«rj» izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina k dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov: UpravnIStvo »Zarje* r Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.-7. zvečer.	 ::
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednlSk rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravnIStvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje** v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, ll„ uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od Va6.—‘/2 7. zv.— Reklamacije poštnine proste
štev. 158.
V Ljubljani, v torek dne 12. decembra 1911.
Leto I.
Narodnost in mednarodnost.
Kaj je mednarodnost ?
Pomen te bes de umevam menda prav, meneč, da hoče reči toliko, kakor človeško pravico za vse narode. Toda pogonoma naleti človek na nazor, da mora biti mednarodnost negacija vsake narodnosti
„Jaz setn človek, ti si človek: kot ljudje smo vsi skupaj bratje .Ako sem jaz Slovan, ti Nemec, on Francoz, imamo neenake čepice in zato je uarodnost, ker nasprotje nač-lu enakosti, škodljiva ter se mora odpraviti."
Taka je po priliki argumentacija brezna-rodmh meduarodniakov. A menim, da ni prava. Menim tudi, da ni socialistična Toda umljiva je, to priznavam brez uasprotovania.
Kjer mejita dve narodnosti druga z drugo, ali pa kjer sta pomešani, nahajamo običuo naroden razpor.
Zakaj ?
Ker se različni narodi instinktivno sovra žijo in pobijajo — pravijo eni
Ker so jih vladajoči naščuvali drugega proti drugemu — odgovarjamo mi.
Divide et impera! (Razdeljuj in vladaj I)
Narodnu različnost se vidi mnogim kot ena naivečiih zaprek v revolucionarni-ra boju za osvoboditev sveta Ako bi imeli na vsem svetu samo eno narodnost bi izginila ena naj-večjih težav; odložimo torej v-e uaroine raz like. ustvarimo en narod budi m naš bo| bode za 50 odstotkov lažji.
To zveni jako zapeljivo. Toda mene ne zadovoliuje. Svrha tega bi bilo nekako uniformiranje vsega sveta, katero bi se doseglo le z nasilnimi sredstvi, iu prestrašen se vprašam, kje o>tane načelo svobode? Nikar na.) se ne pravi, da bi se cilj tudi tu dosegel s pomočio vzgo e Sploh dvomim o tem, pa če bi bilo res mogoče, bi potrebovali za to neskončno dolgo dobo To bi pa toliko pomenilo, kakor da hočemo socialuo revolucijo odb žiti za ne koliko stoletij
Na. sv^tu imamo ljudi z modrimi in črnimi očmi s plavimi in temnimi lasmi, z belo in rd^čo po*t|o. male, velik*-, debele, suhe, Ka) bi se torej hudovali, ker imamo tuli različno govoreče ljudi? Iz Malajca m* bodemo uikdar naredili Kavkazca in tega nam tudi ni treba. Toda z uaio propagando deluiemo lahko na to, da spoznata oba syojo skupno človeško korist in da se združita za dosego skupne svobode.
V ta namen morata odložiti različne pred
ANTON CEHOV:
Maščevalec.
(Konec.)
— Ni nam mar, zakaj si nabavljate orožje, — se je nasmehnil poslovodja in diskretno povesil oči. — Če bi v vsakem slučaju raziskovali vzrok, msje, bi moral zapreti trgovino. Za prepoditev tatov Le-faucheux ni prikladen, msje, ker slabo, zamolklo poči, priporočal bi vam navadno duelno pištolo na kapselj, sistem Mor-timerjev...
»Ali naj ga pozovem na dvoboj? — je šinilo Sigajevu v glavo. — Ampak zanj bi bila prevelika čast... tako golazen je najpametneje postreliti kot pse...«
Graciozno se je sukal poslovodja, cepetal z nožicami in se neprestano smehljal in klepetal; pred njim je razložil celo skladnico samokresov. Najapatitnejše in najvablivejše je izgledal pač Smith & Wesson. Sigajev je vzel v roke revolver tega sistema, ga topo ogledoval in se pogreznil v misli. Fantazija mu je naslikala, kako razbije čepinje, kako se cela reka krvi vali po preprogi in po pafltetu, kako utriplje z nogo umirajoča nezvestnica... Ali za njegovo nenasitno srce je bilo vse to premalo. Krvavi prizori, krik in groza ga niso zadovoljevali... Izmisliti si je treba še kaj strašnejšega.
»Dobro, njega ubijem in sebe, — si je izmislil — a njo pustim. Naj jo grize vest naj usiha prezirana od okolice. Za tako nervozno bitje je to hujša muka od smrti...«
sodke. Gotovo! Toda svojih posebnih lastnosti ne bodeta odložila, ker jima je to nemogoče. Zakai torej ne bi mogli Slovani, Komani Germani odložiti svojih predsodkov, pa pridržati svojo narodnost!
Mi stremimo za družbo v svobodi skupaj živečih Ijudii. Vsi ti ljudje bodo im*di menda vedno nekatere različne lastuo-di. Z.ikaj se ne bi smelo prištevati tem lastnostim tudi razliko jezikovno ?
Mi se moramo privaditi, da izhajamo drug z drugim kot sangviniki, flegmatiki, koleriki, melanholiki; zakai ne tudi kot Slovenci, Nemci, Angleži Pollaki Italijani?
Toda menim, da ima tudi narodno sovraštvo svoje korenine le v sedanji državi, ker ne izvira toliko iz različuo-ti jezikov, noše, narodnih barv itd., kolikor iz vsega tega. kar rezultira iz teritorialne posesti narodov in odtod prihaiajoče hegemonne, nadvlade Tu pripada krivica res gospodarskim razmeram Odpravimo pa to obliko, s čemur odpade tudi zemliiška lastnina narodov in izginejo današnje meje in konkurenca narodov bode imela le še eno podlago: pol te človeške kulture — iu tu ni več štodljNa. Nasprotno!
Nemčija lahko sovraži Francijo in ima lahko „resp-kt“ pred Rusijo Svobodni Nemec nima več vzroka, da bi sovražil Francoza in se bal svobodnega Kusa.
Seveda mora|o biti vsi svobodni. Ako ne. ostane vedno vsaj zavidanje, iu to je nevaren stvarnik.
Semtertje se potrati mnogo časa. da se jemlje hud m njihovo narodnost. Ali ne bi bilo hvaležneje — namesto tega Sisifovega dela — vse narode izobraziti proti onim. ki res nimajo nobene Daroduo*ti, ne da bi bili zato mednarodni ?
B jujmo se proti šovinizmu, kjer ga najdemo pustimo pa vsakomur niegovo narodnost in gotovo pnd mo prej do cilja ker bode pot veliko boij raven in vsled t-ga krajši.
Tržaška deželna konferenca.
Trst, 11. decembra.
Včeraj smo podali kratko poročilo o tržaški deželni konferenci, ki je bda v nedeljo 10 t m iu resoluciie ki so bile na njej sklenjene. Naj sledi sedaj ekscerpt poročil in razprave o njih in resolucijah.
Dopoldne smo imeli najprej poročilo pol. odbora. Virtualno poročilo je podal sodrug Regent in je sledeče:
Predstavljal si je svoj lastni pokop; užaljeni soprog leži v krsti, z blagim nasmehom na ustnih, a ona, vsa prepadena, mučena od očitkov vesti, gre za krsto kot Niobeja, in ne ve, kam bi se djala pred uničujočimi, prezirljivimi pogledi razjarjene množice...
— Vidim, msje, da vam Smith & Wesson ugaja, — je poslovodja prekinil njegove fantazije. — Če se vam zdi predrag, vam popustim rad pet rubljev------------
Sicer pa so še drugi cenejši sistemi.
Francoska postava se je graciozno okrepila iin vzela še cel tucat revolverjev s police.
— Tu, msje, cena trideset rubljev. To ni drago, tem bolj, ker je kurz strašno upadel, in carina, msje, od dne do dne raste. Msje, prisegam pri Bogu, konservativec sem, pa sem že začel mrmrati! Prosim vas, kurz in carina sta povzročila, da si morejo dobro orožje nabaviti le še bogataši! Siromakom so na razpolago le še tulsko orožje in pa žveplenke, a tulsko orožje je nesreča! Iz tulskega revolverja streljaš na ženo, pa ustreliš sebe v pleča...
Sigajevu je bilo naenkrat žal, da bo mrtev, in da ne bo videl muk nezvest-nice. Maščevanje je le tedaj sladko, če si deležen njega sadov; a kaj ima od tega, če bo ležal v krsti, pa ne vidi ničesar več.
»Ali ne bi bilo bolje, — je razmišljal, — če ubijem najprvo njega, grem za pogrebom, pa gledam; po pogrebu pa ustrelim še sebe... Ampak. še pred pogrebom
me zapro in mi odvzamejo orožje...............
Raje tako: njega ustrelim, a ona naj osta-
Politični odbor jo bil izvoljen na konferenci dne 14. aprila 1910. Po-loval je torej 30 mesecev. Čas — pravi poročevalec — v katerem smo bili poklicani načelovati socialističnemu gibanju v Trstu, ni bil nikakor ugoden ne za konsolidiranje stranke, ne za socialistično agitacijo. Napram viharjem, ki so od zunaj z vso besnostjo divjali proti stranki dan na dan, se je nahajala stranka brez vsake resne odporne sile vsled krize, ki je takrat glodala v stranki kakor neka pomožna moč nasprotnikom pri delu zoper napredek in razvoj socializma. Tak je bil položaj, ko smo bili izvoljeni v politični odbor. Ako je torej res. da dobro žito' raste le na dobrem polju, je bilo jasno, da bo mora! politični odbor zanemarjeno polje šele obdelati. Ampak dasi je imel politični odbor največje veselje do dela. ni mogel tega izvršiti v oni meri, ki si jo je želel. Kriza ni nikakor kazala, da bi kmalu utegnila pojenjati. 0«ebni prepiri so se povečavah in pnprijemali najresnejše oblike. Navidezno ma-malenkostna osebna nasprotja so začela segati v delokrog raznih naših organizacij tako globoko. da se je moral politični odbor resno baviti z njimi In ti prepiri, ki so se kakor črna nit vlekli skozi naše del . so bili pravzaprav najpoglavitnejša krivda, da se vsaj v prvi dobi našega odborovanja ni storilo, kar je bilo potrebno storiti
Kljub vsemu je pa politični odbor silil na delo. ki mu je predpisano. Vztralal je v prepričanju. da bo resno delo pomirilo duhove in oživelo zaupljivost in vzaiemno spoštovanje med 8odrugi, dobro vedoč, da je zaupljivost
in spottovanje predpogoj vsakega uspešnega dela. Toda politični odbor se je kmalu moral tudi prepričati, da je še vse premalo resnega zanimanja za resne stvari iu da vlada med delavstvom prevelika politična ignoranca. Vsako delo je naletelo na število zavednih in nezavednih ovir. Zdelo se je, kakor da so se nekateri ljudje dogovorili, da hočejo tekmovati v oviranju našega dda in. sicer kljub temu. da je bilo obnašanje političnega odbora nad vse korektno in nepristransko ter ni moglo zbujati suma pri nobeni sporni stranki. In vendar smo veliko storili in zadostili skoro vsem dolžnostim napram stranki in ideii.
Pol. odbor je po ualogu zadnje konference priredil 6 shodov v okolici iu mestu za ljudsko štetje. Želia. ki je bila izražeua v resoluciji zadnje konference, kjer se je povedalo, da smo pripravljeni sodelovati pri ljudskem štetju z drugimi slovenskimi straukarai, ni dobila nobenega odmeva. Znamenje, da so imeli slovenski narodnjaki namen izrabiti ljudsko štetje le za s voj o strankarsko agitacijo. Način, po katerem so to vodili, nam je dokaz za našo trditev. Pri tem pa je treba najstrožje obsojati način, po katerem je magistrat vodil ljudsko štetje in obsojati dejstvo, da je tudi pri tem vršil kapital vlogo zatiralca osebnega prepričanja. Ljudsko štetje je pa kljub temu potrdilo, kar so razne volitve že prej jtovedale. Izkazalo se je, da živi v Trstu močna slovenska po svoji večini delavska manjšina, ki ima v sebi vse predpogoje do lastnega iudivi-dmilnega življenja in do napredka. Koustati-ranje tega dejstva, ki nam ni novo, je važno
ne med živimi, jaz ... jaz se za enkrat ne ustrelim, temveč pojdem pod ključ. Ustrelim se lahko zmerom. Aretacija je tem boljša, ker imam po zaslišavanju priliko, da razkrijem pred gosposko in pred družbo vso podlost njenega ravnanja. Ce ustrelim sebe, zvali v svoji lažnjivosti in predrznosti navsezadnje krivdo name in družba opraviči njeno postopanje in se mi posmehuje; če pa ostanem živ, tedaj ...«
Minuto pozneje je razmišljal:
»Da, če ustrelim sebe, zvale krivdo name in me obdolže malenkostnega mišljenja ... In končno, s čim sem zaslužil smrt? To je ena. In drugič, samomor jeza bojazljivce. Tako torej: njega ustrelim, njo pustim med živimi, sam pa se izročim sodišču. Mene bodo sodili, a ona nastopi kot priča ... Lahko si predstavljam njeno razburjenje, njeno sramoto, ko jo vpraša moj zaščitnik! Simpatije sodišča, občinstva in časopisja bodo seveda na moji strani...«
Dalje je razmišljal, a poslovodja je razkladal pred njim in je smatral za svojo dolžnost, da zabava kupca.
— Tu so angleški samokresi novega sistema, ki smo jih pred kratkim prejeli, — je kramljal. Ampak zagotavljam vas, msje, da vsi ti sistemi blede pred Smith & Wessonom. Pred nekaj dnevi — saj ste najbrž čitali — si je nabavil neki častnik samokres sistema Smith & Wesson. U-strelil je na ljubimca in, kaj mislite, kro-glja ga je predrla, prebila nato bronasto svetilko, potem klavir, odškočivši od klavirja je ubila bolonjko in ranila ženo. Si-
jajen učinek in dela naši firmi čast. Častnik je sedaj zaprt... Gotovo ga obsodijo in pošljejo v katorgo! Prvič, ker je pri nas močno zastarela zakonodaj; drugič, msje, je sodišče zmerom na strani ljubimca. Zakaj? Enostavno, msje! Sodnik, porotnik, državni pravdnik in zaščitnik žive sami s tujimi ženami in zanje je boljše, če je en zakonski mož manj v Rusiji. Družbi bi bilo najugodnejše,če bi vlada poslala vse zakonske može na Sahalin. O, msje, ne morete si predstavljati, s kakšnim ogorčenjem me navdaja sedanji nravni propad! Ljubiti tuje žene je sedaj prav tako v navadi, kakor kaditi tuje cigarete in čitati tuje knjige. Od leta do leta peša naša trgovina, — ne da bi bilo manj ljubimcev, temveč možje se bolj in bolj »dajajo v svoj položaj iz bojazni pred sodiščem in pregnanstvom.
Poslovodja se je ozrl in zašepetal:
— A kdo je kriv, msje? Vlada!
»Da bi šel zaradi kateresibodi svinje na Sahalin, tudi ni razumno, —• je razmišljal Sigajev. — Če pojdem v pregnanstvo, se ponudi ženi prilika, da se vdrugič poroči in da vara drugega moža. In trium-firala bo ... torej: n j o pusjtim med živimi, sebe ne ustrelim, njega... tudi ne ustrelim. Izmisliti si moram-kaj pametnejšega in občutljivejšega. Kaznujem ju s preziranjem in vložim škandalozno tožbo na ločitev zakona.,-.«	,	,
— Tukaj, msje, je še drug nov sistem, — je dejal poslovodja in vzel nov tucat s police. — Vašo pozornpst obračam na originalni mehanizem zaklepa...
Sigajevu pravzaprav po zadnjem
za nas in za skupno tržaško soc. dem. stranko Kdor gre v boj, mora poznati sovražnika. Sedaj ga poznajo lahko \ si.
Besno se je začel pečati pol. odbor tudi s šolskim vprašanjem. Toda videč, da je sililo pol. društvo „Ediuost“ pri tem vprašanji) na dau z narodnjaško in strankarsko taktiko in d* je. proti sklepu odbora slovenskih staršev, priredilo shode v svojem imenu in na teh shodih blatilo našo stranko, češ, da je nasprotna šolstvu, se je pol. odbor odstranil od take ščuvajoče taktike in od takega uelojaluega dela. Pridržal si je pa pravico vso stvar po potrebi razjasniti na javnem shodu. Sodeloval je pol. odbor pri volitvah v tržaško obrtno sodišče, pri volitvah v okrajno bolniško blagajno in zavarovalnico zoper nezgode ter sodeloval iu še sodeluje pri gradbi novega delavskega doma v ulici Madonnina. Vodil je na slovenski strani potrebno proti -draginjsko agitacijo in priredil v to svrho mnogo shodov v mestu in okolici Vodstvo dela pri državnozborskih volitvah je pa pni. odbor uročil posebnemu volilnemu odboru. Delo je bilo naporno in agitacija od naše •strani krepka in »motrena. To nam priča ne-toroj dobro obiskanih volilnih shodov v mestu in okolici, V mestu je prodrla stranka šele v ožjih volitvah z dvema mandatoma. Kakar italijanskih, tako ee je v mestu skoro gotovo izgubilo nekaj slovenskih socialističnih glasov. V okolici smo pa na napram zadnjim volitvam napredovali za več kakor 700 glasov. To ie pač veliko, ako pomislimo, da imamo opraviti z nasprotnikom, ki je bogat glede na gmotna sredstva in ki ui v agitaciji zoper nas prav nič izbirčen. Slov. narodnjaki so *e kakor veduo tudi tokrat posluževali vseh poštenih in nepoštenih sredstev. Demagogija jim je bila princip, nasilstvo pa sredstvo. In kakor ne moremo takega postopanja odobravati, se mu tudi ne moremo čuditi. Šibkejši od uas v argumentih, se poslužujejo predrznosti in obrekovanja v agitaciji proti nam, ki smo v Trstu med Slovenci edina resnično politična stranka in ki med Slovenci v Trstu tekmujemo z narodnjaki za politični vpliv.
Politični odbor je pa začel tudi delo, po katerem bi zbudil med Slovenci v Trstu večje zauimanje ne samo za politična državna, marveč tudi za občinska vprašanja. Priredil je v to svrho lepo število shodov. Sez aniti je hotel delavstvo z delom uaših mestnih svetovalcev in z občinskimi vprašanji sploh. Tudi to je zelo težko del«). Povsod moramo občutiti posledice nekulturnega in uepolitičnega dela, ki so ga do danes vršili med Slovenci tržaški narodnjaki. To delo je porodilo med ljudstvom apatijo do vsega, zakar bi se moralo zanimati v svojo korist.	(Konec	sledi.)
NOVICE.
* Naš« slika. Največji most iz rezanega kamna je zgradila Švica za novo železniško progo Ebuat-Messlau v sauktgallenskem kantonu. Most je 94 m dolg in 19 m visok in sloni s svojo ogromno težo na velikanskem, 63'26 m dolgem oboku.
* Grozen samomor. Na Reki je izvršil v četrtek 7. t. m zvečer finančni nadstražuik Franc Japelj, star 20 let in doma s Kranjskega, strašen samomor. Zaprl je vrata iu okna svojega stanovauja in je sosedni stanovalec Bezjak mislil, da je šel k počitku. Opolnoči pa je začutil Bezjak v svoji sobi močan vonj po dimu, ki je prihajal iz Japljevega stanovanja. Prihiteli so hišni prebivalci, ki so udrli v Japljevo sobo in zagledali grozovit prizor, Japelj je visel ob oknu, pod njim je gorela grmada, ki je bil nanjo popreje vrgel slamnico. Japljevo truplo je že napol zgorelo. Vzrok samomora ni znan
* Sežiganje mrliCer t Svicl. Veliki svet je sprejel s 49 proti 42 glasovom predlog, ki odloča v splošnem sežiganje m r-
sklepu ni bil več potreben revolver; poslovodja pa se je medtem vse boljinbolj razgrel in je rakladal pred njim svoje blago. Užaljenemu možu je bilo neprijetno, da se poslovodja brezuspešno trudi, brezuspešno navdušuje, smehlja in zapravlja čas . . .
— Dobro torej... — je zamrmral, — vrnem se pozneje, ali... ali pa pošljem koga.
Nič ni pogledal, kakšen obraz je napravil poslovodja, a da vsaj nekoliko popravi svoje čudno vedenje, je začutil potrebo, da kupi kako drobnost. Ampak kaj kupiti? Z očmi je preiskal stene skladišča izbirajoč kako ceneno stvarico; poglec mu je obvisel na zeleni mreži nad durmi.
— To... kaj pa je to? — je vprašal.
— Mreža za prepelice.
—In kaj stane?
— Osem rubljev, msje...
— Zavijte mi, prosim...
Užaljeni mož je plačal osem rubljev, vzel mrežo in odšel iz prodajalne; užaljen je bil še bolj kot prej.
1 i č e v in odreja pokopavanje mrli čev samo na posebno zahte--v a n j e.
* Atentat na nemške sodnike. Prvi državni pravdnik Mantell, ravnatelj dež-lnega sodišča Pauksch in državni pravdnik Burchardt v Monakovem so dobili vsak po en zavoj, v cateiem so bile razstreljive snovi V vsakem jaketu je bilo netilo, ki bi moralo povzročiti eksplozijo, čim bi se odtrgala nit. Paketi so bili polni svinčenih in medenih kosov, tako da i)i bile osi-be. ki bi odprle pakete, nedvomna težko ranjene, ali pa celo ubite. Samo slučnju je pripisati, da se paketi sploh ni.so odprli.
Jolicija je zaprla fabrikanta papirnatih cevi ?ritzscheja, na katerega leti sum, da je odposlal pakete Pri ujem so našli vžigalne niti in papirnat* zavoje, ki so podobni tistim v paketih. Sumijo, da se je hotel maščevati, ker je bil večkrat kaznovan, Večinoma zaradi krive )ri-'ege.
* Mlad pustolovec. Čevljarski vajenec Karel G iz Kaltenlentgebna, star 14 iu pol eta, je prišel 6 t. m. na Duuaj. Najel je pri dvornem gledišču avtomobil in se je peljal z nekim dekletom v Dunajsko Novo mesto, kamor je dospel ponoči. Večerjati je hotel v ko-odvor^ki restavraciji Ker je bilo že zaprto, se je vrnil na Dunaj iu je popival v nočnem okalu Ko je bilo treba plačati, je dejal da ima pri sebi samo tisočkrouski baukovec. Ker niso mogli menjati si je fant izposodil od šo ferja 13 kron. Pozneje je priznal v kavarni, da nima denarja, nakar ga je šofer, ki je imel škode za 117 kron, odvedel na policijo.
!Policija ga je izročila birmskemu botru, ali dečko je zopet ušel, najel enovprežen voz in se odpeljal v Laksenburg. Ko je voznik ustavil pri navedeni hiši in odprl vratca je zagledal dečka, ki je visel na vrvici signalne piščalke. Bil je že brez zavesti, a so ga rešili in odpeljali na psihiatrično kliniko.
* Jamski predor se je podrl. V sredo zvečer se je podrl v rudniku „Tremonia“ pri )ortmundu predor, ki so ga uporabljali za izvažanje premoga iz rudnika nemško-lukseubur ške družbe. V predoru je bilo več delavcev, ki so naglo zbežali. Rešili so se vsi razen dveh, d jih je zasulo in soju pozneje izkopali mrtva.
* Osemkratni morilec. O grozovitem ervavem dejanju poročajo iz italijanskega kraja Atonte Santa Angelica. Neznan morilec je usmrtil družino, obstoječo iz očeta in matere, četverih otrok in dvojih sestričen. V kotu spal nice so našli očeta, ki je bil večkrat usekan s sekiro; glava je bila odbita od trupla. Tudi truplo njegove žene je morilec laZmesaril tako živinsko, da ga skoraj niso spoznali. Povsod so videli sledove obupnega boja z morilcem. Pohištvo je bilo poškropljeno s krvjo. Tudi otroška trupla so bila kruto razmesarjena. Morilec jim je odsekal roke in uoge ter jih razmetal po sobi.
* Usod« po nedolžnem obsojenih socialističnih poslancev. Našim bralcem je znano, kako je ohrana s svojimi provokacijami provzročila kruto obsodbo nad socialno demokratično frakcijo v ruski dumi, dasi so bili vsi poslanci popolnoma nedolžni. Znano je tudi, kako je sedanja duma odklonila, da bi nastopila za obnovitev procesa proti obsojenim poslancem. Pred kratkim so prišle v javnost sledeče vesti o usodi obsojenih ruskih sodru-gov. Anikin. Anisimov, Petrov, Serov in Oa šin so v sibirski katorgi. Lomtatidzeju, Dža-paridzeju in Ceretelliju so dovolili, da odsede petletno kazen v ječah evropske Rusije, za to „n>ilost“ pa so jim podvojili dobo kazni. Ta-žko bolni Lomtatidze je zdaj v tifliški jetui-šnici, Džaparizde je umrl že pred tremi leti med prevozom iz Peterburga v Nikolajev. Ce-retelli pa je težko bolau na pljučah v nikola-jevski jetnišnici. Osem sodrugov je že prestalo svojo kazen na katorgi, a ker so jim odvzeli vse državljanske pravice, so jih izgnali v Sibirijo. Tam trpe hudo bedo, ker ne dobe nič dela in zaslužka. V podobnih razmerah živi enajst drugih sodrugov, ki so jih obsodili na življenje v Sibiriji. V peterburški transportni ječi so so drugi Saltykov, Surabov in Skedelev, ki so jih prijeli šele pozneje. Sodrug Lahradze je v ječi zblaznel in je zdaj v norišnici blizn Vilne.
* Roparski nmor t peterbnrškem samostana. V četrtek zjutraj so našli mrtva ob vhodu v peterburški samostan Skorbiešči samostanskega vratarja, ki je imel ponoči službo in mlado nuno. V samostansko cerkev se je izvršil vlom; vlomilec je oropal cerkveno podobo z zlatim okvirjem in dragimi kameni. Cerkev je bila oskrunjena, tabernakljeva vratca vlomljena. Menihi niso ničesar slišali o vlomu. Policija je dognala s policijskimi psi, kje je dobil vlomilec poleno, ki je z njim ubil vratarja in nuno. Samostan je v sredini Peterburga, zato vzbuja vlom tem večjo pozornost. Na tisoče radovednežev je ves dan stalo okoli cerkve.
* Strašna asmrtiter. V Le Mansu so usmrtili v četrtek morilca Hameta, ki je umoril svojega očeta. Obsojenec je ohranil čisto mirno kri, dokler ni prestopil krvniškega odra. Ko pa je zagledal giljotino, ga je mir zapustil. Morilec je pričel kričati kakor blaznik, zvija se je in se skušal iztrgati krvniškim hlapcem.
Eden izmed njih mu je moral šiloma potisniti glavo na desko in ni mnogo manjkalo, pa bi sila padajoča sekira odsekala hlapcu roko.
* Na smrt obsojena Angležinja. Po dolgi vrsti let so na Angleškem zopet obsodili žensko na smrt. V Birminghamu je polila ga. Gillerova svojega ljubimca med spanjem s pe trolejera in ga zažgala. Na podlagi pravoreka lorotnikov jo je obsodilo sodišče na smrt. Londonski jutranji listi so posvetili temu dogodku obširne članke in nastopajo večinoma za pomi-loščenje morilke.
* Kinematograf v službi kapitalizma. )a se polasti kapitalizem slehrne nove iznajdbe in jo uporablja za povečavanje svojih miljon-skih dobičkov, je znana stvar. Zdaj je prišel na vrsto tudi kinematograf, ki ga hoče izko-riščevalua kapitalistovska družba mobilizirati proti delavskim organizacijam. Svoj namen hoče doseči s tem, da uprizarjajo po velikih mestih kinematografi — po kapitalistovskem naročilu in za mastno plačo seveda, prizore, ki aočejo gledalcem vsiliti prepričanje, da je stavka nekaj nadvse krivičnega iu krutega. Stvar je najbrž prišla iz Francoske, kjer bo svobodomiselna bužvazija, kmalu dosegla svetovni rekord v zatiranju delavskega gibanja.
S Francoskega je namreč prišel film, z naslovom „ŽaIoigra stavke"; ta film kaže naslednje prizore. V elektrarni sklenejo delavci stavko. r*o razglasitvi stavke pride delovodja domov. Zena je vsa v strahu, ko sliši o stavki — s čim naj sedaj žive? Kmalu nato oboli sedem-etua delovodjeva hčerka. Zdravnik konštatira vnetje slepiča, samo nagla operacija lahko še reši otroka. V elektrarni pa ne delajo, cel del mesta je brez luči in ravno m^d otrokovo operacijo ugasne tudi v bolnici luč. Usmiljenka liti ven, da prinese luč. toda prepozno, otrok je med tem že umrl. Med britkimi očitki proti samemu sebi hiti delovodja v tovarno, kjer loče pričeti obrat. Delavci se ogorčeno spogledajo iu kriknejo: Naš voditeli je stavkokaz. Medtem prosi oče ravnatelja naj mu ne za-brani vstopa; z obiokanimi očmi pripoveduje o smrti svojega otroka. Pred tovarno se zb^re med tem množica razburjenih delavcev, srditi obrazi, žugajoče pesti se dvigajo proti uesreč-nemu očetu, ki jokaje pripoveduje, da mu je umrl otrok. Marsikdo med delavci je oče, vsi umevajo bolečino pobitega moža in molče mu podajo roke. Tudi ravuatelj pride med delavce ter izjavi delavcem, da bo uvaževal, kar se bo dalo njih zahteve. — Kajneda, zelo ganljiva štorija! Ali namen te štorije je preprozoren da bi si dal pameten človek od nje vplivati.
„ Delavci ! Ne stavkajte, ker s tem delate nesrečo! Ako vam kaj ni po volji, pogodite »e epo s podjetnikom, ki je dober gospod!" To je namen tega filma, ki pa bi ae prav lahko drugače završil. Recimo takole:	Prva slika:
Delavci elektrarne pridejo k ravnatelju zahtevat zvišanja plač. Ravnatelj ražsaja : Kaj me briga vaše slabo življenje in stradanje? Nikdar »e ne udam! Drug« slika: Delavci stavkajo. Tretja slika: Ravnateljev otrok oholi iu ga morajo operirati. Med operacijo ugasne elektrika in otrok umre. Četrta slika: Ravnatelj je ves iz sebe vsled otrokove smrti. Da zabrani nadaljno nesrečo, hiti k delaveem : Vse je dovoljeno ! A zakaj nisem tega storil preje! — In nauk te storiie? Podjetniki, dovolujte delavcem njih zahteve! Kakor rečeno, je namen filma pre prozoren, da bi mogel učinkovati, kakor žele izkoriščevalci iu zato tudi ta poskus ne bo ustavil deavskega gibanja, ki b;> pojenjalo samo tedaj, ko doseže delavstvo, kar mu gre.
* Najoovejši uspehi zrakoplovstva. Leto se bliža koncu. Prejšnja leta so prihajala zadnje tedne od vseh strani poročila o posebno pomembnih uspehih letalcev, ki so tekmovali za Micheiinove nagrade Ker pa so se Miche-. linove nagrade lansko leto spremenile, je letos odpadlo to veliko izpodbujevalno sredstvo za najboljše letalne uspehe koncem leta. Kljub temu je bila v zadnjem času cela vrsta rekordnih poletov in pomembnih uspehov, ki dokazujejo kako naglo se razvija zrakoplovstvo. Nemec Suvelnck je zadnii petek poletel v družbi gosta v dalj časa trajajočem poletu, ki prekaša vse dosedanje uspehe. Popreje se je obdržal Illner s svojim gostom v Etrichovem aparatu štiri ure 10 miuut 55 sekund v zraku. Snvelack pa je poletel s svojim spremljevalcem štiri ure 33 minut. S tem je prekosil prejšnji Illnerjev svetovni rekord. Ravno isti dan je ustvaril blizu Bruslja Belgijec Lanzer svetovni rekord s tremi spremlievalci; letel je epo uro 26 minut in je s tem prekosil dunajskonovo-meški svetovni rekord Warchalovskega. Šele pred dvema tednoma se je posrečilo francoskemu letalcu Prevostu, da je dosegel s svojim spremljevalcem svetovni rekord na višino. Obadva sta se dvignila z enokrovnim aparatom blizu Pariza 3000 metrov visoko; ta višina je še vedno za tisoč metrov nižja od svetovnega rekorda, ki ga je dosegel letos letalni stroj, toda nikdar se še ni dosegla ta višina v družbi spremljevalca. Prevost se je povzpel do te nebotične višine v 35 minutah. Na zemljo se je spustil v 12 minutah. Sličen uspeh je dosegel pred par dnevi francoski aeroplan „Adjutant Rean“. Na poletu iz Pariza v Verseilles je dospel zrakoplov v višino 3150 metrov, ki.je doslej šeni dosegel noben
vodilni aeroplan. Pomembne polete so napravili letalci pred kratkim z novo konstrukcijo letalue tehnike. Doslej so morali letalčevi spremljevalci sedeti poleg njega na aparatu iu so bili brej zaveti* proti neprijaznemu vremenu ter je bila zanje nevarnost, da padejo z aparata. Zdaj pa se pripravljata dva Francoza, da ustvarita zračne fakarje. Taka zračna kočija, ki jo je zgradil Deut>ch de la Meu-rthe, je letela pred kratkim nad četrt ure. Ker se je aparat i/kazal uporaben, budo poizkuse z njim ponavljali.
* Nove pisemske znamke. Nabiralci poštnih znamk bodo vkratkem lahko zbirali tudi pisemske znamke lichtensteinske kneževine, ki je uporabliala doslel avstrijske poštne potrebščine Ze v prihodnjem letu namerava izdati mula deželica, ki se o mej le redko sliši, troje vrst pisemskih znamk, in sicer pet-vinarske, desetvinarske in petiudvaj^etvinarske pisemce znamke. Šele pozneje izda kneževina znamke druge vrednosti Tudi na Ogrskem bodo že v bližnjih mesecih izdali nove pisemske znamke Razpihali so v ta namen natečaj, ki je sicer rodil mnogo načrtov, a nobeden ui ustregel željam in zahtevam natečaja Vendar pa so sklenili izgotoviti nove znamke. Nove angleške znamke nameravajo opustiti. Doslej je izšlo nekaj pisemskih znamk, ki se naiveč rabilo; ua znamkah |e bila podoba glave angleškega kralia Ker te znamke splošno niso ugajale in je njih tisk jako slab, je nadalinja izda|a izostala; izdali bodo nove znamke v drugačni obliki. Tudi kolonijske znamke izdajo v novi opremi.
Vladne predloge o pridobitnih in gospodarskih zadrugah.
Atentat na konsumna društva.
Dunaj, 10. deoembra.
Ob številni udeležbi delegatov skoro vseh avstrijskih konsumnih društev je otvoril danes v veliki dvorani Delavskega Doma v Otakringu poslanec sodr. dr. Renner izredni občni zbor »Osrednje Zveze avstrijskih konsumnih društev«. Naznanil je dnevni red, ki smo ga dali na čelo našega poročila. V markantnih besedah je označil pomen današnjega zborovanja, pozdravil je zlasti toplo došle goste in sicer dr. Miillerja iz Švice kot zastopnika internacionalne zadružne zveze. Silina iz Siflanda, ravnatelja zveze finskih društev, dr. Wrabetza od trg. in obrtne zbornice na Dunaju, posl. Ellen-bogena in del. Schramela, ki zastopata nemško soc. dem. stranko, posl. Seitza, za poslanski klub, posl. Davida za nižje-avstrijsko soc. demokracijo, V. Steina za češko del. soc. dem. stranko.
Konstatiral pa je, da povabljena ministrstva niso nikogar jx>slala, zaradi česar so dali delegati svojemu ogorčenju primeren izraz.
Dr. Renner je dal potem besedo dr. Miillerju iz Švice, ki je označil v daljšem govoru velikanski pomen zadružništva. Za trgovsko in obrtniško zbornico na Dunaju je govoril dr. K. Wrabetz, ki je izjavil, da se z novo vladno predlogo o zadrugah absolutno ne strinja, pa tudi trgovstvo se ne strinja z njo, seve, da so vzroki te nezadovoljnosti drugi nego oni konsumnih zadrug.
Posl. Seitz je pozdravil v imenu nem. soc. dem. stranke in nemških soc. dem. poslancev zbrane delegate. Poudarjal je, da so konsumna društva s svojo velena-kupno družbo zelo važen činitelj v delavskem gibanju sploh ter tudi seve v del. soc. dem. stranki. Četudi so po zakonu konsumna društva nepolitična, vendar izvršujejo zelo važne politične funkcije. Zagotavlja, da bo klub soc. dem. poslancev v drž. zboru z vso svojo močjo in vsem svojim vplival delal za konsumna društva.
Sodr. Viktor Stein pozdravlja zbor v imenu čeških centralističnih soc. demokratov, in želi uspeha zborovanju.
Posl. David zatrjuje, da bodo socialno demokratični poslanci z vso svojo eneržijo podpirali težnje konsumnih društev; kot načelnik Delavskega doma v Otakringu v lastnosti gospodarja pozdravlja zbor.
Sodr. Miiiler govori za strokovno komisijo avstr. del. organizacij.
Tajnik zveze \ViIchehn prečita došle dopise in brzojave, izmed katerih so pozdravi od Osrednje zveze nemških kons. društev v Hamburgu, Nemške Velena-kupne družbe v Hamburgu, Zveze angleških kons. društev itd.
Tajnik Fišer preloži vse pozdravne govore in dopise v češčino za navzoče češke delegate.
Slovenska konsumna društva zastopajo sodr. Kristan (Ljubljana), M. Čobal (Zagorje), I. Siter (Trbovlje in K. Malovrh (Hrastnik).
K dnevnemu redu govori dr. Benno
Karpeles, ravnatelj Velenakupne družbe avstrijskih kons. društev. Po interesantnem poročilu, na katero se še povrnemo, predlaga sledečo resolucijo:
»Vladna predloga zakona o zadrugah se nič ne ozira na zahteve konsumnih društev, ampak poskuša celo, da bi se jim odvzel že zagotovljeni pravni temelj, da bi se izročile samovolji upravnih uradov, da bi bila njih delavnost oslabljena in njih razvoj onemogočen. Zato izreka izredni zbor avstrijskih konsumnih društev svoj najostrejši in najodločnejši protest proti predloženi osnovi zadružnega zakona. Zbor poživlja načelstvo, naj uporabi ves trud, da zabrani, da bi ta predloga zadobila postavno moč, pooblašča ga za vse akcije, ki se mu zde dovolj uspešne in mu dovoljuje vsa sredstva, ki so potrebna za obsežno in energično propagando z razširjanjem letakov s prirejanjem shodov itd. Zlasti naroča zbor načelstvu, da sestavi spomenico, v kateri m; razlože vse ljudstvu sovražne, reakcijske tendence vladne osnove, obenem z zahtevami kons. društev, katerim naj zakonodaja zadovolji. Ta spomenica naj .se izroči vsem članom državnega zbora.*
Govorili so še: Hackel (Ceska Kamnice), Vukovič (Glognica), Drobitz (Dunaj), Chalupnik (Brno), Valentin Pittoni (Trst), Žitko (Dunaj), Anton Kristan (Ljubljana) in drugi.
Sodrug Anton Kristan je mnenja, da bo ta atentat slavne avstrijske vlade v veliko korist razvoju avstrijskih konsumnih društev, ker bo odslej vsakdo lahko izprevidel, kako pomembna in važna je organizacija konsumentov. »Vsi delavci v konsumna društva«, ne bo smelo biti le geslo, ampak dejanje. Agitacija se mora še vse bolj pospešiti — soc. dem. stranke avstrijske bodo morale svojim pristašem še vse bolj priporočati članstvo v konsumnih društvih sploh naj bo ta atentat na konsumna društva vspodbuja na najenergičnejšo agitacijo. Slovenski delegatje se strinjamo s predlogom dr. Karpelesa in bomo zanj glasovali v nadi, da bo rodil potrebne uspehe.
Dr. Beno Karpeles je v zaključnem govoru resumiral izvajanja govornikov ter priporočal svojo resolucijo, ki je bila soelasno sprejeta. Istotako so se odobrili še neki drugi predlgi, o katerih bomo naknadno poročali.
Dalje je poročal poslanec dr. Renner o davčni strani vladne predloge. V obširnem referatu je razložil dejanski položaj ter predložil sledečo resolucijo:
»Poslanski zbornici predložena novela, ki se tiče obdavčenja zadrug — dasi je nedvomno v nekaterih rečeh precej boljša od sedanje prakse — ne izpoljnjuje pričakovanj in ne zadošča potrebam, ki jih ima zadružno gibanje. Zadruge, ki ne uživajo davčnih ugodnosti, so po njej deloma na .slabšem kakor družbe z omejeno zavezo. Znižanje davčne mere za zadruge z davčno ugodnostjo so na eni strani zelo neznatne, na drugi pa le navidezne, sempatja kažejo pa poslabšanje dosedanjih razmer. Z ozirom na razvoj zadružništva se poživlja poslanska zbornica, da to novelo zboljša, da se davek zniža in da nobena zadruga ne bo na slabšem kakor družbe z omejeno zavezo.
Vladna predloga kaže že desetletja zahtevam konsumentov sovražno lice. Konsumna društva nočejo nikakršnih predpravic, protestirajo pa proti neenakemu ravnanju. Med tem ko se kapitalistične detajlne trgovine obdavčujejo z nižjim splošnim pridobninskim davkom, morajo konsumna društva javno polagati svoje račune in plačevati višje davke. Med tem ko so poljedelske, kmetijske, kreditne itd. zadruge kot pomožne organizacije kmetijskih obratov davka proste, in razteza nova predloga to ugodnost celo na zveze teh zadrug pa nasprotno smatrajo konsumna društva za pridobitna podjetja, četudi so na isti gospodarski stopinji kakor ona. IX. zvezni zbor konsumnih društev odo-bruje davčno prostost kmetijskih zadrug, zahteva pa, da je to, kar je dobro za agrarne producente, prav tudi za konsumente. Zahteva tudi, da naj poslanska zbornica z ozirom na draginjo in njene posledice postavi organizacijo konsumentov na isto stopnjo kakor kmetijske zadruge.«
Za dr. Rennerjem je govoril še tajnik Zveze VVilchelm, ki je ostro kritiziral postopanje davčnih oblastij proti delavskim zadrugam; omenjal je prečudno postopanje c. kr. ljubljanske davkarije v zadevi Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev, kateri je davkarija sama od sebe predpisala nad 3000 K čistega dobička v obdavčenje, češ da svoje delavce predobro plačuje. — Ko je še več govonikov izrazilo soglasje z resolucijo, in ko je dr. Renner končal svoja zaključna izvajanja, se je resolucija soglasno odobrila.
Delegatje so z zadovoljstvom zapuščali otakrinški Delavski dom. Končan je bil dan dela, ki pomeni mejnik v razvoju delavskih konsumnih društev. Vsi so bili navzeti enega duha: Na neumorno delo za konsumna društva.
Ljubijana in Kranjsko.
— Klerikalne reve trpe že tako na megalomanij, da se morajo človeku smiliti; ta bolezen žene neizogibno v katastrofo. Nič več in nič inauj si ne domišljajo, kakor da je klerikalna stranka = jugoslovanstvo “ Pet šest „uads<'drugov“ in „sibofilov“ — to so izjeme, vse drugo od Drave do Kotora je pa sama klrikalua stranka. In iz te g upe premise izvaja od napuha pokajoča svojat usurpirano pravico, da sme govoriti v imenu vsega jugoslovanstva in v imenu vsega jugoslovanstva napovedovati Italijanom vojno Ta baharija bo že še prodajala svoje blago ceueje, zakaj zemlja se neprenehoma obrača, ali voda teče le vedno ua\zdol. Ce si paralitik domišlja, da ima mili-oue, jih zato vendar še nima, in če si sugerira, da je cesar, mu vendar nihče ne priznava veličanstvenosti. Malo bahavosti je zanimivo. Toliko ošabnosti, kolikor )e stresa ta zlagano-krščauska družbica, ju pa smešno nad vse. Klerikalna stranka, ki bi vsled števila svojih mandatov — ne pristašev! — lahko precej pomenila, je vsled svoje v nebo segajoče ko-mediantovske prevzetnosti samo komična stranka, in če je ne ubije nič drnzega, jo pokouča smešnost, v kateri se sama boljiubolj pogreza. Vse njene besede, vse njene poze, vse njene kretnje, vsi njeni toni — vse je komično, vse je smešno; kar uganja, to že davno ni več pol tika, ampak paiacada, iu zadnji človek, ki je kdaj smatral to koterijo za resno, bo kmalu ležal na odru. Za njim pa zdrkne tudi oua sama v nirvano, ki je večni in vesoljni nič.
— Liberalna politika je zašla v zagato in zdaj se vrti sama okoli sebe. Dr. Kramar je odpeljal svojo četo v StUrgkhov tabor iu dr. Ravnihar je odcapljal z njo in ta manever, ki je lahko v interesu Kramafa, nikakor pa ne v interesu Slovencev, bi naši liberalci radi pokazali kot višek politične modrosti iu bistroumnosti. Težko je motivirati tako nezraiselnost, ali „Slov. Narodu* se mora priznati, da se trudi v potu svojega obraza, hiteč ustanoviti vero Slovencev v alaha Kra-mara in proroka Ravniharja. Sposobno pero ima liberalno glasilo res. Par dni je tega, kar je čitatelj slišal, kako je škrtalo pero, ko je pisalo strastne rebelične napade na vlado in njenega ščitonosca dr. Hochenburgerja; na tistem prostoru p* se danes že blišče članki pisani s pohlevnim mlekom državniško previdnosti iu zmernosti. Ab, ubogi Ravnihar — kakšne žrtve dopritiaša na oltar slovenske domovine s svoj m vstopom v vladuo večino! „Slov. Narod" nas poučuje, da je to heroizem, kakršuega ni bil sposolen noben Leonidas. Prav hitro se je njegovo pero vživelo v ofi-ciozno terminologijo in danes že piše o puščanju ^radikalnih in demagogičuih sredstev", kakor da ni nikoli pisalo nič drugega kakor berila za pridne otroke Kot modrost vseh modrosti nam pa prezentira nauk, da Ravnihar iu Kramar, oziroma Kramar in Ravnihar lahko zopet izstopita iz vladne večine, kakor sta vstopila vanjo. O, čudežno spoznanje, ki odpira slepemu očesu nove svetove! Kramar iu Ravnihar torej nista prikovaua, ne priklenjena, temveč imata svobodo, da lahko zopet utečeta ! . . . Ali kaj ? Mar ni bilo tako, odkar stoje parlarueuti ? Saj še Sttirgkh ni priklenjen na fotelj ministrskega predsednika, temveč lahko odnese pete, kakor jih je odnesel Gautsch m Bieuerth iu toliko drugih pred n,im. Seveda se politične konfiguracije ne ustvarjajo za večnost in nihče ni očital Ravniharju, da se je dal Sttirgkhu do sodnega dne v najem. Ali z vstopom v vladno večino se je dr. Ravnihar za tisto dobo, ko bo s Kramarem vred StUrgkhov apostel, odpovedal svoji poli-; tični svobodi in ni zanjo dobil ničesar. Iu je zavezau, da glasuje za proračun, za nove davke, za rekrute, za vladni uradniški načrt, za vse, kar potrebuje Sttirgkh. A kakšno zavezo ima Sttirgkh? To, da v naiboljšern slučaju potolaži drja. Ravniharja, da bo že enkrat bolje. Kupčija je torej jako dobra za — Sltirgkha. Kadar pride Ravnihar do spoznanja, da je zanj manj dobra iu da se ne izplača nadaljevati, tedaj bo morda tudi spoznal, da je po nemarnem zapravljal čas iu da je s svojim vstopom v večino streljal kozle. Ali kdor take reči prepozno spoznava, je morda blaga duša, ne pa politik.
— Predavanj« o Marnu. Mlad je bil Aleksaudrov iu njegovi duši še ni bil zasijal veliki dan, ko se je zgrudil v prerani grob — in večinoma je bila mladina, ki se je zbrala ob obletnici Murnove smrti pri včerajšnjem Cankarjevem predavanju v „Mestnem domu“. Predavatelj je splošno govoril o tisti dobi, ki jo je doživel obenem z Murnom iu ki je bila zibelka literarnega preporoda na Slovenskem. Muren je bil pesnik polja in življenja na kmetih, zato mu je bilo tem hujše in bridkejše, da je moral živeti in umreti v mestu. Predavatelj je prebral par Murnovih pesmi in pe-
sem ,0 batjuška, zakaj si šel od nas ?a iz Zupančičevega cikla, posvečenega Murnovim ma-nom. Cankar je končal predavanje z Župančičevo „Pesmijo mladine", ki je bojna pesem, mladine hiteče naprej in verujoče v solnce bodočnosti. V velikem številu zbrano občinstvo, katerega pretežno večino je tvorila mladina, se je zahvalilo predavatelju z živahnim ploskom za predavanje.
— Umrli so v Ljubljani: Avgust Pečar, pisarniški sluga, tiO let, Opekarska ulica 37; Ivan Jenko, kajzar, 69 let, lvau Kocmur, 57 let — obadva v deželni bolnici.
— Samomor. Včeraj so ljudje blizu Tomačevega videli 18 do 20 letno dekle, ki je prebredla malo stransko strugo in potem sedla na breg velike Save. Naenkrat je izginila očem in prejkorie poiskala smrt v mrzl hjsavskih valovih Doslej nesrečnice še niso potegnili iz vode, iu tudi ni nič znanega o njeni identiteti. Ogrnjena je bila v sivo pelerino, na glavi je imela temno čepico.
— ftilada uzmovlča. V Vojskem se je trikrat splazilo zadnji čas v Lokarjevo trgovino dvoje šolskih učencev, starih 10 do 12 let in sta ukradla z odprtega predala vsega vkup 43 kron 16 vinarjev. Ko sta videla, da so jima prišli na sled, sta okradencu vrnila ves denar razen že zapravljene 1 krone 16 vinarjev.
— Nesreča pri streljanju z mužuarJI. Dne 4. t. m. se je godovala v Zapužah kmetica iu so njej na čast streljali z možnarji. Na strelišče je prišel tudi kmečki fant Ludvik Šu-štaršiš in si je dal opraviti pri nabitem mož-nar ju, katerega netilna vrvica je že tlela. Nenadoma se naboj užge iu zleti Šuštaršiču v obraz. Težko poškodovanega so prenesli v ljub ljansko bolnico.
— Elcktrobinematograf „Ideal". Spored za torek 12., sredo 13. in četrtek 14. decembra: Popoldanski spored: „Tota mizar". (Komičen prizor.) „Moderne vaje italijanske konjenice". (Zanimiv naravni posnetek.) „ Dragoceni kip". (Komični prizor, igra g. Boucou.) „Ovratna ruta". (Zauimiva drama.) „Little Hans sovraži svojo služkinjo". (Jako komično.) Večerni spored ob 7., 8. in 9. uri: „Moč ljubezni". (Ljubezensko življenje) (Senzacijska drama. Umetniški film prve vrste ) Pripravljajo se: „Strahovi“. (Socialna drama.) V petek 15 decembra specialni večer.
Postojna.
. — Liberalna blamaža. Postojnski liberalci so doživeli na petkovem shodu pri Paternostru velikansko blamažo. Njihovim jeclarijam 80 se ljudje na glas smejali. Najlepši prizor je pa bil ta, ko je sodrug Burger pozval vohlce, naj vzdignejo roko, kdor misli voliti oč^ta Lavrenčiča. In glejte, niti ena roka se ni vzd g nili, Lavrenčiču pa je kri v žilah zastala in bilo ga je sram v dno njegove napredne duše. Tako se godi liberaluemu generalu Lavrenčifu in tak bo kouec tudi slave Z ižemaže in drugih.
— Postojnski Jarca kandidira v občinski svet na liberalni in na klerikalni listi.
„Zarja" je že pisala, kako dobro se Jurca s farovžem razume. Ali je morda tudi na komando farovža odpustil deaet starejših delavcev iz službe, češ da nima dela za nje? To je res prav krščansko delo. Ko izžme podjetnik delavca i>i njegovo delovno moč, potem ga brcrie vstran kakor izžeto limono. Delavci postojnski, na tem vzgledu vidite razločno, kako Vam je taka gospoda prijazna.
— Klerikalci T Postojni so res vredni svojih brate* v liberalcev. Na vse mogoče načine begajo ljudi s svojo listo, katero so zvijačno skrpucali in pomešali z liberalnimi kandidati Postojuski narodnjakarji pa se bodo tega bratstva že kesali. Tudi postojnski volilci bodo enkrat spoznali to kompamjo. In takrat bodo ž njo obračunali, ne še to pot — pa vendar ni več dolgo do tega.
— UraduiStvo iz liberalne volilne liste razvidi, koliko jih ta stranka ceni. Niti enega zastopuika jim ne privošči v občinskem svetu. Liberalna lista je v zasmeh vsem postojnskim konzumentom. To je najbrž fotografka tiste matere, ki odreže vsakemu svoi kos kruha, kakor je to opisoval neki govornik na liberalnem shodu. Ce bi pa konzumentje čakali, da jim ta stranka reže kruh, bi jim presueto krulili želodci. Na noge sedaj, ko je še čas, in odrežite si sami od hlebca toliko, da bodo liberalci pomnili.
— Vse volllce opozarjamo, da pooblastila, ki so jim jih izvabili liberalni agitatorji, vsak čas lahko nazaj zahtevajo iu prekličejo. Obrnejo naj se v ta namen do naših zaupni kov. Liberalno tihotapstvo s pooblastili bomo pa osvetlili, če ne bodo brezpogojno našim vo-ilcem vrnili pooblastila.
Umetnost in književnost.
las pisarne slovenskega gledališča.
Danes torek se poje prvič v tej sezoni Lehar-jeva opereta .Grof Luksemburški". Ta opereta je najboljše njegovo delo, prepreza jo skozinskoz krasna melodika in ritmika. Istotako je tudi instrumentacija orkestralnega dela izvrstna. Opozarjamo slavno občinstvo, da dirigira opereto g. kapelnik Talioh, ki se je za delo zelo zavzel. Predstava se vrši za par-abo-
nente. Opereta je pod novo režijo na novo uprizorjena. ___________________
Državni zbor.
Dunaj, 11. decembra.
Denašnje razprave o začasnem proračunu se je udeležilo šfest govornikov: pomembna pa so bila le izvajanja rusin-skega socialnega demokrata sodruga Vi-tyka o izseljevanju iz Avstrije, specialno iz Galicije.
Mnogo veselosti je zbudil krščansko socialni Schachinger, ki je koncem svojega okornega govora %ranil člane avstrijske cesarske rodbine proti socialnim demokratom in zaklical: Živela Avstrija! Slava habsburški dinastiji! Ker je bila dvorana popolnoma prazna in je govornika poslušalo le deset, dvanajst poslancev, je napravila ta klerikalna demonstracija neizrečeno reven vtisk. Razprave o proračunskem provizoriju bo bržčas v četrtek konec. Nevarnost italijanske obstrukcije je odstranjena, ker je pravna fakulteta Italijanom tudi brez nemškega »Nationalverban-da« zagotovljena. Danes krožijo v parlamentu zopet kuriozne vesti, da bo sedež italijanske pravne fakultete — v Pragi. Pendant k temu načrtu je bil predlog, da naj Cehi dobe svojo moravsko fakulteto — v Krakovu. Vendar je verjetno, da se proračunski odsek ne snide več in tudi ne reši fakultetnih vprašanj. Vlada tišči naprej s prvim branjem davka na pivo in žganje ali pa brambne predloge, vendar iz te vladne želje najbrž ne bo nič.
Posl. Vityk (soc. dem.) je bral najprvo levite dr. Kramaru, ki hujska rusko vlado zoper Ukrajince. Rusko gibanje se v Galiciji zmerom bolj širi, ker vlada ne upošteva ukrajinskih narodnih zahtev, predvsem zahteve o ustanovitvi ukrajinskega vseučilišča v Lvovu. Tudi razmere v ga-liškem deželnem zboru so skrajno žalostne: vsa kompromisna pogajanja so ne-vspešna in volilna reforma se zavlačuje že leta i" leta. Ogorčenje ljudskih mas nad rrotiljudskim delovanjem gališkega deželnega zbora je nepopisno. Rezultat enostranske razredne politike je izseljevanje Dasi je Avstrija glede na prekomorsko izseljevanje med državami na drugem mestu in je 80% avstrijskih izseljencev doma iz Galicije, se država in dežela prav nič ne zmenita za izseljence. Vsled tega so avstrijski izseljenci za parobrodna podjetja, za agente in za prekomorsko industrijo najhvaležnejši objekt izkoriščanja.
Nato se je prekinila razprava o računskem provizoriju in nadaljevala se je debata o imenovanju sodnikov na Češkem.
Koncem seje je posl. Heilinger opozoril predsednika na Stiirkhovo nakano, da od-godi zbornico 16. t. m. takoj po delegacij-skih volitvah in etabliral § 14. Podpredsednik Romanczuk je poučil Heilingerja, da naj zahteva tozadevnih pojasnil naravnost •od ministrskega predsednika.
Konec seje ob pol desetih zvečer. .
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
„Kupčija je kupčija".
Rim, 11. dec, Kraljevski dekret pooblašča zavode Banca d’ Italia, Banco di Napoli iu Banco di Sicilia, da smejo ustanavljati v Tripolisu, v Bengazi.ju iu po potrebi v drugih krajih Tripolitanije in Cirenake svoje podruž-uike. (Fa naj še kdo pravi, da uima vojna idealnega namena!)
Paulslamsko gibanje.
C a r i gr a d , 12. dec. P r o k 1 a m a -cija perz ijskih duhovniških glavarjev' opozarja na napad Italijanov na Tripolis in rusko-angleško akcijo v Perziji ter povdarja, da hočejo tujci uničiti islam. Zategadelj je sveta dolžnost mohamedanov, da se zbero okoli mohamedanskih vlad in ščitijo islam.
Dardanelsko vprašanje.
Carigrad, 12. dec. Turška vlada si še ni edina o svojem stališču o dardanel-skem vprašanju. Boje se, da bi splošna odklonitev pomenila vojsko z Rusijo. Francoska je baje že pritrdila ruskemu načrtu, Angleška je zanj vzprejemljivejša kakor preje, Avstro-Ogrska pa ga odklanja, dasi še ni podala nobene uradne izjave.
Kaj pripovedujejo Italijani.
Velika italljaasba akcija.
London, 11 dec Iz Tripolisa javljajo. da pripravljajo Italijani veliko akcijo pred Bengazijem in Derno. Z veliko oboroženo silo hočejo obiti Turke in Arabce ter jih eventu-elno obkoliti. (Torej tripolitanski Šedan ? Da hočejo, je lepo; ali Italijani so v tej vojni že večkrat obračali, pa so Arabci obrnili.)
Nič novega.
Rim, 11. dec. Agenzia Stefani javlja iz Tripolisa: Zgodilo se ni nič novega. Po informacijah naših poveljništev stoje Turki in Arabci v Aziriji, ter imajo malo živil in nič
topov. Število Arabcev pojema. (Grom in strela! Odkod bodo pa italijanski generali jemali junaštva, fe jim skopui sovražnik pred nosom ?)
B i m , 11. dec. Brezžična brzojavka iz Bengazija pravi, da je položaj neizpremenien. (To vsaj ne draži živcev) Dne 7. dec. zvečer je prišlo pri prednjih stražah do malih prask. Sovražnik je bil takoj odbit. Italijani niso imeli izgub. V Tobruka in Derni je položaj neizpremenjen.
Arabci, k! se ndajajo.
Rim, 11. dec. Oorriere d’ Italia" javlja da se je pri prednjih stražah oglasilo pet arab«kih poglavarjev, ki so iziavili. da se hočejo vdati. Odpeljali so jih z zavezanimi očmi v guvernerjevo palačo v Tripolis kjer so iziavili, da so njihova plemena zvesto vdani podaniki italijanskega kralia (ali doslej niso vedeli tega) in da bodo srečni (glej šmenta), če bodo mogli podpirati italiianske oblasti. General Ganeva je odgovoril, da sprejme vdajo, kadar se mu izroči orožje in strelivo. (Zdai se vendar spornima, da se je že parkrat opekel) Arabske voditelje so po prejšnji poti odpravili do prednjih straž.
Bombardiranje E> KaMksn.
Rim, 11 dec. Iz Tobruka javliaio: Na rtu El Kabiks se je zbrala množica Arabcev Neka tornedovka jih ie bombardirala Ogleduhi pripovedujejo da so Turki dobili nalog da se koncentrirajo 'na neki točki v Cirenajiki, za katero moraio šele izvedeti vohuni.
Kaj pripovedujejo Turki.
Porazi Italijanov.
Carigrad, 10. dec. Vojni minister ie dobil od poveljnika iz Tripolisa dne 6 t m. (to je že davno!) obvestilo da so Italijani pri Suk el Džunn napadli Turke in da so se morali popolnoma umakniti. Italijani so zapnRtili 400 mrtvih in več ranjenih na bojišču Turki in Arabci ro imeli 20 mrtvih in okrog 30 ranjenih. (AH so se Italiiani naučili od Turkov lagati ali Turki od Italijanov?)
Carigrad. 11 dec Enver beg iav-lia, da je prišlo pri Bir ul Džema!.v okolici Derne do boja z Italijani, ki so imeli 200 mrtvih. Turki in Arabci =o imeli nekoliko mrtvih in ranjenih. ( Nekoliko" ie zelo nejasna številka.) Poveljnik Bengazija Eden paša javlia. da so turško arabske postojanke pri To brnku zelo močne. Italiiani ostaiain v obrambi za mestnimi nasipi. Turki in Arabci neprenehoma nadlegujejo Italijane.
Turški namen.
B e r o I i n , 11 dec. O gibanju turško arabskih čet jBvliajo iz Vadi el Gune: Turško poveliništvo ie sklenilo izzvati odločitev in odkorakati proti italijanskim postojankam v Tri polisu. Turki so dobili čez Tunezijo in Egipt deset topov za obleganje, ki so že v red«J. 8 temi topovi hočejo obstreljavati ladje in utrdbe Italijanov.
.'	'■ t	>*	i
Revolucija na Kitajskem.
Priprav« za miri
Peking, 11. dec. Tangšavji je odšel z obaežnim pooblastilom Juanšiksia v Vučang, da se pogaja z vRtaši. Vlada meni, da bodo revolucionarii »prejeli omejeno monarhijo Zu nama poslaništva mislijo, da se pričakuje ko nec vstaje
Uspeh cesarskih
P e k i n e . 11. dec. Cesarski so zopet zavzeli Tatangfu in so razpršili vstaše. ki so se umaknili v Taiangfu. (To je malo čudno Ali so iih razpršili ali so se umaknili. Oboje se vjema.)
Uspeh revolnclonarlev.
London, 11. dec Revolucionarjem se je posrečilo zavzeti Šanjen Železniška zveza je rardejana. Tujci so na varnem.
Premirje.
Londou. 11. dec Včeraj se je pričelo tridnevno premirje med vst»ši in cesarskimi. Sodi se, da bo po poteku premirja sklenjen mir.
Hankau — kraj pogajanj.
Š a n g a j , 12 dec. Ohedve stranki sta se zedinili, da naj bodo pogajanja v Hankavu
Avstro ogrska proti revolucionarjem.
Peterburg 12 decembra. ..Novoje Vremie" pornča iz Pekinga: Kitajsko časopisje izraža nevoljo, ker je avstro-ogrska vlada d a 1 a v Tie ntsinu izročiti kitajski vladi sedem revolucionarjev, izmed katerih so bili trije usmrčeni Revo lucionarni odbor tientsinski protestira proti podpiranju kitajske vla d e od strani Avstro-Ogrske.
Delovanje štajerskega deželnega zbora
Dunaj, 11. decembra. Danes je bil pri ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu štajerski namestnik grof Clary-Aldrlngen, da se posvetuje o razrešitvi krize v štajerskem dež. zboru.
Siczyuskl v Kanadi.
London, 12. dec. Iz Novega Yoika poročajo po kablu, da je morilec gališkega
državnega namestnika, Miroslav Siczynski dospel že v Novi York in je v Kanadi na varnem
Velik požar na Reki.
Reka, 11. decembra. V tvorniških poslopjih rafinerijske družbe »Hungaria«
je izbruhnil včeraj zvečer po 7. ogenj, ki jc upepelil dvonadstropna poslopja z vsemi napravami. Z združenimi močmi vojaštva in požarne brambe so oteli ostala tovarniška poslopja. Škode, ki je krita z zavarovalnino, je okoli 600.000 kron. Obrat bo počival najmanj pol leta. Vzrok požara je neznan.
Hrvaške volitve,
Zagreb, 12. dec V Otočacu so aretirali koalicijska kandidata dr. Budisavljeviča in dr. Pol o vin o. v Oguli n u pa uglednega občinskega funkcionarja.
Bosanski deželni zbor zoper lakoto.
S e r a j e v o , 12. decembra. Bosanski deželni zbor je sprejel resolucijo, ki nalaga vladi, da razdeli žito med revno prebivalstvo, oziroma denarne podpore za nakup žita.
Nemiri v Macedonljl.
Solun. 12. dec. Na železniški progi Solun-Skoplje med Strnmnico in Demirkapuom so našli včeraj železniški čuvaii, preden je privozil poštni vlak, dvoje bomb. Čuvaji so bombe odstranili. V Monastirju so prijeli žensko, ki je imela pri sebi dve bombi
Umor Iz političnih nagibov.
Metz, 12 dec. V prepiru med polkovnikom Marschem od 130. pehotnega polka in med predsednikom razpuščenega društva „Lorrain sportive", Aleksandrom Sama-inom se je eden Samainovih tovarišev približal polkovniku odzad, mu nastavil revolver nauhoinspro-ž i 1 Kroglja je možu predrla možgane in je v nekaj minutah izdihnil. Samaiua, njegovega brata in tri tovariše so zaprli.
Strahovita bombna eksplozija v kineina-gralu.
L ii 11 i c h, 12. decembra. Z liittiške univerze so relegirali ruskega revolucionarnega študenta. Študent je hotel iz maščevanja uničiti univerzijsko poslopje s peklenskim strojem. Pri predstavi v kinematografu pa mu je bomba padla iz že-- in ekplodirala. Učinek je bil strašen. Nad 60 oseb je bilo ranjenih, dvanajstini so morali odrezati noge, tri se bore s smrtjo. Kinematografsko občinstvo je bilo iz delavskih slojev. V kinematografu je nastala strahovita panika. Študent se imenuje Verek in je pri eksploziji prišel ob življenje.
Tiskovni sklad Zarje Zbirka shoda, dne 6. t. m. na Gliocah 4 K 66 vin. Živeli!
Odgovorni urednik Pran B a r t i Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Češke salonske brikete, kosovni in orehovni
premog*,
obče priznano kot najboljše kurivo, priporoča po najnižji ceni
J. Paulin v Ljubljani, Nova ulica 3.
Lepa bukova drva
po K 6 - meter (Kašta).
Naznanilo.
Naznanjam tem potom slavnemu občinstvu ustanovitev
Prvega obl. konc. podjetja za pok ncavanje podgan, miši in mrčesa.
Pokončavajo se podgane, miši, ščurki, rusi, stenice, moli, mravljinci itd. z novoiznajdenimi, popolnoma zanesljivimi sredstvi in popolnim uspbhom Postrežba hitra, cene zmerne, diskrecija zajamčena.
Za tozadevna blagohotna naročila se priporoča z velespoštovanjem
M. Zor
Sv. Petra cesta št. 38.
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
je izšel te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA : Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj).
— Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem zboru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. —•" Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. —
Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masarjrk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke.
Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi ,Zarje" v Ljubljani.
I
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
ttiiG
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega .Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da prodajam
gal '
vseh vrst in velikosti po izredno nizkih cenah, ker nameravam svojo veliko zalogo opustiti.
Jožef Kerševan,
čevljar v Idriji.
ose
C
Delavska hranilnica in posojilnica
(vpisana zadruga z omejenim jamstvom.) <■■■'■
v Ljubljani, Wolfova ul. št. 3, II. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 4 Va0/0. Sorejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit in (zastave) vredn. listine, hipoteke itd.
■	nAr
Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnev-'	nem	času.----------------------------
Tvrdka MAČEK KOMP.
• •	••
• •	M
•• •• • •	••
Franca Josipa cesta št. 3.
priporoča
mod. zalogo oblek, površnikov, angl. raglan itd.
"	1	—	Sprejemajo	se	tudi	naročila	po	meri.	 —
Priznano solidna postrežba, m m m Nizke cene.
,SLAVIJA*
VZAJEMNO ZA VAR. BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, de sklepe zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA* ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine ie zavarovanje življenja. Njeni tarifi za prcskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za dote otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Banka .Slavija* je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Zivljenske police banke .Slavije* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva In organizacije, prispev« k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54,000.000-— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življenskega oddelka l( 2,495.719-—. Kapital!) in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861— Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazda razpošilja drage volje in poštnine proste
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE1 VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O.	Bernaio
5^^	Ljubljana,	Mestni
katera ima ie začetkom sezije
nad 30.000	kom.
po najniijih cenah — in to:
nad 5000 kom. naj finejši S oBlek za gospode od 8'— naprej.
2000	„	najfinejšik pooršnikoo, športnik in zimskik sukenj od I{ 16'— naprej,
3000	„	pelerin od I{ 4'— naprej.
2000 „ posamezn. klač in telovnikov od I{ 4'— naprej.
3000	„	oklek za dečke in otroke od I{ 4'— naprej.
15000	„	najmodernejše konfekeije za dame in dekliee, jope in dolge paletot za-
damo od I{ 8'— naprej, krila in Bluze od I{ 2'— naprej.
Solidna postrežba!
Priznano nizke cene