti mladih pobiralcev lese-nih odpadkov in trščic tlači ob večerni uri odvisne okleške v vreče in jih odnaša svojim stradajočim roditeljem. Tu in tam postavljajo inženjerji svoje aparate in merijo narejeno in še nedodelano partijo v strugi.
Raznoliko delo v strugi Ljubljanice se vrši s tako vnemo, da skoro niti ne opaziš, kdaj odbije' dvanajsta ura, ko delavci odlože lopate in krampe pa po lestvicah splezajo iz dna. Svojci so jim že prinesli kosilo. Tedaj posedejo po kupih gramoza ali peska in zaužijejo svojo skromno hrano. Večina se jih zlekne; po kupih in dremlje, le nekateri se razgovar-jajo in počivajo do prihodnje popoldanske ure, Le enega sem zadnjič opazil, ko je iskal duševne hrane v — »Slovenski zemlji«. Brez vpitja ali priganjanja se prične točno ob eni delo znova. Saj vsakogar sili le skrb in trud za vsakdanji kruhek.
Konec tega tedna utegnejo reči zatvornici: Dovršila si svojo nalogo, zdaj lahko greš! — Zagatna stena sredi Ljubljanice je dogotovljena. Vanjo je zabitih več desetin debelih, širokih hlodov, ki so z zarezami prav tesno spojeni. — Opornika na obeh straneh se betonirata dalje. Za opornike treba globokih jam skoro za dva metra pod gladino vode. Tu stoje delavci, da se obvarujejo pred občutljivo močo, v visokih gumijastih škornjih, katere jim dobavlja tvrdka Dukič in drug.
Jez na Gradaščici, o katerem smo že poročali, da ga je zrušila povodenj, so sedaj popravili in zravnali upognjene železne droge.
Radeže
Letos je prav dobra letina za sadje, zlasti za jabolka. Trgovci kupujejo sadje po zelo nizki ceni. Trgovci tudi slabo plačujejo naše brezposelne ljudi. Pri poslu, ko pomaga delavec trgovcu pri nakupu ves dan, dobi za trud borih 15 Din; sam pa zasluži ogromen dobiček, po večini vse ono, kar bi moral dobiti naš kmetovalec. Zaradi tega je sklenila tukajšnja podružnica SVD, da bo sama našla prodajni trg za jabolka naših sadjarjev, kar se ji je sedaj posrečilo. Svoje člane, kakor ostale kmetovalce obvešča, da takoj javijo podružnici količino in kakovost jabolk, ki jih imajo na prodaj. Ako se bo javilo zadostno množino jabolk, jih bo podružnica lahko prodala: kanadke 6—7 cm v premeru po Din 2'25 kg, mo-šanjcgar 5—6 cm v premeru po Din 2'25 kg, bobovce 5—6 cm v premeru po Din 2'— kg, voščenke 5 cm v premeru po Din 175 kg.
Predavalna turneje prosretarja župe Ljubljana brata Poharea po Češkoslovaški. Na poziv
številnih društev in žup v bratski: Češkoslovaški in s pristankom ČOS in Saveza SKJ odpotuje sredi tedna prosvetar župe Ljubljana brat Janez Poharc na veliko sokolsko preda valno turnejo. Prvo predavanje bo v Bratislavi v četrtek 10. t. m. v veliki dvorani Sokola I. Predavanje bo združeno z veliko župno spominsko svečanostjo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Brat Poharc bo predaval še v Pieetjanih, Prerovu, Olomoucu, CešKi Trebovi, Visokem Mytu, Chrudimu, Par-dubicab, Kolinu, Podjebradih, Ustju, Mostu, a svojo turnejo zaključi v Pragi, kjer priredi Podbelogorska župa dne 25. t. m. velik slovanski večer v dvorani Sokola Bubeneč.

Gospodarstvo
Svetovna agrarna proizvodnja
Padec žitaric in povečanje živinoreje
Vse do lanskega leta je bila svetovna agrarna proizvodnja več ali manj stabilna. Šele v preteklem letu beleži znižanje za 3%.
Na lansko letno znižanje agrarne proizvodnje sta predvsem vplivala dva vzroka, in sicer 1. omejitev proizvodnje same, predvsem gojitev pšenice v severo ameriških Združenih državah in 2. suša, ki je znatno reducirala prinos kmetijskih proizvodov, kar je tudi vplivalo na razvoj živinoreje.
Če izvzamemo sirovine, namenjene za industrijsko predelavo, je mogoče ugotoviti, da je ostala svetovna proizvodnja agrarnih življen-skih potrebščin v dobi od 1928 do 1934 skoraj nespremenjena. Vendar so se v tem času zgodile znatnejše izpremembe zlasti kar tiče teritorijalnih izprememb. Po letih ugodnejše konjunkture se je v dobi krize od 1930 do 1934 povečala agrarna proizvodnja v Evropi, Afriki in Oceaniji.
Indeks proizvodnje se je v primerih z vrednostjo 1930 (1925—1929 = 100) v Evropi dvignil od 109 v letu 1930 na 111 v letu 1934, v Afriki od 106 v letu 1929 na 119, dočim je v Oceaniji kolebal, vendar pa s tendenco porasta.
Prav tako pa se je v isti dobi sorazmerno povečal tudi prirastek prebivalstva, in sicer letno za 1'2%, kar znači za dobo 1929 do 1934 skoraj 7% porast. Ta ugotovitev pomeni, da se je razpoložljiva količina življenskih potrebščin za posameznega prebivalca zmanjšala, kar pa je bila predvsem prirodna posledica padanja splošne potrošnje vsled gospodarske depresije. Znižanje potrošnje je v največji meri prizadelo žitarice, ker je namreč padanje cen ostalim agrarnim pridelkom omogočilo prebivalstvu, da se je v znatnejši meri začelo hraniti tudi z drugimi agrarnimi pridelki. Tako vidimo, da se je na račun padca proizvodnje krušnih žitaric povečala proizvodnja mesa in mleka.
V dobi 1925 do 1929 je ostala svetovna proizvodnja mleka neizpremenjena, dočim pa se je že v letu 1933 povečala kar za celih 27%. Tako je na ta način zavzela mlečna produkcija v celokupni proizvodnji vseh držav čedalje važenjšo vlogo. Ta preorijentacija agrarne proizvodnje v dobi krize je bila brez dvoma v korist povečane proizvodnje mleka in mesa, oziroma živinoreje.
Številčna statistika o zaklani živini kaže v letu 1934 v primeri z dobo 1925 do 1929 naslednji porast: goveda 35%, krave 10-4%, prašiči 44% in ovce 11%. Tako vidimo prav isto usmerjenost kot pri mlečni produkciji tudi pri živinorejski. Dočim je bila v dobi povojne konjunkture proizvodnja mesa znatno manjša, se je od te dobe naprej stalno dvigala in v lanskem letu dosegla maksimum.
Toda tudi pri živinoreji in živinorejski produkciji je mogoče opaziti teritorijalne izpremembe, ki so predvsem posledica različnih težkoč mednarodne trgovine. V tem pogledu je zlasti značilno povečanje številčnega stanja živinoreje v mnogih državah, ki so bile v prejšnji dobi v pogledu živinoreje malone popolnoma brezpomembne. Zaradi pridobivanja volne, je tako predvsem poraslo število ovac.
Svetovna proizvodnja agrarnih življenskih potrebščin v dobi 1933/34 ostala v primerjavi z letom 1929 skoraj na isti višini, dočim pa se je tozadevna mednarodna trgovina v primerjavi z letom 1933 in 1929 znižala po količini za celih 27 in pol %. Ta nesorazmernost med porastom proizvodnje in padcem mednarodne trgovine, je predvsem posledica av-tarktičnih tendenc držav uvoznic. Pri vseh agrarnih proizvodih, ki kažejo tendenco stalnega porasta; je opaziti znatno državno intervencijo v proizvodnji, kakor tudi v izvozu. _
Mimo tega pa je zelo značilno tudi gibanje cen in pojava čim večjih razlik med cenami na svobodnem tržišču in na domačem, tržišču posameznih držav, zlasti onih, ki vodijo takozvano protekcionistično agrarno politiko. Vsled tega je nastal v lanskem letu v nekaterih državah značilen proces zmanjševanja, v drugih pa povećavanja nesorazmerja med cenami agrarnih in industrijskih proizvodov. Tako so n. pr. v USA, v Kanadi, Italiji, Nemčiij in Angliji cene agrarnih proizvodov porasle v večji meri, nego cene industrijskih proizvodov, s čemer se je znatno ublažilo kričeče nesorazmerje. Povečanje cen je bilo v teh državah doseženo predvsem z znižanjem valute ali pa z državno intervencijo. V ostalih evropskih agrarnih državah pa v tem času ni bilo znatnejših izprememb, tako da je ostalo kričeče nesorazmerje med cenami agrarnih in industrijskih proizvodov prejkoslej eno najbolj perečih vprašanj.
Borzna poročila
DEVIZE
Curih, 8. oktobra. Beograd 7, Pariz 20-2475, London 15 0625, Newyork 307-25, Bruselj 51-90, Milan 25-0375, Madrid 41-95, Amsterdam 207-5250, Berlin 123-50, Dunaj 57-30, Stockholm 77-65, Oslo 75-70, Kopenhagen 67-25, Praga 12-75, Varšava 57-90, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6-64, feuenos-Aires 0-8425.
Ljubljana, 8. oktobra. Amsterdam 29t>6-73— 2971-33, Berlin 1756-08—1769-95, Bruselj 737-75 —742-81, Curih 1424-22—1431-29, London 213-55—215-61, Newyork 4342-15—4378-47, Pariz 288-14—289-58, Praga 181-19—182-30, Trst 355-03—358-11.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 8. oktobra. 7% invest. posojilo 76— 78—76, Vojna škoda 353—356, okt., nov., dec. 357 r, 7% Blerovo posojilo 67—69-50, 8% Ble-rovo posojilo 77—79, 6% beglukče obveznice 59-50—61—60, Agrarna priv. banka 277—229 —227, Dunaj-Zagreb 859—869—864, Dunaj-Beograd 869-33—859-33, Grčija-Zagreb 31-15 —31-85—31-50, Grčija-Beograd .31-70—31, Priv. klir. London-Zagr. 234-20—235-80—235, Priv. klir. London-Beograd 236-80—235-20, Priv. klir. Madrid-Zagreb 558—568—563, Priv. klir. Madrid-Beograd 570 pon.,-Trboveljska 100 n, Izis 40 r, Šečer Osijek 125—135.
BLAGOVNO TRŽIŠČE Sombor, 8. oktober. Pšenica Bačka oko. Som-: bor, 150—152, Gornja bačka 151—153, Sremska, slavonska in gornja banaška 152	154,
Južna banaška 150—152, Bačka in banaška potiska in ladja Begaj 158—160, Bačka ladja kanal 152—154. — Oves neizpremenjen. —Rž Bački 127-50—130, — Ječmen Bački in sremski 63—64 kg 127-50—130, Bački in sremski proljetni 67—68 kg 135—140, Baranjski 67— 68 kg 150—155. — Koruza Bačka in sremska • 96—98, Bačka in sremska ladja 101—103, Bačka sušena za okt. in nov. 96—98, Bačka sušena za dec. in jan. 83—85, — Moka Bačka Og- in Ogg 225—245, st. 2 205—225, št. 5 185 —205, št. 6 170—185, št. 7 145—155, št. 8 H5_120. — Otrobi Bački 90—92. — fhzoi
■	Bački uzans 250—260. Tendenca čvrsta. Pio-
met: ga ni!	.	„ V1 lr.
Novi Sad, 8. oktobra. Pesnica Backa lo4 _ 157-50, Bačka ladja 162-50—165, Bačka ladja
■	Bergej 160—162-50, Slavonska 155—157-50, Sremska 155—162-50, Banaška 155—157*50. Vse je 78 kg in 2%. — Oves Bački, sremski in slavonski 120—125. — Rž ne notira. — Ječmen neizpremenjen. — Koruza Bačka in sremska 97—100, Banaška 96—100. — Moka Bačka in banaška Og in Ogg 225—245, št. 2 205—225, št. 5 185—205, št. 6 165—185, št. 7 145—155, št. 8 112-50—117-50. — Otrobi in fižol neizpremenejno. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
NavocoLjlv tenjige
Kmetijsžce Matice
Kako bi se branil Nikola Tesla, ee bi bil — abesinski cesar
Neki ameriški novinar je obiskal našega slavnega rojaka Nikolo Teslo, ki živi v Newyorku, ter mu je zastavil bizarno vprašanje: »Kaj bi naredili, če bi bili abesinski cesar?«
Novinar je srečal Teslo v nekem new-yorskem nebotičniku. Tesla se mu je nasmejal in mu odgovoril: »Zakaj mi zastavljate to vprašanje? Nimam nič proti Italijanom, človeštvu so dali mnogo kulturnih vrednot, če bi pa bil vladar Abesinije, bi najprvo izkoristi vsa njena prirodna bogastva, da bi s tem oslabil oboroževalno moč sovražnikov, in predvsem, da bi ohranil moralo svojih primitivnih podanikov, ki se tako silno boje letalskih napadov.
Vsa mesta bi izpraznil
Najnujnejše bi se mi zdelo popolnoma izprazniti Addis Abebo in vsa ostala važnejša abesinska mesta. Mislim, da bo to tudi Halle Selasie to takoj storil. Kaj naj potem še bombardirajo italijanska letala? Kakšno vrednost bi potem imelo njih bombardiranje izpraznjenih mest. To bi bil za Italijane le drag sport. Izpostavili bi se tudi posmehu vsega sveta, če bi Abet' ici poslušali moje nasvete, ne bi jih Italijani nikoli našli v tropskih krajih. Letala bi jim mogla prav malo škoditi.
Tudi plini ne morejo škoditi
Smehljaje se je Tesla nadaljeval: Gosta tropska trava je lahko najboljše kritje proti plinom in bombam. Ne smete pozabiti, da je površina Abesinije 350.000 kvadratnih milj in ima samo 10 milijonov prebivalcev, to se pravi, da pride samo 25 prebivalcev na eno kvadratno miljo. Koliko bomb bi bilo potrebnih!
Novinar je ugovarjal: Kaj pa če Italijani uporabljajo dušljive pline?
Tesla je odgovoril: Tudi dušljivi in strupeni plini ne morejo škoditi. Pogreška je v tem, da ne polagajo važnosti na značaj zemlje in ne uvidijo, da ta zemlja ni pripravna za moderno vojaško orožje.
Kako naj bi se Abesinci obvarovali plinov
če bi bil jaz Abesinski cesar, bi Abesin-ce sam naučil, kako naj se varujejo pred strupenimi plini. Razjasnil vam bom to z nekim pojavom, katerega sem opazoval še kot otrok v svoji domovini Jugoslaviji. V poletnih jutrih sem rad gledal, kako zrak izpuhteva z njiv proti golim krajem brez vegetacije.
Zakaj tako izpuhteva zrak? sem vprašal često svojo mater.
Zato, ker je Bog tako rekel, sin — je odgovorila. — Toda, mati, zakaj je Bog
Prihajamo zopet in prinašamo zadnje modne novosti
Velemanuffalttiirei ,
X. &. E. SKABEKNE Ljubljana
Ofrttfo si ivtož&t
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane pctitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah — Hali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
NEMŠČINO in italijanščino podučujem po Ber-litzovem sistemu ugodno. — Ponudbe pod . »Uspešno in hitro« na ogl. oddelek lista.
STANOVANJE dvosobno, s pritiklinami, event. malim vrtom, iščem najraje v Rožni dolini. Ponudbe na upravo pod »stanovanje«.
VAJENCA krepkega, s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj delavnica pisalnih in računskih strojev. Ponudbe na ogl. oddelek lista pod »Vajenec«.
STROJ ZA NAVIJANJE (Spülmaschine) rabljen v dobrem stanju za 10—12 vreten in 1 osnovalo kupim. Cenj. ponudbe z navedbo znamke, pogona, sestave in cene na ogl. oddelek lista pod »Stroj«.
POVERJENIKE sprejmemo v vseh krajih Dravske banovine kakor tudi drugod kjer se nahajajo slovenske naselbine. Ponudbe je poslati na upravo »Glasa naroda« pod »Dober postranski zaslužek«.
tako rekel? Spričo te moje radovednosti mati ni vedela odgovora. Ta pojav mi je pozneje razjasnila šele fizika in mehanika. Tedaj sem doumel, da so goli kraji izpostavljeni solncu in zaradi tega toplejši, kakor kraji z drevjem in rastlinami. Zrak se nad njimi močno ogreje in se v strujah dviga v višine. Abesinija je taka gola zemlja in znani so njeni vetrovni toki, katere povzroči od solnca razbeljena zemlja.
Vidite, če bi bil jaz Halle Selasie, bi svoje podanike razmestil pod tropsko rastlinstvo in gozdove, da bi jih priroda sama ščitila in veter bi gnal vedno strupene pline v nasprotno stran. In končno, koliko letal in bomb bi bilo treba, da bi prišli do živega 25 prebivalcem na kvadratni milji v deželi, katere površina znaša 350.000 kvadratnih milj. Mislim, da bi Italijani modro storili, če bi opustili napade s strupenimi plini.
Eksplozije živega srebra proti tankom
Premog, drva, koks
prodaja
Vinko Podobnik
Tržaška cesta štev. 16 Telefon 33-13
Kaco-iafo
ttac&da" i
Nastop konca krize obrtništva mizarske stroke!
Našlo se je novo sredstvo. ki racijonalizira do skrajnostji dolgo in mukapolno delo pO-litiranja. „POI.INIT“ pronica v les, zamaši vse hibniice ter daje v najkrajšem času sijajen blesk. Uporabljajte ga razredčenega v razmerju 1:3 s 95% špiritom. — Zaloga:
N. Hafner, Ljubljana
Celovška cesta št. 61
Telefon 35-65
Specijalna delavnica
jza elelctrotehnična popravila t j. prevoj motorjev, generatorjev in transformatorjev vseh velikosti in napetosti. Specijalni oddelek za popravila autod nam in akumulatorjev. — Inštalacija za jaki in šibki tok. — Cene konkurenčne in delo solidno pod garanebo. Se priporoča
IVO GRILC
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
LJUBLJANA
Mestni trg 17 - Cankarjevo nabrežje 25
Telefon '27-44
Jesensko sajenje je najuspešnejše počenši s 15. oktobrom. Posebna ponudba cepljenega sadja, breskev, vinske trte v veliki izbiri: inozemske in domače najboljše izbrane vrste z jamstvom. — Cenike pošiljam brezplačno
Mita Cvetkovič
lastnik drevesnice
Novi-Sad, Piroška ul. 89
prodate ali kupite najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Danes pojdejo vsi zavedni Ljubljančani na spominsko svečanost za blagopokojnim Viteškim kraljem Zedinite-Ijem na Kongresni trg ob pol 17. uri!
titopon „TITA.NIK
_. i 11   v i->s* *-» i.L	xt T7C«/\V* I o cv4-m rvo-f 1 ll Tl/
originalno SOodstotno blago, odporno proti svetlobi, v vseh lastnostih popolnoma odgovarjajoče najboljšim svetovnim tujim izdelkom (nizozemskim in nemškim)
Olnlco'vo Belilo „BRILJANT"
vseh vrst: zlat, srebrn, bel, zelen, rdeč in siv pečat, priznan doma in v tujini že celo vrsto c kot prvovrsten domač proizvod, ki je v vsem enak, tudi najboljšim tujim izdelkom
Dobi se v vseh trgovinah asa barve po vsej Jugoslaviji ^
Veter bi gnal pline proti sovražniku
Ali ste razmišljevali o tankih? Kaj menite o tej nevarnosti?
Priznam, je odgovoril Tesla, tanki so nevarna zadeva. Toda to bi me ne razburjalo, če bi bil jaz Lev Judejevega srca (simboličen priimek abesinskega cesarja), če bi bil Halle Selasie, bi se moji rojaki pod vodstvom kemikov-strokovnjakov uspešno branili tudi proti tankom s pomočjo cevi, v katerih bi bilo za eksplozijo pripravljeno živo srebro. To je nenavadna eksplozija. Tako hitra in silna je, da zlomi in razbije tudi najtrše jeklo. Taka eksplozija živega srebra bi razbila tank, ga ustavila in uničila tudi nevarno orožje v njem. Moji Abesinci bi storili še ostalo . . .
Tako je govoril Nikola Tesla, slavni iznajditelj smrtnih žarkov, ki na velike daljave ustavijo lahko letalske eskadre in omrtvičijo najbolj nevarne topove.
Hranilne knjižice
Rudolf Zore, Ljubljana-Gledališka ul. 12 Telefon 38-10

Dnevni dogodki
X Nacionalna ura. Predavajo Miloš Crn-janski:	Veličina blagopokojnega Viteškega
kralja Aleksandra I. Zedinitelja; Dragomir Gošie: Recitacije o kralju Mučeniku; Miloje Sokič: Očividec o marsejskem atentatu.
X Veliki dohodki zagrebške občine. V Proračunu zagrebške občine je bij0 do oc®nl“ 69,700.000 Din dohodkov za obcmsKe tange, trošarino, davke itd. Občina je pa pobrala skoro za milijon dinarjev več, kakor je bilo po proračunu predvideno. Največ eo vrgli dohodki od trošarine, in sicer na trošarini za alkoholne
P'X^Giiringov adjutant v Beogradu. S poseb-nim državnim letalom v -spremstvu treh odličnih nemških letalcev je priletel na beograjsko letališče Karel Bodenschatz, letalski poročnik in adjutant generala Giiringa. Na letališču so ga pozdravili zastopniki naših oblaeti in zastopniki nemške kolonije v Beogradu. Zadržal se bo v Beogradu dva dni, nakar se vrne v Berlin.
Černe Ivan,
elektroinštalacija, Stari trg 24.
Telef. 23-96______________
X Ustanovitev »Slovenskega društva v Bco-gradn«. Na sestanku za ustanovitev novega slovenskega društva je bil izvoljen pripravljalni odbor, načeljuje mu odvetnik dr. Alojzij Ravnik. Novo društvo se bo imenovalo Društvo Slovencev v Beogradu. Na snočnji seji se je novi odbor konstituiral takole: za I. podpredsednika je bil izvoljen Slavko Savinšek, za drugega podpredsednika Josip Ferjančič, za prvega tajnika Ivan Burja, za drugega tajnika Lednik Karel, z-> prvega blagajnika Mohorič Zvonko, za drugega Puder Milan, za knjižničarja Švajger Janko in za gospodarja Jakob Zaletel. V odboru so še odborniki dr. Dionizij Godina, Bojc Vilko, dr. Tominc Stanko, Dolenc Stane, Rakovec Franc in Kovač Jože.
X Stavka v papirnici 1. Bonač sin na Količevem. Ker so se raznesle vesti, da je stavka že končana, moramo ugotoviti, da to ni res. Zaradi likvidacije stavke so se vršili sicer trije razgovori, dva na sreskem načelstvu, eden pa na Količevem, vendar nista prišli zainteresirani stranki do sporazuma, da si sta se skoraj v vseh točkah zelo približali. Potrebni bi bili še nadaljuj razgovori. Delavstvo je pripravljeno, dočiin ni potrebnega razpoloženja na nasprotni strani. Radi tega je verjetno, da bo stavka trajala še nekaj tednov.
Salon steznikov
Irena Solo!
ki Vas je do sedaj vedno zadovoljila
Je
z Aleksandrove ceste 2-1
na TyrSevo c- la-III
Isto poslopje — vhod z druge strani!
X Podržavljenje mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. S kraljevskim ukazom S. N. broj 38.367 z dne 19. septembra t. 1. se postopoma otvarja v Ljubljani popolna državna ženska realna gimnazija namesto mestne ženske realne gimnazije. Po pooblastilu bana, načelnik prosvetnega oddelka: Breznik 1. r.
X Plemenski sejem v Kranju. Kr. banska uprava priredi 15. oktobra t. 1. v Kranju plemenski sejem za rodovniško živino Gorenjske cikaste pasme. Na sejem se lahko postavi vsa plemenska živina, ki ima dokazano poreklo (rodovnik). Res prvovrstni biki se bodo na sejmu dobro prodali. Bo pa tudi, kakor kaže, nekaj kupčije s plemen, kravami in telicami.
X Radijska oddajna postaja v Ljubljani sporoča, da se Ivo velika manifestacijska prireditev na Kongresnem trgu dne 9. t. m. prenašala po radiju in bodo lahko sledili govorom in dogodkom te komemoracije tudi poslušalci in poslušalke širom celotne Dravske banovine. Komemoracija se prične ob 17. uri 15 minut. Prav tako je radijska oddajna postaja v Ljubljani predvidela za 8., 9. in 10. t. m. izključno umetniški in žalni program.
X Pojasnilo. V eni svojih številk prejšnjega tedna ste objavili notico o požigu mojega gospodarskega poslopja v Zamencih. V tej notici se je navajalo, da sem kupil posestvo na dražbi pred kratkim časom. To pa ne odgovarja dejstvu. Posestvo sem kupil že 15. januarja 1935, in sicer ne na dražbi, ampak « kupno pogodbo, ker sla me prejšnja lastnika prosila, da kupim posestvo. Prejšnji lastnik Šešerko Jožef je popolnoma dogospodaril po svoji krivdi in je zažgal gospodarsko poslopje, kakor se izgovarja, v pijanosti. Advokat dr. Visenjak, Ptuj.'
X Žalostna usoda starke. Na klopi v Tu-* Rraneu je v nedeljo izpila večjo količino oetove kisline 66 let stara Terezija Boragar. Zaradi bede jn betežnosti je hotela v smrt. Odpeljali jo v bolnišnico. Njeno stanje je brezupno.
. X Arheolog dr. Grgin «mrl. V ponedeljek umrl v Splitu kustos arheološkega muzeja 'dr ^Grgin. Pokopali ga bodo v rojstnem mestu Kaštel Novi. Velike zasluge ima kot prouče-stare hrvatske zgodovine iz dobe narodnih
vladariRV.
I X _ Proti tajnici. Organizirani delavci v Su-^mioi zahtevalo, naj delavska zbornica v Novem
'J' u lakoj odpusti iz službe svo'o tainFo Joze-Tv'.? Kudenovo. !.;f jo nb"n"\n sef podružnice žarnice v Subotici, češ, da so iz-e Ui do nie vse zaupanje.
na	b.ognnri, ki hečeio v AbesinF », Voi-
v Abesiniji je razvnela tudi domišljijo mla-
dostnikov. Iz Zagreba poročajo, da je pobegnilo od doma več mladih fantov, ki so s pismi sporočili svojim prijateljem, da so namenjeni v Vzhodno Afriko. V soboto zvečer so se odpeljali iz Zagreba v Crikvehico mladoletniki Seleši, Šinkovec, Vukmanič in Ceh. V Crikvenici so najeli motorni čoln in se odpeljali do Omišlja. Tu so vrgli v morje krmarja in se sami napotili proti Italiji. Krmar je srečno priplaval na obrežje in povedal orožnikom, kaj se je z njim zgodilo. Orožniki so z motornim čolnom begunce dohiteli in jih pripeljali v Omišalj ler jih izročili sodišču. Begunci so izjavili, da so nameravali v Italijo, ker so čuli, da tam dobro plačajo delavce za Abesinijo.
Liubliana
DNEVNA PRATIKA
Sreda, 9. oktobra. Obletnica tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Katoličani: Dionizij, škof. Pravoslavni: 26. septembra, Smrt Jovana e v.
dežurne lekarne
Lensiek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič-Glinee, Tržaška.
Današnje prireditve:
Žalna svečanost na Kongresnem trgu ob 17.15.
Žalna svečanost Sokolske župe Ljubljana ob 20. na Taboru.
Žalna svečanost Sokola Ljnbljana-Vič ob 19. na občinskem trgu na Glincah.
*
*	Vsa naša kritika in tudi občinstvo, ki je
bilo navzoče na premijeri, je priznalo rusko komedijo »Tuje dete« za izvrstno predstavo. Prva repriza bo v četrtek 10. t. m. za red Četrtek.
*	Dijaška predstava v ljubljanski Drami. Vrsto letošnjih dijaških predstav začnenm v petek 11. t. m. ob 15. uri. Vprizori se v lanski sezoni izvrstno uspelo delo »Vihar v kozarcu«. Veljajo globoko znižane cene od 5 do 14 Din.
*	Otvoritev nove sezone v Operi bo v soboto 12. t. m. Vprizori so prvič na slovenskem odru opera »Pepelka Angelina«, delo enega najboljših opernih skladateljev Rossinija. Vsebina je znana pravljica o pepelki. Premijero pripravljata dirigent Anton Neffat in višji režiser prof. Osip Šest.
*	Krava ga je sunila z rogmi. V splošno bolnišnico so prepeljali 51etnega posestnikovega sina Ferdinanda Molo iz Vrha pri Št. Rupertu na Dolenjskem, ki ga je krava sunila z rogovi pod levo oko. Stanje malega ponesrečenca je povoljno in upajo, da mu bodo rešili oko.
Maribor
¥ spomin Velikemu kraliu!
Maribor, 8. oktobra.
Da ovekoveči spomin na našo osvobojenje in zedinjenje, je bil ustanovljen po volji podravskega prebivalstva odbor za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedi-nitelju v Mariboru.
Da združi z največjim dogodkom naše zgodovine in z za našo bodočnost odločilnimi dejanji spomin na vladarja, ki je padel v Marseilleu kot predstavnik našega narodnega odrešenja, bo v bližnji bodoč-
nosti začel odbor za izostavite v spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Mariboru z uresničevanjem poverjene mu naloge.
Javnost, ki je poverila odboru nalogo, da ohrani v Mariboru večni spomin na blago-pokojnega vladarja in na njegovo dobo, bo strnjeno izrazila svoja trpka čustvovanja ob obletnici marseillske narodne nesreče:
Vse za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Mariboru!
A Obletnica kraljeve smrti. V počastitev spomina na blagopokojnega kralja bo drevi ob 18.30 uri na Glavnem trgu žalna komemoracija pri kateri sodelujejo vsa mariborska nacionalna društva. — Danes dopoldne morajo biti vse trgovine zaprte, popoldne pa so lahko odprte samo do 17. ure.
A Narodno gledališče. Sreda, 9. oktobra: Zajprto. — četrtek 10. oktobra ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«. Premiera. Red A.
A Dečki pozor! Mariborska Borza dela išče za takoj 2 dečka v starosti 13 do 14 let in enega v starosti od 16 do 17 let. Javijo naj se taki, ki imajo veselje do hotelske obrti in ki so vešči hrvatskega in nemškega jezika. Podrobnosti v pisarni v Gregorčičevi ulici.
A Sokolstvo. Fo sklepu zbora župnih na~ gplnikov v Beogradu bodo letošnje savezne sokolske smuške tekme na Pohorju.
A Sodišču je bila ovadena 52-letna trgovka Štefanija K. iz Košakov, ker je pred več pričami grdo žalila blagopokojnega kralja in sedanjega vladarja, kralja Petra II.
A Brezvesten kolesar. Pri izhodu Lekarniške ulice na Slomškov trg se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča. Iz Lekarniške ulice je v divjem diru privozil kolesar 15-letni čevljarski vajenec Alojz Unger ter z vso silo treščil v 6-letnega Dimitrija, sina mariborskega igralca Koviča Pavla. Deček je zadobil veliko rano na glavi in je tudi iz ust močno krvavel. Ljudje, ki so videli dogodek, so se zgražali nad brezvestnim kolesarjem, ki je, ne da bi se zmenil za svojo žrtev, odbrzel dalje. Toda stražnik je kolesarja kmalu prijel.
A Pevci In pevke se sprejmejo v gledališki pevski zbor. Prijave sprejema kapelnik Herzog dnevno od 12. do pol 13. ure ter gledališka blagajna.
A Nad paznika. Kaznilniškega paznika 30-letnega Radovana Stranica so sinoči napadli na Pobrežju še neizsledeni storilci. Z nožem so mu prizadejali več ran na rami in glavi ter so morali poklicani reševalci prepeljati Stranica v bolnico.
A Črna ljubosumnost. Ko se je vračal sinoči 34-letni polir Tone Pogačnik v Studencih domov, so ga napadli fantje in ga s
kamni pobili na tla, da je obležal nezavesten. Vzrok napada je črna ljubosumnost. Pogačnika so prepeljali v bolnico, fantje pa so ovadeni sodišču.
A Premiera »Izdaje pri Novari« bo v četrtek. Delo je pisano odersko izborno ter s pretresljivo vsebino presune gledalca. Obšlo je z največjim uspehom velike odre ter je ugajalo zlasti v dunajskem dvornem gledališču. Mariborsko uprizoritev je zrežiral kot gost Peter Malec, absolvent dunajske igralske akademije, ki je z režijo istega komada v ljubljanski drami zelo uspel ter ustvaril eno najprivlačnejših lanskih ljubljanskih predstav. V središču te drame stoji švicarski kmet Erni Turman, ki pride iz same ljubezni do domačije do njenega izdajstva. Igra ga P. Kovič. V ostalih vlogah nastopijo Kraljeva, Starčeva, Furjan, Ras-berger, Nakrst, Grom, Košuta, Blaž in Verdenik. Premiera bo za red A. Veljajo bloki.
A Grajski kino: Danes krasen film poln lepega petja in mladostne ljubezni »Pot do srca«. V glavnih vlogah Charlotte Susa in Hans Söhnker. — Danes samo dve predstavi in sicer ob 16. in pol 21. uri. Predstava ob pol 19. uri zaradi žalne svečanosti na Glavnem trgu odpade.
A Kino Union: Danes zadnjič prekrasni film »Epizoda« s Paulo Wesselyjevo. — Danes samo dve predstavi in sicer ob 16. in pol 21. uri. Predstava ob pol 19. uri zaradi žalne svečanosti na Glavnem trgu odpade.
Celje
B Mestno poglavarstvo je h komemoraciji za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, ki se vrši v sredo 9. oktobra ob 10. uri dopoldne pred poslopjem mestnega poglavarstva v Prešernovi ulici, povabilo vsa društva celjska. S tem se vabijo h komemoraciji tudi vsa ona društva, ki slučajno morda niso bila posebej vabljena.
■ Vlom pri belem dnevu. V ponedeljek okrog 17. ure so neznani tatovi vlomili v hišo posestnice Vok Marije v Št. Petru v Savinjski dolini. Ker so bili domači ravno
Angleška kraljeva raziskovalna ladja »Discovery II« je odšla že četrtič na raziskovalno ekspedicijo v Antarktido, ki bo trajala 20 mesecev.
na polju, so vlomilci doma razbili okna ir iz hiše pokradli razno obleko in denarjf okrog 2.000 Din ter moško kolo. Da pa b domači čim pozneje mogli zapaziti tatvine so tatovi od znotraj vsa vrata zaklenili Drznim vlomilcem so orožniki že za petami
Ptuj
Zopet surov napad z nožem. Ko se je i nedeljo popoldne mudil v družbi tovariše' Gregorec Franc, 19 letni posestniški sin i Rucmancev, v gostilni v Juršincih in so s< zvečer nekoliko pijani vračali domov, j radi malenkosti nastal prepir in pretep Pri tem je nekdo zadal Gregorcu dve huc: rani v vrat in eno v levo roko. Hudo po škodovanega Gregorca so morali takoj oo peljati v bolnišnico.
Kino. V sredo 9. in v četrtek 10. t. ir ob 20. uri bo predvajal tukajšnji zvočr kino film »žig sramote«, ogorčena bori kralja tihotapcev Al Caponeja proti Jak Diamontu.
Afovo ffieiio
Javni nameščenci! V današnjih malo vesi lih dnevih vam je mogoče edinole z najeene šim. dnevnikom ostati v stalnem stiku z žh ljenjem v državi in izven nje. Vaš list i »Glas naroda!«
Spominska svečanost ob obletnici smr Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite!; priredi novomeški Sokol v sredo ob 20 veliki dvorani Sokolskega doma. Na spe redu je spominska beseda staroste br. F Marinčka, recitacije, živa slika »Poklon tev na Oplencu« in žalne koračnice Bee hovna in Chopina.
Novomeški akademiki so imeli v sobot 5. oktobra vsakoletno prireditev pod po kroviteljstvom podpredsednika Nar. skup ščine dr, J. Režka. Po igri »Okence« Ole Scheinpflugove, ki jo je režiral g. Potokai se je razvila neprisiljena zabava.
Plemenski sejem za rodovniško živino priredi v četrtek ob 8 Zveza selekcijskih zadrug za sivorjavo dolenjsko govedo na sejmišču na Loki. Vabljeni vsi živinorejci novomeškega in krškega sreza!
Dijaška kuhinja! Da se omogoči predvsem kmetski mladini študij na srednjih šolah, je na pobudo Mestne občine bila osnovana -»Dijaška kuhinja«, ki je združila v sebi že vse do sedaj obstoječe podobne ustanove in jih postavila na širšo osnovo, da tako ta mladina za malenkostno vsoto ali zastonj dobi svoji rasti in naporom primerno hrano. Tej odlični socijalni in dobrodelni zato tudi kulturni ustanovi stoji na čelu kot zastopnik občine znani prijatelj šolske mladine nadzornik v p. Davorin Matko, v odboru pa so poleg prošta Karla Čerina in zastopnika meščanstva še zastopniki vseh tukajšnjih šol. Da bi ta ustanova, ki ima vendar v najodličnejši meri namen pomagat: .mladini in s tem narodu in državi, uspela tembolj, pozivamo vse, ki pristopijo kot stalni člani društva ali vsaj podporniki z malimi zneski in pomagajo onim, ki so še bolj potrebni. Članarina znaša 50'— Din letno, plačljivo v mesečnih prispevkih. Pomagaj kdor more!
Novomeščani! Ste že naročeni na »Glas naroda«? Stane samo 12 Din mesečno! Naš zastopnik je Golob Miha, Sv. Jurija ulice štev. 6.
fFGbnše
Poroka. V nedeljo sta se poročila na Grosupljem g. Emanuel Grmovšek, gostilničar in trgovec iz Ponikev pri Trebnjem, in gdč. Ivanka Boh, hei posestnika iz Grosupelj. Mladima poro-čeneema, ki bosta domovala na Ponikvah, obilo sreče!
Dopis iz Cisppiie
Kriza? Neki tukajšnji kmet je šel prosit za službo k steklarski industriji v Paračin. Zaprosil je upravitelja tvrdke, da ga sprejme v službo, da gre delati tudi za osem dinarjev na dan. Med tem ko je govoril z upraviteljem, je vrtil svojo kapo v rokah, ki mu pa je po nesreči padla iz rok. Iz kape pa je padlo tudi deset tisoč dinarjev gotovine. Ta je bil res potreben dela zr 8 Din na dan.
Nesreča v Rtuju nas je zelo pretresla, ko smo izvedeli, da so med mrtvimi tudi naši slovenski rojaki iz Hrastnika in iz Zagorja, ki jim je vzela smrtna kosa življenje v črnih rovih premogokopa v Rtanju. Naj počivajo v miru v bratski zemlji. Žalujoči tukajšnji Slovenci Alojz Grm, Denkovič Vinko, Albert Joško, Plut Kristina in novinar Plut Joško.
Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
9.	oktobra, sreda: Zaprto.
10.	oktobra, četrtek: »Tuje dete«. Red Četrtek.
11.	oktobra, petek: Ob 15. uri »Izdaja pri Novari«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din. Izven.
12.oktobra, sobota: »DirektorČampa«. Red A.
OPERA
Otvoritvena predstava v soboto 12. oktobra.
Padlo
Sreda, 9. oktobra.
Ljubljana: 12.00 Beethoven: Eroica — simfonija (plošče), 12.45 vreme, poročila, 13,00 čas, obvestila, 13.15 Junaku v spomin (žalne koračnice in orgije na ploščah), 14.00 vreme, borza, 19.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 1D.30 nacionalna ura, 20.00 kvartet pihal, 20.30 komemorativni koncert, 21.50 čas, vreme, poročila, spored.
■
•I	. - Sjjfa
*•>»~ .vit-;C •:

tam
Pred letom dni, ko so nam zastaiala srca...
V hladni mrak jesenskega večera je nenadoma udarilo in zarezalo, da so v bolečini zadrhtela srca. Od ust do ust je šla črna vest:
»Kralj je mrtev!«
Kralj? Za božji čas: Aleksander, naš kralj?! Saj je odplul v zavezniško Francijo kot glasnik miru in sprave med narodi. Kaj si ne želi ves izmučeni svet miru? In on, ki oznanja mir in samo mir, naj bi padel?
Misel se je upirala, vse naše bitje se je v svojem najglobljem temelju upiralo tej strašni vesti. Kralj Aleksander mrtev? Saj ni mogoče, ni mogoče . . .
In vendar črna vest ne utihne. Nikogar ni, ki bi kriknil v dušečo težo večera in z zmagujočim glasom zavpil:
»Ni res! Naš kralj živi! živel kralj Aleksander I. Zedinitelj;«
Nikogar ni, a črna vest živi in se širi vse dalje in dalje. Kakor ovdovela mlada Žena se začne Ljubljana zavijati v črnino.
Po ulicah se zbira mladina in daje duška ogorčenju. Kje je tista roka, ki se je drznila dotakniti tega našega dragocenega življenja?
Klici ogorčenja režejo v noč, a odgovarjajo jim nemo le črne zastave.
^rca upajo, srca še vedno čakajo.
»Samo ranjen je,« si išče bolečina tolažbe. Skriva se v noč in nemo roti zagonetno usodo, naj nam prihrani to gorje. Naj se zgodi karkoli, samo naj nam ostane ohranjen On, ki je edini znal zajeti usodo vsega naroda v svoje srce . ..
Neznosno dolge so ure negotovosti. Kaj nam bo prineslo jutro, kaj nam razodene ta tolikanj pričakovani dan?
Trepetaje smo čakali sporočil, trepetaje smo čakali potrdila o groznem udarcu, ki nas je zadel v Marseju.
Onemela so srca. On, ki je zmagoslavno odšel na pot, se bo vračal — mrtev.
In, glej, mahoma je bila Ljubljana kakor ena sama velika, v žalosti posvečena kripta. Vsa domovina je zaječala v bolesti.
Oglasili so se zvonovi. Tožili so v nebo, tožili o krivici, ki nas je udarila.
Svet je prisluhnil, svet se je zbal: Kaj bo napravil Jugoslovan, kako bo odgovoril na udar?
In naš narod je odgovoril na način, ki je edini vreden dostojnega naroda. Strnil se je okrog kraljeve krste in z ranjenim, a neuklonljivim ponosom povedal vsemu svetu:
»Jugoslovanski kralj Aleksander I. Zedinitelj živi in bo vekomaj živel v svojem narodu.«
Prijatelja v življenju združena v smrti: Francoski min. predsednik Barthou in kralj Aleksander I. Zedinitelj tik pred nesrečo.
iNir.. v globoki žalosti dviga dragoceni tovor, krsto s kraljevim truplom, iz voza.
S cvetjem zasiplje narod svojega kralja.
On mirno spi, nevzdramno spi ... Kralj na mrtvaškem odru.
Mučenikov poslednji dom.
Turobna poslednja pot.
Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vel. kralj Peter II. zadnjič spremljata mučenika Zedini telja.
Vah« Ulahcat
sjijp
ZBCf NELI

Tedaj se je zavzel zanjo Per Larsen in jo kakor svojo sprejel v hišo. Dasi se odslej Inge ni v ničemer ločila od Kid, se vendar nikakor ni mogla tako popolnoma vživeti pri Larsenovih, da bi se res počutila doma. čeprav so ji bili često dajali prednost pred domačo hčerko, se je vendar čutila zapostavljeno in se ji je venomer zdelo, da Kid vzbuja povsod več pozornosti in žanje več uspehov. Odkar je prišel v hišo inž. Jens, se ji je to občutje še poglobilo, čeprav je bila prepričana, da sama po lepoti in svežosti prekaša Kid, je vendar kmalu opazila, da Jens nje skoraj niti ne vidi, da govori z njo le kot z učenko, med tem ko Kid odgovarja na vsa vprašanja z zanimanjem in s toplino. Izza tega trenotka se je zdelo Inge,
da je med njo in Kid nastal neviden zid. Trudila se je in se vedno zatajevala, da bi Kid tega zidu ne opazila in ne spoznala Inginega občutja. Ta stalni duševni napor je polagoma dal njenemu značaju nekaj mrkih potez. Kakor je bila Inge v družbi vedno Segava in vesela, tako je dosledno zapadla v mrkost, kakor hitro je bila kje sama.
Odkar sta Kid in Jens obhajala zaroko, se je Inge izogibala njune družbe, posebno pa se je bala na samem sniti z Jensom. Dasi si ni hotela tega priznati, je vendar čutila, da vidi v Jensu več kakor inženjerja in znanstvenika in da nikakor ne želi videti v njem Kidinega zaročenca.
Njen odpor in volja, da bi popolnoma premagala sama sebe, sta bila tako močna, da je celo odrekla poskusno nastopanje v domačem krogu za film, ki naj bi služil inženjer ju Podunjinu Kneževiću za predvajanje nove iznajdbe. Niti prigovarjanje tovarnarja Pera Larsena, niti ljubeznive prošnje njegove gospe Elen je niso pripravile do tega, da bi odstopila od svojega sklepa. Zato je njej namenjeno vlogo prevzela Kid in jo je odigrala z nenavadno dovršenostjo.
Kaj je neki potem napotilo inženjerja Jensena, da je toliko časa iskal prilike za razgovor z Inge na
samem, dokler je ni končno našel. Bilo je v parku in ob času, ko je bila Inge prepričana, da Jens najbolj zaverovan dela v svojem laboratoriju.
Inge je sedela v senčnici in čitala, ko je nenadoma stopil Jens pred njo in se zagonetno smehljali češ:
— S čim sem se vam tako zameril, gospodična Inge, da se me ogibljete kakor gobavca? Njegov pogled je bil pri tem tako prodiren, da je Inge kakor osramočena in splašena povesila oči. Kaj naj bi nu1 bila odgovorila, saj mu vendar ni mogla priznati, kal se godi v njej, in bi on tudi ne mogel razumeti, zat° je rekla kolikor mogoče brezbrižno:
— Vede se pač nikomur ne izogibljem, sicer P3, mislim, da gospod Jensen ne pogreša moje družbe.
— In če bi jo pogrešal?
— Potem bi jo znal poiskati.
— Zato sem to tudi storil.
Jens je prisedel k njej in brezbrižno zažvižga^ lahkoten napev, kakor da je ta trenotek odložil vprašanja in vsa iskanja in hoče biti končno sam človek.
Izdaja »Narodna Prosveta« t Ljubljani, zadruga a o. c., predstavnik I. Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek. vsi v Ljubljani