Učiteljski Tovariš ®tanov&Ko politišKo glasilo J- V. C/. — seRclfe s.a Dravsko banovino v LJubljani ■ * ■»■•ff/k/J/l n Upa C11A - VradnCHva b, mprmva > IJmklfaasa, FrmnUikmmtkm altom 6lt. Rokopisov tu vrmiamto. N^frmnklrmUk plscm m tprejemamo. Uhaja vsak Imtrtek. Naročnina latmm Jiesecna P m Myu »JTUsVCIU« = 60 ZHn ta h«>aa<«o «0 Dtn. Člani sakaljs J. U. a. plačajo lisi t članarino. Oglasi po cenika ¡M dogovoru, amnek potmi*. PoJt. č*k. rai. 11.197. Toisfon Sili Vpliv gospodarske krize na naSe šolstvo in učiteljstvo. m. Ukinitev meščanskih Sol in osnovnošolskih razredov. Nobena panoga našega šolstva se ni po vojni tako naglo razvijala in doživela takega razmaha, 'kakor meščanskošolska. Saj pred 1 prevratom nismo mogli niti govoriti o svojih meščanskih šolah. Zakaj tistih par meščan* skih šol, ki so bile na našem teritoriju, prav za prav niso bile naše, ampak nam tuje po duhu in ustroju. Danes pa jih imamo s privatnimi vred že skoraj štirideset. In mnoge izmed njih so postavili in jih opremili njihovi okoliši z velikimi žrtvami, katerih bremena nosijo še danes in jih občutijo vsled gospodarske 'krize bolj, kakor kdajkoli. Ni tu mesto, da bi razpravljal o pomenu meščanskih šol zlasti za tako zvani srednji sloj in njegovo izobrazbo. Njih ustanavljanje in številčni razmah dovolj jasno kažeta, da jih ljudstvo hoče imeti. Hoče jih pa zato, ker jih potrebuje. Življenjski boj za obstanek in napredek našega srednjega stanu je zahteval ustanovitev meščanskih šol, ne pa morda kake kaprice in bahavost krajevnih činiteljev. Pravilno bi bilo, da imej vsak srez svojo meščansko šolo, ki bi naj po svojem ustroju ustrezala gospodarskim potrebam svojega okoliša. Danes krožijo med nami najrazličnejše vesti o ukinitvi meščanskih šol. Navajajo se celo imena. Ravno ta imena pričajo, da bi ne bilo nobenega sitema pri ukinitvi meščanskih šol, če bi jih ukinili tako, kakor krožijo govorice. Iz tega pa sledi, da so te vesti preuranjene in nimajo prave podlage. Saj si ne moremo misliti, da bi oblast postopala pri rešitvi tako važnega vprašanja brez tehtnega preudarka. Kjerkoli imajo meščanske šole dovolj visoko število obiskovalcev tekom zadnjih let, tam bi morale ostati tudi kljub gospodarski krizi. Kjer pa ni zadostnega števila, tam se naj ukinejo. Pri tem je potreba upoštevati tudi to, da se bo število obiska meščanskih šol nižalo ravno vsled gospodarske krize: dasi je na drugi strani pričakovati, da jo bodo posečali iz istega vzroka taki, ki bi sicer šli v srednje šole. Docela zgrešeno bi bilo pa načelo — o katerem se tudi širijo govorice — da bi se naj ukinile meščanske šole v vseh onih krajih, kjer obstojajo kake srednje šole. Nobena srednja šola ne more namreč po svojem da* našnjem ustroju nadomestiti meščanske šole. Prav tako napačno bi bilo stališče pri ukinitvi meščanskih šol, če bi zastopali načelo, da tudi Dravski banovini niso potrebne meščanske šole, ker izhaja n. pr. Vardar-ska prav lahko brez njih. Zjednačenje se mora vršiti navzgor, nikoli pa ne navzdol. Tega principa ne sme prevrniti tudi ne gospodarska kriza. Toliko o meščanskih šolah, dasi ne spadajo neposredno v naš delokrog ter so pokli* cani drugi, da se zavzamejo za njih obstoj, seveda, če je ta obstoj kljub gospodarski krizi upravičen in neobhodno potreben. Pa preidimo k ukinitvi osnovnošolskih razredov. Kriza Z zakonom so bile določene dolžnosti našega izvenšolskega dela, ki ga je narekovala vsakemu vest in je temu delu vtisnil pečat priznanja. Če napravimo bilanco dosedanjega dela, vidimo, da smo na vseh poljih izobrazbe in gospodarstva sodelovali vkljub temu, da nam je ravno v tem oziru dala šola bore malo na* potkov. Vse znanje smo si morali pridobiti sami z lastnim trudom in samoizobraževa-njem. Ni se nam treba sramovati pred drugimi narodi, ne glede našega stremljenja po stro* kovni izpopolnitvi in ne glede našega strem* Ijenja po samoizobrazbi v različnih panogah. Vedno smo imeli dosti idealnih tovarišev, pravih učiteljev. Če upoštevamo dejstva, bo prestalo nespametno pavšalno pričkanje o mladih in starih. Vsak čas ima svoje potrebe in naši starejši tovariši so razumeli dobro časovne potrebe. V kolikor niso doumeli nekateri časa, so bile pogosto krive razmere in tudi protekcijonizem, ki je smrt idealizma. Naši starejši tovariši so ustvarili zanimanje, rekli bi, pravi začetek važnih gospodarskih panog. Pogosto je slonelo vse gospodarsko izobraževalno delo na njihovih ramah. Kje bi tičale še danes razne gospodarske panoge, da ni bilo teh tovarišev. Koliko hujše bi ob* čutili v marsikaterem kraju današnjo krizo. Kriza tudi nam zapoveduje, da ne smemo držati križem rok, ampak moramo pomagati svojemu narodu v stiski. Vsi ukrepi oblasti in gospodarskih društev so brez nas povečini k iluzorni. Preglejte vse odredbe in kako so se izvršile tam, kjer O ukinjenju osnovnih šol samih pri nas namreč ne more biti govora. Saj naše osnovno šolstvo že čuti dovolj posledice gospodarske krize v tem, da vsled nje ne moremo staviti novih šol. poslopij in niti ne razširjati starih, da je število razredov mnogo višje od števila učnih prostorov. Radi tega se mora marsikje vršiti poldnevni pouk. To je povojna »pridobitev«, katere preje nismo poznali in nikakor ne pospešuje vzgoje in pouka, kakor tudi ne zdravja otrok. Že v uvodu sem omenil, da je sedanja gospodarska kriza »vis maior«, ki se ne ozira na že obstoječe norme, ampak gre preko vsega svojo lastno brezobzirno pot. Zato prav lahko računamo s tem, da se v tem, gospodarsko tako kritičnem času, ne bodo otvarjale nove paralelke, pa čeprav razred doseza ali pa še celo preseza zakonito število otrok. Nasprots no: mnoge že obstoječe vzporednice se bodo morale zopet združiti z matičnim razredom, če bo količkaj dopuščalo število otrok in razsežnost učnih prostorov. Tudi pride nedvomno do ukinitve posameznih razredov na naših osnovnih šolah. Te ukinitve ne bodo toliko zadele našega podeželja, kakor predvsem naše gospodarske in kulturne centre, mesta in trge. V teh imajo namreč posamezni razredi včasih tako nizko število učencev ,da materialne žrtve za vzdrževanje lokalov in učnega osobja nikakor niso v skladu z uspehom v takem gospodarskem položaju, kakor ga nam nalaga sedanja kriza. Zakaj vzdrževati učno osebo za n. pr. 12 učencev, ali pa tudi za 20, je v današnji gospodarski krizi luksus, katerega si ne more in tudi ne sme privoščiti nobena država. V kolikor smo bili preje preširoko* grudni, v toliko bomo morali sedaj retirirati. Čas in razmere nas bodo neizprosno prisilile v to. In če smo odkriti, moramo priznati, da so se včasih v službeno zelo ugodnih krajih otvarjali razredi ne toliko radi učenceV, kakor radi učnih oseb, da so dobile mesto, katero jim je prijalo. Iz tega so nastajale naravno posledice, ki so pač morale nastati. Peščica otrok je imela v službeno udobnih krajih reden pouk, med tem, ko ga je imela množica tam zunaj v službeno težjih 'krajih le neredno, ali pa sploh ne. Da to ni bilo in tudi ni pravilno, še manj pa pravično, leži na dlani. V sedanji izredni dobi pa se moramo prav vsi zavedati sledečega: Gospodarska kriza zahteva neizprosno svojih žrtev, velikih in občutnih žrtev tako od posameznikov, k a* kor od vseh stanov in slojev. Vse te žrtve bomo doprinesli z mirno vestjo, ako imamo zavest, da so neobhodno potrebne in pa, da so pravično in sorazmerno porazdeljene na vse panoge in na vse sloje. Zakaj zavest, da nosimo težko breme vsi, da teži vse enako, vzbuja pogum in voljo krepko premagati naloženo pezo. Ob zavesti, da tišči le nekatere, vzbuja malodušje in občutek, da je breme stokrat težje kakor je v resnici. —ski. In mi. je posegel vmes učitelj, in tam. kjer je stal ob strani. Žal, so tudi taki med nami, ki vidijo v tem delu samo novo breme. Breme je res, toda novo samo za nekatere, nepotrebno za one, ki jih je zajela malomeščanska misel* nost in jim je mir lastnega jaza višek ideala, ker stoje previsoko, da bi opravljali zastonj-karsko delo za svojega bližnjega. Če je pa to novo breme tako, da bi se mu smel izogniti učitelj, ki hoče biti res učitelj, bi bilo dobro, da si ga malo bolj ogledamo. Poglejmo malo nazaj, kakšni smo zlezli v službe. Življenje smo poznali le iz mesta in iz knjig — lepo, romantično življenje. Teorije smo imeli precejšnjo merico, prakse pa nič, ker ni bilav potrebna za red. Pa smo prišli taki vsevedneži na deželo in smo bili, če resno preudarimo, pravi nevedni otroci. Vsake stroke smo znali ravno toliko, da je bilo neuporabljivo za resno delo. Vprašati smo se morali, kaj pa prav za prav znamo, s čimer bi mogli koristiti narodu, saj zato smo menda tu. Ravno dežela pa zahteva največ od vsakega, saj je kmetski poklic naj* težji poklic. Marsikomu izmed nas bi pametna glava odpovedala, če bi ga postavil na kmetijo. Ko smo prišli v šolo, smo vanjo zanesli mesto. Ubogi otroci! Namesto da bi jih vodili po njihovem domu, okoli domače hiše, po domačem polju in po domači okolici, pa smo jih hoteli dvigniti in prosvetiti, zato smo jih vodili po naših potih. Lepa so bila včasih, a ogrela jih niso, povečini nam niso mogli slediti. Kje neki. Saj jih to ni zanimalo. Pogosto so bolj sledili muham na stropu kot nam. Bili so v tujem miljeju. 'In kako naj se vanj vživi ubogi otrok, ko se učitelj ne more v njegovega. Trgali smo ga iz rodne grude. Otrok je postal polmeščan. Dom je moral poseči v pošolski dobi vmes, da ga je pritegnil zopet h grudi. Spoštovanje do dela je umrlo. Resnica je, da se pri nas ne spoštuje delo. Le vprašajte otroke, kdo je gospod in kdo gospa. Ker nismo umeli stremljenja kmeta, ga nismo doumeli; če smo ga pa, nam je s ponosom kazal Vvoje drevje, polje, hlev in nam zaupal. Če ga nismo doumeli, se on pač ni mogel zanimati za naš svet, kot se kmetski otrok ne zanima za nekatere mestne igrače. S samimi lepimi besedami pa ne pri* demo nikjer daleč. Saj tudi nas ne ogrejejo gole, pa naj bodo še tako lepe besede. Marsikdo ni pogledal, koliko lepot je skritih po naših kmetskih hišah. Koliko lepih navad in običajev, notranje dobrote je v teh na videz trdih ljudeh! Dokler jih ne spoznaš, vidiš le napake, ki jih vidi navadno površni meščan v kmetu. Le poglejmo kmečkega otroka, kako je okreten, če se čuti samega, pa kako jc neroden, če čuti bližino tujca. Ne prezrimo grenkobe, ki se pretaka v teh časih po kmečkih hišah. Poglej, kako se vsled skrbi množijo gube na obrazu gospo* dinj, kako upogiba teža časa gospodarje. Če smo na svojem mestu, bomo pomagali. Z mestno navlako jim ne moremo koristiti, kot bi nam nihče ne pomagal, če bi nas vtaknil v salon in vzbudil v nas še večje potrebe, ki jim ne moremo zadostiti. To, kar ima ljudstvo, je nastalo iz njih samih, je vzniknilo iz narodne duše. Mestna navlaka, ki se pogosto košati pri nas, kazi kmečke hiše, je pogin prave domačnosti in ruin naših kmetskih domov. V gostilnah ne bomo spoznali kmečkega življenja in ne pravih kmečkih potreb. Gostilna je najbolj nevaren kraj za nas. Bratenje po gostilnah z lokalnimi faktorji nas ne bo približalo tem, ampak spravilo podnje. Mi smo za vse občane in ne za nekatere. Teh par bo izrabilo našo slabost, čim se jim bo nudila prilika. Tovarišicam bi rad pokazal naše otroke in delo, ki jih čaka. Na vasi je danes toliko slabokrvnih otrok, da človeka objame groza. Je li to potrebno. Bože moj, to so tudi naši otroci, up naše bodočnosti, podmladek našega naroda. Od napačne prehrane in napačne nege so taki. Kdor zna vzgojiti gospodinje v po* šolski dobi v gospodinjsko-nadaljevalni šoli, je s tem stvoril podlago za vzgojo bodočih otrok v predšolski dobi. Ozrimo se po oknih, po sadovnjakih, po polju in po gospodarskih poslopjih. Tu se piše naša prava kvalifikacija. To vse je most med kmetom in med nami. Če ne zgradimo tega mostu, škoda, da smo tu, ker bomo zapustili le slabe spomine nase. Težko breme je to delo za narod in za nekatere tako nepotrebno, da izprašujejo celo tujce in jih s svojo netaktnostjo vmešavajo v naše notranje zadeve, ki so le naše in to pri pedagoških predavanjih. Ti nam bodo povedali na fin način, da tam ni zapovedano izvenšolsko delo, pač pa delajo, ker smatrajo za potrebno, ker so učitelji naroda. Govoril sem že z več tujimi tovariši in nadzorniki, a se ni še nikoli nihče spozabil, da bi odkril zaveso tam, kjer ni vse v redu. Šele po okoliščinah sem zvedel marsikaj, o čemer bi mi vpili precej glasno. To so pač njihove interne zadeve. Opazoval sem tovariše v raznih krajih tujine. Njihova narodna zavednost je tako močna, da ne bodo tujcu nikoli izdali lastnih hib. Tudi uvodne besede pri pedagoškem tednu so dobro pokazale to. Tudi pri političnih prepirih ne pozabijo drugod, da so najprej pripadniki svoje nacije. Če bi videli enkrat njihove narodne prireditve, nikoli bi jih ne pozabili več. Kako pa je z njihovim izvenšolskim de* lom? Kjer najdejo priliko, jo porabijo. V mestih igrajo tovariši precejšno vlogo. Na deželi so duša vseh mogočih društev, zadrug in prireditev. Vse to smatrajo za samo po sebi umevno, zato se ne ustrašijo žrtvovati prostega časa ne v delavnikih in ne ob nedeljah. Ako greš po svetu, kaj kmalu opaziš, kakšen je učitelj. Poglejmo zato v našo sosedo Avstrijo. Tu opazimo veliko raznolič-nost. Primerjajmo Štajersko, Spodnjo in Zgornjo Avstrijo s Salzburško, Tirolsko in Predarelsko. V prvih treh deželah je bilo učiteljstvo bolj izobraženo, bilo je najbolj pridno in najbolje plačano. Vse to se odraža na vsem gospodarstvu. V alpskih deželah je bilo učiteljstvo manj izobraženo in tudi slab* še plačano, zato najdemo povsem drugo sliko razven v nekaterih dolinah. Ako pogledamo šolska poslopja in delo v šoli tu in tam, zopet močna razlika. Tudi v alpskih predelih dela učiteljstvo pridno, a v glavnem pri strelskih in drugih društvih z ozirom na krajevne potrebe. V gospodarskem delovanju zaostajajo za tovariši v najprej imenovanih deželah. Glede sadjarstva sem dobil nekoč tak odgovor, kot je pri nas razširjen med preprostimi ljudmi. Poglejte učitelja v Nemčiji, kaj pomeni tam. Brez idealnega dela bi ne bil nikoli to kar je. Ugled si je priboril le z delom. Najvišje osebe v Nemčiji priznajo važnost uči-teljstva. Škoda, da ni nekaj knjig o življenju nemškega učitelja prevedenih v slovenščino, da bi se pokazala še druga stran učitelja, kot smo jo navajeni čuti. Učitelji v severnih državah uživajo povsod ugled. Italijanski učitelj ne igra nobene po* membne vloge vsled predizobrazbe. O ugledu bolgarskega učitelja smo že čitali. Enako ostro kot mi drugod, opazuje tujec nas. Vse ga zanima in vse vidi. Ostro opazi stvari, ki jih mi ne opazimo. Ko sem se nekoč pripeljal iz Avstrije, je bila v istem kupeju Švicarka. Napeto je pričakovala, kakšna je naša pokrajina. Omenil sem ji, da se k nam ne izteka bogastvo iz vsega sveta kot v Švico in da smo šele nekaj let sami svoji gospodarji. Naravne lepote so ji zelo ugajale. Ženska se pa zanima še za drugo. Ko smo se vozili ob Jesenicah, že mi je izstar vila pomanjkljivosti, ki jih je opazila. Moški niso ravno tako natančni. 0 naših ljudeh so se glede njihove pridnosti pohvalno izražali. Opazili pa so tudi oni nedostatke, posebno glede površnosti gojenja sadnega drevja se niso mogli načuditi. Zdi se mi, da ne smemo biti ravnodušni, kako nas presoja objektiven tujec, ker smo mi ne samo člani naroda, ampak njegovi uči* telji, zato zadene vsak udarec dvakratno ravno naš ugled in naš narodni ponos. Mi vsi in vsak posameznik je soodgovoren za to, kakšen je naš narod. Iz tega razloga moramo grajati čudne slike na mnogih večrazrednicah, kjer gledajo mirno in zavistno tovariši, kako sloni na ramah enega samega tovariša gospodarsko in kulturno življenje. Začetnik res ne more in pa tudi ne sme veliko delati izven šole, temveč na sebi, da izpopolni svoje znanje, spozna razmere in potrebe ljudstva. Pri vsakem drugem, ki bi lahko delal, pa ne mara, je neodpustljiv greh, ker ne škodi le sebi, ampak vsemu stanu. Besednikov je dosti, delavcev manj in besedniki navadno niso delavci, vsaj dobri ne. Sedaj, ko gloda skrb vse gospodarje in gospodinje, je naš kmet dostopen kot še ni* koli. Sedaj je najlepša prilika za delo in sicer za temeljito. Vsako polovičarstvo škoduje. Če ne bomo pomagali kmetu v stiski, kako moremo sploh zahtevati' od njega, da bo spoznal v nas svojega prijatelja in da nas bo spoštoval. Če mu ne bomo pomagali, se ne smemo čuditi, če bo proti nam. Od našega dela bo črpala moč tudi organizacija. Ne bo pa mogla ščititi onih, ki ne skrbe za naš in njen ugled in ki škodujejo sebi in s tem vsemu stanu. Delo, smotreno in gospodarsko delo naj bo merodajno pri namestitvah, ne pa razne intervencije in zveze. Ako se bo presojalo iz tega vidika, bo prišel vsak na mesto, za katero ima sposobnosti in bo lahko koristil svo* jemu narodu. Z delom bomo iztrgali orožje onim, ki se vmešavajo v naše zadeve na škodo našega ugleda, šole in napredka. Znižanje draginjskih in družinskih doklad. S 1. aprilom stopi v veljavo uredba o zni* žanju draginjskih in rodbinskih doklad za vse državne nameščence. Znižanje vseh doklad je v zvezi z znižanjem državnega pro* računa. Znižanje doklad znaša 5 do 11 odstotkov skupnih prejeirikov ter je diferencirano v dveh smereh. Na eni strani je izvedena diferenciacija po činu tako, da se za večji odstotek znižajo prejemki višjih uradnikov, za manjši odstotek pa prejemki nižjih državnih uslužbencev. Na drugi strani je izvedena diferenciacija po draginjskem razredu. Prejemki učiteljstva po 1. aprilu so razvidni iz priložene tabele: ca S3 ca ■ cd 'c a m Plača s periodičnimi poviški Osebna dra-ginjska do-klada po razr. 0 <0 ČL 1 2 3 4 o. I. II. III. V. — 1450 1550 1650 1750 — 80C 650 400 30C VI. — 1150 1250 1350 1450 — 650 700 450 350 VII. — 910 970 1030 1090 1150 500 750 500 40C VIII. — 730 790 850 910 — 400 775 525 425 IX. — 575 625 675 730 — 300 775 525 425 X. — 475 525 575 — — 200 775 525 425 Draginjsiki razred obsega gradbeni okoliš kraja, v katerem je državni nameščenec nastavljen. Uslužbencem, ki so začasno zaposleni izven kraja svoje stalne namestitve, pripadajo draginjske doklade onega draginj* skega razreda, v katerem so nameščeni. Če sta mož in žena v državni službi, imata vsak zase pravico na polno draginjsko doklado, ne glede na to, ali stanujeta v istem kraju ali ne. Rodbinska doklada za ženo in otroka znaša po 140 Din mesečno ter pripada za za» konito ženo in vsako v zakonu rojeno ali pozakonjcno dete. Rodbinska doklada za ženo ne pripada, ako je žena aktivna ali upokojena državna, banovinska ali občinska usluž» benka, ali če je žena v službi države, banovine ali občine 'kot dnevničarka ali pa kot honorarna ali pogodbena uslužbenka. Prav tako ne pritiče rodbinska doklada za ženo, če živi žena od svojega premoženja, ali če ima privatno službo ali kako samostojno pridobitno delo katerekoli vrste, ki ji donaša mesečno nad 200 Din čistega dohodka. Tudi ne gre draginjska doklada za ženo, če živi žena ločeno od moža ne glede na to, ali je zakon sodno ločen ali ne. Če sta oče in mati v državni službi, pripada draginjska doklada za otroke očetu. Če pa je mati v državni službi, oče pa zasebni uslužbenec, potem ne pritiče draginjska doklada za otroka. Naposled ne pritiče draginj» ska doklada za otroka, ki je dopolnil 16. leto starosti ali če ima otrok nad 200 Din mesec* nih dohodkov ali če je brezplačno v državnem, banovinskem ali občinskem zavodu. Člen 9. Izjemoma pripada rodbinska draginjska doklada za otroka tudi po dovršnem 16. letu: 1. Za hčer, ki vodi svojemu vdovelemu očetu gospodinjstvo, do možitve, a najdalje do polnoletnosti. 2. Za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za delo. 3. Za otroka, kateri se šola v tu- ali inozemstvu, v javnih ali priznanih privatnih splošnih ali strokovnih šolah, in to samo za čas, v katerem ga nadrejena šolska uprava vodi kot rednega učenca, a najdalje do 23. leta, izvzemši ako se pred tem časom poroči ali stopi na odsluženje kaderskega roka. 4. Obiskovanje večernih in začasnih tečajev se ne smatra kot šolanje za pravico do rodbinske draginjske doklade za otroka. Člen 15. Uradniku, ki ne predloži prijave za rodbinsko doklado v roku 90 dni od dneva pridobljene pravice do rodbinske doklade, pri» pada rodbinska doklada od prvega dne pri» hodnjega meseca od dne, ko je predložil prijavo. SploSne vesti. — Prihodnja številka Učiteljskega Tova= riša izide po praznikih. — Seja glavnega odbora JUU v Beogradu. V dneh 17. in 18. marca t. 1. bo v domu Jugo-slovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu seja glavnega odbora JUU. Na njej bo poročal predsednik g. Rašič o položaju in or» ganizaciji, predsedniki sekcij pa bodo poročali o delu v sekcijah. Razpravljalo se bo tudi o novem poslovniku. Iz sekcije za Dravsko banovino odpotujejo v Beograd predsednik !Ivan Dimnik in člani Anton Hren, Josip Ko-bal in Dušan Šestan. — Odlikovanje. Predsednik ČSR T. G. Masaryk je odlikoval tov. Staneta Sveteta, šolskega upravitelja v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku, s kolajno Belega leva I. stopnje za zasluge na izvenšolskem prosvetnem polju. Dne 10. marca je izročil odlikovancu odlikovanje gen. konzul ČSR v Ljubljani g. ing. Jo» sip Ševčik. — Tovariši obrtnonadaljevalnih šol! V tekočem tednu sem razposlal vsem tovari» šem(icam), ki so se mi prijavili za ekskurzijo na Čehoslovaško, okrožnico. Ako je kdo po- motoma ni dobil, jo naj reklamira pri podpisanem. Sestanek čehoslovaških ekdkurzistov se bo vršil na Veliki četrtek ob 'Ali. uri v Ljubljani v sobi za odseke pri JUU — Frančiškanska ulica 6/1. — Tovariški pozdrav. — Lojze Hofbauer, učitelj v Hrastniku. — Prosimo vse šole, ki še niso plačale Levstikove pesmarice »Mladini«, da to čim prej store! — Zahvala. Učiteljski pevski zbor se iskreno zahvaljuje tovarišici Heleni Franketo-vi, učiteljici v Ljubljani, za požrtvovalno zbi» ranje prispevkov namesto vstopnine za pred-pustno prireditev UPZ v znesku 610 Din. Da bi le našla mnogo posnemovalcev! — Poziv na članstvo Učit. društva za srez Dol. Lendava. Na predzadnji odborovi seji je bilo ugotovljeno, da dolguje večina članov za letošnje šol. leto skoro vso članarino. Zato prosimo članstvo, da zadosti do 1. maja 1932 vsem svojim obveznostim napram društvu, ljublj. sekciji in naši beogr. centrali in sicer tudi za meseca maj in juni 1932. Odbor. Krojno učilišče Ljubljana, šmartinska cesta St. 24 (kavarna »Viadukt", preje Mestni trg 5) izdeluje kroje po meri in sliki. Zunanjim tudi poštnoobratno! Za gg. učiteljice je za časa počitnic posebni krojni tečaj. Prijave je poslati že sedaj. — Kaj vse napravi šola. V Meksiki je bilo 1. 1929. 2488 sreskih in 4032 državnih šol. Od 4032 državnih šol jih je 3890 prirejalo redna tedenska predavanja za narod, 3895 jih je agilno delovalo na higienskem in zdravstve» nem polju, učitelji iz 3425 šol so cepili vse prebivalce svoje občine, 3142 šol je ustanovilo zadruge in kmetijske razstave, 784 občin je na inicijativo šol započelo graditi pota, 372 šol je napeljalo v vasi pitno vodo, 354 jih je ustanovilo v vasi pošto, 141 jih je instaliralo telefon, brzojav in radio (80), 152 jih je usta» novilo javne knjižnice, 854 šol je zgradilo kopališča, ki služijo vsem prebivalcem, 3943 jih je izvolilo posebne vzgojevalne odbore, 1853 šol je osnovalo posebne komitete za otroško zaščito, 1262 jih je ustanovilo izobraževalna društva za odrasle, 3321 šol ima posebna polja za obdelovanje, 2874 jih je uredilo vrtove za zelenjavo, 2459 se jih bavi z živinorejo in 786 s čebelarstvom, 1551 jih goji golobe, 589 svinje in 522 jih goji druge domače živali. — 379 šol je uredilo dečja igrišča, 3192 jih je priredilo zemljišče za atletiko, 750 šol ima klube izvid» nikov, 3735 šol ima narodno zastavo. 1874 šol je postavilo odre na prostem in 837 jih ima krajevne šolske muzeje. — Posnemajmo Zagreb! Na zagrebških dekliških osnovnih šolah je udomačena lepa navada, ki bi jo prav lahko vpeljaji vsaj po naših mestnih šolah. Od 3. razreda dalje si morajo narediti deklice dve letni oblekci, okrašeni z narodno ornamentiko. Ena obleka je narejena po skupnem vzorcu, ki ga dela ves razred, druga pa je okrašena poljubno. To je lepo in praktično. Pridejo prilike slovesno» sti, proslave in cerkvene svečanosti. Vsak raz» red ima svoje enotne obleke, kar izgleda zelo lepo na zunaj in razlika med bogatimi in manj premožnimi izgine popolnoma. Oblekci se ločijo med seboj kvečjemu po izvršbi, ki je ali bolj točna, ali pa bolj površna. — Za takšno obleko se jemlje 1 in pol metra kakšne umetne svile, ki stane 15 Din meter. Potem se potrebuje še nekaj prejice tako, da znašajo stroški za takšno obleko kakšnih 40 Din. Toliko pa bi že premogla tudi manj premožna hiša. Vzorce se kopira v šoli in tudi skroji se lahko obleko v šoli, ali pa doma. Poskusimo, mogoče bo pa le šlo! — B. R. — Anton Lajovic »Na zapadu nič no» vega.« — Jutro — 13. III. 1932. Zdi se mi potrebno opozoriti ravno učiteljstvo na ta kulturno političen članek, ki v resnici bazira na sodobnih naših kulturnih odnošajih do »prosvitljenega zapada« in »balkanskega vzhoda«. — Mnogo je novega na vzhodu, mnogo zdravega, mnogo narodnega in največ našega. Tja naj segajo naši pogledi, iz one zakladnice črpajmo. To je v prvi vrsti dolžnost nas, jugoslovenslkih učiteljev. Vzgojiti moramo tako mladino, ki bo orijentirana na vzhod. Za sedanjost je pa markantno, da je vzhod balkanski: enoličen, sentimentalno pobožnjaški — nezanimiv. Zapad pa sodobno razgiban z zamorskimi »šlagerji«, velikanskimi tanki, detdktivskimi romani, patrijarhalnimi osebami iz nepozabnih tradicij. Težka je pot onih, ki pripravljajo orijentacijo na vzhod! — čo. — BOLNIŠKO ZAVAROVANJE DRŽAVNIH IN BANOVINSKIH USLUŽBENCEV. 5. marca je imelo Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev za Dravsko banovino v Ljubljani svoj II. redni občni zbor. Zborovanje, ki je poteklo v najlepši slogi, je pokazalo, kako važna in potrebna je ta institucija za drž. uslužbence. Društvo je štelo zadnjega decembra 1931 v posmrtnem skladu 1056, v bolniškem pa 705 članov. Z ozirom na različno resortno pripadnost članov je bil sprejet predlog za izpremembo naslova. Društvo se imenuje sedaj: Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev za Dravsko banovino. Iz blagajniškega poročila posnemamo: Društvena čista imovina dne 31. decembra 1931 je znašala Din 149.956"23. V bolniškem sklachi" je bilo vplačano Din 68.394"—, izplačano pa Din 54.643'04 in to na zdravniških honorarjih, za dobavo zdravil, na raznih podporah za višinska zdravljenja, na podporah družinam in rekonvalescentom ter na povračilih stroškov članom za zdravljenje, ki se niso mogli poslužiti skladnih ustanov. Bojazen, ki se je izražala početkoma iz raznih strani, da ne bo mogel sklad uspevati zaradi nizkih prispevkov, se je izkazala za neutemeljeno. Z odobravanjem je bil sprejet predlog odbora za znižanje prispevkov za otroke do 15. leta od mesečnih 10 Din na 5 Din. I. redni občni zbor je predvideval pomoč onim članom, ki rabijo za nabavo obutev, oblačil in življenjskih potrebščin etc. sred» stev, tla jim sme odbor v okviru zadevnega kredita dovoljevati kratkoročni kredit proti zadostnemu jamstvu. Na tej podlagi je bilo dovoljenih posojil do 31. decembra 1931 Din 83.834—, Dubijoz ni. Sprejet je bil pravilnik bolniškega sklada za leto 1932., ki je v bistvu enak onemu iz 1. 1931., t. j. varovan je interes celote tako kot posameznika. Društvo je pridobilo večino zdravnikov v Dravski banovini za zdravljenje članov v okviru sklada. Omenimo naj, da šteje sklad samo v Ljubljani 32 zdravnikov, ki so enako podeželskim članom na razpolago. Pravilnik kakor tudi seznama zdravnikov in poverjenikov za izdajanje nakaznic za zdravnike in lekarne po krajih se bo v kratkem dostavilo članom. Opozarjamo, da je po sklepu občnega zbora otvorjen do 31. maja t. 1. ugodnostni rok za olajšani pristop k društvu, t. j. proti znižani pristopnini 40 Din za odrasle in 10 Din za otroke do 21. leta. Pristopi lahko vsak državni ali banovin» ski uslužbenec z rodbino in svojci, v kolikor žive v skupnem gospodinjstvu, do 55. leta starosti. Za informacije se obrača direktno na društvo. Priložiti je znamke za odgovor. Poročilo prinašamo, ker je že precejšnje število tovarišic in tovarišev z rodbinami včla» njeno v tem društvu. Osebne zadeve. —i Premeščeni so: Čeh Branimir iz Do» kležovja v Frani; Dic Elza iz Dev. Mar. v Brezju v Dolgo vas; Dežman Alojzij iz Ve» likega Podloga v Gotenico; Tonja-Zavodnik Ana iz Jesenic v Moste pri Ljubljani; Koželj Marija iz Kramarovca k Sv. Benediktu v Slov. Goricah; Nahtigal Marija iz Sv. Jurija v Slov. Goricah v Domanjšovce; Mašat Ludvik iz Luča v Tvrdkovo; Omahen-Beber Justina iz Beltince v v Planino pri Sevnici; Ju-traž Dora iz Sinjega vrha v Ljubečno; Razin» ger Ladislav iz Ljubnega na Koroško Belo; Jurše Evlalija iz Planine pri Sevnici k Sv. Miklavžu; Šprager-Irgolič Roza od Sv. Miklavža v Beltince; Svetina Vladimir iz Dragatuša na Brdo; Banko Marija od Velike nedelje na Ko» roško Belo; šušteršič Olga iz Kočevske reke v Faro vas; Orač Olga iz Kočevske reke v Faro vas; Laznik Celestina iz Senovega v Zg. Pol» skavo; Šumi Gabrijela iz Tomišlja v Šmartno pri Kranju; Kocijančič Vida iz Bohinjske Srednje vasi v Reteče; Ponikvar Stanislav iz Sv. Gore v Zagorje; Kunst Ela iz Veržeja v Bogojino: Benkovič Elizabeta iz Bogojine v Veržej; Trobiš Štefan od Sv. Barbare v Halozah v Komendo; Nagode Katarina iz Pri-hovc v Marenberg; Jarc-Mohorko Albina iz Keblja v Čadram; Senica Alojzija iz Lokavca v Tepanje; Rajner Meta iz Tepanj v Lokavec; Kravarič-Stojan Slavica iz Polja v Sv. Peter pod Sv. Gorami; Završnik iz Dobove v Mengeš; Marok Marija iz Mengša v Šmartno pod Šmarno goro; Izlakar Olga iz Vuhreda v Trbovlje; Šlibar Anton iz Zagorja na Sv. Go» ro; Golobic Peter iz Jesenic na Primskovo; Bizjak Evgenija od Sv. Ane v Slov. Goricah v Veliki trn; Berce Alojzij iz Špitaliča k Sv. Jakobu ob Savi; Berce-Plenik Katarina iz Špitaliča k Sv. Jakobu ob Savi; Pogačar Andrej iz Kamnika v Dobovo; Križ Otilija iz Dol. Lendave v Grosuplje; Kokot Ljudevit iz Žab-nice v Dobovo; Pečnik»Kuglič Marija iz Dobove v Brežice. 1 —i Imenovana sta po odslužitvi kadrske* ga roka: Košutnik Roman k Sv. Barbari in Jereb Bogomir v Rajhenburg. Učiteljski pravnik. § Še enkrat: »Napredovanja po novem U. Ž.« — Že večkrat smo poudarjali pod tem naslovom, da je merodajen edino le datum napredovanja v zadnjo skupino po ur. zakonu iz leta 1923. za napredovanja po skupinah in period, poviških, ne pa službena doba, ki pri» de v poštev po predpisih U. Z. iz leta 1931. samo pri odmeri pokojnine. — To objavljamo v znanje onim tovarišem (icam), ki so prezrli zadevna prejšnja pojasnila-navodila. Naša gospodarska organizacija. —g Udeležence obč. zbora Učit. doma v Mariboru opozarjamo, da je sklican nameno» ma za 9. uro, da se zamore faktično začeti ob 10. uri, kakor zahtevajo pravila. Ob 9. uri namreč ni pričakovati sklepčnosti pri tolikem številu članstva. Vrši se v četrtek, dne 24. marca v dvorani Nabavljalne zadruge na Ro-tovškem trgu v Mariboru. Vsaj ona društva, ki so korporativno včlanjena, naj bi poslala na občni zbor svoje zastopnike. Sicer pa se vrši ob takem času. da bo marsikomu mogoče se ga udeležiti brez večjih žrtev. —g Učiteljskemu domu v Mariboru je darovala znana tvrdka Karo čevljev Ivan Ro» glič v Mariboru znesek 200 Din. To je edina tvrdka, ki že ndkaj let redno podpira Učiteljski dom. Znano in solidno tvrdko ve ceniti zato tudi učiteljstvo in krije pri njej svoje potrebščine. —g Učiteljska Gospodarska Poslovalnica prosi vse naročnike, da se pri naročilih poslu» žujejo običajnih naročilnih listov in iste po- LISTEK Jankovič Janko: Poljaki in njihove šole v Franciji. (Anderny.) Industrijski kraj Anderny leži kakih 60 km severno od Metza. Tu je zaposlenih v železnem rudniku 707 delavcev: 1 Španec, 1 Rus, 1 Avstrijec, 2 Nemca, 2 Luksemburža» na, 3 Belgijci, 10 Čehoslovakov, 68 Francozov, 83 Slovencev, 119 Italijanov in 417 Poljakov. Zadnjih jc torej skoro 60 %. Poljska država ima po pogodbi pravico do lastnih šol v Franciji, ako jc kje nad 60 otrok. Vendar morajo otroci najprej redno posečati francoske šole; prosti čas pa smejo porabiti za se. Vsak četrtek so prosti. Ta dan, v nedeljo in nekatere popoldneve gredo v poljsko šolo. Da bi dobil nekaj podatkov o poljskih šlah, sem obiskal tuk. poljskega učitelja g. Vysockija Konstantina, ki me je prijazno sprejel in mi povedal sledeče: Od kdaj je v Andernv poljska šola? »Že 6 let. Jaz poučujem tu 4 leta. Ustanovil jc šolo 2 leti preden sem jaz prišel sem g, Keron. Za njim je poučeval tu g. Wysko» viak. katerega naslednik sem jaz.« Ali učite vsak dan? Kje? »Rad bi vsak dan, a ni mogoče, ker bi bili otroci preveč obremenjeni. Štirikrat na teden imamo pouk v prostorih poljske kantine. Prostor seveda ni bogve kako prikladen. Prvotno smo učili v tuk. francoski šoli. česar pa lokalne oblasti ne dovolijo več, odkar je prišlo med njimi in ravnateljstvom rudnika do spora.« — Kantina je veliko poslopje, ki ima do 100 sob, kjer stanujejo neporočeni delavci. V poslop ju je tudi društvena dvorana in obed-nica za delavce. Vse bi bilo dobro, ako bi tudi gostilne ne bilo. Alkoholne pijače pa mo» tijo delavce, ti pa šolo in kulturno delo v društveni dvorani. — Ali hodijo otroci redno v šolo? »Sem zadovoljen. 90 % je prav rednih. To je kot povsod odvisno od staršev. Sem pa glede tega zelo strog. Otroka, ki mi trikrat neopravičeno izostane, izključim. Tega radikalnega sredstva se silno boje.« Kako vzgajajo starši otroke? »Premalo so narodno zavedni. Otroci govore med seboj najraje francoski. Starši bi morali v tem oziru več storiti in paziti, da občujejo otroci med seboj poljski. Sama za» hteva pa še ne zadostuje. Koliko prostega časa imajo očetje, saj delajo le 4 dni v tednu po 8 ur! Ako bi svoj prosti čas preživeli doma namesto v zatohlih gostilnah, se zabavali in pogovarjali z otroki, jim pripovedovali pravljice in jih navduševali za našo lepo domovino, o potem bi bilo pač drugače ...« Staremu poljskemu narodnjaku so stopile solze v oči. Premagal sem se in ga vprašal dalje: Koliko otrok gladko čita in dobro piše poljski? »Kakih 40 % bi lahko štel med odličnjake: v splošnem pa znajo razen najmanjših vsi citati in pisati.« Kakšna je Vaša metoda poučevanja? »V moji šoli sc bolj zabavamo kakor učimo. Kako bi drugače? Otroci ne ljubijo dolgočasnega »pridiganja«, zlasti ne potem, ko pre» sede po 5 do 6 ur v francoskih šolah. Povest in petje jim ugaja; na to dvoje moram obesiti vse drugo. Kot učitelj boste razumeli, da to ni vedno lahko. Treba je priprave kot povsod. V glavnem se trudim, da bi vzgojil dobre poljske državljane.« Katere predmete učite? Poljščino, zgodovino in zemljepis naše države in petje. Dotaknem se tu pa tam hi-gijene in drugih predmetov. Seveda predme» tov ne ločim strogo, ampak učim priložnostno.« Ali bi mi hoteli kaj povedati o poljskih šolah v okolici? »Kar vem, prav rad. V Tucquegnieux ni poljske šole, v Mancieulles tudi ne, ker je premalo otrok, v Aumetzu smo pa doživeli zadnji čas nekaj žalostnega. Povedal Vam bom, ali pisati o tem ni treba.« Zahvalil sem ga. Krepko sva si stisnila desnici. Oba sva čutila pri tem, da naju nekaj veže, da imava nekaj skupnega, da »si» nova Slave sva . ..« Svečana akademija v Mostah pri Ljubljani. V soboto 5. marca t. 1. se je vršila v šolski telovadnici svečana akademija v spomin petindvajsetletnice smrti S. Gregorčiča in v prid dcci brezposelnih v Mostah. Akademijo je priredil P. R. K. z učiteljskim zborom in otroki moščanske šole pod vodstvom svojega upravitelja g. Janka Grada. Akademija je obsegala sledeči program: 1. Godba; 2. S. Gregorčič, slavnostni govor g. učitelja Fr. Erjavca; 3. Gregorčič-Kogoj: Mladinska, šolski mladin» ski pev. zbor; 4. Gregorčič: Soči, učenec A. Novinc; 5. Gregorčie-Bartel: Domovini, šolski mladinski pev. zbor; 6. Gregorčič»Nedved: Pogled v nedolžno oko, sopran solo ga. učiteljica Z. Rakova; 7. Gregorčič: Veseli pastir, dekl. učenec Frluga D.; 8. Gregorčič»Dev: Njega ni, sopran solo, ga. učiteljica Z. Rakova; 9. Gregorčič: Rabeljsko jezero, rec. učenke Z. Guštin s spremljevanjcm klavirja; 10. Gregorčič-* * *: Zjasni zvezde mu temne, mešani zbor šol. otrok in učit. zbora: 11. Gregorčič: Siromak, deklamacija učcnca Gela V.; 12. Gre» gorčič-Nedved: Nazaj v planinski raj, mešani zbor šol. otrok in učit. zbora. Zbori pod vodstvom gg. šol. upravitelja Grada in uči» telja L. Požarja. Vseh 12 točk pestrega, zanimivega in res vzornega programa je bilo podanih v dovršeni obliki. 2urni program je bila nekaka bogata revija dela moščanskega učiteljstva, ki se udejstvuje res marljivo na vseh poljih. S to prireditvijo se je pa kot prvo, na inicija» tivo svojega tovariša upravitelja oddolžilo spominu našega velikega pesnika in pomagalo v bedi zaupani ji mladini s težkimi tisočaki. Strmel sem nad zanimanjem, resnostjo in za-dovoljnostjo publike. Z zadovoljstvom so odhajali starši od le prireditve svesti si, da je njihova mladina v dobrih rokah, t. j. v takih, ki so vedno pripravljene žrtvovati vse za dobrobit in izobrazbo otrok. Upravitelj tov. Janko Grad in učiteljstvo jc resno pokazalo, kako moramo pomagati in vsestransko delati takrat, ko nas otrok potrebuje tudi za svoj želodček! Tako je prav! Vzornim kulturnim delavcem iskrene čestitke! Želeti je le, da najdejo tudi po drugih šolah dosti posnemovalcev. Ne čakajmo na pomoč, ki ne more priti! Pomagajmo, kakor in koli» kor moremo, pa bo »kriza« kmalu »krizica«! —io—. Kadar pridete v Ljubljano z mislijo, da si nabavite dober aparat za šolski radio ali tudi zase, ne pozabite obiskati našega prodajnega oddelka. Pri nas dobite največjo izbiro aparatov na baterije, na izmenični in istosmerni tok vseh napetosti. Nizke cene in ugodni plačilni pogojil RADIO TELEFON 31-90 LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 5 šiljajo v dvojniku, da nam s tem prihranijo zamudno prepisovanje naročil. Kjer naročil-nih blokov nimate, pišite z dopisnico ponje. Prosimo ponovno vsa šolska upravitelj-stva in krajevne šolske odbore, da naročajo vse šolske in druge potrebščine (radio-aparate, domače lekarne, uradne pečate itd.) potom UGP ter tako podpirajo zidanje naših domov. Imejte vedno pred očmi: da vsako malo naročilo koristno Domu bo služilo. ZADRUGA »UČIT. SAMOPOMOČ«. »Učiteljski Tovariš« je v 31. številki od 10. marca 1932 priobčil izčrpno poročilo o poteku izrednega občnega zbora Učit. Samopo» moči od 6. marca 1932 ter prinaša v celoti poročilo načelstva. Iz tega poročila se člani U, S. kakor tudi tovariši(ice), ki še niste včlanjeni v zadrugi, lahko dodobra poučite o delu, ki ga vrši U. S. že 34. leto. Učit. Samopomoč je podporna zadruga. Za člane sprejema učitelje, profesorje, njih soproge in vdove ter učiteljice vseh državnih in zasebnih šol do 45. starostnega leta. Ob .smrti nakaže dedičem (vdovi, vdovcu, otro» kom, staršem, bratom itd.) denarno podporo posmrtnino. Ta se ravna po številu članstva. Danes je 2551 članov — od 1. jan. 1932 je bilo 28 novih članov vpisanih. Članski prispevek za smrtni slučaj je 5 Din. Zato znaša današnja posmrtnina 2551 X 5 Din, to je 12.7555 Din. Čimveč članov bo imela zadruga, večje bodo posmrtnine. Dolžnost vsakega člana je, da pridobiva zadrugi nove priglašence. S tem stori dvojno dobro: pripomore svojemu tovarišu (ci) do lepe denarne podpore, posredno pa tudi-sebi, ker bodo njegovi dediči dobili višji znesek. V Dravski banovini je na osnovnih, srednjih, trgovskih in visokih šolah približno 4500 oseb. Ker sprejema U. S. tudi soproge in vdo» ve teh, bi U. S. imela lahko 6000 članov. V tem slučaju bi posmrtnina znašala 30.000 Din. Poskrbimo vsak po svoji moči privesti v zadru» go še te izven našega kroga stoječe tovariše valivši se tovarišici za prijaznost, smo odšli. Prihodnjič bo na konferenčnem sporedu tudi kritika. Slučajno jo moram voditi jaz. Upravitelj namreč pravi, naj se še malo uva» jamo v uprav, posel. Prav je! Iz življenja za življenje! In kaj naj rečem ob tej priliki? Ne bo mi važno, ali je metoda nemoderna, moderna ali hipermoderna, tudi ne, ako so začeli z velikimi ali malimi, tiskanimi ali pisanimi črkami, ampak mi bo pri presoji za merilo razpo» loženje, ki ga je znala učiteljica ustvariti med svojo zajednico in svoje lastno doživetje. Ako je dosegla, da so s svojim živahnim sodelo» vanjem otroci pozabili, da so v šoli, je s tem dokazala, da si pri pouku utira nova, sodobna pota, ki so nas odrešila za vselej tistih golih, suhoparnih, izumetničenih vprašanj in odgovorov. — Navzlic vsej sproščenosti pri pouku tudi včasih preveč »oboževana« disciplina ni prav nič trpela. In za konec: Da takele hospitacije, ki se bodo, kot rečeno, po razredih nadaljevale, niso brez pomena, ne bo menda nihče oporekal. In če te vrstice ne dosežejo drugega, kot da dajo zanje vspodbudo tudi drugim (s tem še seveda ni rečno, da se to nikjer ne praktici-ra), je to tudi nekaj. In ... morda o tem še kaj — drugič! — Ivan Kovič — Poljčane. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Mili IHTO mm—mm uuium, jhUe« trg Siti. i. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. Koncert je bil izreden dogodek na našem umetnostnem polju. Zbor in dirigent sta na pravi poti. Le po njej dalje! m Ekskurziiski odsek. —e Razpis potovanj. EO priredi o bin-koštnih praznikih dve potovanji, in sicer na Plitvička jezera in na Koroško. —e Izlet na Koroško: Beljak—Celovec— Kanzelberg. — Odhod iz Ljubljane 15. maja ob 7.30, prihod v Beljak ob 11.20. Ob 15.20 odhod z avtobusi v Amzenheim. Ob 15.50 vožnja z vzpenjačo na Kanzelberg. Prenoče» vanje v Beljaku. — 16. maja prihod v Celovec ob 9.10. Odhod ob 16.05 proti Ljubljani. Cena za potovanje je 380-— Din in 10 Din za pro-pustnico ter celoletno prijavnino — skupaj 390'— Din. V tem znesku je všteta vožnja III. razreda — v Jugoslaviji polovična — prenočišče — prehrana v boljših hotelih, vožnja z avtobusi, vožnja na vzpenjači, napitnine, takse itd. — Potni list ni potreben! —e Izlet na Plitvička jezera. Odhod iz Ljubljane 14. maja ob 16.15 z osebnim vlakom do Karlovca, od tu z brzim do Vrhovin, kamor dospemo ob 1.08. Odhod z avtobusi do Plitvičkih jezer. 15. maja ogled Plitvičkih je» zer. 16. maja odhod iz Plitvic ob 9.47 preko Karlovca v Ljubljano. Cena za osebo 490'— dinarjev in 10 Din celoletna prijavnina za osebo — skupno 500-— Din. Pripominjamo, da je izlet na Plitvice dražji, kir so o Binkoštih oddani vsi hoteli in je bilo možno rezervirati le prvovrstne. 10 Din prijavnine je mišljeno tako, da jo plača vsak udeleženec za vsa potovanja EO, katerih se bo udeležil tekom enega leta. Prijave za potovanja sprejema: Odbor EO, odsek JUU — Ljubljana, Frančiškanska ulica, in sicer do 15. aprila 1932., do tega dne mora vsakdo vposlati polovico zneska za potovanje (položnice pošljemo po sprejetju prijave). Druga polovica zneska pa mora biti vplačana do 5. maja. Kdor prekliče svojo udeležbo do 5. maja, se mu povrne vplačan znesek — brez prijavnine 10 Din, po 5. maju pa zapade celoten znesek. Odbor EO. Šolski radio. —r Program za XIX. teden: V torek 22. marca bo oddajala II. deška osnovna šola v Ljubljani: Slovenska velika noč. I.—IIII. Petje, deklamacije in plošče. Naslednja šolska ura v radiu bo v petek 8. aprila. Poziv radio-predavateljem! Odsek za »Šolski radio« bo določil pri seji koncem marca program oddaj za šolske ure do konca tekočega šolskega leta, zato na» proša predavatelje in predavateljice, ki imajo na razpolago za šole primerne teme in ki imajo veselje za sodelovanje pri tej važni šolski instituciji, da nam to javijo na naslov: Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani. Stanovska organizadja JUU Iz drilifev: Vabila: '4 JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU bo zborovalo dne 9. aprila 1932 na narodni šoli v Gornji Radgoni. Pričetek zborovanja točno ob 10" 15. Spored: 1. Društvene zadeve, 2. Pedagoško predavanje. Po zborovanju je pevska vaja. — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — VZHODNI DEL bo zborovalo v soboto dne 9. aprila 1932 ob 9. uri v šoli v Mostah. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Predavanje ge. Pirk» majerjeve: Iz šolske prakse. 3. Slučajnosti. — Članstvo prosimo, da pride točno, ker moramo po nepotrebnem čakanju — nazadnje k sklepu vselej hiteti. — Odbor. Poročila: JUU UČITELJSKO DRUŠTVO V RADOVLJICI je zborovalo v soboto 5. marca t. 1. takoj po prihodu dopoldanskih vlakov na Jesenicah. Navzočih je bilo 96 članic in članov. Tov. predsednik je podal daljše situacij-sko poročilo in z bodrilnimi besedami navduševal članstvo, da v teh težkih časih ne zapade malodušju in naj se še kreptkeje .stisfljp» mo organizacije, ki nas bo pripeljala v lepši položaj, da nas bo zadovoljeval in da bomo še ponosni na svoj stan. Pozdravi novOvSto» pivša člana tov. Bulovčevo iz Srednje vasi in Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno. tov. Zvana iz Kor. Bele, ki je prišel v naš srez. Burno je bil pozdravljen br. župni pro-svetar, ki je predaval o lOOdetniei dr. Miroslava Tyrša. Njegov globoko zamišljen, vsestranski in temeljiti referat je nagradilo uči-teljstvo z burnim aplavzom. Nato so se obravnavale zgolj stanovske in interne društvene zadeve. Raztolmačile so se članstvu okrožnice sekcije, sprejeli so se sklepi glede diferenciran j a višine predvidenih odtegljajev na plačah z novim proračunskim letom, o neznosnih odtegljajih radi upraviteljskih naturalnih stanovanj itd. Prihodnje zborova* nje se vrši v mesecu maju zopet na Jesenicah s primernim predavanjem. Stavljena so bila razna vprašanja, na katera se je odgovarjalo. Ob 13. uri se zahvali tov. predsednik vsem navzočim za res lepo udeležbo in zanimanje, ki je vladalo ves čas ter zaključi zborovanje. E. Šiffrer, t. č. predsednik; Skender, t. č. tajnik. Damski modni atelje Jov. Potočnik — Ljubljana, sedaj šmartlnska cesta ii. 24 (kavarna „Viadukt"), izdeluje damsko garderobo po najnovejših inozemskih journalih. Kostumi — plašči J — specialno krojaško delo. - Izdeluje tudi kroje po meri. —£ Zunanjim po sliki in meri poštnoobratno. + ZBOROVANJE JUU SRESKEGA DRUŠTVA V LOGATCU se je vršilo dne 5. marca t. 1. na Rakeku. Kljub prometnim oviram je bila udeležba zadovoljiva. Navzočih je bilo 49 tovarišev{ic), t. j. 47 %. Tov. predsednik V. Doljak je podal izčrpno situacijsko poročilo. Bavil se je zlasti z novo redukcijo prejemkov, ki se bo, sodeč po časopisnih vesteh, izvršila začetkom aprila. Način predvidene redukcije bo zadel posebno podeželsko uradništvo. Tov. V. Winkler je referiral »O našem ljudskem in narodnem delu«. Tov. se je te* meljito poglobil v to, za vsakega prosvetnega delavca prevažno vprašanje. Pokazal je pot, po kateri mora današnji učitelj korakati, da bo imela na eni strani šola in narod od nje* govega dela pravo korist, na drugi strani pa, da se dvigne ugled stanu in za vselej odpravi hlapčevstvo v vsaki obliki in napram vsem. Navzoči so tov. izvajanjem enodušno pritrjevali. Sklep debate je, naj se referat v celoti objavi v »Prosveti«, resolucija pa v »Tova* rišu«. Glasi se: Učiteljstvo logaškega okraja predlaga ukinitev statistik o gospodarskem in prosvet- nem izvenšolskem delu za »Uslužbenske liste«, ker smatra za poniževalno, da bi se njegovo delo ocenjevalo s številkami in potrdili. Iz-vcnšolsko delo se mora izvršiti iz notranje nujnosti, ne pa iz ukazov in teženj posameznikov. Podatki o izvenšolskem delu tvorijo premalo sigurno osnovo za pravilno ocenjevanje učiteljevega dela in za premeščanje. Pri premeščanju naj se v prvi vrsti upošteva šolsko delo, ker smo v prvi vrsti učitelji. Pri tajnikovem poročilu se je obravnavalo in rešilo mnogo zadev, ki so stanovsko-urad-nega značaja in sicer: 1. Odobravamo stališče organizacije na* pram SKJ. 2. Slov. Šol. Mat. bo društvo, kakor do* slej podpiralo. Način naročevanja naj ostane stari (potom sr. šol. ref.). 3. Učiteljstvo sreza pozdravlja ustanovitev ped. centr. knjižnice v Ljubljani, je pa proti ukinitvi sreskih knjižnic. 4. Ugotavlja, da je nabava različnih tisko* vin v nasprotju s štednjo. 5. Tovariši(ice), ki žele obiskovati lutkovni tečaj v Ljubljani, naj se javijo predsed-ništvu. 6. Po velikonočnih praznikih se vrši upra-viteljski sestanek. Istega skliče tov. predsednik s sporazumom sres. šol. ref. Zborovanje, ki je poteklo ves čas v živahnem tempu, je zaključil tov. predsednik ob 11. uri 45 min. Doljak Valentin, Hrastnik Rado, t. č. preds. t. čvtajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM je zborovalo v soboto, dne 13. februarja 1932. ob 10. uri v Kozjem. Zborovanja se je udeležilo 20 članov, to je 46\5%. Opravičilo se je 7 tovarišev (ic). Po prečitanju zapisnika zadnjega zborovanja je predsednik prečital došle dopise. Z ozirom na dopis »Učit. Doma« Maribor je tovariš Hernaus predlagal: JUU sresko društvo v Kozjem predlaga, da čim prej pridemo do učiteljskega doma, naj mariborski »Učit. Dom« likvidira in preda svojo imovino ljub* Ijanskemu »Učit. domu«, čigar stavba naj služi v prvi vrsti našim organizatoričnim svrham cele banovine. Predlog soglasno sprejet. Lutkarskega tečaja v Ljubljani, ki ga bo priredila banska uprava, se udeležita tovariša Novak in Mohorko iz Prevorja. Tov. predsednik je obširno poročal o iz* rednem posvetovanju društvenih predsednikov sreskih društev v Ljubljani — zlasti glede naturalnih dajatev in stanarine učiteljev ter evidence članov-nečlanov. Nevčlanjenih tovarišev (ic) je v okraju 9, od teh 5 v Dobju. Tov. predsednik je tudi grajal slab obisk naših zborovanj. Apelira na tov. zavednost. Skr- bimo, da bodo zborovanja bolj privlačna, da se bo znižal odstotek odsotnih članov. Vsled slabega vremena ozip-. visokega snega sta obe predavanji odpadli, ker g. predavatelja nista mogla dospeti. Tov. blagajnik ostro kritizira neredno plačevanje članarine. Več kot polovica tova* rišev je, ki niso za letošnje leto plačali niti pare. Zato predlaga tov. Potočnik, naj tovariši upravitelji 1. v mesecu odtegneju članarino za JUU in pošljejo skupno za vso šolo. Predlog soglasno sprejet. Prihodnje zborovanje bo meseca aprila v Polju. A. Čok, predsednik; M. Strašekova, tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ZA SREZ MARIBOR — MESTO je zborovalo dne 10. februarja t. I. na I. deški osnovni šoli v Mariboru. Navzočih članov 54 od 78 včlanjenih, to je 69 %. Predsednik tov. Hočevar otvori zborova* nje in poda o seji širjega sosveta informativ* no in izčrpno situacijsko poročilo, kakor tudi o ukrepih odbora za učiteljski naraščaj. Po tajniškem poročilu sprejmejo navzoči sledeče predloge: 1. V bodoče naj se vršijo samoizobraže-valni tečaji za učiteljstvo menjaje v Ljubljani in v Mariboru in to že v letošnjih počitnicah. 2. Za sestavo predlogov o Pedagoški centrali se izvoli 5 članski odbor: tov. Alt, Grčar, Hočevar, Juvančič in Lukman. 3. Zborovanje se bo v bodoče vršilo na željo vadniških učiteljev menjaje tudi popoldne. Poročilo tov. blagajničarke je bilo ugodno. Vse šole plačujejo redno članarino, le redki so zaostanki. Tem se bodo po večkratnem opominu ustavili listi. Srpejeto. Predavanje: I. Tov. Hočevar je predaval o filmu, kot učnem sredstvu pri vsem pouku, kar naj bi pouk oživefo in ponazorilo. Predvajal je dva kratka filma. Priporočal je šolam nabavo filmskih aparatov. II. Tov. Alt je razkazoval episkop-aparat, s katerim lahko v velikosti 2 X 2 m2 povečamo slike, razglednice in razn^ slike ter skice iz knjig. Porablja se lahko pri vsem pouku in se ga lahko poslužujemo radi praktične uporabe pri vsaki učni uri. Povečane slike so zelo jasne in najmanjšo sliko lahko opazuje vsa deca v razredu hkrati, ne moti discipline in se s tem pridobi na času. Skratka, preizvrstno sredstvo pri pouku. Priporoča naročitev epi* skopa vsem šolam. Dobi se potom UGP. Spominjajmo se ob vsaki priliki učiteljskih domov v Ljubljani in v Mariboru! Novosti na knjižnem trgu. —k C. Golar: Dve nevesti. — Vesela igra v treh dejanjih. — V Ljubljani 1932. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. —- Str. 94. Cena broš. 18 Din. — (Za odre rokopis.) — Najnovejše odrsko delo Cvetka Golarja, ki je doseglo najpovoljnejši uspeh v Narodnem gledališču v Ljubljani, je sedaj izšlo v tisku. S tem je dana možnost, da se udomačita »Dve nevesti« po vseh naših odrih, kjer bosta gledalce prijetno zabavali. —k Selma Lagerlof: Zgodba o blaznem Gunnarju. Izdala Krekova knjižnica v Ljubljani. Založila Delavska založba. Prevedel Franjo Tominec, lesorezi Mihe Maleša. — Zgodba o blaznem Gunnarju je Selme La-gerlofeve najbolj do potankosti izdelano de* lo. S svojo veliko duševno spretnostjo pripoveduje zgodbo študenta, ki je zblaznel, a ga. ljubezen mladega dekleta ozdravi. Kot vsa njena dela, je tudi to prežeto z ljubeznijo d» domačije in prepleteno z mnogimi čudovitimi doživetji. —k Na sinjem polju. Izšla v »Ljudski knjižnici«, založila Jugoslovanska knjigarna, tiskala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Ruski spisal Aleksej Remizov, prevedel Miran Jarc. Remizov je izmed značilnih ruskih pisateljev. Povest »Na sinjem polju« opisuje mirno življenje ruskih vlastelinov in kmetov. Središče je Olga. Remizov opisuje njeno življenje od detinstva do vstopa v življenje. Bistvo njene podobe je brezmejna vera v dobroto ljudi, ki jih gleda s svojimi otroškimi očmi, ki vidijo vse dobro in lepo, nadalje njeno resnicoljubje, temeljitost v mišljenju, hrepenenje po nekem miru, ki naj objame vse ljudi. Nekaj posebnega je njena velika samotnost, kljub priljudnosti do ljudi, katerim je kot svetal dan v enakomernosti življenja. SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU! MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialc* namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmaufi znesek Din S' — FOTO-ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupit» najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljan „ Stari trg 9. — Ceniki brezplačno I Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! TELETBGOTINi F. König n Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in Kramofo-nov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. L. Vase potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini „PRI SOLNCU" rr- Glavni trg 9 Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk se priporoča ALOJZ DROFENIK ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ i Vse tovarišice, ki so jo poznale obveščam, da je umrla HITI JUSTINA učiteljica na gospodinjski šoli v Trbovljah. Pokopana je bila pretečeni teden na Silbi v Dalmaciji, kamor se je prišla zdravit. Silba, 14. marca 1932. Angela Žorieva. učiteljica. Priporočamo tvnike, ki inserirajo v našem glasilo! ¿a •••••••••••••••< I Specialna delavnica za popravila in uglaševanje klavirjev BAJPE JOSIP HBHmBBi Ljubljana, Gosposvetska cesta 12 l«H«m«*M»HatHHIM»IM«la*HHHaiMmMHIMMIM»MMH«HMM( Manufakturno blago po najnižjih cenah vam nudi tvrdba OLGA ŠLIBAR, LJUBLJANA, Stari trg štev. 2i FINKO VIE XBIMKJB NAEEDB IN ODEEDB za osnovne In mešč. šole ter učiteljišča t Drav. banovini r: L zvezek (od II. zvezek (za III. zvezek (za IV. zvezek (od V. zvezek (od VI. zvezek (za VII. zvezek (za VHI. zvezek (za IX. zvezek (za revrata do konca leta 1920.) broš. Din 5"—. 1921.) broš. Din T-. I. 1922.) broš. Din 9"—. 1. januarja 1923. do 30. junija 1924.) broi. Din 14'—. broš. Din 24*—. aria 1* 1. julija 1924. do 31. decembra 1925.) broš Di» 32 -. i. 1926 ) broš. Din 24'-. 1.1927.) broš. Din 25--. I. 1928.) broš. Din 25-—. 1.1929.) broš. Din 25-—. Naročila sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI Prav tam se dobi: C. Cavalieri : Propisi o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. Broš. Din 120'—. Za naš „Dinar t« kupite naše domače proizvode! ! ;,. S ' : praáek za pecivo »t>«r«l*n i® wk X» k».!*« ?**>«*> «tVVOKO- poc .KV»-.OH Seküi sladter iwde 1Hwítojs AOtHfi' »«fttfen «U-dkor «m 1 • 5 àtibrfb «an»* ïnmrnm (J»)fal ixMoœatofc; toi ma t. I^vr. «> »»m». «K5 «aesa UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI Je najmodemeje urejena In Izvršuje vaa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. Tiska Šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. — llustr.knjlgeveno-barvnem in večbarvnem tisku. BroSuro In knjige v malih In največjih nakladah. — časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV Šolski zvezki za osnovne, meSč. In srednje Sole. Risanke, dnevniki In beležnice. Vse tiskovine za društva In Sole (lepake, letake, Izpričevala Itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni 1 UČITELJSKA KNJIGARNA ima v zalogi .Galerijo naših mož*: 1. Trubar, 2. Vodnik, 3. Slomšek, 4. Prešeren, 5. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10.Tavčar, 11 .Leveč, 12. Erjavec, 13.Jenko, U.Cankar, IS.Gangl, 16. Parma, 17. Kersnik! 18. Maister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Slika 10 Din. Zdiavilni šartelj. Mešaj 15 dkg sur. masla, da dobro naraste, primešaj po vrsti 4 rumenjake, 24 dkg sladkorja in 1 zavitek »ADRIA« VANILIN-SLADKORJA, nekoliko naribane citronine lupine, '/s 1 mleka in 16 dkg moke. Umešaj nato narahlo sneg 4 beljakov z še 16 dkg moke pomešane z 1 zav. »ADRIA« praška in eno žlico ruma. Peci v dobro omaščenem in z moko potresenem modlu ene uro v zmerno vroči pečici. Pečenega stresi iz modla, potresi s sladkorjem in reži šele popolnoma ohlajenega. DRAGO GORUP & (o. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 16/1. Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno EN GROS EN DETAIL