KRANJ, torek, 22.12. 1981 CENA 9 din *avni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik, v. d. Jože Košnjek St. 98 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Nova Elanova trgovina v Zagrebu to leto skupnega dela gorenjskih inšpektorjev Ircalo našega ravnanja - Spoznanja inspekcijskih i povsod zrcalo ravnanja organizacij ter ustanov, ki ■žujejo. Poročila inšpektorjev prepričljivo povedo, v ko-smo pripravljeni spošto-vjena načela ravnanja in *k v nas tiste škodljive dvoj-" terjamo od družbe in družno doslednost, sami pa se Požvižgamo Poročila inšpek-tadi kažejo, ali smo sami pripravljeni sodelovati, da bo v družbi manj zanjo in obenem tudi za nas Škodljivih pojavov. V začetku leta je na Gorenjskem začela delovati enotna Uprava inšpekcijskih služb. V poročilu, ki ga je Uprava predložila v obravnavo gorenjski družbenopolitični skupnosti, preberemo nekaj zanimivih ugotovitev. Skupna gorenjska služba, sad dolgoletnih prizadevanj na tem področju, ki so bila pogosto ovirana ti utrte lio vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter _ deponije odpadkov v Tržiču ne kaže več odlašati -najprimernejših vodnih virov bo izdelana čez pol leta ikretne reiitve odvisne predvsem od virov financi-i katerih me bo potrebno dogovoriti Precej načelno je izzve-iova razprava delegatov ■jevnih skupnosti in zbora P dela skupščine občine skupščine občinske komu ■pnosti. Drugačna ni mogla *prav bi pri obravnavi 'pitno vodo prav lahko zašla tokove prerane konkret- felegate je bilo razgrnjeno gradivo o stanju na po-tanunalne opremljenosti v zajema vodovodno in ka-o omrežje ter odlagališče Ob natančno prikazanem - je vse prej kot razvese-ponujene rešitve in načini občutno manj določni, velja za oskrbo s v tržiški občini že ,-, ponekod je njena opo-Ptesegla vse dovoljene meje, zlasti sekundarne, so za-lpomanjkljive. Plan komu [•"Pnosti za to srednjeročno predvideva pridobitev do-* sekundnih litrov vode. haociranja izgradnje, pri-nikov ob vodarini in združenega opremo stavbnih zemljišč ter seveda z bančnimi posojili. Tretje, za razvoj in ohranitev življenja nič manj pomembno vprašanje, je odlaganje industrijskih in komunalnih odpadkov. Odlagališče v Hudem je zelo slabo opremljeno in nadzorovano. Projekt predvideva postopno ureditev sanitarne deponije, ki bi zadoščala do leta 2000 in dlje, denar zanjo pa bi združevale delovne organizacije glede na količino odpadkov. Bistvena ugotovitev četrtkove skupne seje je prav gotovo, da so v Tržiču končno začeli resno razmišljati, kako zaostanek v komunalni opremljenosti čim hitreje nadoknaditi. Konkretne rešitve pa bodo seveda zahtevale se veliko strokovnega dela in dogovarjanja o virih financiranja. H. Jelovčan zaradi najrazličnejših lokalizmov, je skušala v prvem letu čim bolj po-družbljati dejavnost in jo enakomerno porazdeliti na celotno področje. Uveljavil se je resorni način dela, kar omogoča enak pristop do problematike v vseh občinah, prav tako pa velja prisluhniti ugotovitvi Uprave inšpekcijskih služb, da smo nekatera vprašanja delovanja te službe, ki jo pogosto kličemo na pomoč in terjamo posredovanje, le reševali prepočasi. Čeprav velja na splošno ugodno oceniti sodelovanje z izvršnimi sveti, skupščinami ter organi skupščine gorenjskih občin. Da je treba družbene napore še bolj usmeriti v zagotovitev učinkovitosti inšpekcij, je zadostno opozorilo inšpektorjev samih, ki pravijo, da so komaj kos zagotavljanju zakonitosti, družba pa terja nove in nove naloge. Dogaja se, da morajo marsikatere, družbeno pomembne zadeve tako za posameznika kot za skupnost, počakati, čeprav to ni za nikogar sprejemljivo. Skupščina gorenjskih občin je na zadnji seji potrdila upravičenost oblikovanja enotne gorenjske inšpekcijske službe. Večje sodelovanje bo v prihodnje nujno s pravosodnimi organi in drugimi s področja družbenega nadzora. Razmisleka vredna je pobuda za oblikovanje družbenega sveta pri upravi inšpekcijskih služb. Pojavljajo se namreč primeri, ko je inšpekcija kljub dobri volji za posredovanje nemočna zaradi najrazličnejših ovir, nepopolne in dvo-smiselne zakonodaje itd. Primer so na primer črne gradnje pa še druge primere bi našli. Družbeni svet bi lahko zastavil delo širše, marsikaj spremenil v pogojih delovanja službe in pomagal k namenu, kateremu služijo inšpekcije. J. Košnjek Begunje — Tovarna športnega orodja Klan i/ Begunj je odprla novo trgovino svoje opreme in izdelkov v Zagrebu. Ze v minulem srednjeročnem obdobju so si začrtali v planu razvoja, da morajo siriti maloprodajno mrežo v večja potrošniška središča v Jugoslaviji. Tako se je Begunjam in Beogradu zdaj pridružila Se trgovina v Zagrebu I) K V SREDIŠČU POZORNOSTI t--1 PRIPRAVUE NO V 2 MINUTAH polenta l ----J Severjeva spominska svečanost organizacij zaruzenes« •dustrijske cone^ bi ople: Severjeve nagrade prejeli Ivo Ban, Anica Veble Zlata Rorlo 'bančna'posojila. Će se»neb. fckt Jože Vunšek, Nevenka Ketis in Zeljko Hrs - a2& We; da bi "«™^ d°" Berčič iz Poljan nastopila z dramatizacijo Tavčariev7 ftl b vodarin, denar zb.ralo le ^ ^ _ ^ Simončič pripraTra^^^SS" katerih je ujel igralske trenutke Staneta Severja Štiri desetletja naših oboroženih sil Titovo delo — vir obrambnih moči Od tistega 22. decembra, ko so v zgodovinskem Ruau na pobudo in pod vodstvom generalnega sekretarja Komunistične partije Jugoslavije ustanovili I. proletarsko narodnoosvobodilno udarno brigado — to je prvo operativno enoto oboroženih sil narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji, nas loči točno štirideset let. Odkar praznujemo ustanavljanje naših oboroženih sil, tokrat drugič ne delimo radosti slavja z ustvarjalcem Jugoslovanske ljudske armade in velikim vojskovodjem druge svetovne vojne, maršalom Jugoslavije in vrhovnim poveljnikom naših oboroženih sil Josipom Brozom Titom. Toda, Tito je med nami, v sleherni vrsti naših oboroženih sil, saj so veliki dogodki izpred štiridesetih let del njegovega ustvarjalnega dela. Tako tudi letošnji 22. december, praznik naših oboroženih sil, povezujemo s Titovim imenom, delom in ustvarjalnostjo. Saj, Josip Broz je osnoval našo armado, ki je maja 1945. leta zmagovito oru/'}!0* osvoboditev Jugoslavije in zagotovila nadaljnji razvoj l l9£l.Qlistične revolucije. On je ustvarjalec strategije učinkovite obrambe domovine, naše strategije miru, ki jo je sprejela večina človeštva. Zato se tudi ob letošnjem prazniku spominjamo Titovih besed: »Mi nismo nikoli nikogar napadli, niti ga ne bomo. Vendar, pripravljeni smo se braniti in — če do česa pride — se bomo obranili. . .« Nespremenljiva naloga naših oboroženih sil je bila in ostaja obramba neodvisnosti, samostojnosti in pravic do lastne poti družbenega razvoja. Jugoslavija se je v vsem povojnem obdobju odločno upirala vsem poskusom agresije, groženj in pritiskov na samostojni notranji razvoj ter nedotakljivost ozemeljske celovitosti. Razvoj dogodkov v tem času je postavil na preizkus ne le zavest človeštva, ampak tudi obrambne sposobnosti narodov in držav. Splošne razmere v svetu, posebno v sedanjosti, namreč zahtevajo od posameznih narodov in držav, zlasti neuvrščenih, povečana vojaško obrambna prizadevanja in izpolnitev ukrepov v skladu s politiko obrambe svobode ter neodvisnosti. Mir na mejah Jugoslavije je osnovni pogoj za naš nadaljnji razvoj in napredek. Današnja razvitost oboroženih sil SFRJ ustreza potrebam obrambe v naših razmerah, vendar si moramo še naprej prizadevati za razvoj vseh delov sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Le z nepretrganim nadaljevanjem Titovega revolucionarnega dela, njegovega videnja obrambno zaščitne organizacije socialistične samoupravne družbe ter praktične uresničitve zamisli o oboroženem ljudstvu v jugoslovanskih razmerah, lahko zagotovimo varnost naše družbe. Pri tem se zavedamo dejstva, da je moč naše obrambe in zaščite v samoupravljanju, bratstvu, enotnosti in enakosti naših narodov in narodnosti, v neuvrščeni zunanji politiki in organiziranosti ter pripravljenosti za obrambo domovine. S. Saie delo. • da občani vedo, kakšne jih čakajo, če naj iz pip , - času teče zdrava pitna tovarne nemoteno obra * & naj se stanovanjska ter gradnja nadaljujeta, vodno omrežje ojačati, oziroma ga na novo spe-znano. Studija o možnih jših virih pitne vode izdelana šele v drugi odnjega leta. \t1*č je storjenega na po-•gradnje kanalizacijskega Kj^, Projekt glavnih in se-^j*? vodov ter čistilne na-J,2delan v vseh potankostih, i*?1 učinki so že vidni. Vendar ISj Vi tej naložbi, ki bo po-iL9r*sai6ena, ni še vse jasno. a\č ali kot do sedaj s polno odgovornostjo in da boste v vsakem trenutku branili pridobitve naše revolucije, vam predsedstvo SFRJ želi nove delovne uspehe.« Predsednik predsedstva SFRJ je poslal čestitko tudi vojakom, starešinam in civilnim osebam v službi JLA prvega proletarskega pehotnega pouka garde CARRILLO ODPOTOVAL V soboto je odpotoval iz Beograda sekretar španske komunistične partije Santiago Car-rillo, ki je obiskal Jugoslavijo na povabilo CK ZKJ. Vodja španske partije se je v soboto sešel s predsednikom predsedstva CK ZKJ Dušanom Drago savcem in članom predsedstva Aleksandrom Grličkovim. Ob tej priložnosti so se pogovarjali o razvoju socializma v svetu, vključno s položajem na Poljskem. Sobesedniki so tudi tokrat opozorili na to, da morajo vse države in partije v medsebojnih odnosih spoštovati načela polne enakopravnosti in ne vmešavanja ter pravico sleherne dežele, da sama izbira poti za napredno spreminjanje družbe. OMEJITVE ZA ZDOMCE Nova carinska omejitev velja tudi za naše zdomce. Tako lahko poslej prinesejo v domovino brez carine blago do vrednosti 200 dinarjev in ne več do 1500 dinarjev. V SZDL Jugoslavije so proti tej omejitvi in se zavzemajo, da bi sklep ZIS čimprej razveljavili, saj bo po njihovem mnenju carinska omejitev močno zavrla prihode zdomcev v domovino in s tem tudi zmanjšala devizni priliv. Opozarjajo, naj bi temeljito proučili tudi druge carinske predpise, ki veljajo za naše zdomce pri uvozu blaga v Jugoslavijo. ELEKTRIKA IZ UGLJEVIKA Predstavniki Bosne in Hercegovine in slovenskega elektrogospodarstva so podpisali sporazum o skupni gradnji ter izkoriščanju rudnika in elektrarne v Ugljeviku. Slovenija bo po tem sporazumu prispevala za gradnjo tretjino denarja in so tako s stotimi novimi megavati zagotovila električno energijo. Rudnik je že odprt, elektrarno pa naj bi zgradili do konca leta 1983. Če se bo to uresničilo, bo treba v rudnik in elektrarno vložiti 13£ milijarde dinarjev. Ce se bo gradnja zavlekla, bodo stroški veliko večji. r Kranj - Te dni je v Kranju zasedal Glavni odbor festivala enajstih bratskih mest, ki se bodo sestala maja prihodnjega leta v Kranju. Na srečanju so pretresali program majskega festivala, oblikomli pa so tudi nekatere pripombe na dosedanji samoupravni sporazum. Do februarja bodo pripravili detajlne programe srečanja bratskih mest, odtlej pa bodo priprave še bolj intenzivne. - Foto: M. Ajdovec Uspešno uresničevanje programa Na sejah OK SZDL Skofja Loka so obravnavali vse zadeve, ki so jih predvideli v letnem planu — Najpomembnejše akcije so uspešen zaključek akcije NNNP, obravnava informiranja, priprava programa zapisa zgodovine delavskega gibanja — Več odprtih vprašanj Skorja Loka — Na osnovi sedanjega stanja in pregleda rezultatov dela ocenjujemo, da smo v SZDL uspešno usklajevali aktivnosti med družbenopolitičnimi organizacijami in skupščinami družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti, so poudarili na programski konferenci 0K SZDL Skofja Loka, ki je bila v četrtek in sta se je razen članov konference udeležila tudi članica RK SZDL Albinca Tusar in predsednik medobčinskega sveta za Gorenjsko Slavko Osredkar. Predsednik 0K SZDL Jaka Gart-ner je v uvodnem referatu dejal, da so na sejah obravnavali pray vse zadeve, ki so jih predvideli v letnem planu, in je pri tem opozoril na najpomembnejše dejavnosti. Akcija NNNP je bila uspešno izvedena. Taka ocena je dopustna zato, ker je bila ob zaključku izdelana analiza z obdelavo razmer in predlogi za nadaljnje delo. Veliko pozornosti je bilo v preteklem obdobju namenjeno informativni dejavnosti, predvsem informacijam o delu in življenju v občini. Poleg redne problematike je bil v tem času dan v javno razpravo samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja INDOK centra in lokalne radijske postaje Škofja Loka. Z njim je bila predvidena ustanovitev lokalne radijske postaje, ki bi s svojim signalom pokrivala celotno območje občine: sedaj deluje le na območju krajevne skupnosti ?j\v\. Sporazum je bil ponuđen Jaka Gartner ponovno predsednik Skofja Loka — Pretekli teden so na programsko-volilni konferenci ponovno izvolili za predsednika OK SZDL Škofja Loka Jaka Gartnerja. 48-Ietni družbenopolitični delavec je po poklicu ing. organizacije dela in se je aktivno uveljavil že kot član mladinske organizacije. Kasneje je bil odbornik sekretar OK ZKS, sekretar aktiva kmetijskih proizvajalcev, član OK ZKS. član predsedstvaa OBS ZS. predsednik sveta za kmetijstvo pri OK SZDL, član izvršnega sveta občinske skupščine itd. Od maja 1979 je predsednik OK SZDL Skofja Loka. Za podpredsednico so ponovno izvolili Vladko Jan, ki je po poklicu profesorica slavistike in je ravnateljica družboslovne usmeritve v Centru usmerjenega izobraževanja v Škofji Loki. Tudi ona je dolgoletna družbenopolitična delavka. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen Milko Okorn. ki je tudi že opravljal vrsto pomembnih funkcij. združenemu delu v dvofaznem postopku, da bi ugotovili, če je v sedanjem trenutku investicija sprejemljiva. K osnutku ni bilo pripomb, vendar sedaj sporazuma ni podpisala polovica podpisnikov. To dokazuje, da pri oblikovanju predlogov ni dovolj aktivnosti v združenem delu. niti v KS. Sele ko pride do konkretnih predlogov, se oblikuje stališča. Letos je bilo veliko narejenega na področju ohranjanja in razvijanja tradicij NOB in spomeniškega varstva. Izdelan je bil program obdelave in raziskave delavskega gibanja in NOB. ki naj bi ga še letos sprejeli ustrezni organi v škofjeloški občini in občini Ljubljana-Šiška. Ta prvi korak pa zahteva, da se prihodnje leto naredi terminski plan. opredeli način financiranja in tehnična J7Vedfoft Jaka Gartner je tudi poudaril, da na nekaterih področjih SZDL ni bila dovolj aktivna, in to so dopolnili številni razpravljalci. Predvsem so opozorili na slabosti, ki zavirajo delo v novo ustanovljenih krajevnih skupnostih na območju Škofje Loke. na probleme, ki jih povzroča neizdelana urbanistična dokumentacija in pri tem podprli ozvršni svet v iskanju ustreznih rešitev. Potrošniški sveti še niso zaživeli, pri sprejemanju ankesov k sporazumu SIS kasnimo. Prostorsko imajo med vsemi gorenjskimi občinami ali cele v Sloveniji najbolje rešeno usmerjeno izobraževanje, sedaj pa se zaradi odpora nekaterih posameznikov ne morejo dogovoriti o organiziranosti šole in podobno. Na konferenci so sprejeli tudi program dela konference za prihodnje leto L. Bogataj NAŠ SOGOVORNIK Vinko PERClC, predsednik sveta SDK »Hitreje in enostavneje do točnih podatkov« Slaba volja je pogosto ob periodičnih obračunih v delovnih organizacijah ko je poleg obračuna potrebno pripravljati še vrsto podatkov za vse mogoče institucije od občine do republike! Nič čudnega tudi. da pri tem prihaja do različnih kazalcev, različnih odstotkov tu in tam m potem seveda spet vprašanj, kako da je tu tak podatek, tam spet drugačen. Poenostavitev so si lanskega novembra zastavili za eno^davnik nalog ob ustanovitvi sveta pri SDK Kranj. Naloga sveta je predvsem v tem. da približa delo SDK združenemu delu, da bi se zagotovile bolj kvalitetne analize, hitrejše informiranje in točni podatki o našem gospodarjenju. Pred dnevi smo se o tem pogovarjali s predsednikom sveta pri SDK Kranj. Vinkom Perčičem: »Delovne organizacije morajo dostavljati informacije o poslovanju na različne nivoje: na SDK. občinski skupščini, družbenopolitičnhr organizacijam, na republiško statistiko in tako naprej. Vsak od teh naslovnikov pa ima svojo metodologijo zbiranja podatkov in obravnave. Pošiljati podatke vsakemu posebej, predstavlja seveda veliko dela povrhu vsega pa prihaja še do različnih podatkov, različnih indeksov, ena informacija izpodriva drugo. Prizadevanja so namenjena temu. da bi se podatki, ki jih dobi SDK ob vsakem periodičnem računu, posredovali naprej. Torej iz enega centra! S tem bi veliko dosegli: podatki bi bili točni, ker bi izhajali iz enega vira. delovne organizacije bi imele manj dela. občinske službe, ki se zdaj s tem ukvarjajo, bi se lahko bai posvetili vsebini, predvsem planiranju, razvojnim programom, in kar je se najpomembnejše, dosegli bi hitrejše obveščanje. Podatki idai veliko prepočasi prihajajo na dan. Kar poglejmo: periodični obračan za polletje mora biti izdelan do 30. julija, razprave v skupščini * drugod pa o teh rezultatih tečejo šele v septembru ali začetku oktobra SDK je zdaj opremljena z moderno računalniško tehnologi* Vendar je daleč od tega, da bi hotela prevzeti delo komurkoli! Skupščina gorenjskih občin je prisluhnila tej pobudi sveta SDK in oktobra imenovala predstavnike gorenjskih občin, da se čimprej dogovorijo o obliki in načinu celovitega informiranja vseh delavcev Go- j renjske o gospodarjenju. Nekatere stvari se bodo začele uresničevati k z novim letom. Poleg te in še nekaterih drugih nalog, si je svet zadal kot eno p* membnejŠih tudi to. da bi na Gorenjskem izplačevanje osebnih Sa» hodkov delavcev potekalo enakomerno prek celega meseca, ne pa vat""' dneh od 10. do 15. v mesecu. Obravnavali smo tudi gospodarska gibal na Gorenjskem po posameznih periodičnih obračunih ter predloge spremembo predpisov o finančno materialnem poslovanju, spregovt smo tudi o izvajanju resolucijskih določil o osebni, splošni in vesticijski porabi v letu 1980. V letu 1982 bo svet seveda nadaljeval letos'začetp delo, posvetil bomo tudi problemu dela samoupravnih delavskih kontrol in vanju teh z inšpekcijskimi službami SDK« 1> Dolenc Dogovor o delu rezervnih stareši; Kranj — Na nedavni letni konferenci kranjske organizacije rezervnih vojaških starešin, ki so jo iz objektivnih razlogov preložili na zadnji mesec letošnjega leta, je predsednik občinske konference ZRVS Kranj Borut Kobi v svojem poročilu pojasnil osnovne značilnosti dela v lanskem letu. Razprava o doseženih rezultatih, o njih smo že poročali,, je bila široka in temeljita. Predstavnik sedanje krajevne konference Planina je govoril o prilagajanju njihove organizacije Letni obračun Kranj — Pretekli teden je na letnem pregledu dela polagala račune Zveza tabornikov občine Kranj. Njeno delo je v minulem letu slovelo na nekaterih temeljnih izhodiščih, kot so prizadevanje za strokovno vzgojo kadrov, zagotavljanje množičnosti in iskanje pravega mesta taborniške organizacije v družbi. Uresničitev ostalih pa so bili prisiljeni prenesti v prihodnje leto. Pregled članstva kaže visoko število, kar 566 tabornikov, vendar niso povsem zadovoljni i zanimanjem za to družbeno organizacijo v krajevnih skupnostih. Krajevnemu načelu organiziranosti tabornikov bodo prihodnje leto posvetili več pozornosti, v precep so vzeli od Kranja bolj odmaknjene krajevne skupnosti: Naklo. Šenčur, Cerklje. Besnico, Jezersko in Belo. Koledar letnih akcij je bogat, dejavnost pa raznolika. V prvem polletju so se taborniki skrbno O LAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Krsnj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja Časonisno m podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Košnjek - Novinarjii l!eopold"na Boaatai. Danica Dolenc, DuSan Humer. Helena Jelovčan, Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka 8edej-Kuralt, Marija Volčiak Cveto Zaptotoik, Andrej Zal ar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Obliko-valeL LojLeErj.vec, Toma* Gruden, Slavko Haln in Igor Kokalj - Ust iahaia od oktobra 1»47 kot tednik, od Januarja 1»M Kt rJjtodaik od januarja IMt trikrat tedensko, od januarja lt*4 kot poltedntk ob aredah in sobotah, od julija 1»74 na ob torkih et££th — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica LJubljana. Naalov uredništva in u^.ve IUU - Teko« račun pri ?DK v Kranju številka 51 M«-««3-3ltt* - Telefoni: direktor in travni urednik In petkih Moto PUadejs Kranj, 28-403, ■ ndakrifr Sl-SSt, odgovorni urednik 21-S35. tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463 mali oelaai' naročnina 17-»S* - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. pripravljali na življenje v naravi. Ze januarja so začeli z zimskimi pohodi in zimovanji, nato so se usposabljali v vodniškem tečaju, oblikovali so tudi intervencijske skupine za pomoč v elementarnih nesrečah, se udeležili občinskega taborniškega mnogoboja, svoje znanje pa preizkusili v kvizu »Kaj več o tabor-ništvu«. Tudi prihodnje leto bo akcijsko, predvidevajo pa tudi nekaj vsebinskega dela. za katerega je bilo to leto prekratko. Zlasti bo treba urediti sistemsko financiranje na podlagi svobodne menjave dela. v okviru taborniške organizacije pa bo delitev sredstev odvisna od ovrednotenih programov. Taborniki bodo morali tudi bolj utrditi svojo interesno vlogo v okviru mladinske organizacije in socialistične zveze. Njihova notranja vsebinska naravnanost pa v prihodnje terja poglobljeno vzgojno prizadevanje za zaščito človekovega okolja in izgrajevanje pravega odnosa do narave. Pretekli teden so podelili tudi priznanja za marljivo in požrtvovalno delo v enotah Zveze tabornikov. Dva člana sta si prisjužila naziv »Tabornik partizan«, petim so izročili zlate, šestim srebrne znake, trinajst pa ji je dobilo pismena priznanja občinske in republiške zveze. D. Z. novi organiziranosti krajevne nosti. Kot je povedal, se ini Eripravljajo na ustanovitev: rajevnih konferenc in nemalo pozornosti zanje, vendar imajo pri ta zlasti pri iskanju nosilcev dolžnosti. Obenem je omeni dinsko organizacijo, iz katei*~ njihova organizacija pridobiva člane, toda slaba aktivnost onemogoča izbiro. Možnost delitve krajevne nosti in s tem prilagoditve organiziranosti so naglasili predstavniki krajevne Vodovodni stolp. Delegata nih konferenc Zlato polje in Predoslje sta s svojo razpravo ljevala pregled o povezavi rezervnih vojaških starešin in socialistične mladine. Pri tem * I izpostavil kot največji uspeh na I področju pouk z mladimi, drugi I poudaril potrebo po motirir mladih za vse akcije rezervni* Ških starešin. Starešine iz Šenčurja so žence konference seznanili s vami na odprtje prostora s vanje njihove krajevne razvitje prapora in pobf«t««Jfj bližnjo karavlo. Med drugimi delegat krajevne konferenca^ ocenil, da je večina rezerva* rešin aktivna na širokem P«*^ da jih bo še več pripravi)«** ^ lovati, če bodo programi am kretni. Po potrditvi jx>ročiI . in blagajnika občinske I« ZRVS so udeleženci sj gram nalog za prihodnje "•"l njem so razen izobraževanju *^ nim akcijam strokovnega us* 1 Janja namenili posebno meste organiziranosti in volitvam, » letnici ustanovitve org**~ rezervnih vojaških starešin, vanju v njihovo otnnaseijo cev nalog splošne ljudske o* in družbene samozaščite, to vojaškega čina ter P°J*»"« ženim delom in J«*™^ vo na vseh ravneh delovanja^ 22. DECEMBRA 1981 notranja politika, samoupravl.IAN.IF Uvoz surovin ivisen od izvoza leto naj bi v Sloveniji povečali izvoz za konver-m področje za 13 odstotkov, pokritje uvoza z izvozom taj M znaealo 105,2 odstotka, uvoz s konvertibilnega Mročja bo lahko večji 1 za 2,5 odstotka Znano je. da začrtane projekcije plačilnodevizne bilance v Slo-uji v prvih osmih mesecih nismo uresničevali. Tako smo do konca »gosta ustvarili taksen devizni primanjkljaj, da bi morali do konca ■a izvoziti v poprečju mesečno za 145 milijonov dolarjev, če bi hoteli netiti za 87 milijonov dolarjev. Spričo ocene, da ob tako skromnem nožu ne bi mogli zagotoviti normalnega poteka proizvodnje, je bil ueden nov izračun, ki je predvidel mesečni izvoz do konca leta v oakMSti po 200 milijonov dolarjev, kar naj bi omogočilo poprečen me-Omi uvoz 110 milijonov dolarjev Usmeritev je dala nekaj rezultatov. V naslednjih mesecih je bila »•prečna mesečna vrednost izvoza 159 ali v treh mesecih 477 milijonov 3ariev kar je za 123 milijonov dolarjev manj od predvidevanj. Uvoz »dosegel poprečje 117 milijonov dolarjev, kar je imelo za posledico opore na carini in pri Narodni banki. Na Dodlagi neblagovnih prilivov je Zvezni izvrsni svet predvidel za Wniiododatno možnost uvoza za 197 milijonov dolarjev, ko pa so •J teca zneska odšteli znesek za uvoz nafte in premoga za koksiranje. * ostalo za uvoz le še 82 milijonov dolarjev. Čeprav se je s temi satovi skušalo omogočiti uvoz predvsem tistim OZD. ki največ Tvaiiio z niimi ni bilo moč rešiti vseh problemov. Pri tem je treba pndanti da je slovensko gospodarstvo v zadnjem času v jugoslovan-4em merilu povečalo izvoz na konvertibilno področje, povečalo pa je « pokritje uvoza od 69,7 na 74 odstotkov. Zanrinodnje leto predvidevamo v Sloveniji izvoz blaga in storitev l vidnosti 2 792 milijonov dolarjev, uvoz pa v višini 2.653 milijonov iotariev s tem da bo potrebno zadnji znesek zmanjšati za znesek ,ioatetin kreditov, ki jih odplačujemo v .tujim. Irvnr blaaa na konvertibilno področje naj bi realno povečali Oimani za 13 odstotkov, storitev pa za 12 odstotkov. Pokritje uvoza z 2«ornJ na konvertibilnem področju naj bi znašalo 105,2 odstotka. surovin in reprodukcijskih materialov odvisen od ho bo uvoz surovin in reprodukcijskih materialov odvisen od Motnih rezultatov, kar bo terjalo nadaljnjo selekcijo pri oskrbi pro-aodnje z uvoženimi surovinami in reprodukcijskimi materiali s tem, i bo imela prednost izvozno usmerjana proizvodnja, uvoz blaga s kon-rubilnega področja pa bo v celoti lahko realno večji le za 2,5 od- vodnje z uvoženimi k bo imela prednost i tmbilnefta področja pa » -------.------- —j- - — — ~~ Utka. celotni uvoz, brez energetskih surovin, pa bo lahko realno večji 'rVK^rr^^hko toliko izvozili, bo potrebno industrijsko proizvodnjo -^vaai za dva odstotka, kmetijsko proizvodnjo pa za 3,5 od-arstvu naj bi naredili za 4, v ostalih dejavnostih, razen v okoli odstotek, medtem ko naj bi celotni družbeni ,Mzvod porastel za okoli 1.5 odstotka iti v L. B. lodja tudi prodajajo Pekove temeljne organizacije orodjarna izdelajo 90 iv orodij in drugih pripomočkov, ki jih potrebuje organizacija, sami - Oskrbujejo tudi precejšen del raneae usnjarskopredelovalne industrije, že drugo celd izvažajo - Nadaljnji razvoj omejuje predvsem stiska - Industrijski način izde-s, paedvaeiii prehod na jehnologijo, ki je proiz-raadhrobila po sestavnih zahteval povsem drugačna h, ki so jih uporabljali u mojstri. je začela razvijati Pekova prod katero so z rastjo dejavnosti predelave poiiuretana in umetnih ijale vedno nove naloge. azličnega orodja je zahte-proizvodnja. Zakaj bi tujini, če pa ga lahko sami, so rekli Pekovi Izkušnje so povzeli po u firmi, še dandanes vodilni področju, prenesli znanje v —»o in se pogumno lotili me mehanične delavnice nastala delovna enota ki je pred štirimi leti y temeljno organizacijo. 137 delavcev. Okrog 80 se rja z izdelavo orodij, drugi eni v obratu vzdrževanja, v ■ ali elektro delavnici. 90 odstotkov vseh orodij za dele obutve, za vulkaniza-"inje plastičnih mas, vli-—ga in mehkega pol i ure-* tudi delovnih priprav in :jov, ki so nepogrešljivi v iji obutve, izdelajo Pekovi sami. Kupujejo le zahtev-.arodja, nekatera pa še ob menjavi proizvodnih pro- gramov, ko ne utegnejo pravočasno zadovoljiti vseh potreb. Kljub zagatam v konicah Tržičani v »mirnejših« obdobjih oskrbujejo z orodji in potrošnimi nadomestnimi deli, kot so, na primer, nožki, rezila in strgala, tudi znaten del jugoslovanske usnjarskopredelovalne industrije. Ze drugo leto cel6 izvažajo. Zahodnonemški Desmi so letos prodali okrog 140 orodij in zanje iztržili približno pet milijonov dinarjev. Znesek v celotnem Pekovem izvozu res ni pomemben, za temeljno organizacijo, ki ima uspešno tehnološko pripravo in konstrukcijo, pa veliko pomeni. Se več bi lahko izvozili, pravijo, vendar zaradi konic, ko je povpraševanje povsod največje, dodatnih naročil ne zmorejo. Orodjarna je zelo mlad kolektiv, ki skrbi za nove kadre in je sposoben slediti razvojnim dosežkom v svetu ter zadovoljiti še več domačih kupcev. Ocenjujejo, da najmanj 40 odstotkov orodij jugoslovanska usnjar-skopredelovalna industrija uvozi. Zal so do izgradnje nove tovarne v industrijski coni prostorsko že omejeni. Osnovni cilj delavcev Pekove orodjarne je, da bi z orodji pokrili vse potrebe delovne organizacije, da bi čim več ročnega dela nadomestili s sodobnim strojnim in da bi z lastnim razvojem omogočili tudi nadaljnji razvoj obrata predelave plastike in trdega poiiuretana. V mejah dogovorjenega Kratka infnnna/«ii. j^a______ ^ ^ Kratka informacija predstavnika SISEOT v televizijskem dnevniku 8. decembra o izvozu in uvozu Save je razburila gorenjsko javnost. Kako je s tem v resnici, smo se pred dnevi pogovarjali z generalnim direktorjem kranjske Save, Janezom Bohoričem »Podatki, ki so bili v televizijskem dnevniku 8. decembra letos , niso točni, ker so se nanašali na slovenski del SOZD Sava in ne na delovno organizacijo SAVA Kranj. Sava Kranj je doslej (do 11. decembra 1981) uvozila od planiranih 63,187.000 dolarjev repromatreriala za skupaj 54,300.000 dolarjev ali 86 odstotkov planiranega, izvozila pa za 40 milijonov dolarjev, oziroma nekaj preko 87 odstotkov planiranega in s tem ustvarila doslej za 3 milijone dolarjev manjši negativni saldo od planiranega. Samo decembra bomo izvozili 132 vagonov našega blaga in predvidevamo, da bomo na konvertibilno področje izvozili skupno za okrog 44 milijonov dolarjev blaga, torej kljub vsem težavam le za okrog 2 milijona dolarjev manj kot smo predvidevali. Vsem je znano, da je Sava zadnja leta naredila na področju izvoza ogromno. Leta 1976 smo izvozili za 10,880.000 dolarjev, lani pa že za 34,330.000 dolarjev, torej trikrat več kot leta 1976, letos pa bo ta izvoz skoraj štiri in pol krat večji. 1976 je bil uvoz trikrat večji od izvoza, leta 1980 je bilo to razmerje že 1:1,6, letos pa je bil planiran 1:1,37. Sava pokriva uvoz z izvozom toliko, kot ga v poprečju slovensko gospodarstvo, čeprav smo pri naši proizvodnji res močno vezani na uvoz. Z dosežkom čez 12.000 dolarjev izvoza na zaposlenega smo se uvrstili med največje slovenske izvoznike, smo pa sploh največji izvozniki na konver- gumarji in tibilno področje med kemičarji. Da bi kar najbolj zmanjšali naše potrebe po devizah, vlagamo v izgradnjo proizvodnje sintetičnega kavčuka v Zrenjaninu, v Ali Bunar Vojvodina za proizvodnjo saj, z Loznico se dogovarjamo za modernizacijo proizvodnje korda za avto-pnevmatiko, vlagamo pa še v nekaj manjših projektov za proizvodnjo gumarskih surovin. Predvidevamo, da še do leta 1984 ne bomo mogli pokrivati uvoza z izvozom. Zato smo vlagali v delovne organizacije, ki lažje pridobivajo devize: to je na primer Rogaška Slatina in še nekaj drugih delovnih organizacij, ki veliko izvažajo, pa imajo manj potreb po uvozu. To razliko, ki Še ostaja fpa pokrijemo z devizami naših odjemalcev, ki naše proizvode posredno izvažajo: avtomobilska industrija, transporterji in še vrsta drugih industrij. Praktično gre okoli 70 odstotkov naše proizvodnje v izvoz, direktno ali indirektno. Torej imamo poleg velikega direktnega izvoza, tudi velik indirektni izvoz. Nekatera naša proizvodnja je posredno več kot 50-odstotno izvožena: tako na primer moped plašči, velo plašči, transportni trakovi, potniška pnevmatika, klinasta jermena pa celo preko 80-odstotno. Vendar, dostikrat je to našo udeležbo v posrednem izvozu težko ugotavljati in dokazovati. Zato iščemo poti in načine, da bi se o teh odnosih sporazumeli s celotnimi organizacijami posameznih industrij in ne drobili po posameznih kupcih. V ta namen smo že pred mesecem dny prosil i vsa splošna združenja v posameznih republikah, da nam pomagajo pri urejanju teh odnosov. Velike napore smo napravili za povečanje izvoza, tako da sedaj že zelo trpi domači trg in smo celo ustanovili posebno komisijo, ki proučuje, kateremu od trenutno 320 manjših kupcev, kot so razna prevozništva trgovska podjetja itd. ugoditi najprej, da bo čim manj prizadetih. V naslednjem letu bomo še bolj kot letos prisiljeni iskati dodatne devize, ter od uporabnikov naših izdelkov še bolj dosledno zahtevati udeležbo na skupno ustvarjenem deviznem prihodku,« pravi Janez Bohorič. D. Dolenc Premalo denarja za kmetijstvo r>___i__: j__ «.____ ar Predviden odkup je bil dosežen govedi in mleka manj - Vzrok cenami surovin in pridelki ter vencije v kmetijstvu Skorja Loka — Živinorejska proizvodnja je v škofjeloški občini v težkem položaju, saj se pogoji gospodarjenja od spomladi dalje poslabšujejo in osnovna razmerja med cenami surovin in živino ter mlekom postajajo kritična. V takem položaju je težko upati, da bi bih planski cilji letošnjega m prihodnjih let doseženi. To poudarja kmetijsko zemljiška skupnost Skofja Loka v poročilu o letošnjem uresničevanju plana kmetijske proizvodnje. Podatki kažejo, da je bila planirana proizvodnja dosežena in presežena le pri odkupu krompirja, medtem ko so v desetih mesecih odkupili 77,2 odstotka planirane količine govedi in 74,2 odstotka planiranih količin mleka. Pri kmetijski zadrugi Skofja Loka so za letos planirali odkup 1630 ton govedi, v desetih mesecih pa so odkupili 1309 ton živine in s tem izpolnili 80,3 odstotka plana. Planirali so odkup 6,150.000 litrov mleka, odkupili pa so ga 4,521.000 litrov ali 73 odstotkov letne količine, krompirja pa naj bi odkupili 3500 ton, vendar so to količino presegli za 3,7 odstotka. Tudi v žirovski zadrugi Sora je le pri krompirju, medtem ko je je vse večje nesorazmerje med pomanjkanje denarja za inter- odkup govedi pod planom. Planirali so odkup 227 ton govedi, odkupili pa so jo. le 125 ton ali dobrih 55 odstotkov. Hkrati se je na tem koncu zelo povečal odkup mleka in sicer so za vse leto planirali odkup 100.000 litrov mleka, odkupili pa so ga že v desetih mesecih 116.000 litrov in s tem že do konca oktobra za 16 odstotkov presegli letni plan. Vse to kaže, da se na tem koncu povečuje zanimanje za mlečno proizvodnjo. Razlogi za zaostajanje za planom so razen zgoraj omenjenih razlogov še znatno manjši pridelek krme, zlasti v hribovitem svetu, predvsem pa v pomanjkanju močnih krmil in v nesorazmerjih med cenami reprodukcijskih materialov in pridelkov. Tudi načrtovani gospodarski posegi so bili zaradi omejenih sredstev le delno uresničeni. Po regresirani ceni je bilo prodanih 2.474 ton gnojil ali za 8,5 odstotka več kot v pretekli sezoni. Za regresiranje gnojil je kmetijsko zemljiška skupnost prispevala 1.314.000 dinarjev. Regres je znašal le 6 odstotkov nakupne cene v nesezoni za ravninske kmetije, 10 odstotkov za kmetije v območju 500—800 metrov nadmorske višine in 15 odstotkov za višinske kmetije. Čeprav je bil regres za hribovite {>redele višji,pa je bila poraba gnojil etos pri kmetijah, ki leže v pasu od 500—800 metrov nadmorske višine za 7,2 odstotka nitja kot leto prej, na višinskih kmetijah pa kar za četrtino nižja. Zato bo potrebno uvesti dodatno spodbudo. Vendar pa izvršilni odbor KZS zaradi pomanjkanja sredstev ni sprejel pravilnika b regresiranju mineralnih gnojil, čeprav se je zavedal posledic, ki jih tak ukrep prinaša. Zaradi pomanjkanja denarja tudi ni podaljšano regresiranje močnih krmil v drugi polovici leta, čeprav je bilo to s planom predvideno in je tak ukrep nujen za zagotovitev dovolj velike količine krmil. Iz sredstev za pospeševanje kmetijstva se plačujejo tudi sredstva za nadomestilo dela obresti od srednjeročnih investicijskih kreditov v kmetijstvu, ki jih po zakonu plačujejo občine. Sredstva, ki se poračunajo ob koncu leta še niso zagotovljena. Prav tako ni denarja za uresničevanje nekaterih drugih stimulacij za zniževanje proizvodnih stroškov kot so regresiranje nakupa telet za pitanje, kjer je možno le pitanje brez proizvodnje mleka, dotiranje investicij gorskim kmetijam in druge naloge. L. Bogataj SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Brezposelnost na Gorenjskem Na Gorenjskem je število nezaposlenih v primerjavi s Slovenijo se vedno nizko, saj ne dosega enega odstotka (0,97) v primerjavi z zaposlenimi. Kpnec septembra je bilo nezaposlenih po občinah: Jesenice 1,10 odstotka, Kranj, 0,90, Radovljica 1,44, Skofja Loka 0,78 in Tržič 0,51. Konec oktobra letos je bilo na Gorenjskem prijavljeno 799 iskalcev zaposlitve, deleži po občinah pa so naslednji: Jesenice 178, Kranj 285, Radovljica 193. Škofja Loka 113 in Tržič 30. V povprečju je med nezaposlenimi 63 odstotkov žensk, na Jesenicah pa jih je kar 84. Tako visok odstotek žena je specifičen za Jesenice že vrsto let, saj so možnosti njihovega zaposlovanja minimalne; prevladujeta namreč metalurgija in predelovalna kovinska industrija, ki za pokrivanje kadrovskih potreb rabita predvsem moške. Zanimive so ugotovitve Železarne Jesenice; tam bi lahko zaposlili večje število žena na nezahtevnih delovnih nalogah in sicer v treh izmenah, torej tudi nočni; to pa zaradi mednarodnih konvencij s področja dela ni možno. O tem je tekla beseda tudi na posvetu, ki ga je o zaposlenosti organiziral občinski sindikalni svet Jesenice. Kljub nizkim številkam o nezaposlenosti pa le-ta stalno počasi narašča. Spreminja se tudi kvalifikacijska struktura nezaposlenih, saj narašča delež strokovnih kadrov in mladih iskalcev zaposlitve (do 26 let starosti 51 odstotkov, iskalci prve zaposlitve 31 odstotkov). Kvalifikacijska struktura brezposelnih je naslednja: nepriučeni in priučeni 49 odstotkov, s poklicno šolo 20 odstotkov, s srednjo 24 odstotkov, z višjo 4 odstotki in z visoko 3 odstotki. Po posameznih občinah je ta struktura podobna, le na Jesenicah je delež nepriučenih in priučenih višji — 66 odstotkov; najvišji odstotek kadrov z višjo in visoko izobrazbo pa je v Kranju — 13 odstotkov. Kateri poklici se najpogosteje pojavljajo med evidentiranimi iskalci zaposlitve? Pri nepriučenih in priučenih: pomožni delavec, gradbeni delavec, snažilka, sobarica, pomožni administrator, skladiščni delavec in delavci brez poklica. Pri delavcih s poklicno šolo: avtomehanik. mizar, voznik tovornjaka, prodajalec, kuhar, natakar, administrator. S srednjo šolo: gimnazijski maturant, ekonomski tehnik, administrativni tehnik, medicinska sestra. Z višjo izobrazbo: ekonomist, organizator dela. Z visoko izobrazbo: i ekonomist, organizator dela. Z visoko izobrazbo: dipl. I psiholog (3), dipl. ekonomist (3). dipl. ing. arhitekt (2). prof. slovenščine (2), dipl. sociolog (2'». Prizadevanja bodo morala biti v bodoče še bolj usmerjena v ustrezno zaposlovanje mladih in strokovnih kadrov. Ukrepi in predlogi v zvezi s tem so že prisotni pri usklajevanju kadrovskih planov posameznih OZD. obravnavanih tudi na skupščinah občinskih skupnosti za zaposlovanje. Kgidij Biček --> G L A S 4.STRAN praznik jugoslovanske ljudske armade torek. 22 decembra 1m1 Pogovor ob dnevu naše armade Daleč naokrog ni kot so planinci r Mladi rodovi v planinski enoti nadaljujejo svetle tradicije slavne Prešernove brigade - Enota neverjetnih sposobnosti in možnosti - Njene pripadnike vodi Titova misel o enotnosti armade in ljudstva - Dosežke svojih planincev v pogovoru predstavlja starešina Spiro Niković Zato je rudi izjemna čast poveljevati takšni enoti. Obenem poveljniška dolžnost na osnovi doseženih rezultatov obvezuje k iskanju novih poti in določnejših ciljev. Naše delo bomo še naprej temeljito načrtovali in začrtane cilje dosledno izpolnjevali. Tudi v bodoče bomo skupno z drugimi dejali tvorno uresničevali zamisel «*pk ljudske obrambe in družbene mozaščite, kakor je v svojem ljenju delal in v delu zapisal tovariš Tito.« Besedilo in slika: Stojan Saje Letos praznujemo 40. obletnico ustanovitve naših oboroženih sil. Kaj lahko poveste o revolucionarnih izročilih, ki jih nadaljuje vaia planinska enota? »Vse leto smo delali v znamenju velikih jubilejev. Vstaja in ustanovitev oboroženih sil pred 40 leti. izjemno pomembna mejnika v naši zgodovini, predstavljata orientacijske točke, po katerih usmerjamo in oblikujemo svoje delo. Pri tem želimo poudariti pomen revolucionarnega izročila medvojnega in povojnega obdobja kot celote: mislim na bratstvo in enotnost, osnovni pogoj razvoja naše socialistične skupnosti. Kot enota armade smo posvečali pozornost predvsem 40. rojstnem dnevu oboroženih sil. Letos smo pripisali poseben pomen gojitvi revolucionarnih tradicij naše armade. Gre za tradicije od prvih dni, ko je partizanska vojska pod Titovim vodstvom stopila v boj, pa do danes, ko armada predstavlja, čeprav brez Tita, poroštvo miru, svobode, neodvisnosti in nedotakljivosti našega ozemlja. Slavna borbena pot 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren pomeni naši planinski enoti kot njeni naslednici vir, ki navdihuje vojake in starešine k ustvarjalnosti. V povojnih letih smo planinci prehodili težko, a plodno pot usposabljanja posameznikov in celotne enote. V štirih desetletjih smo doživeli precej sprememb; napredovali smo na vseh področjih, še posebej pri vzgoji in izobraževanju. Na osnovi izkušenj iz vojne, znanstvenih dosežkov in trenutnih zahtev smo planinske enote razvijali tako. da bi bile kos svojim nalogam. Naš človek je fizično pripravljen, zdrav, trden in duševno ustaljen. Ima opremo in oborožitev, ki je delo naših rok. Vse to zagotavlja razreševanje tudi najtežjih problemov, s katerimi se srečuje planinska enota. Kot vemo že iz preteklosti, je boj na visokogorskih zemljiščih težaven, a prav tako mogoč. Prešernovci mladega kova smo skupaj z nekdanjimi borci enoten kolektiv, ki ga preveva duh tovarištva, bratstva in spoštovanja mladih do naporov junakov iz narodnoosvobodilne borbe. Ponosni smo na dobre rezultate, ki jih dosegamo že vrsto let in z njimi spodobno nadaljujemo svetle tradicije borcev.« rwt. Ob obisku tovariša Tita maja 1977. leta v naii enoti ste vrhovnemu poveljniku obljubili, da boste dobre rezultate še izboljšali. Da to obljubo vestno izpolnjujete, potrjujejo mnoga priznanja iz preteklosti. Kakšni pa ■o rezultati vašega letošnjega »Titov obisk je dogodek, ki ostaja v spominu vseh planincev. Izročilo tega srečanja namreč prenašamo na mlade rodove, da bi jih spodbudili k dobremu delu. Spomin na obisk tovariša Tita v nas budi hrabrost in vztrajnost tudi v položaju, ko je moč omahniti ali ko zmanjka idej. Kot se planincem spodobi, smo obljubili, da bomo vedno delali pošteno, zavedajoč se odgovornosti do naše družbe. Organizirali smo se tako, da bi dosegli najboljše rezultate, da bi bili še naprej vredni obiska vrhovnega poveljnika. Vsi do zadnjega smo si prizadevali uresničiti naše načrte. Tako smo tudi postali večkrat doslej najboljša enota v ljubljanskem armad nem območju. Letos smo veliko storili za nadaljnji napredek vzgoje in izobraževanja, predvsem za dvig ravni dela v celotnem sistemu borbene usposobljenosti. Povezovali smo se z vsemi nosilci splošne ljudske obrambe, pri čemer je bilo posebej ustvarjalno sodelovanje s štabi in enotami teritorialne obrambe pa s komiteji za SLO po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Vsakega planinca smo tudi spoznali z okoljem, kjer dela in živi. Našemu pripadniku smo privzgojili občutek usodne povezanosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ko se srečujemo ob raz.-nih vajah na terenu z ljudmi, pogosto pravijo: 'Vaši vojaki so takšni, kakršnih doslej nismo videli. Daleč naokrog ni takih, kot so planinci.' Ko govorimo o procesu vojaškega urjenja in moralnopolitične vzgoje, moram poudariti, da se v njem vedno da kaj izboljšati. Pri tem so v pomoč zgodovinske izkušnje, dosežki lastnega dela in dognanja sodelavcev. Za naše celotno sedanje delo je moč reči. da dosegamo dobre rezultate, na posameznih področjih pa tudi boljše. Predvsem moralno politična zavest vojakov, starešin in vojaških kolektivov je zelo visoka.« S poukom, ki je glavna naloga vsakega pripadnika enote, so tesno povezane številne dejavnosti v armadi in izven nje. Opišite jih! »Usposabljanje na področju strokovne vzgoje in izobraževanja je povezano z delovanjem na več področjih. Sestavni del programa našega dela so: skrb za stalno telesno pripravljenost, kulturno-za-bavno življenje, gospodarsko dejavnost, sodelovanje z okoljem in druge aktivnosti pripadnikov planinske enote. Tako se lahko pohvalimo z izjemnimi dosežki na številnih športnih srečanjih. Nismo le prvaki armad-nega območja v zimskih športih in obenem absolutni prvaki v letnih športnih disciplinah, ampak so naši rezultati opazni tudi na raznih javnih tekmovanjih in množičnih prireditvah na področju športa in rekreacije. Prav tako bogata je aktivnost planincev na širokem polju kulture, od umetnosti do razvedrilne dejavnosti. Ob tem smo vsak dinar družbe za opravljanje naših nalog pred uporabo temeljito pretehtali. Zahvaljujoč veliki prizadevnosti vseh smo dosegli spodbudne rezultate v programu gospodarske ustalitve. To, da smo načrtovane naloge izpolnili z minimalnimi sredstvi, ima tako materialni kot moralni učinek. S prostovoljnim delom smo zelo izboljšali naš stanovanjski standard, preskrbo pa smo dopolnili s pridelavo lastne hrane. Vzgojni vpliv ima tudi zbiranbje vseh vrst sekundarnih surovin, s čimer smo zmanjšali stroške odlaganja in prevoza odpad^_ kov.« Z okoljem, kjer živite in delate, vsestransko in plodno sodelujete. Kateri skupni interesi vas predvsem vežejo z njim. »Tovariš Tito je vedno naglašal, da sta armada in ljudstvo eno. Iz te trditve izhajamo pri našem delu. Naš cilj je predvsem praktična uresničitev Titove misli. Zato lahko starešina in vojak kot enota vgrajujejo dosežke okolja v svoje delo, seznanjajo se z okoljem in s svojo prisotnostjo na vseh področjih dela in življenja poglabljajo sodelovanje. Ljudstvu povsem pripadamo, zato imamo posluh za probleme delovnih ljudi in občlanov ter jih v mejah naših možnosti skušamo skupno reševati. Titovega izročila o sodelovanju med pripadniki oboroženih sil in ljudstvom oziroma vsemi nosilci splošne ljudske obrambe smo se vedno zavedali. Se posebno v sedanjosti ga zvesto uresničujemo. Tako dosegamo skupaj z delovnimi ljudmi Gorenjske in severnega dela Primorske dobre rezultate. Naš prispevek na tem ozemlju je znaten; sodelovali smo pri izgradnji rekreacijskega centra na Krvavcu, postavitvi telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Poliane-Javorje in od Kranja do Jezerskega, napeljavi vodovoda v Tolminu in na šentviški planoti, pomagali pa smo tudi pri organizaciji in izvedbi raznih manifestacij in prireditev. Razen tega je zelo razvito sodelovanje naših enot z družbenopolitičnimi organizacijami in delovnimi kolektivi na tem področju. Imamo stalne stike z delovnimi organizacijami Sava. Iskra. Planika. I bi in Tekstilindus v Kranju. Veriga v Lescah, Železarna na Jesenicah Bača v Podbrdu in drugimi To povezovanje ima pri slehernem našem pripadniku pomemben mo-ralno-politični odmev.« Poveljujete enoti, ki ima velik ugled v armadi in izven nje. Kaj vam to pomeni in koliko vas obvezuje pri bodočem delu? »Za vsakega človeka je dolžnost poveljnika velika obveza, ki zahteva celo osebnost. To zahteva stalno budnost in pripravljenost, ustvarjalno delo, učenje in raziskovanje pa vgrajevanje dosežkov drugih v svoje delo. Da bi lahko enoto pravilno usmerjal in se odločal, mora biti poveljnik povsod nekoliko spredaj, videti nekoliko dlje od drugih. Samo tako lahko enota kar najbolje izpolnjuje svoje naloge. Planinci uživamo velik ugled v armadi in izven nje. Smo enota neverjetnih sposobnosti in možnosti. 3M Kranj — V počastitev 40-letnice oboroženih sil SFRJ in dneva JL.A 22. decembra, je bila v petek v prostorih občinske skupščine svečanost na kateri je spregovoril predsednik občinske skupščine Stane Božič Na svečanosti so podelili republiška in občinska priznanja za delo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite V kulturnem programu pa je med drugimi nastopil tudi oktet Sain ,--Kranja. — A. Z. Predstavljamo vam kranjski dom JLA Vez med armado in j a vnos t j Dom armade je ustanova, kjer se stikajo številne dejavnosti pripadnikov oboroženih sil in drugih občanov — Kranjski dom JLA je med petnajstletnim delovanjem zrasel z okoljem — Kdor ga obišče enkrat, postane stalen gost v njem Kranj - Vrata doma Jugoslovanske ljudske armade v Kranju so te dni še bolj na široko odprta kot ponavadi. V njem se namreč vrstijo številna srečanja in prireditve ob letošnjem prazniku oboroženih sil. Sicer pa je tudi vse leto tod stičišče raznih dejavnosti, ki se jih udeležujejo tako starešine in vojaki kot prebivalci Kranja in okolice. »Naš dom,« pripoveduje njegov načelnik Nebojsa Ilič, ki je Šele pred nekaj meseci sprejel to dolžnost in se je nanjo pa na novo okolje že dokaj privadil, »je vojaška ustanova, v kateri organiziramo izobraževalne, kulturno umetniške in športno rekreacijske dejavnosti za potrebe vojaških enot in članov doma. Člani doma so vse aktivne vojaške osebe z družinskimi člani, vojaški upokojenci, civilne osebe, ki delajo v armadi, prav tako pa tudi drugi občani. Težišče našega dela je na sodelovanju z drugimi domovi JLA po Sloveniji ter z vojaškimi ustanovami in organizacijami, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo na našem področju.« Delovni utrip v domu je zares pester. Tod opravlja gostinska ustanova Partizan v restavraciji in točilnici svojo uslužnoetno dejavnost. V veliki dvorani prirejajo razna predavanja, posvete, seminarje, tečaje, sestanke in druge oblike izobraževanja; gre tako za idejno-politično in strokovno vojaško usposabljanje kot podobno aktivnost delovnih ljudi in občanov. Pripadniki armade in drugi občani se razvedrijo ob pogostih kulturno umetniških prireditvah, saj so na sporedu doma svečane akademije, scenske pred- stave, koncerti, literarni večeri, prikazi filmov in druge dejavnosti. Okolje spoznava delo in Življenje pripadnikov oboroženih sil prek priložnostnih prireditev, kot so razstave, stenski časopisi, predavanja in drugo. K temu veliko prispeva tudi sekcija, ki se v lastnem laboratoriju ukvarja s fotografijo. Množično športno in rekreativno dejavnost — za člane doma organizirajo v najemnih prostorih kegljanje, plavanje in telovadbo — dopolnjuje delo sekcij za biljard in šah v domu. Razen tega v domu skrbijo tudi za organizacijo izletov in nekatere druge občasne dejavnosti. »Celotna dejavnost doma,« naglasa starešina Ilič, »je usmerjena k razvijanju bratstva in enotnosti ter utrjevanju jugoslovanskega socialističnega patriotizma pa drugih pozitivnih tradicij naših narodov in narodnosti. Naš dom je v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, vendar ni povezan le z njo, ampak s širSim okoljem. Dobro sodelujemo s poveljstvom teritorialne obrambe, delovnimi organizacijami, šolami, kulturnimi ustanovami in družbenimi, še zlasti humanitarnimi organizacijami v kranjski občini. Letni načrt in mesečne programe dela usklajujemo z zahtevami poveljstva kranjske garnizije. Našo dejavnost financirajo na osnovi uresničevanja planov. Letos bomo za izpolnitev osnovnih nalog porabili okrog 350 tisoč dinarjev.« Tako kot povsod v armadi tudi v kranjskem domu JLA pretehtajo uporabo slehernega dinarja. Le s smotrno organizacijo dela in pogostim delom izven rednega časa brez nadomestila jim uspeva porabiti kar se da malo denarja in izpolniti načrtovane naloge. Vse obveze uresničujeta le načelnik in gospodar doma, ker referenta za kultumo-zabavno življenje nimajo. Nekatere druge dolžnosti pomagajo opraviti starešinama trije ali štirje vojaki, za red in čistočo v domu pa skrbi či-stilka. Od delavcev Partizana, s katerimi vodstvo doma dobro sodeluje, tod delajo upravnik in tajnica, dva kuharja in štirje natakarji. »O obsegu našega dela,« pojasnjuje gospodar doma Hasan Ibraši-movič, ki je že trinajst let v Kranju in četrto leto opravlja sedanjo dolžnost, »najbolj živo priča podatek, da poprečno obišče nag dom prek osemsto liudi na dan. Da je dom, ki smo ga odprli 1965. leta, zrasel z okoljem, potrjujejo med drugim številna priznanja. Seveda, največje prizna- nje je za nas zadovoljstvo gosta osnovi preverjenih ocen lahko tr da vsak, ki enkrat pride v dom. stane naš stalen gost.« Hasanova naloga je, da dočaka in ga pospremi. To zna riti domače, nevsiljivo. Zato radi zahajajo v dom. Posebno _ ve za uporabo dvorane so velike kar težko vedno vsem ustrei Razen za razporeditev dejavnosti prostorih doma skrbi za tehm pripravo prireditev, ki jih ni Letos so v domu priredili drugim usposabljanje za stai, celotnega armadnega območja, . braževanje za pripadnike teritonak ne obrambe, srečanje pripadnik o« varnostno obveščevalne služb* NOV, letne skupščine in sestasg9 več družbenopolitičnih in drutber.sh organizacij, armadno prvenstvo šahu, občinsko kviz tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, dve gledališki predstavi in pies za mladino vsako soboto. Tako široko dejavnost je moč opraviti le s sodelovanjem okoii*. Domu radi priskočijo na pomoč pri i sposoji opreme in naprav za prireditve, tiskanju programov in drugem. Zato si bo njegovo vodstvo ^ bodoče še bolj prizadevalo spozna, vati javnost z delom doma in se pri tem povezovati z nosilci sorod n* dejavnosti, kakršno sami opravi JaHX Predvsem pa bodo več pozornosti kot doslej posvečali delovnim Čanjem kranjske mladine s pr niki armade. Glede na tako prizadevne na< je moč sklepati, da bo odslej pr** bilo prag doma, katerega vrata odprt* vsak delavnik med T. 22 uro pa ob nedeljah med 15. |q uro še več obiskovalcev, tn g£B bodo tjaP^a«^ ^pričali o njegov, odprtosti, kot mnogi doslej. Be9ediloindike. Stojan Saje 22 decembra 1981 kultura 5.STRAN GLAS verjevi nagrajenci ki w jo sestavljali Franček Andrej Inkret. Majda •"•ja Predan. Rapa Suklje in ndunan. je prejala dvajset in letošnje nagrade Skla-Severja namenila trem * poklicnih gledaliških **ma z ljubiteljskih in štti-Akademije za gledališke, in televizijo. 1, elan Drame SNG v bo letu je v matični hiši in fsMikoval vrsto izrazitih katerimi izstopajo krea-v Cankarjevih Hlapcih, j upodobitev Jurija v Seli-neposrednega Vane-i igrah Protest-A test. sne podobe so nepo-«de in vselej visoko nad iti zna interpretacijo, ki me in se pretresljivo eai. Posebej dragocen je i posluh za sodobno igro. repričljivo nadgrajuje in jih oživlja z izjem- 4 M igralka Drame ■M« je za vlogi Madleine Krležo vi. Agoniji in igo vi Svatbi. Z vlogo itke Petrovne je obo-* svojih dognanih krea-- in učinkovit način: z ' obvladanjem priučene '* jasno razčlenjeno grad-osebnosti ji je uspelo občinstvo mariborskega •dia. Njena sposobnost "ije pa ji je ob snovanju *fočila gradnjo povsem ženske podobe, vendar intenzivne, polne, zave- — I.... RODOŠEK, članica Stalnega slovenskega nagrado je prejela za ^ Dorsev v Goburnovi *j* Z izrednim občutkom **la pretresljivo vlogo V*arke. pri čemer je učin-iT^bila vsa igralska sred-I **terimi več kot 35 sezon zamejsko gledališko tvojo zadnjo zahtevno ftovno potrdila, da sodi Stalnega slovenskega »»Trstu. i VUNbEK, Prešernovo f iz Kranja * vozlov (45 km/h) napotil proti Draču. Ob 2.35 je križarka Helgoland nenadoma trčila ob nekai To je bil periskop francoske podmornice Monge. ki zaradi temne noči in slabe vidljivosti ni opazila bližajoče se sovražnikove ladje. Podmornica je bila zaradi udarca tako močno poškodovana, da se je morala dvigniti na površino morja. Pri tem pa je prišla v neposredno bližino rušilca Balaton. Ta jo je s topov skim ognjem nemudoma potopil. Avstro-ogrske ladje so rešile vse člane francoske posadke razen poveljnika, ki ni hotel zapustiti svoje potapljajoče se podmornice. Po tem nepričakovanem dogodku je avstro-ogrski oddelek nemoteno nadaljeval pot proti Draču. Nekaj časa so ladje v temi preiskovale območje Drač-Brindisi in niso nikogar opazile. Proti jutru so se obrnile proti Draču, kot je bilo načrtovano. Helgoland in Balaton sta odplula proti rtu Laghi. da bi italijanskima rušilcema. če bo odplula iz Drača, presekala pot proti jugu. Drugi štirje rušilci so se usmerili proti Draču. Ob 7 30 so bili Csepel. Lika, Triglav in Tatra pred Dračem. Ugotovili so. da v pristanišču ni nikakršnih vojnih ladij, pač pa en parnik in dve jadrnici. Obstreljevanje teh ladij je trajalo okoli pol ure in vse so bile potopljene. Nato so se rušilci obrnili proti severu, križarka Helgoland je zaplula proti njim. Balaton pa je še patruljiral na odprtem morju. Nenadoma so začele okrog rušilcev padati granate; na obali sta bili namreč dobro zamaskirani italijanski havbici, ki jih z rušilcev niso videli. Rušilci so začeli streljati proti kopnemu, hkrati pa so se razpršili, da bo sovražniku otežili natančno streljanje. Niso vedeli, da so prav na tem območju zavezniki polož*ili minsko polje, ki bi moralo varovati pristanišče Drač. MINE! Ob 8.30 je na levem boku rušilca Lika zagrmela huda eksplozija mine. Ladji je odtrgalo levi vijak, krmilo se je zagozdilo in rušilec se je nemočno zavrtel v krogu. Takoj zatem je ladja naletela še na drugo mino, ki je eksplodirala pod prednjo kotlovnico. Izbruhnili so močni požari in ladja se je začela potapljati. S poveljniškega mostu so eksplozije vrgle v morje nekaj ljudi: padli so v nafto, ki je gorela na površini morja. Ranjenemu poveljniku rušilca so sporočili, da požar ogroža skladišča streliva. Ukazal je, naj posadka zapusti ladjo. Vsi preživeli člani posadke so se zbrali na prednjem delu rušilca in disciplinirano skakali v morje. Sledila je močna eksplozija in ladja se je začeja hitro potapljati. Pred tem je pomočniku poveljnika s tremi mornarji še uspelo uničiti vse zaupne dokumente, čeprav je bilo to izredno tvegano, ker je bila eksplozija neizbežna. Poveljnik rušilca Lika. fregatni kapitan VVunschek, je pozneje v svojem poročilu pohvalil posadko: »Posadka je odlično delovala. Vsi so ravnali disciplinirano in nihče ni zapustil ladje brez povelja. Kljub nevarnosti, da bo strelivo kmalu eksplodiralo, je posadka, preden je ladjo zapustila, trikrat zaklicala potapljajoči se ladji v pozdrav: Hura! Od 99 ljudi, kolikor je štela posadka rušilca Lika, jih je umrlo 50 - 1 oficir in 49 podoficirjev in mornarjev. ' Tik za Liko je tudi rušilec Triglav zadel ob mino. Eksplodirala je pod zadnjo kotlovnico. Osem ljudi je bilo ubitih, pet pa ranjenih. Skozi osem kvadratnih metrov veliko luknjo je vdrla voda in poplavila vse kotlovnice. Ladja ni mogla več voziti. Z zadnjo močjo je Triglav le še prišel iz minskega polja in Csepel mu je vrgel vrv za vleko. Toda med tem manevrom se je jeklena vrv ovila okoli desnega vijaka rušilca Csepel in moral je prepustiti vleko rušilcu Tatra. Ves ta čas — torej do 9.30 — je italijanska baterija na obali streljala na rušilce. vendar je samo enkrat zadela jambor Triglava. To ni povzročilo dosti škode. Končno je rušilec Tatra prevzel vrv za vleko in začel vleči Triglav proti severu. Čeprav je bila hitrost pri vleki komaj 6 vozlov (11 km/h), so od eksplozije razmajane pregrade v notranjosti Triglava, ki so jih podprli s tramovi, le s težavo držale pritisk vode. Zato Se je rušilec Balaton privezal ob boku Triglava in začel s svojimi črpalkami črpati vodo iz njega. Kmalu nato je Tatri počila vrv in je prevzel vleko Balaton. Tatra se je zadrževala v bližini, pripravljena, da začne pomagati, če bo nujno. Križarka Helgoland je medtem s topovi prisilila italijansko baterijo k molku. S tem je bil dramatični napad na pristanišče Drač končan. RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR 7 smum B0ZMACT TA GLAVNA URŠA Potem sc je od nekod naslikal tudi Jaka s Tatjano in Barbaro, kaj reči. Tatjanin voziček je bil precej velik. Večji kot tisti trije, ki so stali pred šolo. Naložen pa je bil podobno, kot kmetje nalagajo aa seno. Papir je segal visoko čez voziček in prevezan je bil z vrvjo. Zanalašč sem se postavila k vratom v šolski vrt, tako da so morab mimo mene. Ko me je Jaka zagledal brez papirja, se je zarezal in usta so sc razvlekla v polmesec. »O, dobro jutro, botra Urška. Kje pa imate papir*« »Ga boš že videl ob pravem času. gospodek!« sem mu zabi skozi zobe. »O, o, o tem sem prepričan. Knjige imaš tudi že v žepu, to se ve!« »Natanko tako,« sem pribila, se zasukala na petah in odšla v Kar tresla sem sc od veselega pričakovanja. Tisti dan je bil v šoli sejem. Učili smo se le malo. Vsi so govorili o starem papirju in o nacrt ki so jih imeli posamezni razredi z denarjem, ki ga bodo dobili za papir. Na dvorišču je bila tehtnica, ob njej pa je važno stal šolski Jakob in tehtal papir, ki so mu ga prinašali učenci. Zraven je bil sin Miha z beležnico v roki in zapisoval imena učencev, razred in kilogramov. Tako so se ob tehtnici vrstili učenec za učencem, za razredom. Končno smo prišli na vrsto tudi mi. Jaka je s svojo skupino^cakal zadnjega. Ko so položili svoj papir na tehtnico, je ta zabeležila štiriir deset kilogramov. »Oh!« je dahnilo iz osemindvajsetih grl. Učiteljica je zadovoljna pokimala: »Bravo, bravo, Jaka. Zdi sc da so knjige že vaše.« Takrat pa je prišel moj trenutek. Pristopila sem k tovarišici čarki in zapela: »Name sta pa pozabili, tovarišica profesor!« »Oh, Urša, oprosti . . . toda, kje imaš papir?« » Doma.« Ves razred se je zasmejal. »Doma. Rečeno je bilo vendar, da prinesite papir v šolo.« »Vem.« (Zanalašč sem zavlačevala.) »In zakaj ga nisi prinesla?« »Preveč ga je. Sama ne zmorem. Potrebovala bi dva Tatjanina zička.« »Bravo, bravo«, mi je šepetal Glas. Opazila sem, kako se je Jaki spačil obraz. Tatjana in Barbara so spogledali. P^f/n se je oglasil Jaka: »Doma ima lahko vsakdo papirja. Rečeno je bilo, da ga moramo prinesti v šolo. Le to veha tekmovanju.« »Saj ne stanujem daleč. Sama res nisem zmogla!« sem zavpila. »Dobro, dobro!« nas je skušala umiriti tovarišica, ker je slutila, đal lahko nastal prepir. Neumni Jaka bi bil takoj za to. Tovarišica razredničarka se je ozrla na Jako: »Jaka, Tatjana in bara. Vzemite voziček in pojdite z Uršo na dom.« Jaka je stisnil v jezi ustnice in rekel: »Dobro, če že mora biti.« Jaz sem pa uživala. Jaka je zgrabil za voziček in brez besede smo jo mahnili proti jemu domu. Barbara in Tatjana sta šli z mano. Vso pot sta mi pihal uho, češ kako dobri prijateljici sta mi sploh. Jaka pa se je oglašal spredaj pred vozičkom in govoril sam sebi: saj pravim. Nekateri smo res grdi in neumni, nekateri so res lepi ii metni. Sama protekcija in krivica. Seveda, gospodična Urša, Uršil lahko privošči, kar hoče.« »Nič ga ne poslušaj, saj ne misli tako resno,« se mi je dobrikala 1 na. Barbara pa: »Zdaj si res zadela v črno, Urša. Kdo bi si mislil, pa bi nam povedala, veš. Zamerim ti, ker nisi tega storila.« »česa ne porečeš,« sem se sprenevedala. »Gospodični sta na prijateljstvo in se obesili na princa Jako. Na, zdaj pa imate!« »To ni pošteno od tebe, res ne!« je ugovarjala Barbara. Prišli smo k meni na dom, zapeljali voziček k vrtni uti in naložiti kolikor smo mogli. »Vrniti se bomo morali,« je rekel Jaka in si otrl potno čelo. faptfj moral narediti tudi nanj močan vtis, zato me je nehal zbadati. »No. gremo,« je rekel in prijel za ojnice. »Porinite!« Uprli smo se v voziček in se bližali vrtnim vratom. Ko smo bfli pred njimi, sta na vrt stopila dedek in papači. Radovedno sta in se zagledala v voziček, poln papirja. Dedek si je vihal mornariške brke, oče pa si je brisal očala. »No, pa?« je vprašal papači. »Star papir peljemo v šolo. Imamo akcijo!« Papači je stopil k vozičku in si nataknil na -nos očala. Začel je br po papirju, potem me je čudno pogledal, zakrilil z rokami po zraku, da bi iskal nevidno oporo, in zavpil: »Križana gora, pa to so vendar znanstvene revije. Potrebujem jih za knjigo, ki jo pravkar inimiHf pisati!« Pristopil je tudi dedek in si vihal mornariške brke: »Zanimiv, nimivo,« je mrmral vase. Papači pa: »Takoj mi spravi vse skupaj nazaj na podstrešje ni treba na podstrešje, kar v veži raztovorite! Se dobro, da sem te Kdo ti je pa to sploh dovolil, to mi povej!« »Mamica,« mi je ušlo. »Saj sem "vedel, ženske in znanost!« Z obupanim pogledom sc zazrl v dedka. Ta pa je spet vihal mornariške brke in kimal: »Zanimi* zanimivo!« Zlata Volarie: Nazaj še pridemo15 »Ne vem, njihove vagone so odpeljali še naprej. Najbrž v drugo mesto ali vas.« je rekla Marinka. »Kljub temu je lepo. da smo spet vsi skupaj,« je rekla mama. Tako so Srbi pomagali Slovencem, ljudje iz sto in sto kilometrov oddaljenih krajev, ki nas nikoli niso poznali, nikoli prej srečali, a so imeli usmiljeno srce. Rešili so otroke smrti v taborišču. Mi smo se veselili snidenja in se nam je zdelo, da bomo združeni ostali. Pa nismo. Nekaj dni je potekalo življenje po starem. Hrane je bilo še manj in slabša je bila. Širile so se bolezni. Vedno več je bilo tifusa in tuberkuloze. Mati nam je govorila, naj ne hodimo daleč od pogradov, naj si umijemo roke in naj ničesar, kar ni naše, ne tipamo. Strogo nam je prepovedala približati se mrtvašnici. Oče nam je rekel, naj se pazimo, ubogamo. Če hočemo ostati zdravi. Ubogali smo. Tuberkuloze in tifusa nismo ° Prva je zbolela Nadica. Zelodček jo je bolel i morala je v ambulanto. Tam je tudi ostala Ko jo je obiskala mama, je ni več spoznala. Sredi hrbta je imela kvadratni urez. Umrla je po dveh dneh. Pokopali so jo na taboriško pokopališče. 31. januarja 1943 so nas naložili v živinske tovorne vagone. Spet se vozimo v neznano. Vozimo, stojimo, spet vozimo. Omedlevamo od lakote in žeje. 7. februarja 1943 smo prišli v Osijek. Z nami so bili Hreljevi, Nežičevi, Božičevi, Dane Primožič, Trezika Paklec, Orličevi. 12. februarja 1943 so nas zaprli v neko veliko rumeno hišo v Tenji, od koder so lastnike že prej odpeljali v taborišče. V Tenji je bilo tudi taborišče, podružnica Jesenovca. pa so ga na srečo tik pred našim prihodom preselili. Prve dni smo bili zastraženi, potem pa je stražar izginil. Zimo smo preživeli v Tenji mama je delala pri Granjoševih, kasneje pa le jaz, oče in Lojzka pri različnih kmetih za hrano, drva in nekaj denarja. Tako se nam je porodilo upanje, da bomo vojno preživeli. Na ta način so si pomagali tudi drugi, ki so jih pripeljali z nami na Hrvatsko. okolici, v neko in v to 33. Oče se je nekega aprilskega večera vrnil z dela. Pomagal je sejati koruzo na dvanajst kilometrov oddaljeni Kneževičevi njivi. To so bili kmetje, ki so nas sprejeli kot prijatelje. Delali srno na njihovih njivah in dobili obilo hrane. Najstarejši sin Milan je bil med vodji partizanskega gibanja v Tenji in majšega sina in hčer pa so zaprli nemško taborišče. Po vojni sta se oba vrnila. Milan je deloval zelo pogumno gibanje je vključil tudi nas. Oče je bil včasih vodič partizanom, mati mu je kdaj oprala in sušila obleko, ga skrivala, mu dala jesti in nekajkrat so partizani pri nas krili orožje in organizirali skrivne sestanke. S sestro Lojzko sva bili nekajkrat kurirki in ko je bil pri nas sestanek, sem stala na straži. To se je dogajalo, ko smo že stanovali v Kliški Adi. Pa po vrsti. Oče se je vrnil zvečer od Kneževičevi h. Prinesel je belega kruha in slanine. Potem smo večerjali. »Na pustari imajo v barakah še eno stanovanje. Kneževič pravi, naj grem vprašat; kaj misliš?« je rekel materi. »Ja. To bi bilo dobro,« je pekla. »Tam je bolj mimo kot tu v Tenji. hodijo ustaške patrole po vasi. Lahko h postali sumljivi. Mi smo priseljenci.« * dala. Mama je bila spet noseča. Imela je te okrogel trebušček in tega se ni veselila. *l imela štiri otroke. Živeli smo daleč od nismo vedeli, če se bomo kdaj vrnili ah s*- Tudi v Tenji je bilo precej primere* * in tuberkuloze. Mi nismo zboleli 1 nasveti so bili dobra preventiva. 14. Še isti mesec, aprila 1944 smo H na pustaro, to je šest kilometrov i salaš Kliška Ada. dvesto hektarjev posestvo nekega madžarskega grofa, ki v Apatinu. V Kliško Ado na nikoli priH je vse posle opravljal oskrbnik. Pustaro je tvorilo nekaj barak. pnuatM v prijetna stanovanja s kuhinjo, sr shrambo in podstrešjem. Potem tuh skednji. hlevi, prostori za kmetijsko orvv* gospodarjeva hiša. V njej je bival oskrbnik Vsak dan smo morah delati na poljih, a smo dobili plačilo in nekaj hrane ter dn Delo je bilo celodnevno, od jutr* večera, od zore do mraka, vsak dan. raz nedelje in ni bilo lahko. «x, 22 decembra 1981 Vojaki obvezniki, ki so napredovali... sekretariata za -----o ekvpieine ob- g» Kadovijiea je ve* vojaških ■J«lluv, W so napredovali v *»«« v leto 1M1. J ČIN REZERVNEGA UPBTANA I. RAZREDA »NAPREDOVALI : frinc Bajt iz Bohinjske Bistrice. ~ Cerne iz Radovljice, Simon iz Bohinjske Bistrice, r-s iz Radovljice, Janez , iz Spodnjih Gorij, Božidar iz Radovljice, Stanislav . iz Radovljice, Janez Smole c, Damjan Tepina z Bleda in Bja Vukovlč iz Lesc. REZERVNEGA r AN A SO -JDOVALI: jan Beravs iz Ribnega, Vin-Bsrgant iz Spodnjih Gorij, ^ma Better iz Lesc, Izidor Bes ter 'Krope, Franc Brega r iz Lesc. Cvetek iz bohinjske Srednje % Branimir Čeh iz Radovljice, %Cu§er z Zgoše. Janez Debeljak [Otof. Janez Debeljak z Brezij, ^ ilav Dobre iz Radovljice, Doie iz Radovljice, Marjan : Radovljice, Dominik Gai-: iz Radovljice, Janez Gorič-- Radovljice, Janez Gradite k [iadovljice, Karel Jan*i* z Zgose, Joti* iz Lesc, Nedjeljko "1 iz Radovljice, Anton iz Radovljice, Jožef Kunce, Matija Kun M* iz Lesc, i Laser iz Bohinjske Bi-Vinko Magister iz Radov U Krnice, Krope, Ivan Toaaat iz Spodnjih Gorij. Jože Torka r iz Podhoma, Slavko Vodnjov z Bleda, Franc Vovk iz Lesc, Zvone Vrecek iz Radovljice, Štefan 2emva iz Podhoma in Mihael 2 van iz Zasipa. V CIN REZERVNEGA POROČNIKA SO NAPREDOVALI: Ljubo Hajdinjak z Ovsis, Silvo Hribernik iz Lesc, Milan Kajdii iz Lesc, Vinko Slibar z Bleda in Vojko Vojvoda iz Bohinjske Bistrice. V CIN REZERVNEGA VOJAŠKEGA USLUŽBENCA IV. RAZREDA JE NAPREDOVAL: Mihael Kozinc. Hrase. V CIN REZERVNEGA VIŠJEGA VODNIKA I. RAZREDA SO NAPREDOVALI: Midhat Džinič z Bleda, Vinko Eržen iz Ribnega, Simon Habjan iz Krope, Štefan Kunstelj iz Zgornjih Gonj, Franc Lapajne iz Kamen j, Rajmund Moličnik iz Lesc, Ivan Oni* iz Lesc, Matevž Pogačnik iz Lesc, Pavel Poto*nik z Brezij, Alojz Razinger s Kupljenka, Rajko Rozman z Brezij in Jože Smid iz Radovljice. Pavel UmM s Polj Niko z Bleda, G vido Melink iz like Branko Mevlja iz Ra-* Emil No* z Bleda, Miro-No* iz Lesc, Milan Pangerc iz a Franc Pavli* iz Zasipa, Pogaezdk iz Spodnjih Gorij, PefcHakar iz Zgornjih Gorij, Poto*zUk iz Radovljice, An-- iz Radovljice, Boris Ro- gate IZ rv—""'*j"--> — — -~ RibČevega lazu, Lovro Sodja injske Bistrice, Izidor Stres iz tajglte Bistrice, Janko-Sebasti-fltajtik iz Radovljice, Anton Radovljice, Janez Stale, iz V CIN REZERVNEGA VIŠJEGA VODNIKA SO NAPREDOVALI: Janez Ahlin iz Radovljice, Andrej Artiček iz Radovljice, Marko Berce iz Krope, Mihael Bernik iz Lesc, Stanislav Biček iz Mošenj, Vasilije Bjeli* iz Krope, Janez Cerar iz Radovljice, Jože Cerkovnik iz Kamen j, Izidor-Rafael Cim-pri* iz Radovljice, Albert Cuznar z Bleda, Anton Cadež iz Radovljice, Anton Dežman iz Podhoma, Mihael Ferjan iz Radovljice, Darij o Flajs iz Spodnje Lipnice, Janez Jan z Bleda, Alojz Jarko vi č iz Podhoma, Janez Jarkovič iz Zasipa, Marjan Javeovec iz Lesc, Mihael Ječnik iz Zaloš, Vinko Jerala s Prezren j. lakete ljudske obrambe i družbene samozaščite bčine Radovljica Za prizadevnost in dosežene uspehe pri krepitvi splošne ljudske »e in družbene samozaščite v občini Radovljica so prejeli po sveta skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samo-Plaketo ljudske obrambe in družbene samozaščite za leto n __ TOZD inštrumenti Otoče nko Banko iz krajevne skupnosti Gorje u.mlnvtA rtrkHnnlknvnik z Bleda imbe iistrica klZNANJA REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA 'Jl'DSKO OBRAMBO ° SLOVENIJE Za ustvarjalno in prizadevno delo ter dosežene uspehe pri razvoju fotne ljudske obrambe je republiški sekretariat za ljudsko obrambo "^lil priznanja - osnovni soli antona Tomaža Linharta iz Radovljice in - Zdravku Sodji s Koprivnika. ALE IN PRIZNANJA TERITORIALNE OBRAMBE Za izredne uspehe, dosežene pri pouku in urjenju ter pri tvi rooralnopoliti*ne in boljne pripravljenosti enot in po-tv teritorialne obrambe je prejel pohvalo komandanta rialne obrambe Slovenije rezervni kapetan Vinko FALA--*! is Radovljice- Komandant teritorialne obrambe Gorenjske je pohvalil na-l*taje- 1 Enoto kapetana Vinka Faladoreta 2. Rezervnega kapetana 1. razreda Janeza Koselja iz Spodnje ■jat 3 Rezervnega kapetana 1. razreda Janeza Smoleta iz LESC. 4 Rezervnega kapetana Marjana Markoviča iz Ljubnega i. Rezervnega podporočnika Jožeta Renka iz Srednje vasi 6 Rezervnega vodnika 1. razreda Filipa Resmana iz Vrbenj 7 Rezervnega vodnika Franca Pristova z Bleda 9 Rezervnega vojaka Rada Pirca iz Radovljice Z ukazom komandanta teritorialne obrambe občine Radov- pasoWlipo»va,J?ni: ..... 7 . .. 1 Rezervni vojak Anton Vidic iz Zgornje Lipnice 2 Rezervna desetarka Nada Daševič iz Kranja 3 Rezervni desetar Janez Beiter iz Poljšice pri Podnartu 4 Rezervni vodnik Miroslav Stare iz Nomenja 5 Rezervni vodnik Jože Zupan iz Begunj 8 Rezervni vodnik Alojz U rtič z Bleda 7 R«»«.rvni vodnik J( -»livnik iz Spodnjih G< nvc/c »••» —----- 7 Rezervni vodnik J< c SlivniK iz spodnjih lionj 8 Rezervni vodnik M ... an Godec iz Podnarta 9 Rezervni vodnik 1. razreda Anton Cadež iz Radovljice Vlado Kalajfti* z Bleda. Miroslav Kaltenekar iz Zapuž, Ljubomir Kolar z Bleda, Stanislav Kordež iz Krope. Milorad Kova*evi* z Bleda, Lovro Kosjek s Srednje Dobrave, Viktor Koselj z Bleda. Janez Kranjc iz Lesc, Alojz Kunci« iz Begunj. Franc Kunci« iz Radovljice, Jože Kunčič iz Radovljice, Ignac Lukančič iz Radovljice, Dušan Majcen z Bleda, Ciril Markeljj z Brezij, Mihael Mavri* iz Bohinjske Bistrice, Nikolaj Mohorič iz Radovljice, Miroslav Odar iz Radovljice, Miroslav Pesrel s Sela, Janez Petra* iz Krope, Miroslav Pinta r iz Nomenja, Franc Podlipnik s Savice. Janez Pogačnik iz Kamne gorice, Miloš Pogačnik s Poljšice, Franc Pohar iz Begunj, Jože Poljanec s Sela, Jože Požun iz Otoč, Franc Praprotnik iz Ljubnega, Anton Pretelj iz Broda, Janez Pristavec z Bleda, Mirko Purkart iz Zasipa, Franc Ravtar iz Bohinjske Bistrice, Filip Resman iz Vrbenj, Tomaž Rozman iz Ljubnega, Franc Sitar z Bleda, Darko Skumavec iz Ljubnega, Vilijem Sladi* iz Nove vasi, Franc Sodja z Gorjuš, Jože Solce iz Kamne gorice, Franc Stare iz Nomenja, Alojz Siljar iz Bohinjske Bistrice, Valentin Stendler iz Srednje vasi v Bohinju, Franc Stros iz Stare Fužine, David Sutmelj iz Podnarta, Janez Tavčar z Bleda, Janez Valja vec iz Moden j, Janez Vovk iz Vrbenj, Alojz Zupan z Bohinjske Bele, Mihael Zupan iz Begunj, Franc Zupančič z Bohinjske Bele, Milan 2aberl iz Krope, Drago Žemva iz Spodnjih Gorij in Peter Žerovnik iz Radovljice. V CIN REZERVNEGA VODNIKA I. RAZREDA SO NAPREDOVALI: Franc Arh iz Bohinjske Bistrice, Janez Gracelj z Bleda, Štefan Hajdinjak z OvsiS, Ivan Klavdij Hožič iz Bohinjske Bistrice, Janez Humerca iz Lesc, Franc Jelene s Prezren j, Dane Kovačevič iz Radovljice, Janko Kovačič iz Bitenj, Božidar Kunej iz Radovljice, Mase Lemež z Bohinjske Bele, Rajko Luki« iz Lesc, Feliks Moki« iz Lesc, Stanislav Petrovič iz Lesc Marjan Poljanec z Bleda, Marko Potočnik z Bleda, Zvonko Potočnik iz Mošenj, Franc Pri sto v z Bleda, Slavko Rauh iz Lesc, Boris Rolc iz Radovljice, Slavko Sebanc z Bleda, Pavel Sedlar iz Bohinjske Bistrice, Franc Sodja iz Srednje vasi v Bohinju, Franc Sodja iz Bohinjske Bistrice, Slavko »kotle z Brezij, Jože Tomažin iz Vrbenj, Pavel Triplat iz Lesc, Marjan Vidic s Poljšice, Marjan Vrabec iz Radovljice, Stanko Zaje iz Lesc, Janez Zupan iz Krope. V CIN REZERVNEGA VODNIKA SO NAPREDOVALI: Jože Ažman iz Ribnega, Zmago-slava Ažman z Bleda, Vinko Berce iz Radovljice, Matjaž Cerne iz Radovljice, Jože Debelak iz Otoč, Jože Dežman iz Lesc, Marjan Dežman iz Ribnega, Franc Faganel iz Podnarta, Ciril Godec iz Lesc, Janez Goli iz Krope, Branko Hribar iz Radovljice, Vojko Jane iz Hlebe, Jože Kocjane iz Srednje vasi v Bohinju, Janez Kocjan«!« iz Lesc, Primož Kogoj iz Spodnjih Gorij, Stanko Kotnik iz Broda, Dušan Kozjek iz Kamne gorice, Janez Kdnig z Dobrega polja, Vili Lam-berger s Posavca, Darko Mlakar z Bleda, Konrad Nor«ič iz Radovljice, Matevž Peinkiher iz Begunj, Stanko Petelin z Bleda, Rado Pire iz Radovljice, Ivan Pisek z Bleda, Antonija Planin z Bleda, Drago Pretnar z Bohinjske Bele, Franc Pretnar iz Radovljice, Slavko Resman iz. Podnarta, Miloš Stroj iz Nove vasi, Jože Skreblin iz Radovljice, Marjan Stukec iz Radovljice, Miro Žnidar iz Spodnjih Gorij. V CIN REZERVNEGA NIŽJEGA VODNIKA JE NAPREDOVAL: Jože Koselj z Brezij. V CIN REZERVNEGA DESETARJA SO NAPREDOVALI: Franc Justin iz Spodnje Dobrave, Andrej Prešeren iz Lesc, Zvonko Svete iz Mošenj, Alojz Zlebnik iz Radovljice. V CIN REZERVNEGA RAZVODNIKA SO NAPREDOVALI: Beno Markelj iz Radovljice, Valentin Opalk iz Radovljice, Jože Roje iz Radovljice. Krepitev ljudske obrambe Splošna ljudska obramba postaja tudi v radovljiški občini z vsakim dnem bolj sestavni del življenja delovnih ljudi in občanov. Na vsakem koraku je čutiti voljo in pripravljenost za nadaljnjo izpopolnjevanje in krepitev sistema splošne ljudske obrambe. Za številne vaje in druge oblike usposabljanja so številni posamezniki vložili veliko truda in iznajdljivo reševali zahtevne naloge. Pri tem niso i zastajale niti ženske in se vedno bolj uveljavljajo tudi na področju oboroženega odpora. Veliko prostega časa so žrtvovali, veliko prostih sobot in nedelj so prebili na vajah, veliko ustmrjalnega dohodka so namenili za oborožitev, opremo in usposabljanje. Ob koncu leta vsi več ab manj z zadovoljstvom Ugotavljam >. da so dali velik in koristen prispevek h krepitvi splošne ljudske ot.....be. Zato. ker so se že davno sprijaznili z ugotovitvijo, da naše svobode ne bo branil nihče drug kot mi sami. «gt Svojo pripravljenost in znanje so manifestirali na vajah enttt teritorialne obrambe, pri obrambnem uposabljanju mladine, na občinskih tekmovanjih enot Civilne zaščite, na vajah gasilskih enot gasilskih društev ne nazadnje na obsežni akciji Nič nas ne sme presenetiti. Prav ta mesec krajani in delovni ljudje v svojem okolju množično razpravljajo o obrambni organiziranosti ter o načinih boja proti sovražnim oklepnim sredstvom. Številni predlogi in pobude koristijo pri dopolnjevanju načrtov za obrambo. Delovni ljudje in občani so tesno povezani tudi z enotami JLA. ki delujejo na ozemlju občine Radovljica. Pravzaprav je tudi njihovo vsakodnevno delo vklopljeno v življenje, delo in prizadevanja vse občine. Enotnost in povezanost sta se pokazali tudi ob armadnem prvenstvu v smučanju. Zato štiridesetletnica JLA ni praznik samo armade, temveč vseh delovnih ljudi. To je praznik sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ob katerem sicer slavimo, vendar pa se zavedamo, da nas številne zahtevne naloge še čakajo. Preteklost sedanje rodove spodbuja in krepi v prepričanju, da je naša svoboda v naših lastnih rokah. Te bogate izkušnje se ne zavedamo le ob prazniku, temveč vsak dan in vsak trenutek. Janko Rozman, sekretar sekretariata za ljudsko obrambo Radovljice šllllsi r Občinska tekmovanja enot civilne zaščite v letu 1981 Letos je bilo v radovljiški občini ve« tekmovanj. Tako ekip prve pomoči v Radovljici, tekmovanje gasilskih oddelkov na Bledu, tekmovanje splošnih enot civilne zaščite v Radovljici. Na tekmovanju ekip prve medicinske pomoči v Radovljici so bili rezultati naslednji: 1. mesto Iskra TOZD instrumenti Otoče. 2. do 4. mesto Krajevna skupnost Gorje—Krnica, SGP Gorenje iz Radovljice, Murka Lesce. Na tekmovanju gasilskih oddelkov na Bledu so dosegli naslednje rezultate: Tekmovanje z motorno brizgalno: Na tekmovanju v vaji s hidrantom: (motki do 45 let) 1. mesto GOLF hotel Bled 2. mesto krajevna skupnost Radovljica I. ekipa a mesto Žito TOZD Triglav Gorenjka Lesce Na tekmovanju v vaji s hidrantom (moški nad 45 let) 1. mesto krajevna Zasip 2. mesto krajevna Mošnje "J. mesto krajevna skupnost Bled — oddelek Mlino skupnost skupnost skupnost 1. mesto krajevna Begunje 2. mesto LIP Bled TOZD Rečica 3. mesto Elan FWunjP Tekmovanje splošnih enot civilne zaščite v Radovljici 1. mesto Knjigoveznica in tiskarna Radovljica 2. mesto Zdravstveni dom Bled mesto krajevna skupnost Radovljica — I. ekipa C LAS 8.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 22 DECEMMA 1911 Organizatorju SK Triglav iz Kranja je i soboto precej ponagajalo sneženje. Ze cez noč od petka do sobote je r Planici zapadlo 60 cm snega. Vsi skakalci so s pomočjo smučarskih delavcev pomagali, da so 9<)-metrsko skakalnico usposobili za tekmo. — Fntii: D. Humer Gorenjci v ligaških tekmovanjih KOŠARKA - V ženski drugi zvezni košarkarski ligi sta tokrat Alpina iz Ztrov in Sava iz Stražišča gostovale. Alpina je morala v Split, kjer je izgubila z vodilno Jugoplastiko. Sava pa se je tudi iz Slavonskega Broda vrnila poražena. Nepričakovano so bile v slovenski ženski ligi poražene doma Jeseničanke. Igralke Novega mesta so bile tokrat boljše Kranjski Triglav je v slovenski moški ligi gostoval v Mariboru. Domači Branik je bil boljši in je zmagal. Izidi — ženske — Kade Končar : Sava 61:80 (26:32). Jugoplastika Alpina 104:51 (48:16). Jesenice : Novo mesto 58:77 (20:38), m o* k i - Branik : Triglav 108:102 (.53:56). Pari prihodnjega kola: ženske Sava : Alpina, Koper . -Jesenice, moiki — Triglav : Rudar ODBOJKA - Blejski odbojkarji so v prvi B ZOL gostovali v Daruvaru, kjer so morali priznati premoč domačemu Pakracu. V drugi ligi — zahod je Kamnik gostoval v Zagrebu. Premagal ga je domačin Novi Zagreb. V slovenski Ženski odbojkarski ligi so Gorjanke doma brez težav premagale ravenski Fužinar. Izidi - moiki - Pakrac : Bled 3:0. Novi Zagreb : Kamnik 3:0. ženske — Gorje : Fužinar 3:1. Par zadnjega jesenskega kola: Bled : Borovo. PLAVANJE - V dvodnevnih bojih v predtekmovanju za jugoslovanski plavalni pokal so v kranjskem bazenu imeli največ uspeha plavalci in plavalke domačega Triglava. Ze na začetku letošnje zimske plavalne sezone so bili doseženi dobri rezultati. Popravili so dva rekorda in dosegli vrsto dobrih izidov. Končni mošt ve ni vrstni red — 1. Triglav I 36.988. 2. Fužinar 35.225. 3. Ljubljana 34.072. 4. Triglav II 28.629. 6. Velenje 13.266. 6. VP Kranj 1.419. Več o tekmovanju v petkovi številki. .. -dn Bled — Na Bledu bosta jutri dve zanimivi hokejski srečanji. Ob 15.30 bo tekma Olimpija-Dinamo iz Weis8wa8serja, ob 20. uri pa Jesenice-Kladivo. Republiško prvenstvo invalidov v plavanju Kranj — Društvo za rekreacijo in Sport invalidov »Borec« Kranj je bilo organizator republiškega prvenstva invalidov v plavanju. V zimskem bazenu v Kranju je merilo moči 62 plavalcev iz 23 invalidskih organizacij vse Slovenije. Absolutni zmagovalec tokratnega republiškega prvenstva je bil Kamničan Jože Banfi. plavalec športnega društva pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, ki je pobral zlata odličja v vseh Štirih disciplinah: na 150 metrov mešano, na 50 metrov kravi, prsno in hrbtno. Z odličnim časom je daleč prehitel soplavalce. točke pa si je prištel Se iz kategorije invalidnosti, saj ima amputirani obe nogi. Končni rezultat je namreč skupni seštevek točk doseženega časa in točk, ki posamezniku pripadajo na kategorijo invalidnosti. Tako točkovanje poraja mnoge nejasnosti, včasih tudi nepravične rezultate, zato si republiška Zveza za rekreacijo in Sport invalidov prizadeva za novo točkovanje. Sklepni rezultat je sicer za težke invalide. Prihodnost odbojke Skofja Loka - V Skofji I ..oki se je pričel seminar odbojke, ki ga organizira Občinska zveza za telesno kulturo in TVD Partizan Skofja Loka. Seminar, ki bo skupno trajal Šestdeset ur, je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Vodi ga eden najboljših strokovnjakov odbojke pri nas, Viktor Krevsel, mag. na Visoki Soli za telesno kulturo v Ljubljani. Zanimanje za seminar je precejšnje, saj se ga udeležuje kar sedemnajst navdušenih pristašev odbojke. To so učitelji telesne vzgoje, dijaki. Študentje in animatorji rekreacije v delovnih organizacijah. Z uspešno opravljenim izpitom bodo slušatelji postali vaditelji odbojke. Odbojka v Skofji Loki še nima dolge tradicije, saj so jo amtersko začeli igrati pred desetimi leti. Začetniki in pobudniki za razvoj so bili Franc Horvat, Ivan Križnar in Janez Pevc. Na turnirjih je ekipa pridobivala izkušnje in prve pokale, ter dobre uvrstitve. Leta 1977 so ustanovili odbojkarski klub »Lubnik«. Ta se od ustanovitve pa do danes razvija predvsem v treh smereh: delu z mladimi, množičnem rekreativnem igranju odbojke v občini, ter z nastopanjem prvega moštva v medobčinski gorenjski ligi in po drugih tekmovanjih na Gorenjskem. Največji uspehi kluba sta dve tretji mesti v medobčinski gorenjski ligi leta 1978/79 in leta 1979/80, ter uvrstitev v finale za pokal Maršala Tita leta 1979. kjer pa so izgubili z ligaško ekipo Bleda. Težišče dela v klubu je delo z mladimi. V okviru izvenSolske dejavnosti dejuje odbojkarski krožek na osnovni Soli Peter Kavčič. Podobne krožke naj bi ustanovili tudi na ostalih Šolah v občini. Potrebno pa je razvijati tudi množično rekreacijo, v katero naj bi vključevali tudi igranje odbojke. Vse množične telesno-kulturne dejavnosti naj bi se združile v okviru TVD Partizana, tako bi bilo delo lažje in bolj povezano. Prav seminar odbojke, ki je v teh dneh, pa naj bi razvijal strokoven pristop do odbojke in sploh rekreacije v občini. V. Primožič ki jih velja precej premagovanja naporov, da se sploh odločijo za plavanje, vzpodbuden, ne nudi pa pravega športnega zmagoslavja. Vse to razmišljanje pa ne zadeva sobotnega zmagovalca, saj je že neštetokrat dokazal, da je hiter in vzdržljiv, o upravičeni zmagi pa priča tudi naslov državnega prvaka v plavanju, ki si ga je pridobil letos. Na prvenstvu so podelili prehodni pokal moštvu, ki je bilo na letošnjih preizkusih in republiških tekmah najbolj množično zastopano. Pokal si je prislužilo društvo iz Idrije, ki je letos s kar 62 tekmovalci sodelovalo na vseh tekmah, drugi je kamniški Zavod za usposabljanje invalidne mladine s 14 Športniki in tretji kranjski Borec s 13. Slednji je od Zveze za za rekreacijo in Sport invalidov Slovenije prejel tudi priznanje za dolgoletno delo pri razvijanju invalidskega športa. Kezultati: molki M metrov mešano: 1. Jože Banfi, Kamnik 1202 točki; 2. Lazo Ljubotina. Ljubljana 1028 točk; 3. Peter Brinovec, Borec Kranj 970 točk. 50 metrov kravi: 1. Jože Banfi, Kamnik 1372 točk; 2. Jordan Jakin, Nova Gorica 1312 točk; 3. Peter Brinovec, Kranj 1123 točk. 50 metrov prsno: 1. Jože Banfi, Kamnik 1290 točk; 2. Vlado Homar., Ravne 1086 točk; 3. Lazo Ljubotina. Ljubljana 1082 točk; 50 metrov hrbtno: 1. Jože Banfi, Kamnik 1392 točk; 2. Lazo Ljubotina, Ljubljana 1262 točk; 3. Jordan Jakin, Nova Gorica 1168 točk. Ženske: 50 metrov mešano: 1. Tatjana Strmčnik, Ravne 678 točk; 2. Mira Jakin, Nova Gorica 184 točk; 3. Polonca Komar. Ravne 60 točk. 50 metrov prano: 1. Polonca Komar, Ravne 722 točk; 2. Mira Jakin, Nova Gorica 596 točk; 3. Brigita Galičič, Skofja Loka 568 točk. 50 metrov kravi: 1. Tatjana Strmčnik Ravne 810 točk; 2. Brigita Galičič, Skofja Loka 643 točk; 3. Mira Jaklin, Nova Gorica 535 točk. 50 metrov hrbtno: 1. Sla vira Pristovnik, Kamnik 700 točk; 2. Tatjana Strmčnik, Ravne 688 točk; 3. Polonca Komar. Ravne 640 točk. D. Z Tečaji drsanja Kranj - Odbor za rekreacijo ZTKO Kranj, odbor za SSl) in Si) K okra organizirajo v zimskih počitnicah na kranjskem umetnem drsališču začetni in nadaljevalni tečai drsanta za pred-v prvem tednu šolskih počitnic od 25, januarja do vključno 30. januarja med deveto in enajsto uro dopoldne ("V bo zanimanje večje, bodo tečaji tudi v drugem in tretjem tednu počitnic. Tečaj bodo vodili člani drsalnega in kotalkarskega kluba Stanko Blou dek iz Ljubljane, tečajnina za udeleženca pa je 450 dinarjev in se vplača pri vpisu v tečaj V tečaj bodo vpiso vali med 25. decembrom in 20. januarjem vsak ponedeljek, torek in petek med sedmo in deveto uro. v sredah pa med 14. in 15. uro v pisarni ZTKO Kranj. Staneta Žagarja 27 Informa-cije so na Voljo |w> telefonu 21-17*> en« M. (' BENEDIK NAJBOLJŠI MED ČLANI PLANICA - Vsi najboljši skakah i so imeli otvoritven«) tekmo za svetovni pokal v Cortini. Jugoslovanski skakalci, tisti, ki so ostali doma. so imeli v Planici na 90-metrski skakalnici pregledno tekmo. Z najdaljšim skokom 87 metrov je zmagal vojak V H K ratu Branko Benedik. Rezultati - 1. Benedik 228.4 (87-86), 2 Glohočnik (oba VP Kranj) 213.9 (83.5-82). 3. Žagar (Ilirija) 204.7 (82.5-81.5). 4 Bizjak (Triglav) 197.5 (82-77). D.+Iumer Borut Petrič športnik Jugoslavije ZAGREB — Kranjski plavalec Borut Petrič, ki služi vojaški rok, je najboljši jugoslovanski športnik za leto 1981. V tradicionalni anketi »Sportskih novosti« so mu športni novinarji iz jugoslovanskih redakcij dali največ glasov. Umetnostna drsalka iz Zagreba Sanda Dubrovčič je bila najboljša športnica, za najboljše moštvo pri moških je bila proglašena nogometna reprezentanca SFRJ, v ženski konkurenci pa mladinska ro-• kometna vrsta Jugoslavije. Na slovesnosti v hotelu »Esplanade« je lovorike '81 najboljšim podelil glavni urednik tega zagrebškega dnevnika Zvone Mornar, nagrajencem pa je čestital član sveta federacije dr. Slavko Komar. -dh Kegljanje Stražišče in Planina Kranj — Končano je tradicionalno, že H. tekmovanje krajevnih skupnosti kranjske občine v kegljanju. Tekmovalo je 44 moških in 17 ženskih ekip iz 21 krajevnih skupnosti. Predtekmovanja so bila na kegljiščih v Hotemažah. v Stražišču in v Srednji vasi pri Šenčurju. 8 najboljših moških ekip se je uvrstilo v finale, ki je bil na kegljišču Triglava, v ženski finale pa so se uvrstila Štiri moštva. Finale je bil izredno zanimiv, saj so v moštvih igrali najboljši kegljači iz kranjske občine. Med moškimi je zmagala krajevna skupnost Stražišče i 2737 keglji (Turk 482. Križnar 422. Tiringer 491. Potočnik 4:*4. Bajželi 392. Jereb 516) pred Mavčičami (2714 podrtimi keglji (Jurkovič 463, B Juvančič 469. Jerai 478. A.Juvančič 424, CebaSek 441, Oater 449) in Planino z 2680 podrtimi keglji (MarinSek 517. Potočnik 440, Kasunič 441. Zalokar 442. Dolinar 415. Semrl 455). Sledijo Orehek 2564 kegljev. Britof 2654 kegljev. Cerklje 2553 kegljev. Visoko 2506 kegljev in Olše-vek 2398 kegljev. Med ženskami je Planina že četrtič zapored osvojila prehodni pokal, tokrat s 629 podrtimi keglji (Rozman 201. Zaje 237, Virant 191). Drugi je bil Vodovodni stolp s 584 podrtimi keglji (Zumer 186. Cadež 209. Vidali 189) tretja druga ekipa Planine s 506 podrtimi keglji (Fajdiga 160. Bizjan 172. Mrak 174). četrte pa so bile v nepopolni sestavi tekmovalke Predoselj. ki so podrle 177 kegljev. NajboljSi posameznik je bil MarinSek pred Jerebom. Z vršenom. Tiringerjem. Turkom itd., najboljša posameznic.! pa je bila Krna Zaje pred Cadežovo. Rozmanovo. Viran-tovo, Vidalijevo itd. Najboljšim je predsednica KK Triglav Mojca Polak podelila pokale, priznanja in praktična darila. M. Cadež Namizni tenis Gorenjsko prvenstvo Stražišče - V telovadnici TVD' Par tizan Stražišče je bilo namiznoteniško prvenstvo Gorenjske, na katerem je igralo .Wi igralk in igralcev. Posebnih presenečenj, razen pri članskih dvojicah, ni bilo. Pri članih je zmagal Jauh (Triglav) pred Jovičem (Triglav). Podbregarjem in Vebrom (Jesenice). Jerašo in Mačkom (Sava), Babičem (Jesenice), MatijaSevi-čem (Triglav) itd. Med članicami je zmagala Svetina (Sava) pred Strumhlovo (Jesenice). Blažičevo in Bajžljevo (Sava) itd. Pri članskih dvojicah sta slavila MatijaSevič in PrelovSek (Triglav) pred Jauhom in Jovičem (Triglav) Sledita jeseniški dvojici Tiabič-Legat in Veber-Podbregar. Med ženskimi dvojicami sta zmagali Baiželj-Foikar pred Blažič-Sve tina (vse Sava). Tretje in četrto mesto na delita Strumbl-Zalokar (Jesenice) in Marn-Tepina (Sava). Pri mešanih dvojicah so bili najboljši Jeraša-Blažič (Sava), Babič-Strumb! (Jesenice). Jovič-Ma-tijaSevič (Triglav) in Maček-Svetina (Sava! S Košarka Priprave na državno prvenstvo Kranj - KoSarkarski klub Sava se zavzeto pripravlja na državno prvenstvo za kadetinje. ki bo, vsaj tako kaže. januarja prihodnje leto v novi sporim dvorani na Planini Po prvenstvu pa bo državna kadetska reprezentanca nada Ijevala s pripravami v Kranju Pričako vati je. da bo za državno raprešentanen zaigrala tudi članica Save Olga Baligač. ki je zadnje čase izredno napredovala in kaže vedno boljše igre M C Mednarodni FIS veleslalom na Starem vrhu Najhitrejši Jure Franko STARI VRH - Tudi smučarski klub Alpetour. ki je bil na staro, rAkih smučiščih organizator četrtega zaporednega mednarodnega moškega FIS veleslaloma, je imel obilico dela. da je lahko pripravil proge Tekma je bila res dobra, saj je nastopilo triinsedemdeset tekmovalcev iz Avstrije, Italije. Japonske. Romunije. CSSR. SZ in Jugoslavije. Med temi je bila kompletna jugoslovanska moška A reprezentanca iz SZ pa sta startala tudi Žirov in Andrejev. Ze prva vožnja tega zanimivega veleslaloma je pokazala, da bodo glavno besedo pri osvajanju najboljših mest imeli naši tekmovalci. NajboljSi čas je na prvi progi dosegel član Alpetoura Jože K urla t. ki je bil za sedemindvajset stotink hitrejši od Jureta Franka. Na tretje mesto se je uvrstil Andrej Cerkovnik, na četrtem pa je bil Bojan Križaj. Drugi član Alpetoura in zmagovalec eortinskega veleslaloma Boris Strel je napravil hujSo napako in bil po tej prvi vožnji na triindvajsetem mestu. Izkazali so se tudi naSi B reprezentantje. sai ie Kreačič delil osmo mesto /. najbolje uvrščenim tujim tekmovalcem Zirovom. Kako dobro je bilo pripravim* veleslalomišče pove podatek, da se je Japonec Mizutani s startno številko eaa-inSestdeset prebil na petnajsto mesto Jure Franko je bil tudi na dree progi najhitrejši in na prvem mesta prehitel Jožeta Kuralta izredno napadalno vožnjo je spet pokazal Boris Stre., ki je dosegel četrti najhitrejši čas in s t«a tudi boljšo uvrstitev. Spet so se izkazah mladi jugoslovanski reprezentantje. ki niso dosti zaostali za tekmovalci iz naSr A garniture. Rezultati - I. Franko 2 36JO. I Kuralt 2:36,87, 3. Cerkovnik 2:37.82. 4 Križaj 2:39.01. 5. Benedik 2:39.18. 6 Podboj 2:39.33. 7 Kreačič 2:40.07. 8. Knifir 2:41.01. 9. Lavtižar 2:41.05. 10. Mizutani (Japonska) 2:41.13. 11. Kolar (CSSR* 2:41,14. 12. Strel 2:41.16. 13 Sok* (CSSR) in Oblak 2:41.36. 15 Cihaaa 2:41.97. 16. Jakopin 2:42.08. 17. RibaJkar 2:42.12. 18. Petrovič 2:42.87. 1» Lunocr (Avstrija) 2:43.02. 20 Kamičar 243.41 Alpski pokal v Planici Zastopane vse srednjeevropske države PLANICA - Najboljši srednjeevropski skakalci in tekmovalci v kombinaciji s v Planici s tekmo za »Alpski pokal« uredno začeli svojo smučarsko sezono. Tokrat se je za najboljšega na tekmovanju v dolini skakalnic pod Poncami zbralo osemdeset mladih skakalcev in kombinatorcev. Prvič po dolgih letih so bili na startu vsi iz srednjeevropskih držav. V Planici so bili reprezentantje iz Avstrije, Italije. Francije. Švice, ZRN in Jugoslavije. V odlični organizaciji SK Triglava iz Kranja je sobotno tekmo na 90-metrski skakalnici pokvarilo obilno sneženje. Vsi napori vseh, pomagali so vsi nastopajoči, da se skakalnica usposobi za tekmo, so bili poplačani. Čeprav so morali zaradi zneženja in bližajoče se teme tekmo izpeljati le z enim skokom v konkurenci, to ne zmanjšuje ugleda tekme, ki ima lepo mednarodno veljavo. Da pa je SK Triglav lahko tekmo tako dobro izpeljal rimajo zasluge tudi Ljubljanska banka. Zavarovalna skupnost Triglav in Elektro-tehna iz Ljubljane. Med to mlado mednarodno skakalno in kombinatorsko druSčino so največ uspeha imeli reprezentantje ZRN in Avstrije, medtem ko so bili Jugoslovani med moštvi tretji. Od našdi mladih reprezentantov se je najbolj izkazal Robi Kaštrun. ki je bil četrti J oš t pa šesti. Tekma v tekih je bila v ' izrednih snežnih in vremenskih pogojih. Lepo in mrzlo vreme je balo re* tako, da je bila prava škoda, da se je ai ogledalo več ljubiteljev te smučarske a panoge. Rezultati - skoki - 1. Ihle (ZRN 111,2 (84). 2. Hirner (Avstrija) 10W I (82,5), 3. Haselberger 108,1 (83). 4 Heumann 108,00 (83), 5. Wegschekler (vsi ZRN) 100.7 (79), 6. Urban« MJ (78). 11. Kavčič 96.0 (77). 17. Pire 98.1 (73), 18. Eržen (vsi Jugoslavija* TU (67,5); klasična kombinacija — mL člani - 1. Fehrenbach 415,3. 2. T. Pe llhammer 398,1, 3. K. Pellhammer bm ZRN) 391,7, mladinci - 1. Heumaao 392,3, 2. VVegscheider (oba ZRN) 355,S 1 3. Schulzenbacher (Avstrija) 349.0, 4 Kaštrun (Jugoslavija) 333,2. 5. Poki ' (ZRN) 322,5, 6. Jošt 320.6. 10. Biber 304,5,13. Fajfer (vsi Jugoslavija) 286.1: moštveno: 1. ZRN 50, 2. Avstrija j 40, 3. Jugoslavija 30. 4. Švica 20. 5 Italija 10. 6. Francija brez točk. Tržiške športne vesti PODLJUBELJ FAVORIT - Običajno Športno mrtvilo v tržiški občini pred Krvim snegom tudi letošnjo sezono poživijo občinske trim lige v odbojki za moške. Vsak torek in četrtek v šolskih telovadnicah v Bistrici ter v Križah potekajo srečanja »A« lige, vsako sredo pa v telovadnici osnovne šole heroja Grajzerja tekme »B« lige. V trim ligi v odbojki za moške »A« so odigrali, že pet kol in doslej je ekipa Podljubelj upravičila vlogo favorita, kajti ostaja Se naprej neprema-gana. Vendar pa tesni izidi posameznih srečanj pričajo o tem, da se bodo člani ekipe Podljubelj morali krepko potruditi za naslov občinskega prvaka v odbojki tudi v sezoni 1981/82. Na lestvici »A« lige so jim namreč tesno za petami člani moštva Prosveta, ki igrajo iz kola v kolo bolje. Tudi ostale ekipe so se v petih kolih že dodobra uigrale in gledalci na srečanjih so s prikazano odbojko vse bolj zadovoljni, sodniki pa imajo vse težje delo. V odbojkarski trim ligi ■ »B« pa je kakovost ekip Se bolj izenačena, kajti le ekipa Loka predstavlja outsiderja brez zmage. Ekipe Muppet show, Rokometni klub Peko, Koprive ter Semaforji imajo enako Število točk in zelo izenačeno razliko v setih, vsa srečanja pa so izjemno izenačena ter borbena do zadnjega udarca po žogi. Glede na presenetljivo veliko število gledalcev na tekmah ter ob upoštevanju podatka o več kto 150 nastopajočih odbojkarjev v obeh ligah je moč sklepati, da odbojka v Tržiču vse bolj postaja most v času rekreativnega mrtvila med sezono letnih in zimskih športov. BILTEN TKS PRED IZIDOM -Uredniški odbor glasila Telesnokulturne skupnosti Tržič »Bilten TKS« si prizade- va, da bi tržiški športni javnosti še novim letom ponudil novo številko aq glasila. To bo v letu dni že četrta Itn Ž] ki bo po običaju obsegala okrog 40 _ člankov in fotografij o pomembne* tržiških športnih dogodkih v pmaifr treh mesecih, od izida septembrskega tena dalje. Osrednje teme v Biltenu bo** problematika tržiškega vrhunskega lp*N ta, Bloudkova plaketa članom Alpi nega odseka Planinskega društva Tržič - republiški prvak v krosa. Biltenovci upajo, da bodo z zl uspeli angažirati še večje število Sp društev in združenj Tržiču, da s* *-H grispevki o svojem delu predstavijo v >iltenu TKS Tržič širši športni javaostL ŠPORTNO DRUŠTVO V BISTRA PRI TRZICU - V največji trtt*. krajevni skupnosti v tržiški občini s **" dlje časa prizadevajo ustanoviti špatn« društvo. Po uvodnih organkaqjaV*" zagatah bodo v petek, 18. decembra « novem bistriškem gasilskem domu popravili ustanovni občni zbor, na katerem pričakujejo udeležbo več kot 200 babh teljev športa v Bistrici. V tej krajevr. skupnosti namreč stanuje ie več kot 5ft* ljudi, večidel mladih, ki poleg stanova** praktično nimajo drugih možnosti preživljanje prostega časa. Novo društvo bo predvsem skrbelo za • ganizirano rekreacijo med krajani v Bistrici ter za organizacijo različnih rekrea tivnih tekmovanj, športnih srečanj ka To bo v tržiški občini že četrto tovrstno Športno društvo krajevnega znača* kajti že dlje časa dobro delajo Sporta* druStva Lom, Leše ter Zvirče. -ar« JAKA ŠRAUFCIGER V STENSKEM KOLEDARJU 1982 NAROČILNICA Nepreklicno naročam izvodov koledarja za 1982. leto »ŠRAUFCIGER« po 150 din. komad. Plačam po povzetju. •Naročnik: [me in priimek: l Mi« a in hišna št.: Kraj: Pošta: REKLAMA CELJE Ulica XIV. divizije 6 63000 CELJE 22. DECEMBRA 1981 KRONIKA tatos več prijavljenih prekrškov J"*! - Med predlogi, ki so letos ffl1 na naslov kranjskega ob-org>na za prekrške, preidejo predlogi s področja pro-F* Teh je okoli 70 odstotkov. FjS dej pa odpade na prekrške ^*jj*ni red in mir ter druge. Jyem ko je bilo lani organu za f*e poslanih okoli 3500 pred je letos njihovo število še *ečje, saj smo jih do srede rJ*» prejeli že skoraj 4300.« je Ig" Simona CENCUR, vodja rj*ega organa za prekrške. Tem P«ra je treba dodati še okoli rPteUogov, ki jih ni bilo mogoče Pj"ni. prenekateri predlog pa bo F*> moral počakati še na r*je leto, čeprav se od oktobra Vlivarja ta s predlogi dva J« za prekrške. je med predlogi za saj ve« takih s področ--^a, pa je letos nekaj več ^Peskrškov, ki so bili poprej W - kateri so to? je med prometnimi prekrški " takih, s katerimi se sodniki največ ukvarjajo. To so , ki jih je predpisal občinski veterinarski inšpektor od karan a telice do čiščenja in vzdrževanja prostora: živali veljajo za e in se lahko vrnejo v hlev. najbrž pa bodo pri Šifrerjevih spet psa, saj so prejšnjega čuvaja zaradi možnega stika z bolno 'tddali Invcu. (Foto: L. M.) imoč pobud ' ■aaaaaaaamnniMa »Kljub tru Ciril Gosar - Delo občinskega sveta za vo in vzgojo v cestnem> pro-1 * izredno razvejano. Ce za-8 skrbjo za varnost naj-nikakor ne moremo mimo - akcij, ki jih člam sveta i mentorji v osnovnih šolah i vodijo da otroke iz jSJv oskrbujemo z ni-ruticami, pelerinami in trakovi, organiziramo vanja. Vse tri iole smo 1 rasresVr »Kljub trudu se zavedamo, da za varnost najmlajših še nismo vaega storili. V akcijah nas zelo omejuje denar. Le poltretji stari milijon smo letos dobili. Pa tudi sicer smo večkrat nemočni, saj naša opozorila ne zaležejo vedno. Označbe pred šolami, na primer, so izredno pomanjkljive, posebno nevaren pa je prehod k vrtcu nasproti Peka. Razsvetliti bi ga morali in vidneje označiti. Sploh so prehodi za pešce pri nas velik problem.« Člani sveta, ki v tržiški občini ta-korekoč edini opozarjajo na pomanjkljivosti v cestnoprometni varnosti, saj občinski upravni organ niti nima referenta za to področje, so vse prepogosto osamljeni v svojih pobudah. Teh je precej, vendar ostajajo po večini le na papirju. Organizacije, dolžne, da bi jih uresničile, se zanje ne menijo dosti. »Tako se, na primer, že dolgo zavzemamo za postavitev ogledal v nepreglednih križiščih,« je dejal Ciril Gosar, »za obnovo prehodov za pešce in za prestavitev nekaterih iz križišč, za ureditev avtobusnih postajališč, za boljši prometni rešim na Deteljici, za stalno pomoč miličnikov pri usmerjanju vozil med konicami v najbolj problematičnih križi- k***avanja. Vse tri šole smo IJUl . kompleti prometnih ščih. Predlagali smo tudi noat? IJ*. rasen Grajserjeve pa vitev aernaforja v novem ^ Ifobe, v Krišah in Bistrici, «i*u nri Zlitu ter pomaknite, IJJfUBsrna poligona za pouk v IlJ • kolesi,« je dejal pred 1J* sveta Ciril Gosar. »V Bifeje sicer še postal parkirišče K*»*valce iz sosednjih blo-.v** I« bomo morali najbrž ICofradJti, v Krišah pa ga r^j« varno prihodnje leto op-I 7 po republiških merilih.« J. ^*ki občini skoraj ni šolarja, jtT^imel kolesarske izkaznice. ■> •u/*0 *° obiskana tudi medšol-Va i*, nekp noseb- zišču pri Zlitu ter pomaknitev Zlitove ograje za nekaj metrov, da bi olajšali izhod iz obeh tovarn.« Crnih točk je v tržiški občini veliko. Mednje prav gotovo sodi tudi vpadnica v Tržič. Čeprav je bil klanec letos razširjen z asfaltiranim pločnikom in razsvetljen, je pozimi še vedno nevaren. Cestno podjetje sicer preganja poledico s posipanjem, vendar voznikom povzročajo največ skrbi pešci, ki prečkajo cesto na prehodu pod vrhom klanca. Ustavljati na gladki cesti je vse prej kot prijetno in varno. H. Jelovčan V letalski nesreči na Korziki je tragično preminil naš dragi sodelavec FRANC FRELIH Pogreb pokojnika bo v sredo, 23. decembra 1981, ob 12. uri - civilni obred v Bobovku p , št. 26, Kranj. dokopan bo istega dne v Novi Oselici - Sovodenj nad Škofjo Loko ob 15. uri. SINDIKALNA ORGANIZACIJA VARNOST TOZD ŠKOFJA LOKA NJEGOVI SORODNIKI in V letalski nesreči na Korziki so umrli naši občani: FRANCELJ DANIJELA FRELIH FRANC LAMPE CIRIL MOČNIK JANISLAVA MOČNIK JOŽE PLEŠEC VALENTINA PODOBNIK MARJETA PODOBNIK JOŽE POLJANŠEK MARIJA REBOLJ MARIJA REBOLJ ŠPELA VARL JANA VETRNIK FRANC Ohranili jih bomo v trajnem spominu! SKUPŠČINA OBČINE KRANJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS KRANJ OBČINSKI SVET ZSS KRANJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS krami OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KrtANJ G L, A S M. STRAN ČESTITAMO ZA NOVO LETO TOREK. 22 DECEMBRA Ittt ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 Projektira in instalira vsa elektromontažna dela ja-kega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Ei, Riz, Elind, Cajavec, Grundig, Fein, Ransburg in Sever • PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA želi vsem poslovnim prijateljem >s in občanom ^vri^ srečno in uspeha polno novo leto 1982 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj — z n. sol. o. — TOZD Komunala, Kranj — b. o. — TOZD Obrt, Kranj — b. o. — TOZD Gradnje, Kranj — b. o. — TOZD Opekarne, Kranj — b. o. in Samoupravna delovna skupnost skupne službe Kranj Delovni kolektiv želi občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1982 OBRTNO PODJETJE Knjigoveznica in tiskarna Radovljica Iskra ELEKTROMEHANIKA KRANJ DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 želi svojim članom in občanom občine Kranj srečno in uspeha polno novo leto 1982 © metalka TRIGLAV TRŽIČ TOZD Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja Proizvajamo: pile za motorne žage. ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije. jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji Slovenske železarne Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmateko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril vsem delovnim kolektivom, družbeno-političnim organizacijam in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1982 XE TOREK. 22 DECEMBRA 1981 ČESTITAMO ZA NOVO LETO > Združena lesna industrija Tržič to/d tm - 10/0 /asommm - to/d pohištvo - to/d uktmistvo / "SM/" telefon: (064) 50-440 Delovnim ljudem, cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem želimo SREČNO NOVO LETO 1982! OBIŠČITE NAŠ SALON POHIŠTVA v trgovskem centru »Deteljica« v Bistrici pri Tržiču, kjer vam nudimo celotni proizvodni program: ZLIT Tržič - masivno in oblazinjeno pohištvo Alples Železniki LIP Bled stropne in talne obloge svetila TOKOS TRŽIČ d. o. tržiška tovarna kos in srpov - tržič Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1982 Proizvaja: kose, srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidarske ometače, gladil ne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za oblice, avto-camp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosilne nože, podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne, okopače za kultivatorje, kline za slamoreznice. OBIŠČITE TOVARNIŠKO TRGOVINO! (v Tržiču v upravni stavbi) mira stavbno in pohištveno mizarstvo, rad ovij ic a šercerjeva 22, telefon 75 036 (064) Izdelujemo opremo za hotele in bolnice ter stavbno pohištvo po naročilu Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspehov polno novo leto 1982 imm m Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 želi vsem občanom in-poslovnim prijateljem srečno novo leto 1982 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštala-terska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPI-SOMA KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE - n sol o Kranj, C. JLA 2 n.sol.o. TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD OLJARICA BRITOF TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD TRGOVINA NA DEBELO ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ TOZD KLAVNICA JESENICE TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA in DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE želijo svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom srečno in zadovoljno novo leto 1982 r /\ KARTONAŽNA TOVARN /KrOv TOZD JELPLAST, K A M N TOVARNA LJUBLJANA n.sol.o. A GORICA n. sub. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo obilo uspehov in sreče v novem letu 1982 N0USTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ JUGOSLAVIJA PROIZVODNI PROGRAM: • stroji za čevljarsko industrijo • stroji za tekstilno industrijo • tračnt in brusilni stroji za kovinsko industrijo r Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 1982 €5 L, A S16.STRAN čestitamo za novo leto TOREK, 22 DECEMBRA A Cestno podjetje v Kranju čestita Vsem občanom poslovnim prijateljem in uporabnikom cest srečno 1982 64001 Kranj kemična tovarna Jugoslavija Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in polno uspehov v novem letu 1982 KOVINSKO PODJETJE KRANJ Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave •kleparstvo Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1982 2 let TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKO KOVINSKE OPREME TRŽIČ Koroška 11 telefon 50-477 Priporočamo univerzalno garderobno opremo UGO-5, najekonomičnejšo na eno garderobno mesto. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1982. - TEKSTILINDUS KRANJ Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1982 v. SLOVENSKE ŽELEZARNE pl tovarna vijakov amen kropa sreč*0 ^enovpo^-° \eto 1982 Q s TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor TO kooperantov gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj Gozdno gospodarstvo Kranj n.soi.o. želi vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kooperantom srečno in uspeha polno novo leto 1982 Obrtno podjetje Tržič Trg svobode 33 telefon: 50-774, 50-765 se priporoča s svojimi storitvami v mizarski in sliko-pleskarski stroki, v polaganju plastičnih ometov, polaganju vseh vrst podov, parketov ter plastičnih m poliuretanskih podov. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prc-jateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1982. r j HBMlCNA TOVARNA PODNART Specializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fosfatiranje in barvanje kovin. Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi uspešno novo leto 1982 p. O. '•' a'Av« ,'',y . 10. 22. decembra 1981 OBVESTILA, OGLASI iN OBJAVE X© ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delo in naloge vna razmerja z dne 17. 12. 1981 dela 1 KOORDINIRANJE RAZLIČNIH PODROČIJ DELA V POSLOVNI FNOTI SKOFJA LOKA 2 VIŠJEGA STROKOVNEGA REFERENTA ZA POSLE S PREBIVALSTVOM V KRANJU :|. VODJE ODSEKA ZA DEVIZNO-REŽIMSKE POSLE V POSLOVNI ENOTI SKOFJA LOKA Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del zahteva pod i. — visoka izobrazba ekonomske smeri ali pravne smeri. 5 let delovnih izkušenj K sodelovanju vabimo delavce, ki jih zanima koordinacija dela na področju investicijskih in kratkoročnih naložb ter naložb na pcxlročju stanovanjsko komunalnega gospodarstva in imajo ustrezne delovne izkušnje Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. — visoka izobrazba ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj K sodelovanju vabimo delavce, ki imajo veselje do dela na področju propagandne in informativne dejavnosti ter planiranja. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. - višja izobrazba ekonomske smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. PE LES - KRANJ - PRIMSKOVO OBVESTILO obveščamo naše cenjene kupce, da bo zaradi redne letne inventure trgovina Lesnina-les, Kranj-Primsko-vo zaprta od 24. 12. do 26. 12. 81. Ponovno bo trgovina odprta 28. 12. 81. pod 2. 3. Prijave a kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju po*oiev snrpi^m» i ;..ki-banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, JLA 1, do 10.1.1982 »Pojema Ljubljanska Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po zaključeni TR2IČRNA °BUTVE PEKO n-8ol-<> Delovna skupnost skupnih služb objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja v splošnem sektorju dela in naloge VODENJE PRAVNEGA ODDELKA Pogoji: — diplomirani pravnik in leta delovnih izkušenj pri izvrševanju samostojnih pravnih nalog. — pravosodni izpit. — poskusno delo ? mesece Posebne zahteve: — sposobnost vodenja in organiziranja. — samostojnost pri delu. — sposobnost sodelovanja. — besedna sposobnost Sprejeti kandidat bo združil delo za nedoločen čas. Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne. pod zahtevnimi pogoji se izraža kvaliteta - V t IS ■ UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo naslednja dela m naloge DVEH PRIPRAVNIKOV v sekretariatu OS in IS Pogoji: - visoka strokovna izobrazba, smer FSPN. VSOD, pravo - moralno politična neoporečnost Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas - za čas trajanja pripravniške dobe. s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Občina Kranj, splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. 0^ £ 90©Ca, * m ' ~ Komisija za delovna razmerja pri LOTERIJI SLOVENIJE LJUBLJANA, Beethovnova 11/V objavlja dela in naloge DVEH PRODAJALCEV V POSLOVNEM MESTU V KRANJU Pogoji: — šola za blagovni promet — 1-letna praksa ali — osemletna osnovna šola — 5-letna praksa Delovno razmerje se sklene s polnim delovnim časom za nedoločen čas ter s pogojem poskusnega dela. ki traja 3 mesece. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, »življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni od objave splošna služba zavoda. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 30 dneh po zaključku objave. G L A S18. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK. 22. decembra 1*1 DEDEK MRAZ vabi otroke po krajevnih skupnostih kranjske občine na praznovanje in jim poklanja: KRAJEVNA SKUPNOST BELA: 27. 12. 1981 oh 14.00 uri - Risani film TOM IN JERY DOBRA PRIJATELJA v Domu družbenih organizacija BELA - po končani prireditvi ČAJANKA in obisk dedka Mraza KRAJEVNA SKUPNOST BESNICA: 26. 12. 1981 ob 15.00 uri - SEVER Cveto: Lutkovna igrica POTEPUH v Domu družbenih organizacij Sp. Besnica ob 16.30 uri — .SEVER Cveto: Lutkovna igrica POTEPUH v Domu družbenih organizacij Sp. Besnica 29. 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj KRAJEVNA SKUPNOST BITNJE: 25.12.1981 ob 17.00 uri - SEVER Cveto: Lutkovna igrica ZGODBA O VREMENU v Gasilskem domu Bitnje 28. 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj KRAJEVNA SKUPNOST BRITOF: 26. 12. 1981 ob 16.00 uri - KUD STORŽIČ Kokrica: Prišel je. prišel dedek Mraz v Gasilskem domu BRITOF KRAJEVNE SKUPNOSTI CERKLJE, GRAD, SENTUR8KA GORA, BRNIKI, ZALOG, VELESOVO in PO ŽEN K: 27.12.1981 ob 17.00 uri - PIKUD Osnovne šole Cerklje: Otroške pesmi ob spremljavi šolskega orkestra in lutkovna igrica: NA ZELJNEM LISTU. Izvedba pred Vrtcem Cerklje. 28. 12. 1981 ob 17.00 uri - KUD Velesovo: Igrica STRAH IMA VELIKE OČI pri Vrtcu v Cerkljah. 29. 12. 1981 ob 17.00 uri - RISANI FILMI pri Vrtcu v Cer- kljah. 30. 12. 1981 ob 17.00 uri - PIKUD Osnovne šole Cerklje: Otroške pesmi ob spremljavi šolskega orkestra. Lutkovna igrica RAČKA. Izvedba pri Vrtcu Cerklje. 27. 12. 1981 _ Dedek Mraz s spremstvom obišče vse vasi v krajevnih skupnostih Cerklje. Grad, Sen turška gora, Brniki. Zalog, Velesovo in Poženk ter povabi otroke na prireditve in ČAJANKE v Cerkljah KRAJEVNA SKUPN08T ČIRČE: 26. 12. 1981 ob 16.00 uri - DPD PRIMSKOVO: Igrica ŽOGI- CA NOGICA v Mlekarskem šolskem centru Čirče — po prireditvi ČAJANKA z dedkom Mrazom KRAJEVNA SKUPNOST DUPLJE: 28 12. 1981 ob 17.00 uri - DPD PRIMSKOVO: Igrica ŽOGICA NOGICA v Osnovni šoli Duplje 29. 12. 1981 ob 16.00 un — Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj KRAJEVNA SKUPNOST GOLNIK: 27. 12. 1981 ob 10.00 uri - SEVER Cveto: Lutkovna igrica ZGODBA O VREMENU v Sindikalni dvorani zdravilišča Golnik 28. 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj KRAJEVNA SKUPN08T GORICE: 29. 12.1981 ob 16.00 uri - Film ČUDEŽNI SVET RACMA- NA JAKA v Osnovni šoli Gorice KRAJEVNA SKUPNOST GORENJA SAVA: 26. 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj KRAJEVNA SKUPNOST JEZERSKO: 25 12 1981 ob 15.00 uri - Filmska predstava ZVEZDICA ZASPANKA v Osnovni šoli JEZERSKO 28. 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj KRAJEVNA SKUPNOST JOST: 27. 12. 1981 ob 15.00 uri - Obisk predstave PEKARNA MlS MAŠ v Prešernovem gledališču Kranj KRAJEVNA SKUPNOST KOKRA: 28. 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu v Kranju KRAJEVNA SKUPNOST KOKRICA: 30 12 1981 oh 16.00 uri - KUD STORŽIČ KOKRICA: Igrica PRIŠEL JE. PRIŠEL DEDEK MRAZ v Kulturnem domu Kokrica ob 18 00 uri - KUD STORŽIČ KOKRICA: lgn 8 efi PRIŠEL JE. PRIŠEL DEDEK MRAZ v Kulturnem domu KOKRICA KRAJEVNA SKUPNOST KRANJ - CENTER: 27 12 1981 ob 10.00 uri - Igrica PEKARNA MIŠ MAS v Prešernovem gledališču Kranj M 12 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na ^ * Gorenjskem sejmu K rani 25. 12.1981 ob 15.00 uri KRAJEVNA SKUPN08T MAVČIČE: 29. 12 1981 ob 16.00 uri - SEVER Cveto: Lutkovna igrica POTEPUH v Zadružnem domu Mavčiče KRAJEVNA SKUPNOST NAKLO: 28. 12. 1981 ob 16.00 uri KUD STORŽIČ KOKRICA Igrica PRIŠEL JE. PRIŠEL DEDEK MRAZ v Osnovni šoli Naklo KRAJEVNA SKUPNOST OL8EVEK: 22. 12. 1981 ob 16.00 uri - KUD STORŽIČ KOKRICA: Igrica PRIŠEL JE. PRIŠEL DEDEK MRAZ v Osnovni šoli Olševek 28.12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj KRAJEVNA SKUPNOST OREHEK - DRULOVKA: 28. 12. 1981 ob 14.30 uri - Igrica PEKARNA MlS MAS v Prešernovem gledališču Kranj ob 16.30 uri — Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj KRAJEVNA SKUPN08T PLANINA: 2.1. 12.1981 ob 15.00 uri - SEVER Cveto: Lutkovna igrica POTEPUH v večnamenski dvorani v Osnovni šoli PLANINA oh 16.00 uri - VVZ NAJDIHOJCA: MEH ZA SMEH v večnamenski dvorani v Osnovni šoli PLANINA ob 17.00 uri - DPD PRIMSKOVO. Igrica ŽOGICA NOGICA v večnamenski dvorani v Osnovni šoli PLANINA 24. 12. 1981 ob 16.00 uri - VVZ NAJDIHOJCA: ZAJČKOVA HIŠICA v večnamenski dvorani v Osnovni šoli PLANINA ob 17.00 uri - DPD PRIMSKOVO: Igrica ŽOGICA NOGICA v večnamenski dvorani v Osnovni šoli PLANINA SEVER Cveto: Lutkovna igrica ZGODBA O VREMENU v večnamenski hali v Osnovni šoli PLANINA ob 16.00 uri - VVZ MOJCA: Risani filmi v večnamenski dvorani v Osnovni šoli PLANINA ob 17.00 uri - DPD PRIMSKOVO: Igrica ŽOGICA NOGICA v večnamenski dvorani v Osnovni šoli PLANINA KRAJEVNA SKUPN08T PODBLICA: 27. 12. 1981 ob 14.00 uri - Predstavo z dedkom Mrazom in Čajanko pripravljajo sami v Domu kulture Podblica KRAJEVNA SKUPNOST PODBREZJE: 29. 12. 1981 ob 16.00 uri - KUD STORŽIČ KOKRICA: Igri- ca PRIŠEL JE, PRIŠEL DEDEK MRAZ v Osnovni šoli Podbrezje KRAJEVNA SKUPNOST PREDDVOR: 28. 12 1981 ob 14.30 uri - Igrica PEKARNA MIŠ MAŠ v Prešernovem gledališču Kranj ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj 29 12. 1981 ob 16.00 uri - Prešernovo gledališče Kranj: Igrica FIDL FADL v Dvorani KUD Preddvor KRAJEVNA SKUPNOST PREDOSLJE: 26. 12. 1981 ob 16.00 uri - KUD STORŽIČ KOKRICA: Igri- ca PRIŠEL JE, PRIŠEL DEDEK MRAZ v Kulturnem domu PREDOSLJE KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO: 27. 12. 1981 ob 16.00 uri - DPD PRIMSKOVO: Igrica ŽO- GICA NOGICA v Zadružnem domu PRIMSKOVO 28. 12. 1981 ob 16.00 uri - DPD PRIMSKOVO: Igrica ŽO- GICA NOGICA v Zadružnem domu PRIMSKOVO KRAJEVNA SKUPNOST STRAŽIŠČE: 27. 12. 1981 ob 16.00 uri - SEVER Cveto: Lutkovna igrica POTEPUH v dvorani Doma krajevne skupnosti STRAŽIŠČE 30. 12. 1981 ob 16.00 uri - SEVER Cveto: Lutkovna igrica POTEPUH v dvorani Doma kra jevne skupnosti v STRAŽIŠČU KRAJEVNA SKUPNOST STRUŽEVO: 28. 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj 29. 12. 1981 ob 18.00 uri - ČAJANKA z dedkom Mrazom v Domu SZDL Struževo KRAJEVNA SKUPNOST ŠENČUR: 26. 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj 27. 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza v Cerkljah 28. 12. 1981 ob 15.00 uri — vožnja dedka Mraza s spremstvom na saneh ali zapravi jivčku skozi Šenčur in Srednjo vas ob 15..'JO uri — Lutkovna igrica Jane Milanski STRAH in ČAJANKA v Domu Kokrške čete ŠENČUR ob 17.00 uri - Lutkovna igrica Jane Milčinski STRAH in ČAJANKA v Donu. Kokrške čete ŠENČUR vožnja dedka Mn«..' s spremstvom na saneh ali zapravi jivčku po našel |ih ŠENČUR in SREDNJA VAS Lutkovna igrica Jane Milčinski STKAH in ČAJANKA v Domu Kokrške četeSENČUK Obisk dedka Mraza v Osnovni šoli Janko in Stanko Mlakar SENCU H 29. 12. 1981 ob I5.(>0 uri oh 16.00 uri 30. 12. 1981 ob 8.00 un KRAJEVNA SKUPNOST TENETIŠE: 27 12. 1981 ob 15.00 uri - Igrica PEKARNA MIŠ MAŠ v Prešernovem gledališču KRANJ KRAJEVNA SKUPNOST TRBOJE: 26. 12. 1981 ob 17.30 uri - Prešernovo gledališče Kram FIDL FADL v Zadružnem doafa TRBOJE 28. 12. 1981 ob 16.00 uri - obisk prireditev dedka Mraza aa Gorenjskem sejmu Kranj KRAJEVNA SKUPNOST TR8TENIK: 26. 12 1981 ob 15.00 uri - Prešernovo gledališče FIDL FADL v Zadružnem d TRSTENIK KRAJEVNA SKUPNOST VELESOVO: 26. 12. 1981 ob 15.00 uri - KUD Velesovo: Igrica NOVO LETO v dvorani KUD Adergas 27.12.1981 ob 15.00 uri - KUD Velesovo: Igrica NOVO LETO v dvorani KUD Ade KRAJEVNA SKUPNOST VISOKO: 26. 12. 1981 oh 16.00 uri - KUD Visoko. Igrica KRIŽ KRA KRALJ MATJAŽ v Zadmžr domu Visoko 29. 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza Gorenjskem sejmu Kranj KRAJEVNA SKUPNOST VODOVODNI STOLP: 26. 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza Gorenjskem sejmu Kranj KRAJEVNA SKUPNOST V OGLJE: 28. 12. 1981 ob 15.00 uri - Kino predstava ZVEZDICA ZA ŠPANKA v Osnovni šoli VOKLO 30. 12. 1981 ob 10.00 uri - Obisk dedka Mraza s spremstvo* i iz Šenčurja v Osnovni šoli VOKLO j KRAJEVNA SKUPNOST VOKLO: 28. 12. 1981 ob 15.00 uri - Kino predstava ZVEZDICA ŠPANKA v Osnovni šoli VOi 30. 12. 1981 ob 10.00 uri - Obisk dedka Mraza s spremati iz Šenčurja v Osnovni šoli V01 KRAJEVNA SKUPNOST ZLATO POLJE: 28. 12. 1981 ob 17.00 uri - VVO KRANJ: Igrica MEH SMEH v Osnovni šoli France šeren Kranj - po prireditvi ČAJANKA \ W1 Ivo Slave Jokl Kranj KRAJEVNA SKUPN08T ŽABNICA: 23. 12. 1981 ob 16.00 uri - KUD STORŽIČ KOKRICA ca PRIŠEL JE, PRIŠEL DEI MRAZ v Osnovni šoli Žabnica 29. 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza Gorenjskem sejmu Kranj PO VSEH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ORGANIH ČAJANKE ZA VSE PREDŠOLSKE OTROKE Z OBISKC DEDKA MRAZA IN SKROMNO POGOSTITVIJO DEDEK MRAZ vabi tudi šolske otroka do 4... na prireditve v Prešernovem gledališču Kranj OSNOVNA ŠOLA PLANINA: 23. 12.1981 ob 15.00 uri - Igrica PEKARNA MlS MAŠ Prešernovem gledališču Kranj 30. 12. 1981 ob 15.00 uri - Igrica PEKARNA MlS MA$ Prešernovem gledališču Kranj OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ: 24. 12. 1981 ob 15.00 uri - Igrica PEKARNA MIŠ MAS Prešernovem gledališču Kranj 29. 12. 1981 ob 15.00 uri - Igrica PEKARNA MIŠ MA$ »| Prešernovem gledališču Krmni OSNOVNA ŠOLA LUCI JAN SELJAK KRANJ: 24. 12. 1981 ob 17.00 uri - Igrica PEKARNA MIŠ MAŠ ■ Prešernovem gledališču Kranj 29. 12.1981 ob 17.00 uri - Igrica PEKARNA MIŠ MAŠ ' Prešernovem gledališču Kranj OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ: 25. 12. 1981 ob 15.00 uri - Igrica PEKARNA MIŠ MAS < Prešernovem gledališču Kranj OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ: 25. 12. 1981 ob 17.00 uri - Igrica PEKARNA MIŠ MAŠ « Prešernovem gledališču Kranj 30. 12.1981 ob 17.00 uri - Igrica PEKARNA MIŠ MAŠ i Prešernovem gledališču Kranj OSNOVNA ŠOLA HELENE PUHAR KRANJ: 28. 12.1981 ob 14.30 uri - Igrica PEKARNA MIŠ MAŠ " Prešernovem gledališču Kranj 28. 12. 1981 ob 16.00 uri - Igrica PEKARNA MIŠ MAŠ »j Prešernovem gledališču Kranj DEDEK MRAZ bo obiskal cicibane po vzgojno varstvenih ustanovah v občini Kranj •>1 ]> 1981 ob 7.00 uri - Vzgojno varstveni zavod Bran" ' VILFAN Bitnje ob 8(X) uri - Vzgojno varstveni zavod RF2M DRAGAR ob 9 (H) uri - Vzgojno varstveni zavod MAKS* ROZMAN TATJANE v Stral*« t ob 10.00 uri - Vzgojno varstveni aavod PAVt! MEDE KATARINE NAKLO M ; ■ 1981 ob 8.30 uri - Vzgojno varstveni zavod ČRIČFK na BELI ob 9.30 uri - Vzgojno .varstveni zavod M( •>5 T> 1981 ob 7.00 uri - Vzgojno varstven, zavod T NEODROVEK/anj „h 8 (K) uri - Vzgojno varstveni zavod ČKBE LICA Kranj ob -MM) uri - Vzgojno varstveni zavod NAJDIHOJCA Kranj .......- »BLo^r^ W(. 22 DECEMBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19. STRAN G L A® oh 8 uri — Vzgojno varstveni zavod I HI Kranj oh 9.(X> uri — Vzgojno varstveni zavod KI.A NEC v Kranju oh HUK) uri — Vzgojno varstveni zavod IVO SLAVC JOKL Kranj oh 7.00 u ri — Vzgojno varstveni zavod TI'(K) VIDMAR Kranj oh 8.00 uri — Vzgojno varstveni zavod .JANINA v Kranju oh 9.00 u ri — Vzgojno varstveni zavod CICIBAN v Kranju oh 10.00 uri — Vzgojno varstveni zavod KKKEC v Kranju VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD KRANJ: 24-12 1981 ob 8.00 uri - Igrica FIDL FADL v Prešernovem gledališču Kranj «>b 9.30 uri — Igrica FIDL FADL v Prešernovem gledališču Kranj 3.12.1981 ob 9.00 uri - Filmska predstava ZVEZDICA ZASPANKA v dvorani Kina CENTER Kranj OTROCI S CEREBRALNO PARALIZO GORENJSKE: > 12. 1981 ob 16.00 uri - Obisk dedka Mraza in prireditev za otroke s cerebralno paralizo na Gorenjskem v Osnovni šoli HELENE PUHAR Kranj DEDEK MRAZ bo otroke na Gorenjskem sejmu Kranj razveseljeval od 26. do 30. decembra 1981 z naslednjim: IV hali A Gorenjskega sejma Kranj boste lahko od 26. do 30. de-**bra 1981 prisostvovali programu, ki bo trajal vsak dan od do 19.00 ure. Ogledali si boste lahko pravljično vas. raz-*»vo ptk\ razstavo gozdnih živali, se vozili z vrtiljakom, igrali igrišču, risali na panojih in še marsikaj. Obiskala vas bosta prijatelja SVETLANA MAKAROVIC in oče Martinovega - ANDREJ SIFRER. Dvakrat dnevno vas bo obiskal MRAZ s spremstvom, ki vam je pripravil vrsto gledali-** in lutkovnih predstav: PI KUD STRAZlSCE: igrica NENAVADNI POLET. GLG KRANJ : ZGODBA O VREMENU Prešernovo gledališče Kranj. Igrica FIDL FADL Gledališče NASE DVORIŠČE Ljubljana. Igrica MAČJA ZGODBA PI KUD CERKLJE: Igrica NA ZELJNEM LISTU PI KUD STRAZLŠČE: Igrica NENAVADNI POLET DPD SVOBODA Primskovo: Igrica ŽOGICA NOGICA PI KUD CERKLJE: Igrica NA ZELJNEM LISTU 12 1981- DPD SVOBODA PRIMSKOVO: Igrica ŽOGICA Prešernove) gledališče Kranj: Igrica FIDL FADL DEDEK MRAZ VAS VABI NA PRIREDITVE RAN J, dne 8. decembra 1981 Koordinacijski odbor za organizacijo novoletnih prireditev dedka Mraza v občini KRANJ 12.1981- 12.198!- * 12. 1981 — S. 12. 1981- KZK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCU V trgovini aa Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: ^topilnice AG 200, 300, /** Btrov in za atomiaerje ^tjHev TOMO VINKO- ^*zervne dele za vse tipe trakov TOMO ViNKOVlC. ^533 in Gribaldi gume in akumulacije. Snet n* verige za traktorje * avtomobile. FRIZERSKI SALON KALAN DANICA TITOV TRG 4 b Škofja Loka tel.: 60-138 Cenjenim strankam želimo srečno noro leto 82 Se priporočamo! r Dežurna inftpekcuska služba, U^SZmilie organizirana ^dellSnikv času od 6. do JmttTEk soboto v času ^ 6. do 14. ure. Vsem delovnim ljudem in občanom želimo srečno novo leto 1982 Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Kranj * i vest da nas je zapustil naš sodelavec iz Sporočam^alos^ve^.^ Dp Cevarna ALEŠ ERŽEN rojen 1937 SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVE KRANJ MALI OGLASI telefon 27-960 (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 uprava komerciala 28-463 1PR0DAM Ugodno prodam 35 kv. m hrastovega PARKETA Prešernova HO. Bled. telefon 77-055 12279 Sveža DOMAČA JAJCA dobite vsako soboto dopoldan v Srednii vasi 6 pri Goricah 12120 Prodam žensko ZIMSKO JAKNO iz ovčje kože St. 40. Britof 141. Kranj 12132 Prodam radio OJAČEVALEC 2 x 50 W. Kušar, Vester 10. Skofja Loka 12181 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV, težkih po 100 kg, in dve SVINJI, težki če/. 200 kg. Oman. Zminec 12. Skofja Loka 12186 HLADILNIK z zamrzovalnikom gorenje prodam. Zupanek. Podlubnik 155. Skofja Loka 12280 Prodam PRASlCA za zakol in delovnega VOLA. Pivka 15. Naklo 12281 Prodam 1.5 kub. m hrastovih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku 12282 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA in jalovo KRAVO. Zg. Brnik 6. Cerklje 12283 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 99, Cerklje 12284 Prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK na 4 plošče Gros. Grad-nikova 3. Kranj 12285 Oddam vrstni red za ZIDNO OPEKO BH 6. Dobava takoj. Trstenik 10 12286 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Ribno 38, Bled 12287 Prodam novo SOBNO KOLO. Telefon 28-720 (popoldan) 12288 Prodam 1 leto starega BIKCA. Luže 12, Šenčur 12289 Usodno prodam termoakumulacijsko PEČ. Hrastje 22, Kranj 12290 Ugodno prodam 130-litrski HLADILNIK gorenje. Belovič. Janeza Puharja 2, Kranj, tel. 28-087 12291 Prodam suha bukova DRVA. Pangerc Urška, Sp. Lipnica 25. Kamna gorica, tel. 74-801 12292 Poceni prodam nov črn ženski KRZNEN PLAŠČ za srednjo postavo. Telefon 23-538 12309 12 kub. m TERVOLA, II. kvalitete, in STREŠNO OKNO pural z žaluzijo, dimenzije 65x85 cm, prodam. Informacije po tel. 061-210-611 - int. 19 12310 Prodam prenosni stereo RADIO-KA-SETOFON za 8.500 din. Informacije od 11. do 14. ure tel. 21-355 in od 15. ure dalje tel.42-081 12311 Prodam OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po tel. 064-23-650. int. 0002. Hotel Creina Kranj 12313 Zaradi selitve ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektnka) in otroško kombinirano OMARO tip F-16 s trodelnim nastavkom tip F-ll, dobro ohranjeno. Ogled vsak dan. Voklo 57. Šenčur 12314 ' Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Arh. Mače 5, tel. 45-345 12315 Prodam OVRATNIK (kuna zlatica) Cena 3.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 12316 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže 30, Šenčur Prodam PSA — nemškega ovčarja, starega eno leto. Preddvor 8. 12317 Prodam 11 g ZLATA za zobe. Telefon: 83-727 12318 Prodam novo peč za CENTRALNO, Feroterm 30 ali 35 tisoč c. cal. za 3 SM takoj, ostalo po dogovoru. Tel.: 26-503 12319 KUPIM Kupim ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ (cilindrico). Pogačnik. Pševska 3, Kranj 12293 Kupim manjšo količino SENA ali OTAVE za zajce. Zavrl Anton. Grmičava 21. Kranj. tel. 28-061 12294 VOZILA Prodam osebni avto FIAT 1500 karavan, letnik 1973. Jakob Plestenjak, Zgornje Bitnie 177. tel. 25-633 12243 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1972. Sp. Besnica 171 KRANJČANI KRANJU V ŠPORTNI DVORANI na Planini v Kranju bo 23. 12. 1981 ob 19.30 ŠPORTNO-ZABA VNO GLASBENA PRIREDITEV - KRANJČANI KRANJU Sodelujejo: Rado Oasl Boris Strel družina Petrič Bogdan Norčič Janko Ropret kranjski DIXIE ansambel Irena Tratnik ansambel Hazard Brane Oblak Marko Elsner Marjan Kralj Berti Rodošek Mirko Bogataj Gorazd in Rudi Hiti Janez Peta<* Predprodaja vstopnic v turistični agenciji Alpetoura (Creina)! Prodam R-16 TL. Informacije dopoldan na tel.: 50-260 int. 231 ali popoldan od 18. —20. ure na tel. 50-929. 12320 Prodam ali zamenjam MERCEDES 180 D. letnik 1957, za stroj 200 D ali 220 D. Florjanovič Josip, Podlubnik 121. Škofja Loka, telefon 064-61-622 12295 Prodam dele za ZASTAVO 101 Telefon 064-62-302 12296 Zaradi odhoda v JLA prodam ZASTAVO 101, prva registracija oktobra 1976. Miro Fic. Trata 10. Škofja Loka. tel. 62-039 12297 Ugodno prodam ŠKODO Š 100. Naklo 76 12298 Prodam DIANO, letnik december 1978. registrirano za leto 1982. Brezovica 3, Kropa, tel. 79-690 12299 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979. 36.000 km. Informacije vsak dan od 8. do 14. ure po tel. 75-625 12300 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Lahajnar Bogdan. C. revolucije 3, Jesenice 12301 Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA z 10 let delovnih izkušenj. OD po dogovoru. Telefon 24-419 12305 1 POSESTI PROSTOR za kozmetični salon v Škof ji Loki vzamem v najem. Ponudbe pod Kozmetični salon 12312 OBVESTILA »KNJIŽNI DAR« - Izšla ie redna letna KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNO VE DRUŽBE s koledarjem za leto 1982 Zbirka petih knjig v broširani izdaji stane 350 din, vezanih (broširan je le koledar) ta 450 din. Naročite jo lahko v najbližnji njigami, pri poverjeniku družbe ali naravnost na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA. Borsetova 27. Ljubljana \ i«08 PRIREDITVE STANOVANJA STANOVANJE. dvoinpolsobno in komfortno, 58,60 kv. m, prodam v Radovljici v bloku isospan, f. nadstropje, za 1.300.000 din plus davek. Kondojani. Gradnikova 125. Radovljica, telefon 064-74-559 12258 V opremljeno SOBO sprejmem moške sostanovalce. Stritar. C. na Klanec 31, Kranj 12302 SOBO ali manjše STANOVANJE najamem v Radovljici ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 12303 HIŠNI SVET Ul. Lojzeta Hrovata 10, Planina II honorarno zaposli CISTILKO za dvakrat tedensko čiščenje stopnišča. Zglasite se v stanovanju št. 11 12304 GASILSKO DRUŠTVO PREDOSLJE prireja SILVESTROVANJE V KULTURNEM DOMU v Predosljah 31. 12. ob 20. uri. Zabaval vas bo priznan ansambel MODRINA s pevko NATAŠO Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. VABIJO GASILCI! 12270 Ansambel JURČEK vas bo zabaval na SILVESTROVANJU v kulturnem domu Poljane 31. 12. 1981 ob 20. uri. Rezerva cije po 150 din dobite v trgovini KZ Poljane. Informacije po tel. 064-68-269 Za jedačo in pijačo poskrbljeno 12-lW V petek, 25. 12. ob 18. uri bo PLES MLADIH ZADRUŽNIKOV v dvorani r*a PRIMSKOVEM. Igral bo ansambel SIBILA VABLJENI! 12307 PARTIZAN Gorenja vas prireja 31. decembra 1981 v svojem domu veselo SILVESTROVANJE. Igra ansambel FANTJE SELSKE DOLINE. Nekaj rezer vacij je še prostih v trgovini MERKUR Gorenja vas. tel. 68-218 12308 ZAHVALA Ob smrti moje mame JOŽICE KUMER se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in so ji darovali cvetje. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem iz Ulice 1. avgusta št. 3, 5 in 7. g. kaplanu za pogrebni obred ter govornici za poslovilni govor. Hvala tudi sindikalni organizaciji Alpetoura in Save za podarjene vence in za izrečena sožalja SIN EVARIST KUMER Kranj, 16. decembra 1981 . ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega TONETA HAFNERJA p. d. Cajnarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskali in ga bodrili v njegovi težki in dolgotrajni bolezni, zlasti zdravnikom in bolniškemu osebju Zdravstvenega doma v Kranju, bolnice na Golniku in Hematološke klinike v Ljubljani. Hvaležni smo vsem, ki so sodelovali pri organizaciji pogreba, družbenopolitičnim organizacijam in ostalim društvom v KS Stražišče in SO Kranj. Ob slovesu na njegovi zadnji poti smo dolžni iskreno zahvalo tudi vsem častnim stražam, praporščakom, lovcem za pretresljiv lovski zadnji pozdrav in spremstvo, posebno pa JLA za častno spremstvo do prezgodnjega groba, pevcem in godbenikom pa za globoko občutene pesmi in skladbe. Naša zahvala velja tudi vsem govornikom, vsem udeležencem pogreba, darovalcem vencev in cvetja in vsem tistim, ki so nam pomagali in nam izrazili ustno ali pismeno sožalje ob naši bridki izgubi. ŽALUJOČI NJEGOVI Kranj, 11. decembra 1981 3B GLASOVA ANKETA Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer: 1. .nagrada250din 2. nagrada 160 din 3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din Rešitve pošljite do 28. decembra 1981 do 9. ure na naslov: ĆP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA - 22. december. Delovni kolektiv blejske Specerije je praznoval 25-letnico obstoja — Skrbeli za razvoj preskrbovalne mreže — Veliko naložb v preteklosti in zadovoljiva preskrba lahko beležila uspešnejše poslovanje in večjo rast. Bila so leta, ko je Špecerija lahko izdatno financirala Bled — Veletrgovina Špecerija Bled, največja in najpomembnejša radovljiška delovna organizacija, ki se ukvarja s preskrbo prebivalstva na območju vse občine, je minuli četrtek s slavnostno sejo delavskega sveta praznovala 25-letnico obstoja delovne organizacije. Slavnostne seje so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Radovljica. Špecerija je začela pred petindvajsetimi leti v skromnih prostorih, z malo kadra, z malo trgovinami. V naslednjih letih po ustanovitvi so se ji priključile nekatere druge manjše delovne organizacije in vse bolj je Svečano ob dnevu armade - Povsod po Gorenjski so se te dni vrstile proslave in druge prireditve v počastitev 40. obletnice ustanovitve naših oboroženih sil in letošnjega dneva armade. Ena takšnih prireditev je bila tudi svečana akademija minulo soboto zvečer v kranjskem kinu Center, kjer je obiskovalcem spregovoril o razvoju Titove armade in njeni vlogi danes starešina Spiro Nikovič. Slovesnost je obogatil kulturni spored, v katerem so nastopili akademski pevski zbor mladi harmonikaši in folklorna skupina Sava iz Kranja, mladi recitatorji in flavtistka iz Radovljice ter vojaki iz planinske enote. (S) - Foto: S. Saje v izgradnjo krajevne preskrbovalne mreže in zgradila ali sodobno adap tirala veliko trgovin na radovljiškem podeželju. Preskrba prebivalstva je bila začasno znatno boljša in tako ie Špecerija po republiški statistiki, ki upošteva normative trgovskega prostora na prebivalca, prav pri vrhu. V Špeceriji se zavedajo, da je Še nekaj trgovin, ki terjajo obnovo in večjo površino, vendar bodo že zaradi znanih ukrepov letos in prihodnje leto dokončali predvsem sedanje investicije ter pripravili razvojne in investicijske načrte za leto 1983. Med drugimi naložbami je zdaj tik pred zaključitvijo market v Spodnjih Gorjah, Špecerija pa se skupaj še z dvema delovnima organizacijama v Radovljici pripravlja, da bi že prihodnje leto uredili sodobno skladišče v Lescah. Vsa leta je Veletrgovina tudi zadovoljivo skrbela za svoje delavce, nudila kredite za zasebno stanovanjsko gradnjo in stanovanja. Aktivne so bile vse družbenopolitične organizacije, ki so si prizadevale za uveljavljanje samoupravljanja v delovni organizaciji, ki ima danes temeljno organizacijo maloprodaja, veleprodaja in delovno skupnost skupnih služb. Vedno je bila tudi pripravljena, da se povezuje s proizvodnimi delovnimi organizacijami in si s tem zagotovi solidno oskrbo, vedno je tudi poskrbela, da niso bili zadovoljni le domači potrošniki, temveč tudi turisti. Da bi obogatila turistično ponudbo, se tudi pripravlja, da na Bledu odpre turistično trgovino. Številni so bili uspehi delovnega kolektiva, ki se lahko pohvali z dosedanjim delom in obenem povsem realno zre v prihodnost. Med delavci, ki so pri delovni organizaciji že od vsega začetka in so vgradili veliko svojega dela in truda v razvoj delovne organizacije, je direktor Jože Zupan in delavski svet mu je dal posebno priznanje. D. K Do kdaj še začasna lokacija? Kranjska avtobusnba postaja, središče številnih gorenjskih in drugih prometnih zvez. Vsak dan pripelje in odpelje na stotine avtobusov, vsak dan tukaj postane, prestopi ali išče zvezo na tisoče kranjskih delavcev in drugih potnikov. Kakšna je pravzaprav kranjska avtobusna postaja. Kaj menijo o lokaciji, urejenosti in podobnem smo poprašali tri kranjske občane. Niko Grašič (1954) iz Le-tenc: »Nimam avtomobila in vsak dan se z avtobusom vozim na delo. Včasih mislim, da kranjska avtobusna postaja sploh nj postaja ampak bolj postajališče. Nisem sicer prometni strokovnjak, vendar menim, da bi takšno prometno križišče bilo lahko bolje urejeno. Kranjčani smo se sicer nekako navadili, ne vem pa kako se znajdejo tisti, ki Kranja ne poznajo. Če prav vem, je sedanja postaja pravzaprav začasna. Morda je bila ta začasna lokacija primerna pred leti. ko recimo še ni bilo takšnega prometa. Danes pa . . . Marsikdo bi se raje peljal z avtobusom; samo če je dež ali sneg, če je vroče ali mraz, potem se na kranjski avtobusni postaji tako rekoč nimaš nikamor skriti. Morda je pripomba malce zlobna, vendar predlagam, da zraven kioskov ob cesti JLA postavijo še enega, kjer bi potniki za vsak primer lahko kupili tudi dežnik.« Milena Sturm (1963) iz Zg. Bi ten j: »O kranjski avtobusni postaji še nisem razmišljala. Čeprav se vsak dan vozim z avtobusom v gimnazijo, se skoraj ne srečujem na glavni postaji s potniki. Običajno izstopam in vstopam pri Globusu. Vseeno pa menim, da lokacija glavne postaje ni naj- boljša in morda je tudi res. da je to že predolgo začasna lokacija K kd°r, le,' da Je ta Potaja začasna, lahko razume, dana njei ni urejene signalizacije, d* ni zavetja za čakajoče, da je edini prostor, ki naj bi bil recimo čakalnica, bolj pivnica ... Vidim in vem da se v kranjski občini iz leta v leto rešujejo številni druž beni problemi. Morda ne bi bilo napak, da bi tisti, ki se vsak dan z avtobusno postajo ne srečujejo, vseeno tudi pomislili nanjo « Kokric.1 H*jdinj*k <™ »Kranjska avtobusna posta« takšnega imena sploh ne zasluži Strinjam se. da je sedanja loka cija začasna, vendar menim da to že predolgo traja. Vemo kako prometna je cesta JLA, poznamo pravila o-redu. navajeni smo da ima že vsako avtobusno poe jališče v krajevni skupnosti st ho za čakajoče potnike, tisti i ki veliko potujejo z avtobusi w nedvomno lahko potrdili da so avxx°uu,8ne .Postaje v taksnih središčih kot je Kranj, drugače uie-jene. Skratka, kranjska avtobusna postaja tega imena sploh ne zasluži. Zato bi bilo prav, da bi ta problem zares začeli reševati in tudi rešili...« ^ j Delavno v osnovnih organizacijah Radovljica — Predstavniki občinske konference ZSMS Radovljica so obiskali nekatere osnovne organizacije, da bi spodbudili njihovo politično dejavnost, oživeli khibske aktivnosti in mlade na terenu seznanili s prihodnjimi nalogami. Na sestankih so ugotovili, da je delo osnovnih organizacij boljše. Nekoliko bolj razgibano je začela delovati mladina na področju Bohinja, kjer so začeli z družabno dejavnostjo, vendar so tudi temelji vsebinskega dela že trdni. Nova vsebina sodelovanja z osnovno Solo pa jim bo v prihodnje zagotovila zdrav akcijski podmladek. Na Koprivniku in Gorjušah mladina sodeluje v pripravah na volitve, rešuje vprašanja lastnih prostorov za mladinsko dejavnost, pripravljajo pa se tudi na lokalne delovne akcije. V Srednji vasi kadrovsko okrepljena mladina navezuje stike s socialistično zvezo. V blejskih hotelih in na gostinski šoli Bled mladi načrtujejo problemsko konferenco o družbenoekonomskem položaju mladine (štipendiranju, stanovanjih, zaposlovanju) in razmišljajo o uspehu prvega leta usmerjenega izobraževanja. Tudi na ekonomski srednji šoli v Radovljici se je mladinska organizacija načrtno lo- Namesto jelke zimski šopek Hortikulturno društvo Kranj je v soboto, 19. decembra, v paviljonu poleg Prešernovega gaja odprlo razstavo zimskih šopkov. Ta izredno lepa in zanimiva razstava, ki nam lahko da marsikatero zamisel tudi za novoletni šepek namesto jelke, bo odprta še do četrtka. 24. decembra, vsak dan od 10. do 17. ure. Na razstavi se lahko včlanite tudi v društvo in prijavite za tečaje urejanja šopkov in izdelavo makra-mejev. ki bodo v prihodnjih mesecih. tila nekaterih odprtih vprašanj. Kritika zadeva zlasti neurejeno prehrano, neusklajen šolski " umik ■ nejasnosti glede razvoja samouprave. Občinska konferenca ZSMS dovljica se bo v prihodnje temelj lotila vprašanja alkoholizma, n doletnega prestopništva in tovrst-pojavov v nekaterih temeljnih okoljih. V ta namen se je prek komisK za socialno delo povezala z občinske skupnostjo socialnega skrbstva postajo milice, povezati pa se tudi z osnovnimi organizacijai.-kjer ti problemi najbolj izstopa v Brane Grohar Kranjčani Kranju KRANJ - V športni dvo rani na Planini bo v sredo, iS decembra, ob 19.30 šport no-zabavna glasbena prireditev Kranjčani Kranju. Na nje bodo podelili tudi letošnje Ručigajeve plakete in mačke To je najvišje športno priznanje v občini. Dobili ji* bodo športniki in športnice, ki so v tem letu dosegali država« naslove in dobre mednarodne uvrstitve. To najvišje obeta* ako športno priznanje bedo dobili tudi telesnoku/trni de- lavci- _, . V pestrem sporedu bodo nastopili kranjski Dtoelaad ansambel, ansambel Hazard. Marjan Ki»0, ^ Ca*. Janko Ropret, Mirko Bogataj. Berti Rodošek, družina Petri*. Bogdan Norci*, Boris Strel, Bojan Kritaj, Brane Oblak. Marko Elsner, brsta Hiti, Janes Peta* in novinarji Joto Pogačnik, Drago Kranjc, Oto Giacomelli in drugi. -