MUTRA
štednja v borbi proti gospodarski krizi
Na sestanku gg. ministrov z dele-pti'naroda minulo sredo v Mariboru S. finančni minister dr. Šverljuga — ptovo ne prvič in tudi ne zadnjič — Povdaril, da je štednja danes, kakor je bila v vseh časih in vseh delih sve-a vedno glavno in najuspešnejše “pdstvo v borbi proti težki gospodar in socijalni krizi, ki je svetovni po-rv- In sicer štednja tako posamezni-p: kakor občine, sreza, banovine in rpve. To prepričanje prevladuje na e*em svetu, in že nekoliko let sem je a Podlagi prvega mednarodnega kon pesa štednje proglašen 31. oktober sakega leta za mednarodni dan šted-!** ki naj služi propagandi štednje po elem svetu. Seveda gre tu za razum-p in premišljeno štednjo, ne za šted-za vsako ceno, ki je v svojih policah samo kvarna in prinaša težke kode. Ako n. pr. občinska uprava ho-e štediti pri urejevanju občinskih pst in iz razlogov štednje dopušča, ?a sl kmečki konji v cestnih grapah 'Pblijo noge in da se na takih cestah p® za dnevom polomi kakšen voz, je Jaka štednja nesmiselna in brezumna, Prinaša kmetu desetkrat večjo Kodo, nego bi bilo ono par desetin piarjev, ki bi jih plačal letno kot do-lade za popravljanje cest. Isto velja
tarifVno	za P°samoznika. kakor
Pdi za vse ostale kroporacije in orga-lzacije. Jasno pa je, da je treba v da-em položaju 1 v privatnem i v jav-eta gospodarstvu omejiti izdatke za Se- kar ni neobhodno potrebno, vsaj ia sedanji hip, in kar se da odložiti na asnejšo dobo: ko se bodo morda gospodarske prilike splošno že izbolj-,aie in ustalile. V tem je tudi smisel i„.Sed ministra dr. Švcrljuge, v tem so jPtenoije vlade, da zniža i državne i »novinske proračune na najnujnejši pnitnum in da tako čim bolj razbre* narod glede javnih dajatev. v v našem narodu je smisel za štednjo v,sPjpšnem od nekdaj znatno razžali dokazuje naše močno denarno iptružništvo. to dokazujejo velike j, ‘Jnilne vloge v raznih bankah, v ja !i kranilniel itd., ki gredo v inili-c,rPe. Saj je samo pri poštni hranilni-, Parasto število vlagateljev tekom »Kočega leta od 59362 na 118.221 in vlog od 106 milijonov na 192 J Pcnov dinarjev. Hranilne vloge v dpb denarnih zavodih naše države.
Zauonica Briandu in vladi
FRANCOSKA ZBORNICA JE Z VELIKO VEČINO ODOBRILA POLITIKO BRIANDA IN TARDIEUJEVE VLADE.
PARIZ, 14. novembra. Seja poslanske zbornice je trajala sinoči pozno v noč. Pred zaključkom seje je vstal min. predsednik Tardieu in imel daljši govor. Izjavil je, da vlada popolne na soglaša s politiko Brianda. Francija je lahko srečna, da ima Brianda. Zavračal je očitke o oboroževanju in imperijalističnih težnjah Francije in naglasil, da ima Francija
183.000 manj vojaštva kot Nemčija in
185.000 manj kot Anglija. V Ženevi bo Francija stavila predlog, kako naj se zajezi boljševiška propaganda in pa revi-
zionistična stremljenja. Položaj v Evropi je prenevaren, da bi se smel kdorkoli s temi stvarmi igrati. Če hočete — je zaključil Tardieu — zrušiti mojo vlado, jo zrušite jutri, danes pa pokažite, da je Francija v mirovni politiki enotna in solidarna.
Tardieujev govor je napravil na celo zbornico najgloblji utis. Glasovanje se je vršilo kmalu po polnoči. Briandu in vladi je bila s 322 glasovi večine izražena zaupnica.
Atentat na laoonskera predsednika vlade
MIN. PREDSEDNIK HAMAGUŠI USTRELJEN V VRAT. — ZDRAVNIKI DVOMIJO, DA BI OKREVAL.
TOKIO, 14. novembra. Davi je bil izvršen atentat na min. predsednika Ha-magušia. Ko je nameraval vstopiti v vlak, da bi se odpeljal na manevre japonske vojske, je stopil k njemu nek moški, prijazno pozdravil in se spustil z njim v razgovor. Tekom razgovora pa je z bliskovito naglico potegnil- iz žepa revolver in ustrelil proti ministrske-
mu predsedniku. Hamaguši se je na mestu zgrudil. Atentatorja so hitro prije-1 li, ker je hotel oddati še drugi strel. Hamaguši je bil zadet v vrat. Prepeljali so ga hitro v bolnico, kjer je bil takoj operiran. Njegovo stanje pa je kritično in zdravniki se boje, da mu ne bodo mogli rešiti življenja. Kdo je atentator, še ni znano.
Spor med pristaši Habs-burgouceu
BUDIMPEŠTA, 14. novembra. V le-gitimističnih krogih se čuje o sporu med vodstvom legitimistov in bivšo kraljico Cito. Legitimisti stoje na stališču, da naj bo nadvojvoda Oton samo kralj Madžarske in da se mora odreči drugim aspiracijam, tudi avstrijskemu prestolu. V tem smislu so legitimisti sklenili, da bodo izdali 20. t. m. vsi madžarski tajni svetniki manifeste na narod. Cita pa ne pristaja na te pogoje, ampak želi, da se 19. in 20. t. m. objavi manifest i madžarskemu i avstrijskemu narodu. Madžarski legitimisti so s tem nezadovoljni, zlasti njihov vodja grof Josip Karoly.
Katastrofa v Lyonu
CELI DEL MESTA OD PLAZOV OPUSTOŠEN, HIŠE RAZDEJANE, NAD 200 1
LJUDI POD RUŠEVINAMI.
s '-avnih, samoupravnih in zasebnih, d,. Ztlašale 31. junija t. L. od katerega lila j I™8!*10 zadnjo statistiko, 12 mi-Dritu 238 ^Jonov dinarjev, torej vDr * 0 toHJ*0- kolikor znesejo po-naših vsakoletnih s0'avnIh proračunov. Hranilne vlo"e 3j ^rasle od 31. marca 1929 pa do di' J?n»ia 1930 za dve in četrt milijar-^val?r^ev' Seveda moramo tu upo-korna ' narastek hranilnih vlog te-^ , Zadniib let izvira po velikem delu aD*talizi ranih obresti in ne od no-1
LYON, 14. novembra. Katastrofa, o kateri smo včeraj kratko poročali, je nastala v noči od srede na četrtek vsled tega, ker se je zrušil obronek griča, okoli katerega teče reka Saon, na del mesta, ki se imenuje San Jean, ter so zemeljske plasti zasule več hiš.
Katastrofa je mnogo večja, nego se je prvotno mislilo. Ves del mesta je popolnoma opustošen, število smrtnih žrtev pa še sploh ni znano. Med prebivalstvom vlada nepopisno razburjenje, ker obstoja nevarnost nadaljnih plazov. Po mnenju geoloških strokovnjakov je ves hrib popolnoma izpod'eden od vode in plinov In je to šele začetek razpadanja.
Oblasti so storile vse, da preprečijo nevarnost katastrofe. Reševalna dela se nadaljujejo z vso naglico, vendar pa napredujejo zelo počasi, ker morajo odkopavati ogromne mase zemlje in kamenja, predno morejo priti do zasutih žrtev. Tekom včerajšnega dne so odkopali komaj 5 oseb. Vse so bile tako zme- i
čkane, da so samo pri treh mogli ugotoviti identiteto.
Po prvem službenem komunikeju je število žrtev krog 30, po dozdajnih ugotovitvah pa jih bo nad 100. Deset hiš je tako poškodovanih, da je nevarnost, da se vsak hip porušijo. Ljudje se iz strahu selijo celo iz takih hiš, ki za enkrat še niso v nevarnosti.
Tekom včerajšnjega in današnjega dne je dospelo v Lyon mnogo novinarjev iz Francije in inozemstva, da si na licu mesta ogledajo nesrečo.
Orkan razrušil mesto
RANDOON, 14. novembra. Strahovit orkan je popolnoma razrušil mesto Ki-ankupu, 350 km od Rangoona (luka v vzhodni Indiji). Vsa poslopja, vštevši vladne objekte, so razdejana. V luki sami je vihar potopil več ladij. Število človeških žrtev je veliko, beda ljudstva strašna. Na pomoč hite številne rešilne ekspedicije.
vih prihrankov, ki z ozirom na vedno težjo ekonomsko krizo zlasti tekom tekočega leta zelo zaostajajo. Značilno je tudi, da so vlagatelji v drugem tromesečju tekočega leta dvignili vse kapitallzirane obresti. Ta pojav potrjuje dejstvo, da je goospodarska kriza v naši državi res težka, ker so vlagatelji morali dvigati kapitallzirane obresti vkljub temu. da je potrošnja i na vasi i v mestih silno padla.
VoČigled vsemu temu je naravno klic po štednji in ni" propaganda vedno boli na mestu in bi zlasti bila na me
stu omejitev neštetih nepotrebnih ples nih in drugih prireditev, na katerih se trošijo brez premisleka in razuma gomile narodnega premoženja. Naše zadružništvo bo moralo v prvi vrsti prevzeti nalogo, da v tej smeri uvede in izvede globoko zamišljeno propagando v zvezi z vsemi drugimi gospodarskimi organizacijami, pa tudi v zvezi s kulturnimi organizacijami in ustanovami, ter s pomočjo vseh javnih čini-teljev, korporacij in oblasti. Šele potom bo parola št^nie po^t-da tekom časa splošna narodna svojina
Mariborske knjižnice v oktobru.
Meseca oktobra je izposodila »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu 753 obiskovalcem v 17 uradnih dneh skupno 1890 knjig. Novih članov je pristopilo 29. — Knjižnica »Delavske zbornice« v Pokojninskem zavodu, pa je izposodila v tem mesecu 949 obiskovalcem 1520 knjig. Novih članov je sprejela 30. Skupno sta izposodili obe knjižnici v mesecu oktobru kpjlg in je število izposojenih knjig v obeh knjižnicah pretekli mesec na* rastlo. —
Narodno strokovna zveza, podružnica Maribor
ima v nedeljo 16. novembra ob pol desetih v gostilni »pri Vipavcu«, Franko-panova ulica 11 zborovanje, na katerem bo delegat iz Ljubljane poročal o konferenci narodnih organizacij za ujedinje-nje vsega narodnega delavstva, ki se je vršila 16. oktobra v Beogradu. Vabimo vse, ki se zanimajo za jugoslovanski delavski pokret, da se tega važnega zborovanja udeleže. —
Drobiž iz Radvanja.
Na zadnji občinski seji je občinski odbor soglasno sprejel med drugimi tudi g. Mautnerja z rodbino vred v občinsko zvezo. — Četrti razred je prenatrpan. Ima čez 60 otrok, ki 5 ur na dan stlačeni sedijo v razmeroma majhni šolski sobi. Treba bo misliti na paralelko. Okrajni šolski odbor bo moral napraviti tozadevno potrebne korake, da se olajša šolsko delo. — Komisija občinskih odbornikov pod vodstvom župana g. Vizoviška si je te dni ogledala tok radvanjskega potoka, da ugotovi vzroke zadnjih poplav. V komisiji so bili tudi vsi posestniki, ki imajo posestva ob potoku. Komisija je ugotovila, da je potok preozek in preplitev in da v slučaju deževja velike vodne mase ne morejo pasirati ovinkov. Pri zadnjem deževju je napravila poplava našim kmetom precej škode. Potrebna bo vsekakor regulacija potoka, na drugi strani pa je posestnikom priporočati, da nai vsak na svojem ozemlju potok osnaži plevela, k* raste v strugi ter ga tudi poglobi. —
Radi kokoši
so se sinoči skregali in končno še stepli v Pristaniški ulici zakonca Rener na eni in sod. mojster Janžič na-drugi strani. Ker je Renerjeva izpustila kokoši, ki so | prišle pred Janžičevo delavnico, je prišlo do prepira, v katerem so padle ža-, liivke in končno je po trditvi Renerjev j Janžič udaril Renerja s sodarskim železom po glavi, Renerjeva pa mu je železo Iztrgala in začela mahati po njem. Ker zahtevajo postopanje, bo konec napravil? sodnija.	________________
jpomlnlaite je CMD
Poštnina plačana v gotovini
IfiturutOšilil
Cena 1 Din
teto IV. (XI.), štev. 260
iVaribor. petek 14 novembra 1930
razun nedei|e m praznikov v6aK dan ob 16. ur' Račun prt poštnam ček zav. v Ljubljani št. 11 409 preiaman v upravi ali po pošti 10 Din. doslavlien na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase apreiama tudi oglasni oddelek ..Jutra- v Liubl|ani PraSernovs ulica it. 4
Stran %
v c p r
V M a r i b o r o, 'dne 14. XI. 1930.
Po sledi Atlantida
HERODOTOVI ZAPISKI. — DOSEDANJA RAZISKOVANJA. — PRIPRAVE
ZA NOVO EKSPEDICIJO.
Da je bila Atlantida kulturna zemlja, ki je baje širila svoje pokrajine tam nekje na zapadu severne Afrike, kjer šume dandanes neizmerni valovi Atlantskega oceana, je tudi v naših širših krogih že znano. O njej je »Večernik« že pisal. Spomin nanjo in njeno ime sta se ohranila v enem samem zapisku Grka Herodota, ki pravi, da ju je vzel iz egipčanskega vira. Kje je bil ta vir, dandanes žal ne vemo in pozitivno ne moremo ugotoviti, zdi pa se, da je ležal v znani o-gromni knjižnici v Aleksandriji, ki je pogorela. Z njo je neizprosni ogenj uničil najdragocenejše spomine prošlosti. Če bi se to ne bilo zgodilo, bi se nam danes najbrže ne bilo treba toliko mučiti z izkopavanji razvalin in iskanji starih spomenikov in napisov. Imeli bi pisane podatke o prošlosti vseh narodov starega Orijenta.
Aleksandrijska knjižnica ;e pogorela in spomin na Atlantido je ostal samo v bežnih stavkih prastarega rokopisa. Ven dar so se v poslednjih stoletjih našteti učenjaki trudili, da bi ugotovili, koliko je na stvari resnice. Mnenja so pa zelo deljena. Nekateri v eksistenco Atlantide sploh ne verujejo, drugi pravijo, da je tam, kjer se sedaj preliva morje med Afriko in Južno Ameriko, nekoč zares bilo kopno, ki je spadalo k predzgodovinski Gondvani, vendar pa izključujejo možnost, da bi se bilo pogreznilo šele v človeški dobi, posebno ne v tako pozni, kakor je doba stare egipčanske civilizacije in kulture, pa bilo tudi na samem začetku. Tretji, in teh je malo, pa verujejo v istinitost Herodotovega zapisk'.
Ti poslednji so tudi že večkrat poizkusili najti za svojo vero realno potrdilo. Preiskovali so zapadno afriško obalo, Kanarske otoke, ki naj bi bili zadnji o-stanki te Atlantide itd. Pri teh preisko-
j vanjih so ugotovili, da se razločno poznavajo struge nekaterih zapadno-afriš-| kih rek še več kilometrov pod morjem, | kar naj bi pričalo, da je to, sedaj pogrez-' njeno ozemlje, moralo biti nekoč nad morsko gladino. To je pa tudi vse, kar so zagovorniki trditve o resnični eksistenci Atlantide doslej vsaj deloma pozitivnega ugotovili.
Nedavno pa se je v Ameriki osnovala družba ljudi, kateri načeljuje baron Pro-rocc, ki si je nadela nalogo, dokončno razčistiti vprašanje eksistence Atlantide. Družba si je tudi že preskrbela potrebna denarna sredstva, da opremi ladjo za to znanstveno ekspedicijo in izdelala je posebne potapljaške priprave, ki daleč prekašajo vse dosedanje in omogočajo tudi potopitev v največje morske globine. Tako opremljena bo ladja odplula še letos ali pa zgodaj prihodnje leto v vodovja ob zapadni afriški obali. Tam se bodo potapljači, sami znanstveniki, spuščali na morsko dno in ga natanko preiskali. Če je obstojala zares ona pravljična Atlantida in se je, kot pravi Herodo* potopih, potem — tako upajo baron Pro-roow i :'-jsovi — morajo na dnu ijti kakršnekoli sledove o nekdanjem žlv-lj.-.'u.
Tako stojimo tedaj pred zanimivim poizkusom odkritja dna Atlantskega oceana in i.i izključeno, da bomo že prihodnje leto lahko poročali o arheoloških izsledki]’: j,cd velikim morjem. Po odkritju vseh zemeljskih celin, po za"o;evanju s' ./v*'- ‘-i iužn^a tečaja in po ekspedicijah na Mount Everest, pride na vrsto še	dno stci!‘’e in tisoče ".etrnv
pod gladino. Največji optimisti se celo nq^c,‘c;„, da bodo našli tam doli .„ . ;a-line mest in svetišč, prav kakor je opisal čarovnik Jules Verne, ki je s svojo bodočnost skoraj dobesedno potrdila.
Mariborski in dnevni drobiž
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Petek, 14. novembra. Zaprto.
Sobota, 15. novembra ob 20. uri »Škrjan-Čkov gaj«. Kuponi. Gostovanje gdč. Milke Michl, zagrebške subrete.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 17. novembra ob 20. uri »Gospa ministrovka«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Gostovanje subrete Milke Michlove v marib. gledališču. Bivša operetna diva in subreta raznih jugoslovanskih gedališč, med njimi tudi zagrebškega, gdč. Milka Michlova bo gostovala v soboto, 15. trn. v Leharjevi opereti »Škrjanekov gaj« kot Marica, katero partijo je povsod pela z nedeljenimi uspehi, vsled česar bo to gostovanje vsekakor zelo zanimivo in se pričakuje številen obisk občinstva.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 16. t. m. se bo pela popoldne ob 15. uri moderna šlager opereta »Aleksandra«, ki je občinstvo vselej izborno zabavala. Kuponi. — Zvečer ob 20. uri se bo ponovila Audranova opereta »Lutka«, ki je zaradi svoje nadvse zabavne vsebine in prisrčne muzike izredno ugajala.
ka, Gorinška in ge. Savinove umerjene in zato dobre.
To je pot, ki bo vzgojila dober ansam-bl, kateri bo ustvarjal lahko dobro opereto.	Karol Pahor.
K reprizi Ručranoue ,.Lutke ‘
Naslovno ulogo, katero je pri premieri pela gdč. Udovičeva, je sinoči kreirala gdč. Barbičev a, katero sem spoznal že v »Aleksandri« in že ob tisti priliki obrnil na mnogo obetajočo mlado pevko pozornost. Morda je bila »Lutka« njena prva večja uloga, zato bi ne bilo umestno sedaj primerjati gdč. Barbičevo z o-drsko rutinirano operetno pevko gdč. Udovičevo. Gdč. Barbičeva se bo morala odru šele privaditi. Kljub temu sta bili njena zunanja prikupljivost in kreacija uloge zelo zadovoljivi. Kar je važnejše za naše razmere, to je, njen glas, kateremu se še najbolje pozna vpliv dobre šole. O njenem, sicer še malem, a krasnem glasu spregovorim še ob drugi priliki.
Tudi ostali ansambl se je pri reprizi zelo potrudil, da je odpravil nedostatke. ki sem jih omenil ob premieri. Režija je bila vestnejša, g. Trbuhovič bolje razpoložen in uloge gg. Harastoviča, Tovorni-
Preljubi naš uradni šimel!
Zvonec pri vhodu v stanovanje pozvoni. Služkinja pusti delo in gre odpret. Uradni sluga magistrata drži v rokah nekaj dopisnici podobnega in pravi, da mora to gospodinji proti podpisu oddati. Služkinja pokliče gospodinjo. Sluga jej da knjigo, da podpiše. Ko je to storjeno, ji odda dopisnico. Sluga, ki ima cel kup takih dopisnic, odide. Gospodinja bere: Zglasiti se mora pri enem oddelku magi-stratne pisarne, vabilo s seboj prinesti. Če ne pride, bo kazen. Mož pride domov. Gospodinja: »Veš kaj, nerada hodim po uradih, pojdi Ti tja in poglej, kaj hočejo od mene!« Drugi dan. Mož si izprosi dovoljenje, da se sme za kratek čas od svojega posla odstraniti. Dovoljenje dobi in gre na magistrat na dotični oddelek. V predsobi sreča nekoga — mogoče je uradnik tega oddelka. Vprašam ga, na koga naj se obrnem. Pokaže mi sobo, vstopim. V sobi so 3,uradne osebe. Katera je prava? Poskusim pri najbližji. Ker je zatopljen v delo, moram malo čakati. Pogleda me, pokažem mu dopisnico, bere in pokaže na kompetentno uradno osebo v kotu. Grem tja, pokažem dopisnico; prav sem prišel. Uradna oseba: Sedite! — Hvala, sedim cel dan. — Imate služkinjo? — Da. — Koliko ima mesečne plače? — Mislim da 250 Din. — Je zavarovana? — Da. — Opravili ste, hvala. — Z Bogom! — Moje odgovore si je uradna oseba notirala s svinčnikom na košček papirja. Da resumiram: Da zve-do: ali imamo služkinjo, koliko ima mesečne plače in če je zavarovana pri bolniški blagajni, se je zgodilo sledeče: 1. napisalo se je vabilo (prvi dan); 2. sluga je odnesel vabilo stranki (drugi dan); 3. služkinja in gospodinja sta morali pustiti delo, da se prevzame vabilo in potrdi prejem istega; 4. pot na oddelek magistrata, pot nazaj, zguba 1 ure delovnega easa (tretji dan). Torej, komaj tretji dan je magistrat zvedel avtentične podatke s sodelovanjem petih oseb. Smo pismeni, imamo telefon, pošto, papir, črnilo, svinčnik, pero. Pa tega, mislim, naš uradni šimel ne ve. Ima vremena! —
Velika jadranska prireditev v Mariboru.
Oblastni in mestni odbor Jadranske straže v Mariboru priredita na predvečer rojstnega dne Njenega Veličanstva kraljice Marije dne S. januarja 1930 veliko jadransko prireditev v dvorani pivovarne Union.
Iz orožniške službe.
Prestavljen je iz Slov. Bistrice k Sv. Juriju ob Ščavnici žandarmerijski narednik g. Rus, kateremu je pred kratkim u-mrla žena in mu zapustila mladoletne o-troke. Priljubljeni orožnik je odšel 13. tm. na svoje novo mesto.
Velik zgodovinski kulturni zvočni film »Hadži Murat« (Beli satan)
predvaja od 15. do 20. t. m. kino Union dnevno ob običajnih urah v zvezi s predavanjem o zgodovinskih bojih kavkaš-kih plemen v 1. 1852 in naslednjih za svojo svobodo. Film je posnet deloma po znani lepi noveli velikega ruskega pisatelja Tolstoja in ga poživlja krasna scenerija iz divjega Kavkaza, ter petje donskih kozakov, znamenite so pa tudi slike iz dvorskega življenja v Petrogradu. Glavno vlogo »Belega satana« igra ne-prekosljivi ruski Igralec Možjuhin. Čudovita je zgodba '/ivkaškega veljaka in junaka, pred kati.im se je tresla nekaj časa cela Rusija, in ki iz velike ljubezni do matere in sina stavi svoje življenje na kocko, da jih reši. Film »Hadži Murat« po svoji ogromnosti in opremi daleč nad-kriljuje Atlantik. Naj ne zamudi nihče, si ogledati to silno delo filmske umetnosti!
Da ne bo krivice.
V sredo, dne 12. t. m. smo v policijski kroniki objavili tudi vest, da je bil radi tazgrajanja aretiran neki Alojz Pipan. Ugotavljamo, da enakoimenski g. Alojz Pipan, nadzornik signalov na glavnem kolodvoru, ni istoveten z aretiranim Pipanom. Toliko, da se gosp. Pipanu ne bi morda po nepotrebnem delala krivica in mu jemala čast. —
Sedemdesetletnico je slavil te dni dr. Karel Kramar, znani češki politik, prvi min. predsednik Češkoslovaške po prevratu in danes vodja češkoslovaške narodne demokracije. — Dijaki, šahisti!
Tukajšnji dijaški šahovski klub na državni gimnaziji je razpisal turnir za prvenstvo dijaštva v Mariboru. Ker je to prvi turnir za prvenstvo dijaštva v Mariboru, se pozivajo vsi dijaki-šahisti, ca se ga sigurno udeleže. Prijave se sprejemajo do sobote 15. t. m. pri vodji ti r-iiirja Bogdanu Pušenjaku na drž. gimnaziji. Žrebanje igralcev za turnir se bo vršilo 15. t. m. ob 3. pri sestanku dij. šah. kluba na drž. humanistični gimnaziji. Pri žrebanju morajo biti vsi igralci navzoči, na poznejše prijave pa se ne bo oziralo.
»Revček Andrejček« v Studencih.
Jutri, v soboto, vprizori dramatični odsek S' kola v Studencih v Sok. domu znano ljr^sko igro »Revček Andrejček«. Studenčaiib opozarjamo, da se igra pozneje ne ponovi. Začetek točno ob 20. uri. Cene posameznim sedežem nizke. — Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini
priredi v soboto 15. nov. v gostilni Prah (Beranič), Aleks, cesta 148 v Krčevini »Martinov večer«. • Začetek ob 19. uri. Na sporedu je: godba, ples, narodna pesem, šaljivi srečolov, Martinova gos in razna druga zabava. Čisti dobiček prireditve pripade ubogim šolarjem. — Martinovanje na Mariborski koči se slavi v soboto 15. t. m. zvečer ter se vabijo vsi planinci, da v čim večjem številu posetijo ta dan Mariborsko kočo! Napovedan je tudi prihod zagrebških planinarjev. Nikdo naj ne zamudi pohiteti k lepemu družabnemu planinskemu večeru! —
Na davlcl je zbolela v Slov. Bistrici
hčerka sodnijskega uradnika P. Sotlerja. Učenka posečuje meščansko šolo v Slov. Bistrici. Je to že drugi slučaj davice v kratkem času.
Prvi — led.
Ze dve jutri opazujemo zelo občuten padec temperature. Včeraj zjutraj, kakor davi je zdrknilo živo srebro pod ničlo in na cestah se je v kotanjah že stvorila lahka ledena plošča, dočim je po vrtnih nasadih opažati namesto rose, — slano. Smo pač že v sredini novembra na pragu sime! -
v
ISIltf o
s==:	OrafsU:«	r	■	■	■-■=s
Od danes, petka, dalje KAPETAN DREYFUS
100% govoreča zvočna drama v nemškem jeziku. Tragedija po nedolžnem obsojenega francoskega ge-neralštabnega kapetana. — Fritz KORTNER. Orete "OSHEIM. Bern-hard GOTZKE.
ss Oni on:
Danes zadnjikrat — Najina je noč. Od jutri, sobote, dalje HADŽI MURAT
Velezvočni film. — Ivan MOSJUHIN, Betty AMANN. Lil DAOOVER.
Po romanu Tolstoja!
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	19, 21. uri: ob nedeliah
in praznikih ob 15 . 17.. 19 in 21 nri Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na blaeaini. XXVI
■	  .	. - ...	      ang
APOLO KINO
Soboto in nedeljo znižane cene!! KARAVANA SMRTI KEU MAYNARD - TOM MIX.
Družabni večer Glasbene Mati y
Iz meščanskih krogov je prišlo že vprašanj, če se tudi nečlani smejo udel£ žiti v soboto zvečer matičnega družab* nega večera v Narodnem domu. Odg0* varjamo: Razumljivo, saj je tak ve2ej prirejen v prvi vrsti našim prijatelje^1: Cel zbor bo zapel svojim gostom neW pesmi, domač jazzband pa zagodel na)' originalnejše komade za ples. Skrbno b*1, do založene mize z jestvinami in pija^ Dvorana je preurejena, zato brez prepi'1* in dobro zakurjena. Dobrodošel n1® vsak gost! Vstopnine ni.
Stalno delo.
Iščejo se nujno trije delavci profeslP nisti za tlakovanje ceste v LjubIK Stalno delo in dobra plača. Interese!1® naj se javijo pri borzi dela v Maribofi1,
To so vendar dokumenti...
Bilo je ob letošnjem poznem pole^' Gospod major od tehnične čete je sF polnjeval po Slovenskih goricah voja$ zemljevide ter posebno beležil slove”' ska imena sel, kotlin, brdov in gri!^' Poprosil me je ob prilik' ca izprehod P®? dolu, da mu pojasnim to in ono v nezfla' nem mu kraju. »Gospod major, stopiv!: mimogrede tudi na pokopališče, goto'’® vas zanima videti spominsko ploščo ; vojni padlih naših vojakov, ki je pred kratkim slovesno odkrita?« Grevj in si ogledava. G. major pa je zastri^ ob nagrobnih napisih. Mnogo napisov obgrobnih kamenih pristno slovenj'! rodbin (seve pred vojno nemškutarsl^1 se blešči v nemščini. »Ali so bili vaši t' župniki nemškutarji?«, me vpraša P1^ senečeni popotnik. »To ne, vsaj jaz ^ vem, sedanji gospod pa je celo goreč ^ rodni buditelj ter je moral radi tega vojno celo kot mučenik v graške ječ®’* mu pojasnim. Kako pa je to mogoče, mrgoli toliko nemških nagrobnih sov s pristnimi slovenskimi imeni, neW teri celo iz povojnih let? To so vefld®! dokumenti! — Tako je vzkliknil goSPj^ major. Pristni Nemec naj si napravi sl<£ bodno svoj napis, v svojem jeziku, skr^j ni čas pa je, da Izgine nemškutarija tj® raz naših pokopališč, ker to so res lostni dokumenti za nas. —
Svora zlomila se je sinoči na Trgu svobode Nassin*1? nijevemu hlapcu, ki je vozil težko nai žen voz stavbenega lesa, ki se je z v0*jj razsul. Osebni promet na mestu ^ skoro dve uri, dokler niso lesa sprav stran, nekoliko oviran.	.
Soboto 15. novembra premile/ f\au Naj večji zvočni Ulm do romanu L. A. To®
Hadži Mur3*
Sodeluje ruski carski balet!
KINO »UNION«. _______>
TRENCHOATI, , površniki, hubertusplaščl, usnjen1 Juliji, kože, plišl, snežni čevlji, sneSpi SJ* „o galoše, kakor tudi razno manidaKt blago na obroke. ORNIK, Maribor* jj(J roška cesta 9.
Revizija Drayfus©vega procesa
Emile zola in njegov znameniti nastop za nedolžnost
DREYFUSA.
Najožji Dreyfusovi sorodniki in zagovorniki so bili prepričani, da je njegova obsodba — justičtii umor ali ju-stična zmota. Toda pretekli so meseci in leta, predno je prišla resnica na dan. Krog Dreyfusovih prijateljev se ie trudil in trudil, da bi razkrinkal to krivico.
Med najodličnejše bojevnike za revizijo Dreyfusovega procesa spadajo: Polkovnik Picquart, pisatelj Zola, Clemenceau in Jaurčs.
Picquart je bil od julija 1895 šef špi-ionažnega oddelka v francoskem vojnem ministrstvu. Tudi on je bil prvotno prepričan o Dreyfusovi krivdi. Ko Pa je kmalu po Dreyfusovi obsodbi ngotovil, da še vedno obstojajo špijo-nažne zveze med nemškim vojaškim atašejem in francoskimi vojaškimi krogi, je še natančneje zasledoval zadevo. Meseca marca 1896 je slučajno dobil v roke brzojavko zelo sumljive vsebine, naslovljeno na majorja Ester-hazy-ja. Ko je vzel v roke znani tajni akt, ki je bil med Dreyfusovim procesom izročen predsedniku vojaškega sodišča v podkrepitev Dreyfusove krivde in primerjal pisavo majorja Esterhazyja s pisavo v tem tajnem aktu, mu je takoj šinila misel v glavo, da pi mogel biti pisec tega akta Esterhazy tn ne Dreyfus. Informacije o Ester-hazyju so bile neugodne. Poizvedbe so trajale dolgo časa. Minuli ™ zopet meseci in meseci, predno je Picquart utrdil svojo sodbo o Esterhazyjevi krivdi. L. 1897 je bil Picquart premeten v Tunis, njegov naslednik pa je bil v ministrstvu major Henry. Ko se ie Picquart spomladi 1. 1897 ponesreči, padel je s konja in se težko ranil, ie začel sumiti, da je bila njegova premestitev najbrž delo tajnih sovražnih elementov. Napisal je svojo oporoko, v kateri je opisal vse, kar mu je bilo znano o Dreyfusu in Esterhazyju. F*icquart se je vrnil v Pariz in je vso Svojo tajnost zaupal svojemu zastopniku Lebloisu. Obadva sta prišla do zaključka, da je Esterhazyjeva krivda istovetna z Dreyftisovo nekrivdo. Dne
15.	novembra 1897 je vložil Dreyfu* sov brat Matej proti majorju Ester-hazyju ovadbo radi zločina veleizda-le. Po kratki razpravi pa je bil Ester-lmzy soglasno oproščen. Več let kasneje je Esterhazy sam priznal, da je bil ta proces čisto navadna, v naprej Pripravljena komedija.
Dne 13.1. 1898 je objavil list »Auro-fe« (Zarja) znamenito Zolajevo odprto Pismo na predsednika francoske republike Faure-a, znano pod imenom *J’accuse!« Obtožujem!. V tem pismu Je obtožil Zola vse v Drevfusovi aferi Prizadete osebe, sodišče in zvedence zlorabe uradne oblasti. »Obtožujem Predvsem vojno sodišče kršitve zakona. da je obsodilo obtoženca na^ podlagi neke tajue listine in obtožujem Judi vojno sodišče, da je to nezakonitost na povelje krilo in samo kršilo zakon s tem, da je krivca vedoma oprostilo.«
Že 7. februarja 1898 je stal Zola rani tega odprtega pisma pred pariško Poroto na tožbo javnega tožilca radi ^aljenja uradnih oseb. Zanimanje za Ja proces je bilo ogromno, vendar je bilo javno mnenje proti obtožencu, ^ola je nastopil dokaz resnice. Razprava je trajala 15 dni.
. Na koncu razprave je Zola v svojem zagovoru izjavil sledeče: »Drey-jus je nedolžen! Prisegam! Svoje živ-'Jenje zastavljam, svojo čast, v tej Rečani url, pred tem sodiščem, ki ?,redstavlja človeško pravičnost! Pred
iz
ami gospodje porotniki, ki izhajate
uaroda samega, pred celo Francijo, ured celim svetom prisegam, da je reyfus nedolžen; in pri vsem. kar em pridobil, pri svoiem imenu in pri M delih, ki so pripomogli k raz-jrienju francoskega znanja, prisegam, gp ie Drcyfus nedolžen. On je nedol-£•••«	!o	leto	nagrada	ni	bha	oodeliena.	bo
Zagovorniki v tem procesu so bili i letos dvoina.
Labori, Albert Clemenceau, Georges Clemenceau.
Sodba: Zola obsojen na 1 leto ječe in 3000 frankov denarne kazni, odgovorni urednik lista »Aurore« na 4 mesece ječe in enako denarno kazen.
Vsled revizije je bila ovadba razveljavljena. Ponovna razprava in ponovna obsodba.
Več let kasneje je Clemenceau kot ministrski predsednik izpovedal, da je bil navzoč pri tem procesu in da ni bil pripravljen na tako sovražnost proti obtožencem. »Ako bi bil Zola dotične-ga dne oproščen, nobeden izmed njih ne bi ostal živ.«
Velikanske demonstracije so sledile po vsej državi. Prouartov zastopnik Leblois je bil suspendiran od odvetniške zbornice za 6 mesecev, Picquart obsojen od vojaškega častnega sodišča in odpuščen iz armade.
Med tem	na	Se	je	spremenila
situacija v parlamentu. Vedno večje je bilo število poslancev, ki so bili za revizijo Dreyfusovega procesa. Poleti 1898 je vojaško častno razsodišče obsodilo Esterhazyja radi težkih pregre-škov zoper disciplino in čast ter radi nedostojnega vedenja na odpust iz armade, februarja 1899 je moral Ester-hazy bežati v Anglijo. Tla so mu postala prevroča. Pariško kazensko sodišče ga je obsodilo v odsotnosti radi zločina goljufije na škodo nekega sorodnika na 3 leta. — Vojni minister Cavaignac je takoj ob nastopu službe 1. 1898 odredil ponovno preiskavo Dreyfusove afere z ozirom na odkritja proti Esterhazyju. Koncem avgusta istega leta se je ugotovilo, da je bivši šef špijonažnega oddelka polkovnik Henry -- zagrešil zlorabo uradne oblasti in da je sam ponaredil neko važno listo, da bi kril generalni štab proti Dreyfusu. Hcnry je bil aretiran in si je v preiskovalnem zaporu z britvijo prerezal vrat.
Dne 3. sept. 1898 je predlagala Dreyfusova soproga revizijo procesa proti njenemu možu. Poizvedbe so trajale do februarja 1899.
S posebnim zakonom je francoski parlament sklenil, da se naj prepusti odločitev v obnovi postopanja v Drevfusovi zadevi združenim senatom ka-sacijskega sodišča v Parizu. V teh senatih je bilo skupaj 48 sodnikov, ki so sklenili dopolniti preiskavo. Dne 3. junija 1899 so ti senati soglasno razsodili, da se svoječasna sodba pariškega vojnega sodišča razveljavi, da se dovoli obnova postopanja in se delegira voino sodišče v Rennes-u /a presojo te zadeve. Glavni razlogi za to odločbo so bili: ugotovitev, da je bil tajni akt sporočen vojnemu sodišču v Parizu 1. 1894 po končani razpravi, ne da bi bili spisi prečitani pri razpravi in predočeni obtožencu in njegovemu zagovorniku in pa dejstvo, da novi zvedenci v pisavi dopuščajo možnost, da dotičnega tajnega akta ni spisal — Dreyfus. O tej odločbi kasacijskefta sodišča je bil Drevfus brzojavno obveščen. Vlada ie odredila, da sc mora Drevfus s posebno ladjo takoj vrniti v Francijo in izročiti vojnemu sodišču v Rennes-u.
Šestdesetletnica hrvatskega književnika.
Na Sušaku je te dni v krogu svoje obitelji obhajal svojo šestdesetletnico znani hrvatski književnik Viktor Car Emin. V nedeljo 16. t. m. prirede ta-mošnia društva njemu na čast intimno proslavo.	....
Švedski nadškof — kandidat za Nobelovo nagrado.
Cuje se, da je za kandidata za letošnjo Nobelovo nagrado za mir predložen švedski nadškof Soderblom. Kandidata pa sta tudi Kellog in stockholmski župan Lindchagen. Ker minu-
Vizija strahot bodoče vojne
VTISI OČIVIDCA ČEŠKOSLOVAŠ KIH ZRAČNIH MANEVROV.
Očividec letošnjih zračnih manevrov češkoslovaških, ki so se vršili minuli mesec na mejah Moravske, pripoveduje :
Po ulicah mesta Pardubic koraka vojska, prevažajo se čudne vojne priprave, ki so s svojimi odprtinami uprte naravnost proti zenitu. V malem provinciialnem mestu, kamor prispeš iz Prage z brzim vlakom v poldrugi uri, vlada nenavadna živahnost. Enako živo je v Češki Trebovi, važnem železniškem križišču Češke in Moravske, in v Olomoucu, centru Moravske. Na vseh straneh armada, povsod velika naglica. V Češki Tfebovi je glavni stan manevrov, ki je pravkar izdal naredbo, naj se prično vojne operacije modre in rdeče zračne vojske.
Na meji Češke in Moravske se je pojavilo v vsej svoji strahoti ognjeno strašilo vojne bodočnosti. Res da tokrat ni nikogar plašilo. Prebivalstvu se je zdelo kot grandijozna, efektna predstava na odru, ki zavzema nekaj desetin kilometrov prostora. Vendar pa je nudila ta slika polno možnost, da si predočiš, kakšna bo bodoča vojna, v kateri bo sodelovala »zračna kava-lerija«. bolj gibčna in boli strašna nego najhujša konjenica bivših vojn; vojna, v kateri ne bo več zaledja, ker izmed vseh držav razpolaga samo Rusija z ozemljem, ki za aeroplane ni dosegljivo, v vseh ostalih evropskih državah pa bo zračni napad mogoč že nekaj ur po vojni napovedi. To vojno bo spremljal strašen »zračni teror«, ker napadi zrakoplovnih eskader ne bodo samo z bombardiranjem priza-djali ogromne materijalne škode naseljenim krajem, ampak bodo na prebivalstvo na zemlji tudi v psihološkem pogledu strašno učinkovali. Prebivalstvo se bo moralo pred bombami skrivati globoko pod zemljo, v novih katakombah, in opustiti bo moralo vse normalno življenje mest in naselbin.
V bodoči vojni bo že pred mobilizacijo živih sil začela akcija »zračnih mornaric«. Izvidniški avijoni bodo ta-koi po napovedi vojne začeli z izvid-niškimi poleti nad važnejšimi prometnimi križišči ter industrijalnimi in po-
litičnimi centri neprijateljske države. Njihova naloga bo, da pripravijo bom-baške napade iz zraka. Od uspešnih izvidniških poletov bo odvisen uspeh eskadrile v bombardiranju, ki bo prinašalo smrt, rušenje objektov in strupene pline. Zato bo izredno važno opazovanje prihoda izvidniških letal, da se bo tako preprečilo bombardiranje. Obramba proti izvidniškim letalom se bo vršila z zemlje s streljanem iz kontraavijonskih topov in s protinapadi lovskih avijonov. V tem času mora prebivalstvo začeti pasivne obrambo, obstoječo iz popolne ustavitve uličnega prometa, iz gašenja luči v mestih in drugih naselbinah, ako je napad ponoči, iz skrivanja poc zemljo pred bombami s strupenimi plini v slučaju, da izvidnike spremlja tudi vojaški napad itd.
Za mestno prebivalstvo je seveda veliko nevarnejši in strašnejši sledeči moment zračne vojne: prihod avijonov za bombardiranje. Danes takšen težki aeroplan lahko nosi s seboj nekoliko meterskih stotov raznih eksploziv, ki se jih lahko imenuje »smrtno breme«. Ta množina se bo s stalnim napredovanjem tehnike stalno množila in zrakoplovi se bodo postopoma spreminjali v prave »zračne oklopnja-če« in »dreadnoughte«, ki se jih bo lahko uporabljalo nele za boj na kopnem, amnak tudi za obrambo obale proti sovražni mornarici.
Na ozemlju med Pardubicami in °lomoucem se je razvila zanimiva slika zračne borbe. Res so bile bombe zamenjane s papirnatimi listki in strupeni plini z nedolžnimi zmesmi, ki proizvajajo samo dim. Toda topovi za odbijanje aeroplanov so grmeli in prebivalstvo mest in naselbin v sferi »vojnih operacij« je sodelovalo z zračno armado v cilju pasivne obrambe. Zvečer so po vseh mestih ugasnile luči, po dnevu so se ljudje izogibali ulic, ki so bile bombardirane.
Bila je to velika demonstracija strahot bodoče vojne, ki bi vsakogar, kdor bi jo videl, živo spomnila, da je treba očuvati svet takšnih strahovitih pre-tresljajev.
Spori
Sodniška sekcija, službeno.
Nedeljske tekme sodijo: medmestno tekmo Maribor:Gradec g. dr. Planinšek, prvenstveno tekmo ISSK Maribor mlad.: SK Železničar mlad. g. Vesnaver. Načelnik.
.V. 'borski smučarski klub, sluč :no.
Upoštevajoč veliko korist, katero nudi zimskemu športniku lahka telovadba, trening v predsezoni, ki ga usposablja, da z lahkoto premaga napore smuških tur, tekem itd. odločili smo se, prirediti za naše člane kondicijski trening. Prvi trening bo 19. t. m. ob 20. uri v telovadnici meščanske šole v Cankarjevi ulici. Vabimo vse člane, da se tega važnega treninga sigurno udeležijo, ker bodo ti večeri obenem pripomogli tudi k bližjemu spoznavanju članov med seboj ter se bo na istih razpravljalo o vseh tekočih zadevah kluba. Tajnik.
SK Železničar, nogometna sekcija.
- Postava mladinskega moštva za prvenstveno tekmo Maribor-Železničar, ki se vrši v nedeljo ob četrt 14., je sledeča: Kosem, Haber, Zgonc, Straub, Horaček, Turk II, Turk I, Bačnik, Borovka, Goli-nar, Seničar, rez. Antoličič. Vsi navedeni morajo biti na igrišču Maribora točno ob pol 13.
Postava kombiniranega moštva proti SK Amater Trbovlje je sledeča: Bischof, Konrad, Bauer, Glavič, Kaburek, Urbančič, Suri, Konrad II, Eferl, Antoličič, Ko-hout, rez. Kositer. Vsi navedeni se morajo javiti v nedeljo ob 5. zjutraj na kolodvoru gospodu BukoVhli.
Igralci Wagner, Frangeš, Ronjak, Bačnik, Pavlin morajo biti točno ob pol 14. na igrišču Maribora ter se javiti kaoeta-nu MO g- Neratu. — Načelnik-
Iz LNP.
Protest SK Rapida proti verifikaciji prvenstvene tekme SK Rapida:SK Svoboda se preda MO v Mariboru, da zadevo preišče. Kazenskemu odboru se preda igralec Golinar (SK Rapid) zarad’ incidenta pri tekmi Rapid :Svoboda.
SK Ilirija je bila na osnovi čl. 53 kaz. prav. JNSa kaznovana z ukorom, ker ni nastopila v pokalni tekmi dne 9. XI. ter v smislu propozicij za pokalne tekme LNP z globo 1000 Din!
Zakriti fnussolini
Neki prijatelj umetnosti je našel v hiši nekega obubožanega italijanskega princa Tizianovo sliko, katere lastnik je po dolgem prigovarjanju končno vendarle privolil, da sliko proda. »Toda,« je pripomnil obenem, »vi vendat veste, da boste kaznovani, ako izvažate umetnine iz Italije. Zato bodite previdni in ne povejte nikomur o kupčiji!«
Prijatelj umetnosti je to obljubil in je dal, da prepreči vsako odkritje, preko Tiziana napraviti papežev portret. Carinske oblasti so res nasedle tej slepariji in dragoceni zaklad je šel neovirano preko meje.
Ko je ljubitelj umetnin prišel domov, je poklical nekega strokovnjaka s prošnjo, da naj papeško gornjo plast loči od starega mojstra Tiziana. Z delom se je takoj pričelo. Komaj pa je strokovnjak pričel z delom, je s papežem izginjal obenem tudi Tizian. Ni bilo torej nobenega dvoma, da je postal revež žrtev grde potvorbe. Vendar kljub temu ni odnehal. Mislil Je, morda pa se pod Tizianom nahaja še kaka druga slika, in res, uspeh je bil tu. Na platnu se je namreč končno pojavila glava — Mussolinija,
Str*« 1
H*!»rWnr*W V P P *» n v T If !„}?*
‘Pili 1
V M a r I b o r ii, dne !4. XI. iWQ.
mstsiianaoi ■..^
O današnji Gospe Sveti in slovenski kneginji Emi Krški
(Popotni vtisi z zgodovinskimi opo ribami.)
Ta Emin oltar s sarkofagom ie še sedaj po 750 letih poleg Gosposvetskega prestola za nas Slovence največja historična zanimivost, veličastna, vidna svetinja naše starej*'*. zgodovine, poleg katere vse druge, izredne in številne umetnine te ba. ,3 stopijo v ozadje (Glej sliko v Grudnovi zgod. 1. zv. str. 123.) Pomudimo se torej v kripti in pri grobu črne, prednice Celjskih!
Kripta je kvadrat, katerega stranica meri brez zidovja 18 metrov, ima 3 po dveh vrstah stebrov ločene »ladje«, je 3—4 metre visoka in je jazdeljena po 96 belih stebričih v 137 četverokotov, tako da je skupaj 100 stebričev zvezanih med seboj z romanskimi oboki. Kripta leži pod glavnim oltarjem in za 1.78 nad ladjo dvignjenim prostorom pred njim. Ob desnem izmed sprednjih 2 stebrov je ob južni stranski, (ne sprednji) strani postavljen Emin sarkofag, kot podloga njenemu oltarju, na katerem je podoba Eme na smrtni postelji. Kneginja Eme je bila od kat. cerkve proglašena za blaženo; za to si je v 15, stoletju posebno prizadeva! cesar Friderik kot dedič Celjanov, kar značl, da so jo tudi Celjani častili kot svojo prednico. Proces pa je zastal, a zatrdilo se mi je, da se bo sedaj kmalu ponovil in končal. K temu njenemu grobu z njenim prahom romajo vsako leto pobožni romarji, ker so jim papeži priznali posebne odpustke. V Krški cerkvi se obhaja spominski dan njene smrti kot poseben cerkven praznik s posebnim o-brazcem za mašo in brevir (njen god se obhaja 27. junija). Povedali so mi, da ;e vsakoletni romanja za Korošce 29. junij (dan njene smrti), za »Kranjce« tretji ali četrti petek po Vel. noči, za Štajerce pa, pri kterih je bila poleg Koroške njena druga domovina in kjer ima res svojo lastno župnijo, nisem ničesar Sul, kar je
malo častno — treba bi bilo vsakoletna romanja organizirati tudi iz Slovenje Štajerske. Cerkev njej na čast je tudi podružnica župnije Globasnice pri Pliberku na Koroškem (Hemmaberg), zidana 1. 1567, edina v Krški škofiji, a na Kranjskem in na Primorskem sploh nobene nji posvečene niti župnije niti cerkve ni, kar je še manj častno. Ime Eme bi moralo biti običajno ime slov. nar. ženstva, dasi sicer tudi zdaj ni redko. V Ljubljani (v založbi A. Turka) je 1. 1918 izšel o nji poljuden življenjepis z mnogimi nekritičnimi legendarnimi podatki, vendar v splošnem glede češčenja in relikvij informativen: to je edino, kar sem v novejšem času zasledil o nji v slov. knjižtvu (razun če omenjam še pozive »Slovenca« na skupno romanje k njenemu grobu). To je nehvaležno. Ta slovenska kneginja naj ima trajen, jasno obrisan spomin v srcu slov. ljudstva, češčenje v cerkvah vseh slov. pokrajin in nje ime naj častno nosi slov. ženski rod!
Še nekaj njenih relikvij hrani bazilika v Krki: poleg njenega oltarja kažejo izdolben kamnit sedež, morda pol metra visok, na kterem je po tradiciji navadno sedela pri izplačevanju delavcev, ko so zidali njeno cerkev, dalje v sakristlji njen prstan s črnim topazom ter njen zelen klobuk z nizkim vrhom in z znanimi izredno širokimi krajci; klobuke te nenavadne oblike sem pozneje res videl v dež. muzeju v Celovcu kot nošo v sev. koroških krajih. Omeniti bi še bilo, da je kneginja Ema postavila še več drugih cerkvi na Koroškem, med njimi cerkev sv. Margarete v Trušnjah pri Velikovcu, kjer je bil tudi njen grad.
Krka razun tega ne nudi ničesar posebnega, imena kažejo mnogo čudnih, za nas tragikomičnih spačenk iz -slov. besednih korenov. Ljudstvo pa je prijazno,
brez nacijonalnega šovinizma, ki se zdi da je le značilna omejenost koroških re-negatov slovenskega pokolenja in sfana-tiziranih, megalomansko-imperijalističnih politikov.
S tem sem, globokih vtisov poln, končal svoje romanje in preostaja za sklep še nekaj opazk o bližnjih Brezah (Frie-sach) in Selcah (Zeltschach), kamor me je tudi peljala pot, ker bi potovanje brez tega v zgodovinskem oziru ostalo nepopolno. Z vlakom nazaj h glavni progi m nekaj postaj proti severni meji Koroške dospeš do zgodovinskih Brež, ki so bile last solnograških nadškofov, pa tudi deloma kneginje Eme. Ker je bil n;cn soprog grof tega okraja, se je Ema imenovala tudi Ema Brežka. Preje jih je imel v lasti neki Weriand (ali Wezilo Weze-lin, kakor je listinsko dokazana skrajšana oblika imena za Weriand, ker se po Hauthaler Salzb. (Jrkb. posestnik istega posestva Radilach imenuje Wezilo, a v drugih listinah v Zahnovi zbirki (\Ve-riand), tudi menda v sorodu z Eminim rodom. Listinski dokazano posestvo Eminega rodu pa so bile pred vsem bližnje Selče, kraj, ki je oddaljen od Brež le uro hoda proti vzhodu, ležeč povsem ob strani, ločen od glavne prometne žile v dolini Brežki, in že med precej visokimi hribi, nekoč bogatimi rudnin. Prednik Emin, naš plemič Svetopolk, je baš tu dobil J. 898 v popolno last svoj dotedanji zajem (feud). To najstarejšo orginalno listino slov. zgodovine, sedaj staro nad 1000 let, sem dva dni pozneje držal v svojih rokah v dež. muzeju v Celovcu: posebno močen, belkast pergament v širini polovične pole ali malo več, popisan počez sporedno z daljšima stranicama, s pisavo nekoliko bledo, a lepo in določno, ob pregibu v sredini nekoliko izjeden (Besedilo ima Jaksch. Mon. Car. I št. 4). Tu je bil torej drugi dom Eminega rodu na Koroškem. Težko mi je bilo najti ga komaj da sem izvedel zanj pa 2—3 hi šah, ki so tu, kajti vidnega skoro ni ničesar več; Imenujejo ga Emin grad, ali Emin grič in leži, preden zavije pot na-
I vkreber v Selče, ob majhnem potočsa tain kjer je najbolj stisnjen, na levi strani. če greš ob njem navzgor in sicer us obronku nad dolinico, ki ni več nego >)■ j krog 15 metrov visok. Razvalina, če s6 ■sme tako imenovati, je vsa prerasla ji) skoro je ni več poznati, našel sem maj-^hen pravi'en sklad kamenja, zidu podob nega, ostanek nekdaj gotovo lepega, vi jsokega, vendar, ker leži zelo v strar ; menda le filialnega gradu, postavljene?! j in rabljenega zgolj za nadzorovanje ru-dokopov, z razgledom v gorsko kotlino, ki se odpre za njim in kjer so menda tl rudokopi bili. Tu je po Emi podedovala i Vsev *ye stranska rozga, grofje Brežko • j Selški, morda potomci omenjenega njenega krvnega sorodnika Askuina. T'- Sel* ško-Brežki grofje se potem razčlenijo v grofe PfanberŠke (pri Frohnleitnu se* verno od Gradca) ter jih je poleg mo* gočnih grofov Vovbrških (Heunburg), po* leg enako vplivnih grofov Plajensklh (Plain zapadno Solnograda) ter poleg Otokarjev Surskih (Reichenhallsko-i raungausko - Štajerskih,) prvotno tudi posestnikov v dolini Sure zapadno od Solnograda (gl. Prones, Markgrafen v. Steiner, Arch. f. oest. Gesch. Bd 84, 1898) smatrati za glavne prednike ozir. sorodne rozge knezov Celjskih, ki so torej tudi potomci Volkuna in Svetopolka in tako naš rod in naša kri.
Ničnost vsega zemskega hotenja sem občutil na teh razvalinah, kjer je najbolj viden popoln prehod — propast in pozabo in vedar sem v srcu toplo občutil tudi globoko sklenjeno duševno vez s tem slovenskim plemiškim rodom, ki nam ie dal Celjane, poleg kralja Sama najvišji politični vzpon slovenskega živ* Ija v niega zgodovini. In njega visokemu spominu, ki naj ga neguje vsak zaveden Slovenec, so ob črni obletnici krivice koroškega plebiscita in v nedvomnem prepričanju neizbežne zopetne združitve iorotana in vseh nekdaj slovenskih p°* krajin s Slovenijo posvečene te hvaležne vrstice.	Dr.	Dragan	Š	a	n	d	&
KONEC.
Premog Peklenica,
brez smradu, žlindre in kamenja, malo pepela. Voz stane 38 Din frairtko dom. B. Guštin, Cankarjeva ul. 24.	3053
Zatekel se ie
pes-ovčar »Tago«. Kosarjeva ul. 38.
3259
Kompletni vodnjak,
okmjak z oknom ugodno prodam. Vpra šati Mlinska ulica 15, v gostilni. 3256
Klobase
vseh vrst, domače, vsako soboto in nedeljo pri Osetu, Mariborski dvor.
3245
Pletenine,
vse vrste po meri In okusu ter vsa po-pravila izvršuje hitro in točno po najnižji ceni mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2, Maribor. XXIV
Velika zaloga kuhinjske posode.
Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in po* per. — Tehtnice za kuhinjo in mero* preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. —Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno peci* vo. — Kotlje za špecerijo in dišave. —• Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike In vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »Phtibus« in druge vrste. — škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice Jedilno orodje la žlice vseh vrst. ~ Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav Kuhinjske garniture Iz kamenine in porcelana. -t Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare In cekarje. Obče znana specl-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vice! se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5.	XXX
Gospodična ali gospa
dobi opremljeno sobo pri samostojni gospej. Radvanjska 6 II.	3244
Meblirano sobo
oddam boljšemu solidnemu gospodu Vprašati Jože Vošnjakova 21. II. vrata 3.	3255
Stanovanje s kuhinjo, sobo in kabinetom
takoj odstopim onemu, ki mi posodi Din 5.000 proti odplačilu zmerne najemnine. Ponudbe na čevljarsko delavnico C. R. v Dravski 11.	3234
Deklica stara 15 let,
pridna in poštena, Išče službo k otroku In v pomoč gospodinjstvu, k poštenim roditeljem. Ponudbe na upravo pod »Poštena deklica«.	3238
Moške obleke,
površnik srednje velikosti, vse v dobrem stanju prodam. Vp “ati: Cankarjeva ulica št. 1, na dvorišču prvo nadstropje.	3239
Elektroinštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najceneiše Izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul
16.	Velika izbira svetilk, elektroblaga motorjev po konkureučni ceni. XII
Gramofone nooravlla precizno le mehanična delavnica JUSTIN OU STINClč. Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika Izbira naj boljših gramofonov znamke »Columbia« In gramofonskih ploSč. 602
Gojzerce,
nepremočljive ima najceneje v za’0-Ki Brzopotplata. Tattenbachova ul St. 14	  XXXVII
Vzamem
dva gospoda ali dijaka na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Veternika«.	3000
Dijak
učlteljlščnlk,
želi inštruirati učenca meščanske ali osnovne šole. Naslov v upravi lista.
P
Oddam opremljeno sobo
eni osebi, Glavni trg 4, dvorišče, de- __________________________________________________ sno-	'	3236
1 '«■ "	  I	...	  ni.	!	——A. v. *	■' 1	'	1	.	'	•i.i,im.ni>vtiwi	il|	I	>	|	l	I	11111 I 11W ———1	-
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik: FRAN BRO 70VIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA
v Maribom.
Cenena nalivna peresa
za šolo 8 — 14 — 18 — 20 — 50— 60 70 Din. Steklena nalivna peresa 20 Din. Papirnica Novak. Gosposka ul. XXXV
Pisalne in pisarniške potrebščine,
pisemski papir, albume, za amaterje priporoča po najnižjih cenah papirnica in knjigoveznica Novak, Gosposka ulica 9.	XXV
Zelo znižane cene
vsakovrstnih ur, zlatm* ne, srebrnine in optičnih predmetov pri MulavcU« Kralja Petra trg. Popra* 1 vi!a točna z garancijo-Nakup zlata po naJvisJJ ceni.	3123
mm
Amerikanski
izum
autobendn
štedilca
Walter Crltchlow. 1985—P Street. VVheaton. ILL. U. S. A, ie dobila oatent štedilca bencina za vse avtomobile.
Ta iznaidba sloni na izrabi izkušeni, da teče vsak motor vlažnih hladnih večerih lažje, kot sicer. Novi »Fordi« dosežejo do 16 km z enim litrom goriva, stari »Fordi« do 26 km:	vse druge znamke
dosežejo od Vi do % večio kapaciteto. 5 različnih znr>mk od cenc Dolarjev 6.00 do Dolarjev 30.00 nudijo agentom 100%- do 400% dobiček.
Mr. Critchlow nastavila povsod glavne in okrajne agente, ki lahko mesečno zaslužijo Dolarlev 250.00 do Dolarjev 1000.00 Še danes Dišite v angleškem iezlku in zahtevalte prosti vzorec za vpeljavo 3041
Vaše ime: Naslov:	,
Mesto:	.
Dežela:	.
TSOKU-marib o £3
rokavice, pletenine tel vse druge modne P°1 trebščine v modni trgovin*
Anton Paši
(iailbor, Slovenska ul-
S
VEŽE kmo ZELJE
dobite od danes naprej zopet pd
J. SIRK, nas!. IOS. SKAZA
Maribor, SLAVNI TRO, ro'ov*
Koncert
bo v nedeljo, dne 16. novembra
# gostilni To m še v PeW^
Pojedina purana in domačih klojas. — Vstop P