Glasilo Občine Mengeš Julij 2022, letnik XXIX, številka 7 Trasa kolesarske povezave Kamnik–Mengeš–Trzin– Ljubljana zaključena v juliju Draško Josipovič: V občini Mengeš so našli najstarejše drsalke v Sloveniji 26.–28. 8. 2022: Sejemsko in glasbeno obarvan Mengeš Dr. Herman Berčič: Zdravo gibanje in športna dejavnost naj se pričneta v družini Tretjič zlata Mengeška godba OGLASI URADNE URE: ponedeljek: 8.00-12.00 in 13.00-15.00 sreda: 8.00-12.00 in 13.00-17.00 petek: 8.00-13.00 Rok Posavec s. p. GSM: 031 470 724 montazaposavec@gmail.com • svetovanje, izmera in montaža notranjih vrat • prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih) • Dodaten 6 % popust na nakup + montažo notranjih vrat in podbojev Akcija - ob naročilu več kot 7 vrat, vam vsako 4. kljuko podarimo! UVODNIK KAZALO Uvodnik ...................................................... 3 Občina ........................................................ 4 Intervju ....................................................... 8 Kako govorimo – kako pišemo ................... 13 Mengeški utrip .......................................... 13 Iz življenja cerkve ..................................... 20 Dobeno .................................................... 22 Zanimivo .................................................. 24 Kultura ...................................................... 26 Zanimivi Mengšani ................................... 32 Šport .......................................................... 35 Politika ..................................................... 40 Nekrolog ................................................... 41 Zahvale ..................................................... 42 Nagradna križanka .................................... 43 SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Treba jih je oddati v formatih .doc brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v formatu .jpg, in velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevek, oddan po tem roku, ne bo objavljen v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 30. avgusta 2022. MENGŠAN JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si. Odgovorna urednica: Urška Vahtar, 031 880 824, e-pošta: mengsan@menges.si • Uredniški odbor: Branko Lipar, Frančiška Hunjet, Milica Tomšič • Uredniški svet: Rok Burja, Peter Gubanc, Franc Hribar, Bogo Ropotar, Matic Slokan, Tomaž Štebe • Lektoriranje: Karin Geršak, Oranžna nit, Jaka Geltar s. p. • Grafični prelom: Handi Behrič, Artline d. o. o. • Tisk: Schwarz d. o. o. • Distribucija: Pošta Slovenije d. o. o. • Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, telefon: 01 7247 106, e-pošta: irena.kosec@menges.si • Naklada 3.300 izvodov • Revija izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš. Vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357 • Spletna izdaja Mengšana ISSN 2536-3999 • Fotografija na naslovnici, zadnji strani: Urška Vahtar. Naslednja številka Mengšana izide 15. septembra 2022. Naj bo čvrst, pristen in iskren … Z vtisi prejšnjega dne, resda precej mešanimi, se lotevam tega zapisa. K sreči ni bilo nevihte ne uničevanja pridelkov ali škode na objektih, košarkarska zmaga, res lep zaključek dneva. Pred tem pa vsekakor nič kaj obetajoča in spodbudna spoznanja. V tej poletni vročini, zunaj, na cesti, je bilo tako kot v času epidemije in omejenega gibanja. Tudi zares dobro ohlajen prostor trgovine me je bolj »razkuril« kot ohladil. Bom lahko kupil toliko, kot potrebujem, bo moja denarnica oziroma kartica sploh sposobna slediti cenam, saj ob polnjenju trgovinskih polic prodajalke vsakodnevno menjavajo tudi listke s cenami artiklov? Že v tako vročem dnevu me misel na stroške elektrike, plina in goriv v prihajajoči jeseni in zimi še dodatno oznoji. Po nekako izbojevani bitki s koronavirusom sem moral zaživeti v novi normalnosti. Komaj se navadim te, me očitno čaka najmanj še ena (nova) normalnost. Ta me že tepe po žepu. In zdaj, prežet s preteklimi izkušnjami, se moram začeti pripravljati še na vse prihajajoče normalnosti. Vem, ne bo enostavno. Res si lahko, kot pravimo, nekoliko zategnem pas, in ker nisem egoist, se v istem hipu zavem, da ga ne morejo vsi. Nekateri, in ni jih malo, imajo zategnjenega že povsem do konca in so naredili še dodatno luknjo vanj, da so ga zapeli. Upam in želim si, da bodo upravljavci države smiselno ukrepali, da bomo tako posamezniki kot skupnost lahko presegli prihajajoče nič kaj rožnate čase. Prepričan sem, tudi dokazali smo že, da je v nas vendarle še dovolj človečnosti in hotenja, da stopimo skupaj, ko je treba. Naj nas vendarle preveva optimizem, sprostimo občutke družabnosti, srečujmo se in si namenimo iskreno besedo in pozornost. Naj bo tako kot nekoč, ko se je s stiskom rok potrdila dobra kupčija. Prepričan sem, da bo tudi letošnja prireditev priložnost, da se ponovno stkejo morebitno pretrgane vezi, si dobrovoljno sežemo v roke, nam iskrice radosti zasijejo v očeh, se objamemo in smo veseli – ker smo. Če se srečamo, je to dobro, predvsem pa velja, da bo na koncu vse dobro, in če ni dobro, še ni konec. Lepo preživite počitnice, užijte dopustniške dni do dna, zdravi in veseli se vrnite, če ne prej, se snidemo na 28. sejmu v Mengšu. Matjaž Repnik Mengšan - julij 2022 3 OBČINA Defibrilator na brunarici Balinarskega kluba Mengeš Na območju občine Mengeš se sistematično nameščajo defibrilatorji, v vsako naselje vsaj en defibrilator oziroma glede na velikost naselja v občini. V letu 2022 je občina defibrilator namestila v Športni park Mengeš, ob igrišče za balinanje. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je povedal: »Prvi defibrilator v občini je bil nameščen v letu 2018 na zunanjo steno stavbe župnišča, doniralo pa ga je podjetje Perfekta d.o.o.« Mi gremo pa na morje »Na moe, moe (morje),« mi z iskrico v očeh hiti razlagat triletna vnučka, ko jo vprašam, kam bi šla najraje na »počitnice«. Ob tem se ji nasmeh razleze do ušes. Verjetno vsi, ki imate otroke ali vnuke, veste, o čem govorim. Morje ima zanje resnično magično moč. Otroci vsako leto komaj čakajo, da grejo na morske počitnice, kjer se kopajo, zganjajo takšne in drugačne norčije ter se neskončno zabavajo. Tudi sam se spominjam, kako močno sem si kot otrok želel iti na morje. Odšteval sem dneve in komaj čakal tisto jutro, ko sem šel prvič na morje. Takrat me mami ni bilo treba buditi, saj sem bil že kakšno uro prej pripravljen na odhod. Verjetno zato, ker tisto noč zaradi razburjenja nisem ravno veliko spal. Zelo dobro se spominjam tudi vožnje proti morju, ki je bila zame neskončno dolga. Kot da bi šli na konec sveta. Jasno, avtoceste takrat nismo imeli. Pa tudi če bi jo, se našemu avtobusu ni ravno »mudilo«. Ker s starši na morje nismo hodili, je bila kolonija moja edina morska dogodivščina. Tam je bilo res zabavno, saj sem imel veliko prijateljev, s katerimi smo ušpičili tudi kakšno otroško lumparijo. Če me spomin ne vara, sem ravno v koloniji, ki je bila tudi v tistih časih na Debelem rtiču, doživel svoj prvi stik z morjem. To je bila resnično čarobna in nepozabna izkušnja. Ko takole razmišljam o tem, si priznam, kakšno srečo sem imel, da sem kot otrok lahko doživel morje. Marsikdo ga ni. In marsikdo ga tudi danes ne. Ne znam si predstavljati stiske staršev in skrbnikov, ki si počitnic na morju enostavno ne morejo privoščiti. Še manj si ne znam predstavljati stisk otrok, ki ne doživijo morja, kot ga njihovi prijatelji. Glede na draginjo bo očitno teh stisk letos še več. Zato je prav, da z dobrodelnimi akcijami vsem otrokom omogočimo počitnice na morju. Da doživijo tisto, kar si vsak otrok želi. Zavedati se moramo, da so otroci naše največje bogastvo in naša prihodnost. Seveda si vsi želimo, da jo bodo tudi doživeli. Zato je na nas odraslih, da ravnamo odgovorno tukaj in zdaj. Spoštovane bralke, spoštovani bralci. Seveda vemo, da dejansko ni pomembno, kje smo. Morje je zgolj ena od možnosti. Živimo v čudoviti Sloveniji, ki ima toliko naravnih lepot, da lahko vsakdo najde kaj zanimivega zase. Če imate možnost, je tudi tujina zopet na dosegu roke. Dejansko pa je pomembno le to, da smo tam, kjer se dobro počutimo. Zato vam želim, da se imate lepo v svojem priljubljenem kotičku, s tistimi, ki jih imate radi. Pa prijetno osvežitev v poletni vročini vam želim. Bogo Ropotar, podžupan 4 Mengšan - julij 2022 Občina Mengeš je nato začela s sistematičnim nameščanjem defibrilatorjev v naselja občine. Pri izbiri lokacij je bilo osrednje vodilo, da je defibrilator dostopen in hkrati delno zavarovan. Tako je bil defibrilator v naselju Topole nameščen na gasilski dom Topole, kjer je na zunanji strani doma dostopen krajankam in krajanom. V Loki pri Mengšu pa sta defibrilatorja nameščena na brunarici v Športnem parku Loka pri Mengšu, kjer se zadržuje največ krajank in krajanov, in ob vhodu v gasilski dom v Loki pri Mengšu. Na Dobenu je defibrilator nameščen ob cesti na fasadi gospodarskega poslopja ob Gostilni Ručigaj. V naselju Mengeš je nameščenih največ defibrilatorjev, in sicer v hodniku Zdravstvenega doma Mengeš, na Slovenski cesti ob vhodu v Knjižnico Janeza Trdine Mengeš, na Osnovni šoli Mengeš pri vhodu učenk in učencev prve triade ter ob tribunah v Športni dvorani Mengeš. V letu 2022 pa je bil dodatni defibrilator nameščen še v Športni park Mengeš. Pri izbiri lokacije je bilo najpomembnejše, da je defibrilator deloma zavarovan pred vandalizmom in hkrati dostopen tudi v času, ko je v Športnem parku Mengeš prisotnih največ obiskovalcev. Dogovorili so se, da je najprimernejša lokacija ob igrišču za balinanje. Na brunarici Balinarskega kluba Mengeš je tako nameščen avtomatski defibrilator z zunanjo omarico, ki je odporna proti zunanjim vremenskim vplivom. V omarici so tudi navodila za uporabo. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Obnova vodovodnega in kanalizacijskega omrežja Občina Mengeš v sodelovanju z JKP Prodnik vsako leto obnovi del najbolj dotrajanega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja na območju občine. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je ponovno poudaril: »Za čisto pitno vodo iz pipe ni pomembna samo neoporečna voda na izviru in zbiralniku vode, ampak tudi delujoče in varno vodovodno omrežje. Prav zato v sodelovanju z JKP Prodnik vsako leto obnovimo del vodovodnega omrežja, skladno z razpoložljivimi sredstvi, zbranimi iz omrežnin, ter pregledom stanja na terenu.« V letu 2021 je bilo obnovljeno omrežje na Zadružniški ulici in na odseku ceste Dobeno–Šorn, zaključena pa je bila tudi obsežna obnova na Pristavi. V letu 2022 se je nadaljevalo s celostno obnovo Slomškove ulice, v poletnih mesecih pa se bo nadaljevalo z obnovo na cesti Loka–Dobeno (Gasilska cesta in Pot na Dobeno) in na Murnovi ulici. Zaključuje se tudi dograditev kanalizacije na Grobeljski cesti. Izgradnja kanalizacije na Grobeljski cesti bo zaključena v mesecu juliju V začetku meseca junija je Občina Mengeš pristopila k izgradnji javnega kanala za odpadno komunalno vodo na Grobeljski cesti. Nanj se bodo priključili objekti ob Grobeljski cesti, ki imajo sedaj nepretočne triprekatne greznice, in novogra- dnja. Na novo bo zgrajenega približno 115 metrov javnega kanala, obenem bo obnovljen tudi vodovod ob trasi kanalizacije. Na območju del Grobeljske ceste bo vzpostavljena delna zapora ceste, ki se bo skladno z območjem dela spreminjala. Dostopi do objektov na cesti bodo možni skladno s prometno signalizacijo in navodili izvajalca. Občina prosi vse uporabnike Grobeljske ceste za dosledno upoštevanje prometne signalizacije. Obnovitvena dela na obeh omrežjih bodo predvidoma zaključena v juliju 2022. Obnova vodovoda in kanalizacijskega omrežja na Murnovi ulici in v Loki V juliju se bodo v sodelovanju z JKP Prodnik začela obnovitvena dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju na območju Murnove ulice in na delu ceste Loka–Dobeno (del Gasilske ceste in Pot na Dobeno). Na Murnovi bo obnovljeno 420 m vodovoda in 377 m kanalizacije ter 35 vodovodnih in kanalizacijskih hišnih priključkov. Poleg omenjene obnove bo na območju ulice urejeno odvodnjavanje, zgrajen bo pločnik z robniki in v celoti obnovljeno cestišče. Obnovitvena dela bodo potekala tudi v Loki, na delu Gasilske ceste in v naselju Pot na Dobeno, in sicer od kamnitega mostu proti Dobenu. Obnovljenega bo 230 metrov vodovoda, točkovno bo sanirana kanalizacija, obnovljenih bo 18 vodovodnih hišnih priključkov. Cesta Loka–Dobeno se bo v celoti obnovila od kamnitega mostu do odcepa Na Gmajni v dolžini približno 440 metrov. Dela bodo predvidoma zaključena v jeseni. Na Občini Mengeš opozarjajo, da je sistematično investicijsko vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ključnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo in ustrezno urejeno odvajanje komunalne odpadne vode, zato prosijo vse občanke in občanke, ki uporabljajo območje obnovitvenih del, za strpnost. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Mengšan - julij 2022 5 OBČINA Trasa kolesarske povezave Kamnik– Mengeš–Trzin–Ljubljana zaključena v juliju Težko pričakovano asfaltiranje trase kolesarske povezave na Mengeškem polju in odsek od rondoja pri Tušu do ceste v Loki pri Mengšu bo predvidoma zaključeno v mesecu juliju. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je pojasnil: »Občina Mengeš je s tem dobila pomembno, predvsem pa varno kolesarsko povezavo, ki za vse zainteresirane predstavlja možnost za dnevno potovanje v Kamnik oziroma Trzin in Ljubljano. Naslednja naloga občine je promocija trajnostne mobilnosti z uporabo omenjene kolesarske povezave.« V novembru 2021 je bila v samostanu Mekinje podpisana pogodba za gradnjo kolesarske povezave Kamnik–Mengeš– Trzin–Ljubljana. S podpisom pogodbe so se Matej Slapar, župan Občine Kamnik, Franc Jerič, župan Občine Mengeš, Aleš Čerin, podžupan Mestne občine Ljubljana, Peter Ložar, župan Občine Trzin, in Radenko Ćubić, direktor družbe KPL, izbrani izvajalec za izgradnjo kolesarske povezave, zavezali, da bo povezava zgrajena do septembra 2022. Posamezni odseki kolesarske povezave pa se bodo že pred tem zaključevali fazno. Del trase kolesarske povezave v občini Mengeš je novogradnja, največji del na območju Mengeškega polja in na trasi povezave od zadnjega krožišča v smeri proti Trzinu do ceste v Loki pri Mengšu, kjer se kolesarska medobčinska povezava nadaljuje proti občini Trzin. Oba odseka sta v zaključni fazi urejanja in bosta asfaltirana v juliju. Del trase poteka tudi po Kamniški cesti, in sicer od rondoja na Mengeškem polju do križišča s Slovensko cesto, kjer je kolesarska trasa na vozišču in je označena s piktogrami »Sharrow«. Enaka ureditev je tudi na Slovenski cesti, in sicer od križišča z Grobeljsko cesto do rondoja v smeri proti Trzinu. V vmesnem delu pa bo kolesarska trasa na Slovenski cesti urejena skladno z novo prometno ureditvijo v občini Mengeš v času rekonstrukcije Slovenske ceste, ki je predvidena po podpisu pogodbe in uvedbi izbranega izvajalca v poletnih mesecih. Z urejanjem kolesarske trase tudi na odsekih v drugih občinah, v občini Kamnik, Trzin in Ljubljana, naj bi zaključili v mesecu septembru. Ob podpisu pogodbe je Franc Jerič, župan Občine Mengeš, povabil vse župane: »Že danes vse prisotne vabim, da se naslednje leto skupaj zapeljemo po trasi z razgledom na kamniške hribe, Gobavico v Mengšu, Trzinski hrib in skupaj zaključimo v centru Ljubljane.« Seveda vabilo velja tudi za vse občanke in občane. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo 6 Mengšan - julij 2022 Zaključena konservatorsko-restavratorska dela na mali grobni kapeli rodbine Stare Občina Mengeš je v letu 2021 pristopila k obnovi dotrajane male grobne kapele rodbine Stare. Kapela je zaščitena kot spomenik in zato zahteva poseben pristop. Dela izvaja Jaka Grmek v sodelovanju z akademsko restavratorko Ano Resnik in v dogovoru z odgovorno konservatorko dr. Renato Pamić z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj. Konservatorsko-restavratorska dela so se začela v mesecu decembru z obnovo kamnitega venca male nagrobne kapele rodbine Stare. Jaka Grmek je pojasnil: »Zaradi obsežnosti in zahtevnosti delo poteka po segmentih, ki se bodo izvajali v daljšem časovnem obdobju.« V začetku leta 2022 so bila izvedena zemeljska dela s statičnimi ojačitvami kamnitega venca, za katerega je predpisana statična presoja. Nato je sledila izdelava drenaže z ustreznim odvodnjavanjem. Hkrati so premične dele, elemente ograje, kamniti pokrov grobnice in poškodovani dekorativni kamniti del prepeljali v restavracijsko delavnico in jih tam obnovili. V nadaljevanju del je bilo iz grobnice iznesenih in začasno deponiranih 6 kovinskih krst. Zaradi nestabilnega kovinskega plašča jih je bilo treba predhodno zaščititi in obviti z ovojno folijo. Dela je opravil g. Andrej Vrbančič s svojo ekipo. Sledili so čiščenje, dezinfekcija in izsuševanje grobnice. Zaradi vdorov podtalnih vod in delno opečne zidave so bili izvedeni hidroizolacijski sistemi notranjosti. Restavriran je bil vhod v grobnico in odstranjene poškodovane talne plošče nad grobnico, pod katerimi se je zadrževala vlaga. Krste so bile vrnjene in zložene na kovinske pod- Restavriran je bil vhod v malo grobno kapelo rodbine Stare, grobnico in odstranjene poškodovane talne plošče nad grobnico. Restavriran je bil vhod v malo grobno kapelo rodbine Stare, grobnico in odstranjene poškodovane talne plošče nad grobnico. stavke, vhod pa zaščiten z začasnim pokrovom, ki omogoča zračenje in kontrolo stanja grobnice. Jaka Grmek, izvajalec omenjenih del, je pojasnil: »Tehnike in metode dela nam poleg smernic Zavoda za spomeniško varstvo narekuje tudi spomenik sam.« Besedilo: Tina Drolc za Občinsko upravo • Foto: Jaka Grmek Mengšan - julij 2022 7 OSREDNJI INTERVJU V občini Mengeš so našli najstarejše drsalke v Sloveniji Draško Josipovič, vodja arheoloških izkopavanj Intervju z Draškom Josipovičem, vodjo arheoloških izkopavanj na območju gradnje nove jedilnice in kuhinje Osnovne šole Mengeš, je zanimiv in poln informacij, ki jih pri pripravi pogovora ne pričakuješ. Prvič sva se srečala konec leta 2021, ko me je sprejel z brado in pipo, s podobo arheologa, ki ga pričakujemo v knjigah ali filmih. V začetku pogovora mi je pojasnil, da čisto vsega, kar so našli, ne bova opisovala in da naj zapišem samo najbolj pomembne stvari o najnovejših odkritjih, ker je vse drugo že zapisano. Draško Josipovič se je rodil leta 1959 v Kranju, diplomiral je leta 1985 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Na tem oddelku je tudi magistriral, in sicer leta 1992 na temo »Mezolitik v Sloveniji«. Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete je bil med letoma 1989 in 1995 zaposlen kot mladi raziskovalec. V tem obdobju je vodil seminarske vaje za I. in II. letnik pri predmetu Arheologija paleolitika in mezolitika. Od leta 1995 ima status zasebnega raziskovalca. V občini Mengeš je vodil že arheološka izkopavanja pri gradnji zahodnega prizidka Osnovne šole Mengeš, prvič pa je na območju občine sodeloval že pri gradnji Vrtca Gobica in nekdanje dvorane Fit-top (danes Harmonija). Kako gledate na zadnje najdbe na območju občine Mengeš? Na območju na Gobavici in pod njo smo oziroma so našli veliko artefaktov iz različnih zgodovinskih obdobij. Predvidevamo, da je bila naselbina na območju Gobavice, gospodarsko dejavnost pa so opravljali na ravninskem delu. Zakaj so ločili gospodarski od stanovanjskega dela? Predvidevamo, da zaradi požarne varnosti. Za gospodarske dejavnosti je bila bistvena uporaba ognja, za livarstvo, kovače in obdelavo kovin oziroma za metalurgijo, ki je potekala na tem območju. Ogenj so v gospodarskih predelih potrebovali cel dan, v stanovanjskih naselbinah pa le za ogrevanje, kuhanje in razsvetljavo. Predvidevamo, da niso imeli razvite službe požarne varnosti, zato so območji ločili glede na namen. To je bilo posebej pomembno, ker so bile stavbe iz lesa. Pri izkopavanjih na območju izven stare telovadnice smo našli ostanke skodel, zato predvidevamo, da so bile stavbe že v tistih časih pokrite s skodlami in ne s slamo, kot smo prvotno predvidevali. Na območju Športnega parka Mengeš ste našli že kar nekaj zanimivih artefaktov iz različnih zgodovinskih obdobij. Lahko rečemo, da je bilo območje na Gobavici in pod njo več čas naseljeno? Ne, tega ne moremo z gotovostjo reči. Predvidevamo, da je bila poselitev območja odvisna od stanja populacije na tem območju. Glede na trenutne najdbe se zdi, da so bile med poselitvami »luknje« in da območje v določenih dobah, v razmakih 100 do 200 let, ni bilo poseljeno. Ves čas govoriva o najdbah pod Gobavico, se pravi o najdenih predmetih na območju Vrtca Gobica, zahodnega prizidka Osnovne šole Mengeš in sedaj na območju gradnje nove kuhinje, jedilnice in drugih prostorov, ki jih potrebuje šola. Kaj pa območje na Gobavici, kjer naj bi bilo stanovanjsko naselje? Z veseljem bi raziskovali tudi na tem območju, vendar Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki je bil sprejet 1981 in še večkrat noveliran v tem stoletju, predvideva, da se opravijo predhodna arheološka izkopavanja na območjih, ki so arheološko zaščitena in kjer se načrtujejo investicije oziroma gradnja. Predhodna arheološka izkopavanja tako potekajo na območjih večjih javnih investicij, na območju Mengša pa je bilo kar nekaj zanimivih predmetov najdenih tudi pri gradnji zasebnih objektov. Kako pa lahko potem sklepate, da je bilo na tem območju stanovanjsko naselje? Na Gobavici sta bila najdena dva depoja iz obdobja 8. in 7. stoletja pr. n. št. V tistem obdobju so predmete, ki so imeli Kalup za izdelovanje kovinskih predmetov je bil kamnit, in sicer so v polovico kamna vdelali negativ, nato dodali še drugo polovico in ju z luknjami oziroma mozniki združili. V Mengšu so našli polovico kamnitega kalupa, v katerem je bil tudi kovinski predmet. Mengšan - julij 2022 9 OSREDNJI INTERVJU Preplet iz prodja je lahko del košare za ohranjanje živih rib ali pa del pletene ograje ohišnice stavbe. vrednost, zaradi vpadov sovražnih ljudstev in vsesplošne nevarnosti shranjevali v depojih, ki so bili v bližini naselij. Oba depoja sta bila najdena po naključju kot tudi poznoantična jama iz 6. stoletja. To nakazuje, da je bilo na tem območju naselje. Dodatno to potrdijo tudi grobišča, ki so bila najdena v Mengšu in okolici. Če se dotaknemo posameznih obdobij in predmetov oziroma zgradb, ki ste jih našli, kaj bi lahko rekli za rimsko obdobje? Že v času gradnje zahodnega prizidka Osnovne šole Mengeš smo ravno na današnjem vogalu šole našli rimski vodnjak. V tistem času smo našli tudi zidove, ki so se širili proti vzhodu, zato lahko sklepamo, da je bil del rimske naselbine uničen ob gradnji Osnovne šole Mengeš. V vodnjaku, ki so ga kasneje uporabljali kot smetišče, smo našli veliko materiala. Naj povem še, da je bil vodnjak restavriran. Vse, ki jih zanima, kaj se je dogajalo oziroma kaj lahko iz najdb v rimskem obdobju sklepamo, da se je dogajalo na območju Mengša, je v zapisu Milana Sagadina z naslovom Mengeš v antiki v knjigi Mala rimska mesta v Sloveniji. V prispevek je vključen tudi načrt z vsemi opisi. Kaj pa bi izpostavili kot najpomembnejšo najdbo v rimskem obdobju? Govorila sva o ostankih stekla, ki bi lahko nakazovali, da je bil na tem območju sakralni objekt. Najdeno steklo je bilo v odpadni jami. Seveda bi lahko bilo del sakralnega objekta, vendar nismo našli nič drugega, kar bi potrdilo obstoj takega objekta na območju arheoloških izkopavanj. Sakralni objekti so bili del večjih naselij, da bi potrdili to predpostavko, bi morali raziskati širše območje, kar pa z ekonomskega vidika ni racionalno. Raje bi izpostavil tri gospodarske objekte, v katerih so bile peči za taljenje rude. Pod njimi smo našli gospodarska poslopja iz mlajše železne dobe iz 2. stoletja pr. n. št. in iz mlajšega obdobja starejše železne dobe iz 6. stoletja pr. n. št. Pod omenjenimi kulturnimi plastmi, ki smo jih že izkopali, lahko pričakujemo, tako kot je bilo najdeno na območju notranjosti stare telovadnice, še predmete, mogoče celo stavbe iz obdobja žarnih grobišč in starejše železne dobe iz 9. oziroma 8. stoletja pr. n. št. Kakšno vlogo je imela pri vzpostavitvi gospodarske dejavnosti Pšata? Za naselitev in razvoj gospodarskih dejavnosti je bila bližina vode pomembna skozi celotno zgodovino. Še ne tako dolgo nazaj, če pogledamo Kamniško Bistrico, je pomembno vplivala na razvoj gospodarske dejavnosti od izvira pa vse do izliva. Tako je bilo tudi v preteklosti. Glede Pšate pa naj povem, da pri arheološkem nadzoru 10 Mengšan - julij 2022 gradbenih del pri izgradnji temeljev za Športno dvorano Mengeš vzhodno od Osnovne šole Mengeš ni bilo najdenih nobenih omembe vrednih arheoloških ostalin. Prvič, ker je bilo na tem mestu pred izgradnjo športne dvorane poglobljeno zunanje igrišče in so bili pri njegovi izgradnji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja morebitni ostanki stare poselitve odstranjeni s stroji (buldožerji). Drugič pa, na vzhodnem, južnem in zahodnem delu je bil v sedimentih le prod Pšate, kar kaže na bližino meandra rečice, ki je ob povodnjih obširno poplavljala. Takrat smo predvidevali, da se na tem območju v preteklosti ni nič dogajalo. Danes lahko rečemo, da je bila tam rečna struga Pšate, ki se je spreminjala glede na količino vode in druge vremenske pojave. Velikokrat je Pšata tudi poplavljala in predvidevali smo, da je bilo tu včasih tudi manjše jezero. To lahko z večjo gotovostjo trdimo sedaj, ko smo našli drsalke, ki so jih včasih uporabljali ne za šport kot danes, ampak za lažji transport po ledu. Iz katerega obdobja so drsalke? Na natančne analize še čakamo, ampak predvidevamo, da so iz 6. stoletja pr. n. št. To so najstarejše najdene drsalke v Sloveniji, stare najmanj 2.600 let. Leseni del se je pritrdil na obuvalo, ki je potem služilo za lažje premikanje po ledu. Razumem sistem pripenjanja drsalk na obuvala, ampak zdijo se nekoliko majhne. Kako to? V tistem obdobju so bili ljudje v povprečju 20 centimetrov nižji in so imeli tudi manjše številke nog, zato so tudi drsalke manjše. Ugotovili smo tudi, da je bila ena drsalka okrašena. Med najdbami ste v pogovoru posebej izpostavili tudi veliko peč za peko kruha. Lahko poveste nekaj več? Peč za peko kruha je bila dolga 3 metre in široka 80 do 90 centimetrov. Poleg peči je bil ločen prostor, najverjetneje kašča. V njem smo našli ostanke žita in ga poslali v analizo, zato še ne moremo reči, katero žito je bilo. Kašča je bila pokrita z lesom, da žito ni bilo izpostavljeno vremenskim vplivom. Predvidevamo, da je bil v bližini tudi mlin. Kako pa ste ugotovili, da ste našli ostanke peči za kruh? Kolegi z Univerze v Ljubljani so na podlagi meritev magnetne susceptibilnosti v ostankih peči ugotovili, da so bile temperature izredno nizke, nekje med 200 °C in 300 °C, kar je tipično za pripravo hrane. Če bi v teh pečeh topili rudo, bi bile vrednosti bistveno višje. V peči smo našli tudi posebno keramično utež, ki je bila kot protiutež za velike posode, v katerih so pekli oziroma kuhali. Zanimiv način, s katerim so zagotovili, da posoda ni bila izpostavljena ognju, le visokim temperaturam. Vseskozi govoriva o metalurgiji kot gospodarski dejavnosti. Bi lahko rekli, da so rudo pridobivali v okolici? Ne, na območju Gobavice in pod njo je bilo, po sedaj znanih ugotovitvah in izkopanih artefaktih, v različnih zgodovinskih obdobjih eno največjih naselij na Gorenjskem. Osrednja dejavnost je bila predelava rude, ki pa so jo pridobili z blagovno menjavo, npr. za rudo so dali izdelane predmete, 100 ovac ali pa kaj drugega. Naj pa povem, da težko ocenimo, kako je širok areal oziroma območje poselitve iz omenjenih obdobij. Izkopavanja so pokazala, da se arheološki ostanki nadaljujejo izven območja trenutnih izkopavanj. Najdbe na območju so posebej zanimive, ker prikazujejo tudi širše zgodovinsko dogajanje v teh krajih, npr. skitske puščice dokazujejo vpad skitskih ljudstev v 6. stoletju pr. n. št. Skiti so vpadali in plenili tako kot Turki v 15. stoletju. Med predmeti, ki ste jih našli, je bil tudi kalup za izdelavo kovinskih predmetov. Kako je v tistih časih potekala izdelava predmetov? V polovico kamna so vdelali negativ predmetov, ki so jih želeli ustvariti, nato pa še v drugo polovico in ju z luknjami oziroma mozniki združili. Sledilo je ulivanje in po potrebi nadaljnja obdelava predmetov. Med predmeti, ki smo jih našli, je bil poleg polovice kalupa tudi kositer, ki so ga skupaj z bakrom uporabljali za izdelavo bronastih predmetov. Okrašena utež za prejo. Fibuli sta izredno dobro ohranjeni, pa vendar je težko predvideti, ali so jih za spenjanje oblačil uporabljali moški ali ženske (zgoraj broški ali fibuli, desno igla za spenjanje oblačil). Na območju stare telovadnice osnovne šole so našli tudi najstarejše drsalke v Sloveniji, stare več kot 2.600 let. Uporabljali so jih za hojo po zaledeneli Pšati oziroma jezeru, ki naj bi zaradi poplav nastalo v zimskih mesecih. Mengšan - julij 2022 11 OSREDNJI INTERVJU Ostanki zidov in stavb na območju arheološkega izkopavanja kažejo, da so bile stavbe tudi izven območja izkopavanja, zato lahko sklepajo, da je bilo območje poseljeno vse od vznožja Gobavice do struge Pšate. Pri kalupu, ki smo ga našli, oziroma njegovi polovici smo morali biti posebej pozorni, saj je bil kalup tako prežgan, da smo ga morali konservirati oziroma utrditi, ker bi drugače razpadel. To nakazuje, da je bilo izdelanih več takih predmetov oziroma je bil kalup pogosto v uporabi. Med predmeti, ki ste jih našli, je bilo tudi več okrasnih sponk in igle. Ja, našli smo zelo dobro ohranjeno iglo in fibule za obleko, vendar ne moremo reči, ali so bile moške ali ženske oziroma kdo jih je nosil. Igle so prvotno uporabljali moški, ni pa to nujno. Več informacij bi imeli, če bi našli grobove s predmeti pokojnih in opravili analize. Rečemo lahko, da so fibuli in igla velike in lepe ter da so v tistih časih predstavljale statusni simbol, premožnejši so imeli lepše in večje. Našli smo tudi uteži, pa prejo, nekaj jih je posebej lepo okrašenih, vendar bi rekel, da iz tega ne moremo sklepati, da je bila ta dejavnost na tem območju razvita. Bolj je verjetno, da so jih s sabo prinesle obiskovalke, tako kot danes najdemo zelo različne predmete v ženskih torbicah. Bi izpostavili še kaj? Rečem lahko, da nismo pričakovali tako bogatih najdb predmetov oziroma stavb, predvsem pa ne iz tako različnih kulturnih obdobij. Nekaj predmetov je bilo v bližini najdenih iz rimskih časov, manj pa iz starejših kulturnih plasti. Pozitivno sem bil presenečen nad sodelovanjem občinske uprave in župana. Arheologi nismo vedno najbolj zaželeni, saj se zaradi arheoloških del gradnja objektov lahko podraži ali se celo zamakne. Zelo veliko posluha so imeli za naše delo, za dodaten čas, ki smo ga potrebovali. Seveda smo pa vsi, tudi moji sodelavci, z veseljem vse predmete in ugotovitve delili z obiskovalci, največ je bilo učenk in učencev, obiskale pa so nas tudi druge skupine iz občine, predvsem predstavniki gradbenega odbora. Redno pa so nas zaradi zanimivih najdb obiskovali tudi drugi arheologi, s katerimi smo delili mnenja oziroma ugotovitve glede najdenih predmetov. Občina Mengeš razume zahteve, ki so zapisane v omenjenem zakonu. Vseskozi, od prvega dne, zelo dobro sodelujemo in vsi se trudimo, da bi zakonske zahteve izvedli v interesu obeh partnerjev. Besedilo in foto: Tina Drolc 12 Mengšan - julij 2022 Ostanki zidov in stavb na območju arheološkega izkopavanja kažejo, da so bile stavbe tudi izven območja izkopavanja, zato lahko sklepajo, da je bilo območje poseljeno vse od vznožja Gobavice do struge Pšate. Pomembna najdba je tudi peč za peko kruha oziroma kuhanje. Levo je bila shramba za žito, ki je bilo zaščiteno z leseno streho. Desno pa se vidijo ostanki peči, ki je bila dolga 3 metre in široka 80 do 90 cm. Pa ni malenkost! Na ulici me vedno zmoti zapis na opozorilni tabli Gasilsko godbeni dom, kajti prav bi bilo uporabiti stični vezaj: Gasilsko-godbeni dom. Vezaj, kakor pove že njegovo ime, veže in se uporablja namesto veznika in. V našem primeru to ločilo nakazuje, da v stavbi domujeta dve enakovredni dejavnosti, gasilska in godbena, če pa besedi pišemo le s presledkom, se besedna zveza razume nekako kot godbeni dom po gasilsko. Stični vezaj bomo tako pisali pri: vzgojno-izobraževalni zavod (namenjen vzgoji in izobraževanju), športno-rekreacijske površine (površine za šport in rekreacijo), slovensko-angleški slovar (za slovenske besede angleški pomeni), Breznik-Ramovšev pravopis (pravopis dveh avtorjev), belo-modro-rdeča zastava, gospodarsko-ekološke izboljšave … Vse te zloženke se sklanjajo le v zadnjem delu: vzgojno-izobraževalnega zavoda, športno-rekreacijskih površin, slovensko-angleškega slovarja itn. Pri imenih pa se vezaj piše nestično, če sta sestavini enakovredni in se obe sklanjata: Gozd - Martuljek, v Gozdu Martuljku; Šmarje - Sap, v Šmarjah - Sapu; Furlanija - Julijska krajina, v Furlaniji - Julijski krajini. Ni pa prav, da se piše nestični vezaj pri podrednih enotah: *Ljubljana - Bizovik, *Ljubljana - Fužine. Bizovik in Fužine sta le del mesta in pravilen je zapis s presledkom: Ljubljana Bizovik (v pomenu: Ljubljana, in sicer Bizovik), Ljubljana Fužine. Tako ravnamo tudi, če so imena skrajšana: Lj. Center, Lj. Moste. Žal je zapis z vezajem na obcestnih tablah napačen in neupravičeno jemlje že tako omejen prostor na njih. Kdaj pa bomo pridevniške zloženke pisali skupaj? Kadar jih bomo izpeljali iz stalne besedne zveze pridevnika in samostalnika: znanstveno raziskovanje => znanstvenoraziskovalni center, turistične informacije => turističnoinformativna točka. Tako še: državnofinančni položaj, dušnopastirsko delo, severnomorska mesta, kamenodobno orodje, socialnovarstvene storitve … Če je prvi del zloženke števnik ali črka (več črk), uporabimo stični vezaj: dvanajstčlanska posadka = 12-članska posadka, petmestno število = 5-mestno število, štiridesetletnica društva = 40-letnica društva; f-mol, B-vitamin, RTV-program … Levostični vezaj pa lahko nakazuje izpuščeni del besede: vzhodno- in zahodnoevropske države, dvo- in večzložne besede, pred- in pošolska izobrazba. Le upoštevajte to kratko črtico s številnimi vlogami, tudi če vam jo računalnik samodejno spremeni v pomišljaj. Jo bo pač treba popraviti ročno, bralcu pa boste olajšali razumevanje! AIA in projekt Scale UpCycling Projekt se imenuje Scale UpCycling – Razvoj kompetenc mladih na področju ponovne uporabe in recikliranja. Projekt je sofinanciran v okviru programa Erasmus+, KA220 – Cooperation partnerships in youth. V strateškem partnerstvu so vključeni partnerji iz šestih organizacij, predstavnic petih držav. Poleg Društva AIA – Mladinskega centra Mengeš so to Anaptyxiaki Etaireia Lefkosias (ANEL) s Cipra, Formacion para el Desarrollo e Insercion, Sociedad Limitada iz Španije, Vyara Foundation in NGPI "Tryavna school" iz Bolgarije in KDRIÜ Középdunántúli Regionális Innovációs Ügynökség Nonprofit Kft iz Madžarske. Sredi junija 2022 sva na uvodno srečanje v ciprsko Nikozijo ob pričetku projekta odšli Blanka Tomšič in Tea Vuga. Na uvodnem srečanju smo partnerji predstavili delo svojih organizacij, se uskladili glede ciljev in začrtali prve delovne naloge. V skupnem večeru smo se ob mojstrovinah ciprske kuhinje povezovali in spletali poslovna prijateljstva. Zastavljeni cilji projekta Scale UpCycling so izdelava digitalne platforme kot interaktivnega okvira za sodelovanje in razvoj spretnosti (skupni prostor za redno sodelovanje in mreženje mladih), izdelava e-učnega digitalnega načrta za ekosistem ponovne uporabe in recikliranja (orodja in vsebine za izboljšanje njihovega strokovnega znanja in spretnosti o ponovni uporabi in recikliranju), oblikovanje skupnosti s pomočjo modulov (usposabljanje o recikliranju in ponovni uporabi) in deljenje rezultatov projekta na mednarodni ravni. Poleg tega bo vsaka vključena organizacija organizirala enodnevni dogodek, na katerem bo mladim med 15. in 29. letom predstavila digitalno platformo, rezultate projekta ter jih spodbudila k ponovni uporabi in recikliranju. Besedilo: Tea Vuga • Foto: ANEL Ltd. Besedilo: Helena Škrlep Mengšan - julij 2022 13 MENGEŠKI UTRIP KAKO GOVORIMO – KAKO PIŠEMO Vezaj, oh ta malenkost MENGEŠKI UTRIP MENGEŠKI UTRIP Sejemsko in glasbeno obarvan Mengeš Ob izteku počitniško-dopustniškega obdobja bo potekal 28. sejem v Mengšu. Glasbeno mesto bo v sejemskih dnevih še bolj živahno, tako zaradi ponudbe stojničarjev kot tudi spremljevalnih obsejemskih dogodkov letošnjega sejma. Na stojnicah, ob kulturnem domu in poteh drevoreda v športnem parku bo ponovno pestra ponudba izdelkov domačega porekla, domače in umetnostne obrti, s kmetijskimi in drugimi kakovostnimi izdelki, ne bo manjkalo takih za krepitev in lepoto telesa, za ohranjanje zdravja in seveda bo veliko tekstilnih. Svojo dejavnost in domače dobrote bodo predstavila turistična, kulturna in druga društva ter skupine iz domače in drugih občin. Programska shema 28. sejma v Mengšu, potekal bo od petka, 26. avgusta, do nedelje, 28. avgusta 2022, vsebuje preizkušene in utečene oblike zabave. Petek, 26. avgust Za glasbeni uvod petkovega večera bo od 20. ure dalje skrbel DJ Yohni, dober žur pa bo dodatno, z neutrudno energijo vse do sobotnega jutra začinila skupina POP DESIGN. Sobota, 27. avgust Ko bo na stojnicah že pripravljena vsakovrstna ponudba, bo ob 10. uri, tudi ob zvokih Mengeške godbe in s krajšim kulturnim programom, sledilo odprtje sejma. Dopoldanski program, potekal bo vse do pol tretje ure popoldne, bo namenjen najmlajšim obiskovalcem sejma. AIA – Mladinski center Mengeš bo poskrbel za glasbena, plesna, športna in zabavna doživetja. Poleg navedenega se bodo lahko popeljali s poni kočijo in radoživo preverili ponudbo zabaviščnega parka. Ker je v Mengšu harmonika doma, bodo v prireditvenem šotoru popoldanski glasbeni program od 15. ure naprej oblikovali učenci diatonične harmonike. Melodije klavirskih harmonik nam bo ponudil Harmonikarski orkester KD Mihaelov sejem. Robert Stopar, ki vodi nastopajoče skupine, bo piko na i postavil z nastopom Kluba harmonikarjev Stopar. V času, ki bo namenjen pripravi odra za večerni koncert godbe, se bodo najmočnejši člani društev pomerili v vlečenju vrvi. Ob 19. uri bo tradicionalni sejemski koncert Mengeške godbe, tudi tokrat z gosti – med njimi bo tudi Tilen Artač. Večerne glasbene užitke in zabavo bo obogatil še Vili Resnik in nas popeljal v zgodnje jutranje nedeljske ure. Nedelja, 28. avgust Poseben poudarek bo namenjen prikazu dejavnosti in ročnih spretnosti, ki se k sreči še vedno ohranjajo iz roda v rod: pletenje košar, kovaštvo, rezbarstvo, obdelava lesa, kvačkanje, izdelava cekarjev in slamnikov in verjetno bo predstavljena še kakšna. Ob 10. uri bo sveta maša za božje varstvo pri prostovoljnem delu 14 Mengšan - julij 2022 gasilcev, nato pa bomo lahko prisluhnili še pevskemu zboru. Po nedeljskem kosilu, omislite si ga lahko kar na sejemskem prizorišču, saj bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, bo v prireditvenem šotoru zanimiv splet glasbenega in folklornega programa. Igralo in plesalo se bo od 13. ure dalje, in sicer v izvedbi folklornih skupin Svoboda Mengeš, Tamburaške skupine in veteranov Mengeške godbe. V zaključek sejma nas bo, veselo in po domače, pospremila skupina Joker. Besedilo in foto: Matjaž Repnik Spoštovani občani in občanke! V času priprav ter poteka prireditve »28. sejem v Mengšu« vljudno prosimo za strpnost in razumevanje, predvsem na območju parkirišč pri Kulturnem domu Mengeš, v drevoredu in športnem parku, kjer bomo, v skladu s soglasji, uporabljali javne površine za postavitev začasnih objektov. Vabimo vas, da obiščete sejemsko prizorišče, se seznanite s ponudbo na stojnicah in razvedrite ob pestrem kulturno-zabavnem programu. Vsi na trim 2022 Turistično društvo Mengeš je v nedeljo, 5. junija 2022, med 8. in 12. uro organiziralo akcijo z naslovom "Vsi na trim", ki poteka že 40 let. Članice in člani UO in NO našega društva, ki je zadolženo za vzdrževanje vadbenih orodij in urejenost trim steze, smo pred vstopom na stezo postavili informacijsko postajo z namenom, da ugotovimo, kako obiskana je naša trim steza na Gobavici in kako so uporabniki zadovoljni z njeno ureditvijo. Povedati moram, da smo bili z obiskom zadovoljni, saj je v tem kratkem času trim stezo prehodilo ali preteklo in obiskalo še Mengeško kočo in lokal Pr' Fartku kar 400 obiskovalcev. Nekateri so trim stezo pretekli kar dvakrat ali tudi večkrat in na posameznih postajah opravili telovadne vaje. Z urejenostjo trim steze so bili obiskovalci zadovoljni. Motijo jih še živalski iztrebki na stezi, zato ponovno prosimo lastnike »ljubljenčkov«, naj za njimi počistijo. Na trimu se še vedno, kljub prepovedi, pojavljajo kolesarji in motoristi, ki dirkajo po stezi in ogrožajo obiskovalce. O obeh dogodkih smo že obvestili Občino Mengeš. Obljubili so, da bodo na stezo občasno poslali tudi inšpektorja. Obiskovalci so prišli iz 23 različnih krajev bližnje in daljne okolice Mengša. Nekateri obiščejo trim vsak dan, drugi dvakrat ali trikrat tedensko, ostali nekajkrat mesečno, po navadi konec tedna. Prihajajo posamezniki, zakonski pari, veliko je mladih družin in mlajši otroci si zelo radi ogledajo tudi živali na Mengeški koči in se poigrajo na igralih. V gostišču se je možno odžejati, okrepčati in v tem času posladkati s sladoledom. Zelo pestra ponudba je Pr' Fartku, kjer imajo tudi igrala za otroke. Ob zaključku pohoda so se udeleženci pri nas tudi odžejali in posladkali. Razdelili smo jim evidenčne kartončke, kamor beležijo obiske trim steze in čas, ki ga porabijo na pohodu. Dobili so naše prospekte, najbolj jih je zanimal najnovejši prospekt »Trim steza na Gobavici« z zelo podrobnimi podatki. Seveda tudi razglednice, zemljevide, ki jih je izdalo naše društvo, in še nekaj drugega gradiva. Prospekte imamo natisnjene tudi v nemškem in angleškem jeziku, da se lahko predstavimo na prireditvah v tujini oziroma tujcem v svoji informacijski pisarni, ki je odprta vsako sredo od 16. do 19. ure. Organiziramo tudi celodnevne in poldnevne vodene izlete, na katerih si je možno ogledati znamenitosti Mengša in okolice. Zopet bomo imeli tudi delavnice za otroke. Vabljeni na 41. trim leta 2023! Besedilo in foto: Francka Trobec, Turistično društvo Mengeš Mengšan - julij 2022 15 Vloga žensk pri ohranjanju narave MENGEŠKI UTRIP Letovanje Vrtec Mengeš »Oooo, heja bumbarasa hej!« »Ne more biti gusar vsak, saj le-ta je korenjak, ki boji se ga pirat, ko ostane ta brez gat.« Že nekaj dni pred odhodom na letovanje je bilo po skupinah najstarejših otrok našega vrtca čutiti prav posebno vzdušje. Pogovori so potekali v pričakovanju morskih dogodivščin. Med pogovore so zašle besede plavanje in gusar, pa skriti zakladi in vožnja s čolni … Na deževni ponedeljek, 30. 5. 2022, smo se polni pričakovanj odpeljali v Savudrijo. Staršem smo še pomahali in jo veselo »mahnili« novim dogodivščinam naproti. Prvo smo doživeli že kar ob prihodu, saj smo se namestili v vilo, ki smo jo poimenovali kar Vila Čira Čara. Po burni razpravi, kje bo kdo spal, smo se odpravili na kosilo. Malo smo si odpočili, nato pa končno oblekli kopalke, vzeli brisače in se odšli kopat v morje. Po večerji smo šli malo raziskovat okolico, sledilo je zabavno večerno tuširanje. Polni novih vtisov smo utrujeni zaspali. Ob dvigu gusarske zastave in petju gusarske himne smo se podali v nov dan. Odpravili smo se na odprto morje s čolni raziskovat morske širjave. Sledili smo gusarskim navodilom, ki so do nas priplavala v prav posebni, trdno zaprti steklenici. V sporočilu je kar mrgolelo napak, a smo vse znali razvozlati. Tudi ta dan smo plavali in raziskovali morsko dno, po večerji pa smo šli na čisto pravi lov na gusarski zaklad. S pomočjo zemljevida in urnih nog nam ga je vsem uspelo najti. Pogumni gusarji smo potrebovali ogromno energije. V restavraciji so nam stregli čisto pravi natakarji, ki so poskrbeli, da so bili naši želodčki vedno polni. Če porcija ni zadostovala, smo se kljub drugačnemu jeziku s kuharji znali dogovoriti za »repete«. Naslednje dni so se gusarske dogodivščine kar vrstile: sestavili smo gusarski splav in šotor, barvali kamenčke, se igrali z vodnimi baloni, se vozili s splavom in premagovali ovire na vodnem poligonu, pomerili smo se v štafetnih igrah in se veliko sladkali s sladoledi. Zadnji večer smo se vsi urejeni od glave do peta ob sončnem zahodu odpravili na gusarski ples. Teden je kar prehitro minil in že nas je avtobus odpeljal nazaj domov. Utrujeni, a polni lepih vtisov, smo še dolgo pripovedovali o čisto pravih gusarskih dogodivščinah. Besedilo in foto: Andreja Voler in Mateja Gubanc 16 Mengšan - julij 2022 Spoznavanje rek skozi igro V Mengšu je že drugo leto zapored potekal dogodek EkoReka, ki je bil letos obogaten z različnimi dodatnimi aktivnostmi. V dopoldanskem času smo pripravili številne aktivnosti – od ogleda vodnih organizmov do priprave okolju prijazne hrane, izmenjevalnice oblačil, ozaveščanja o problematiki toplogrednih plinov, pravljic in še številnih ustvarjalnih in športno-izobraževalno obarvanih aktivnosti. Mlade smo opozorili na sodobne težave rečnih voda in v ta namen izdelali poseben “ribji poligon”. Na njem so mladi spoznali glavne elemente reke – izlivni del, kanalizirano in pregrajeno strugo, naravno strugo, prodišče in izvirni del reke. Na vsakem delu so spoznali glavne organizme in procese ter tako skozi igro spoznali značilnosti divje in naravne reke. Popoldne smo izvedli pogovorno okroglo mizo z gosti in govorili o vlogi žensk pri ohranjanju narave. Gostili smo ekologinje in biologe ter politika: Nevenko Lukić Rojšek – WWF Adria, Martino Zupan – GWP, Damijana Denaca – DOPPS, Tino Heferle – političarko in odvetnico, in župana Mengša Franca Jeriča. Kljub temu, da smo temo odprli v duhu ugotavljanja, da je pomen uravnoteženosti spolov v vseh segmentih družbe zelo pomemben, pa je temeljno vodilo vsega delovanja skupna skrb za naravo in okolje. Zaključili smo, da prevladuje želja po izbiri na podlagi strokovnosti in ne spola. In prav v strokovnosti je spolna zastopanost enaka, na vodilnih položajih pa za zdaj še prevladujejo moški. Vendar pa so se govorci strinjali, da dejanske spremembe s svojim delom in vztrajnostjo dosežemo vsi. Po okrogli mizi, ki jo je vodil Damjan Habe (HD&H), je sledil pogovor s Polono Pengal, idejno voditeljico Zavoda REVIVO, ki je predstavila razlike med stanjem in upravljanjem voda v Sloveniji in svetu. Le s skrbjo za reke in njihovo življenje bomo lahko omilili podnebne spremembe, se zaščitili pred poplavami in sušo ter svojim zanamcem zagotovili zdravo in pestro naravno okolje. Kot zadnji govorec je Bor Mihelič povedano dopolnil s predstavitvijo močno pričakovanega filma Zgodba Save. Slikovito nam je približal snemanje filma, veslanje in druženje ter težave, s katerimi so se soočili, ko so potovali od izvira reke Save pa vse do Hrvaške. Domov smo odšli s sporočilom: To so naše reke, ne dopustimo, da jih osiromašimo zaradi kratkoročnih in praznih obljub. Dogodek smo v okviru izobraževalnega projekta Tokovi prihodnosti organizirali Zavod REVIVO, HD&H in AIA – Mladinski center Mengeš. Pri obogatitvi programa pa so pristopila številna druga lokalna in z naravo povezana društva: DOPPS, Rod Skalnih taborov Domžale, ZaSavo, MZPP, Iniciativa 3h za Pšato, Civilna iniciativa za Kamniško Bistrico, Gospodična Medična, Varuhinje rek in RD Bistrica Domžale. Projekt sofinanciramo Republika Slovenija, Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Zavod REVIVO in AIA – Mladinski center Mengeš, izvaja pa se v okviru LAS Za mesto in vas. Besedilo: Eva Horvat, Polona Pengal in Damjan Habe Foto: Zavod REVIVO Backove vezilje praznovale 10. obletnico Backove vezilje smo v petek, 3. 6., otvorile razstavo v Župnijskem domu, ki je bila na ogled še cel vikend. Razstavo smo postavile v popoldanskih urah, nato pa se pripravile za večerni program in otvoritev. Program so nam popestrili mladi pevci, instrumentalisti in plesalci folklore. Kasneje smo se lahko posladkali z dobrotami, ki so jih pripravile naše vezilje, in nazdravili še na mnogo ustvarjalnih let. Mengeški upokojenci kolesarimo Kolesarska sekcija pri DU Mengeš pridno kolesarimo vsako sredo od aprila do oktobra, v ostalih mesecih pa hodimo po Gobavici, vse do Dobena, Rašice in Šinkovega Turna. Kolesarimo po bližnji in daljni okolici Mengša. Podamo se vse do Cerkelj, Šenčurja, Preddvora, Kamniške Bistrice, Zbiljskega jezera, Dolskega, Moravč, okrog Šmarne gore. Prekolesarimo med 30 in 50 km, glede na vremenske razmere in število udeležencev, ki se giblje med 8 in 12. Vedno je vmes postanek za počitek in zasluženo kavico. Udeležili smo se tudi dobrodelnega kolesarjenja Radia 1 g. Deželaka, ko smo se priključili v Mengšu in ga spremljali do Zbilj. Na praznični dan 25. junija smo se udeležili srečanja kolesarjev Gorenjske v Naklem. Štirje člani DU Mengeš smo se odpravili že ob 7. uri iz Mengša in smo kolesarili do Naklega. Priključili smo se ostalim članom in skupaj nadaljevali vse do Tržiča in nazaj. Mengšani smo skupaj prekolesarili 90 km. Do sedaj smo imeli kar srečo, imeli smo samo dvakrat okvaro – spustila je zračnica in enkrat nas je močil dež. Vsak vozi na lastno odgovornost. Vabljeni še ostali člani društva, da se nam pridružijo, saj se vedno prilagodimo najšibkejšemu členu. Kolesarski pozdrav. S pripravljeno razstavo smo praznovale svojo okroglo, že 10. obletnico druženja in ustvarjanja ročnih del. Še enkrat bi se ob tej priložnosti zahvalile gospodu župniku, ki nas vsako leto odprtih rok sprejme v svoje prostore. Skozi poletje, ki prihaja, vsaka od nas ustvarja v svojem najljubšem okolju, v septembru pa spet veselo nadaljujemo in se družimo skupaj. Hvala vsem, ki ste prišli na ogled razstave, za tiste, ki ste jo zamudili, pa bo naslednje leto nova priložnost. Besedilo : Aleksandra Matan • Foto: Metod Letnar Besedilo: Ivanka Roudi Foto: Ivanka Roudi, Slavka Habjan Mengšan - julij 2022 17 Članice A PGD Loka pri Mengšu leta 1993 v Berlinu MENGEŠKI UTRIP (stojijo z leve): mentor Robert Ručigaj, sponzor desetine Martin Udovič, Nina Kravanja, Tanja Tratar, Špela Malus, Vilma Jerič, kondicijski trener Franc Jerič, vodja ekip OGZ Domžale Janez Breceljnik (sedijo z leve): Nataša Hribar, Nataša Vrhovnik, Barbara Ručigaj, predsednik OGZ Domžale Marijan Slatnar, Mojca Likar in Eva Stopar, manjka Tatjana Slabajna Gasilska olimpijada Celje 2022 – 3. del Ekipe društev iz GZ Mengeš, sodelujoče na preteklih olimpijadah V junijski izdaji glasila smo že predstavili ekipe PGD iz GZ Mengeš, ki so sodelovale na gasilskih olimpijadah v preteklosti. Zaradi težav pri pridobivanju gradiva, še posebej pa slik posameznih ekip, vam v tem glasilu posredujemo še slike preostalih treh enot. Ženske enote PGD Loka pri Mengšu, ki je sodelovala na olimpijadi v Berlinu v letu 1993, in obeh enot članov PGD Mengeš, ki sta se udeležili olimpijad leta 1969 v Kremsu in v letu 1973 v Brnu. Ob tem ponovno vabimo vse zainteresirane gasilce in prijatelje gasilstva, da si lahko tekmovanja na Gasilski olimpijadi Celje 2022 ogledajo v času od 17. do 24. julija. Na letošnji olimpijadi bo v reprezentanci Slovenije nastopilo 19 ekip iz različnih delov naše države. Več informacij o samem poteku tekmovanja vam je na voljo na spletni strani Gasilske zveze Slovenije. Ob tem se zahvaljujem Janezu Konciliji za posredovano sliko ženske enote in Stanetu Šimencu za sliki moških enot. Lepo vabljeni! Člani A PGD Mengeš leta 1969 v Kremsu, Avstrija (prva vrsta z leve): Lojze Pišek, Karol Divjak, Lojze Istenič (druga vrsta): Lojze Vrhovnik, Franc Blejc, Slavko Pišek (tretja vrsta): Jože Malus, Franc Šimenc, Franc Bevk, Stane Šimenc Besedilo: Miro Urbanc • Foto: PGD Loka pri Mengšu Člani A PGD Mengeš leta 1969 v Kremsu, Avstrija (prva vrsta z leve): Lojze Pišek, Karol Divjak, Lojze Istenič (druga vrsta): Lojze Vrhovnik, Franc Blejc, Slavko Pišek (tretja vrsta): Jože Malus, Franc Šimenc, Franc Bevk, Stane Šimenc Člani A PGD Mengeš leta 1973 v Brnu, Češka (z leve): Franc Blejc (vodja ekipe in sodnik), NN (ni bil član ekipe Mengša), Tone Hren, Karol Guna, Stane Tome, Slavko Pišek, Franc Levec, Lojze Pišek, Franc Šinkovec, Franc Šimenc, Karol Divjak, Stane Šimenc 18 Mengšan - julij 2022 Spominska zbirka OO ZVVS Mengeš bogatejša za več visokih odlikovanj Slovenske vojske Dne 31. maja nas je obiskal Mengšan polkovnik g. Anton Tunja. V času službovanja v Slovenski vojski (SV) je opravljal odgovorne naloge, med drugim je bil vojaški ataše v BiH, poveljnik 1. brigade SV, poveljnik poveljstva za podporo SV. Po ogledu zbirke nam je podaril več svojih visokih odlikovanj, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Pogovor s polkovnikom je bil zanimiv in poučen. Razšli smo se z obljubo, da se še dobimo. Besedilo in foto: Marko Trampuž Obisk ministra za obrambo RS pri mengeških veteranih vojne za Slovenijo Zadnji delovni dan nas je še kot aktualni minister obiskal g. Matej Tonin. Ogledal si je spominsko zbirko novejše zgodovine in bil prijetno presenečen. Po prisrčnem pogovoru nam je izročil plaketo ministra za obrambo. V knjigo vpisov nam je zabeležil nekaj spodbudnih besed in si takoj na suknjič pripel naš znak ob 30-letnici vojne za Slovenijo. Zaradi obveznosti se je po 45-minutnem pogovoru poslovil s pripombo, da nujno potrebujemo večji prostor. Mengšan - julij 2022 19 IZ ŽIVLJENJA CERKVE Župnijski dan v Mengšu V marsikom od nas v župniji je že nekaj časa tlela želja, da bi se župljani še bolj povezali med seboj. Korona je to željo še poglobila. Tako je na župnijskem dnevu padla ideja, da organiziramo župnijski dan. Določili smo nedeljo Svete Trojice, 12. 6.; sestavil se je odbor, ki je pod idejnim vodstvom Anžeta Hribarja in s pomočjo članov župnijskega sveta speljal dogodek. Župnijski dan smo začeli s slovesno sveto mašo, ki jo je daroval naš gospod župnik Marko Košir. Bogoslužje je obogatilo zborovsko petje. Za to priložnost so se pod vodstvom Neže Hribar združili vsi zbori in pevski sestavi, ki delujejo v župniji. Okrepčani z božjim kruhom smo druženje nadaljevali na župnijskem vrtu ob dobrotah z žara in pijači. Za sladke dobrote so poskrbele gospodinje. Tudi kavica ni manjkala. Otroci in mladi 20 Mengšan - julij 2022 so se družili ob igrah in nogometu. V senci šotora in dreves pa ni zmanjkalo snovi za klepet. Nasmejani obrazi in zahvale za srečanje so potrditev, da takšna srečanja potrebujemo. Ta župnijski dan nam bo ostal v lepem spominu. Bil je prvi in zagotovo ne zadnji. Besedilo: Nadja Mehle • Foto: Matic Bartol OGLASI Kontakti za naročilo prevzema ali vračila gradiva v paketnik: E menges@dom.sik.si T 01 723 73 74 E moravce@dom.sik.si T 01 723 13 59 E sentvid@dom.sik.si T 01 729 63 20 E ihan@dom.sik.si T 08 205 01 73 Hkraten prevzem naročila in vračilo od prej izposojenega gradiva v isti paketnik NISTA MOGOČA. Če želite hkrati vrniti tudi že prej izposojeno gradivo, morate rezervirati drug paketnik. Izposoja in vračanje igrač in iger v paketnik nista mogoča! Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na zaposlene v knjižnici. Z veseljem vam bomo pomagali. PREVZEM GRADIVA V PAKETNIKU Knjižnica Domžale v svojih enotah v Mengšu, Ihanu, Šentvidu pri Lukovici in Moravčah uporabnikom omogoča prevzem in vračanje gradiva z uporabo paketnikov tudi izven obratovalnega časa knjižnic. Storitev je brezplačna. Izposoja in vračanje igrač in iger v paketnik nista mogoča. PREVZEM GRADIVA V PAKETNIKU Za prevzem knjižničnega gradiva v paketniku potrebujete prenosni telefon. Ko boste naročili želeno gradivo, ga bomo v knjižnici poiskali in odložili v paketnik. ź Če nimate pametnega telefona: ko bo naročeno gradivo v paketniku, boste prejeli SMS z informacijami za prevzem gradiva. Gradivo prevzamete s klicem na telefonsko številko, navedeno v sporočilu. ź Če imate pametni telefon: na pametni telefon si prenesete aplikacijo Direct4me in se registrirate. Za prevzem gradiva odprete sporočilo v aplikaciji in sledite navodilom. NAROČANJE GRADIVA Za prevzem v paketniku lahko naročite do 10 enot gradiva. Gradivo lahko naročate po telefonu, preko Moje knjižnice (Cobiss+) ali preko mobilne aplikacije mCobiss (pri možnosti Prevzemno mesto označite možnost »Ime enote, paketnik«; npr.: Mengeš, paketnik). Pomembno: Naročilo gradiva za prevzem v paketniku, ki bo oddano izven časa odprtosti knjižnice, bo obdelano naslednji delovni dan. Naročeno gradivo bo na prevzem v paketniku čakalo največ 72 ur. Utrip iz Topol • Foto: Urška Vahtar Neprevzeto gradivo bomo vrnili v knjižnico. Zanj uporabnik plača stroške v skladu s cenikom. Knjižnica zahtevo za prevzem gradiva v paketniku zavrne, če: je za prevzem v paketniku naročenih več kot 10 enot, ź dimenzije gradiva presegajo velikost paketnika. ź VRAČANJE GRADIVA V PAKETNIK Če dimenzije vrnjenega gradiva presegajo velikost paketnika, prosimo, da gradivo vrnete v knjižnici v času odprtosti. V paketnik lahko vrnete do 10 enot. V roku 14 dni lahko z uporabo aplikacije Direkt4me sami vrnete gradivo v paketnik. Po preteku 14 dni vračilo gradiva v paketnik naročite s sporočilom na elektronski naslov enote, v katero želite vrniti gradivo, ali pokličite v knjižnico v času odprtosti. Navedite člansko številko in številko prenosnega telefona. Dogovorili se bomo za dan vračila gradiva in vam rezervirali paketnik. Po rezervaciji paketnika boste v aplikaciji Direct4me prejeli sporočilo. Rezerviran paketnik vas bo čakal 24 ur. Surfinije – Indian Summer • Foto: Rajko Vuga Gnezdišče • Foto: Rajko Vuga Mengšan - julij 2022 21 DOBENO 7. srečanje Dobencev 2022 Zadnji dve leti nam je kulturno in družabno življenje v veliki meri krojila korona, sedaj pa so ukrepi odpravljeni in zadihali smo bolj svobodno. Letos nismo bili v dilemi, ali bomo lahko organizirali srečanje krajanov in članov TD Dobeno (covidne omejitve) in tudi vremenska napoved je bila ugodna. Zato smo poslali vabila po mailu vsem članom TD in še pisna vabila, ki jih je dostavila pošta na vse dobenske domove: »Vabimo vas, da se 4. junija ob 16. uri udeležite 7. srečanja Dobencev s piknikom.« Letošnje srečanje je bilo za Dobeno zgodovinsko, prvič smo izvedli srečanje na »našem« platoju in nismo gostovali. Na skupnem sestanku UO TD in VO smo si teden pred dogodkom razdelili naloge za pripravo prostora za srečanje in nabavo vsega potrebnega, da bo piknik potekal v zadovoljstvu in prijetnem razpoloženju. Že dan prej smo začeli s pripravo in dokončali vse potrebno v soboto dopoldan. Vodo in elektriko nam je »posodil« sosed Mare Dimc, od koder smo jo napeljali na plato. Pripravili smo pult, hladilnik, žar za peko, postavili mize in klopi ter poskrbeli še 22 Mengšan - julij 2022 za druge pomembne podrobnosti. Tako je bilo pred srečanjem vse pripravljeno, tudi oder in stojnica za sprejem in dobrodošlico udeležencev. Žal je ekipa za pripravo vedno manjša, z vedno istimi izvajalci, razen svetlih izjem se mlajši krajani ne želijo »mešati v (NAŠE?) posle«. Kmalu po 16. uri so začeli prihajati prvi udeleženci in bilo nas je vse več. Vsakega prišleka so člani TD ob prihodu povabili k stojnici dobrodošlice, ponudili pecivo in aperitiv, kar vse so prispevali naši vrli sokrajani. Zbrane je najprej pozdravil podpredsednik TD Tone Vidrgar in na kratko predstavil več kot 10-letno aktivno prizadeva- Glivična okužba nohtov Glivične okužbe nohtov (onihomikoza) niso samo kozmetični problem in jih je treba zdraviti. Čudežnega zdravila, ki bi glivice na nohtih odstranilo z enim nanosom, ni! Zaradi dolgotrajnosti zdravljenja je izredno pomembna tudi vaša vztrajnost in potrpežljivost pri zdravljenju. Ali imam glivično okužbo nohtov? Najpogosteje se okužba z glivicami pojavi v toplejših dneh, saj so naša stopala bolj izpostavljena, hkrati pa so razmere za rast glivic ugodnejše. Glivično okužbo spremlja rumen ali belkasto obarvan noht, ki postane zadebeljen in odstopa od podlage. Sčasoma postaja noht krhek in krušljiv. Če niste prepričani, ali so spremenjeni nohti posledica glivične okužbe ali ne, se posvetujte s svojim zdravnikom ali dermatologom. Pomembna je preventiva! • Ne hodite bosi v javnih prostorih (npr. kopališča, savna). • Skrbite za primerno higieno stopal in nohtov. Po umivanju dobro osušite prostore med prsti in nohti. Nohti naj bodo postriženi na kratko. • Nosite udobno in zračno obutev ter bombažne nogavice. • Obutev ustrezno razkužujte s protiglivičnimi pršili. Kako zdravimo glivično okužbo nohtov? Zelo pomembno je, da pričnete z zdravljenjem takoj, ko prepoznate glivično okužbo nohta. Nohti rastejo zelo počasi, zlasti na nogah, kjer zrastejo le 1 do 2 mm na mesec. Zdravljenje nohtov na rokah traja približno 6 mesecev, zdravljenje nohtov na nogah pa od 9 do 12 mesecev. Zdravljenje mora trajati vse dokler noht ni povsem zdrav. Nezdravljena okužba se širi na druge nohte in kožo ter lahko tudi na druge osebe. Kateri pripravki so na voljo v lekarni? Zdravila za zdravljenje glivičnih okužb imenujemo antimikotiki. Ti odstranijo glivice oziroma zavirajo njihovo razmnoževanje. V prosti prodaji so na voljo pripravki za zdravljenje glivic v obliki lakov, pisal, gelov in pršil. V Sloveniji so registrirani zdravilni laki, ki vsebujejo antimikotike, ciklopiroks, amorolfin in terbinafin. Številni pripravki ne omogočijo dolgotrajnega stika s površino nohta in ustrezno prehajanje v noht, zato pri zdravljenju niso učinkoviti. Za lokalno zdravljenje blagih do zmernih glivičnih okužb se odločamo, kadar nohtna matica (lunica) ni prizadeta ali kadar se ne sme zdraviti s peroralnimi antimikotiki. Za trdovratnejše okužbe je učinkovito jemanje tablet ali kapsul, ki vam jih zdravnik predpiše na recept (npr. terbinafin, itrakonazol). Ker imajo lahko ta zdravila resne neželene učinke in vplivajo na delovanje drugih zdravil, niso primerna za vsakogar (npr. za bolnike z boleznimi jeter). Za ustrezen strokovni nasvet in pomoč pri izbiri pripravka lahko povprašate v lekarni. Besedilo: Marko Jurič, mag. farm. Za veselo razpoloženje in kulturno popestritev veselega druženja je letos poskrbel Stane Plavec z otroki, ki so navdušili prisotne. Stane se je pred kratkim z družino priselil na Dobeno iz Bele krajine in je svetel zgled vključitve celotne družine v našo skupnost. Dogajanje je popestrilo tudi športno tekmovanje v žaganju hloda, vlečenju vrvi in metanju podkev, kar je pritegnilo predvsem mlajše udeležence. 7. srečanja se je letos udeležilo veliko število krajanov in članov TD, opaziti je bilo, da je bilo prisotnih več mlajših družin z otroki, kar je zelo razveseljivo. Udeleženci smo izkoristili veselo druženje ob dobri jedači in pijači za pogovor s sosedi, prijatelji in znanci, tako da se je srečanje zavleklo do trde teme. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Mengšan - julij 2022 23 OGLAS nje članov TD, ki so s svojim nesebičnim delom in udeležbo na različnih prireditvah, srečelovih in dogodkih pomagali pri pridobivanju sponzorjev – donatorjev oziroma zbiranju sredstev, da bi nekoč tudi Dobenci lahko prišli do svojega prostora za otroško igro, šport in druženje, prostora, ki ga imajo že vsa naselja v občini, "... in kot vidite, nam je uspelo, danes se družimo na prostoru, ki je naš, in veselje je gledati mladež, ki se tu zbira pri različnih igrah, poslušati njihov smeh in gledati vesele obraze. Tudi starši prihajajo sem z otroki, spremljajo njihovo igro in se pogovarjajo med seboj. Tkejo se vezi, prijateljstva, naj bo to nova zgodba, zgodba zadovoljnih in povezanih ljudi. Na Dobeno smo se priselili z različnih koncev Slovenije, zato se med seboj premalo poznamo, nimamo skupne preteklosti, razen dobenskih staroselcev. A skupno nam je, da imamo radi Dobeno in zato sodelujmo vsi v tej novi zgodbi povezane in enotne skupnosti." Nato je besedo predal predsednici TD Frančiški Hunjet, ki je po pozdravu prisotnih povabila podžupana Boga Ropotarja, da sta simbolično otvorila in predala večnamensko ploščad v "uradno" uporabo, kar so vsi prisotni pospremili s spontanim aplavzom. Obiskovalci so imeli na izbiro pester izbor jedi z žara, za kar sta letos pridno skrbela Vlado in Anže, zato jima gre še dodatna zahvala in pohvala vseh navzočih. Tudi pester izbor pijač je bil udeležencem na izbiro, za otroke in odrasle, tako da ni bilo ovir za dobro razpoloženje. Zaradi obveznosti se nam je malce kasneje pridružil tudi župan Franc Jerič. ZANIMIVO Zdravo gibanje in športna dejavnost naj se pričneta v družini V času, ko nas v posameznih obdobjih pesti korona in vse bolj občutimo posledice vojne v Ukrajini, postaja življenje slovenskih družin (zlasti mladih) vse bolj sestavljeno in s številnimi izzivi. Vemo, da so odprta in nerešena številna stanovanjska vprašanja ter materialna in socialna blaginja. Obdani pa smo tudi s sodobno računalniško tehnologijo, ki lahko pomembno vpliva na zorenje in razvoj otrok, mladine in družine kot celote. Tako kot v drugih krajih po Sloveniji tudi v Mengšu ni nič drugače. Marsikje računalniki, mobilni telefoni, računalniške tablice in druga sodobna tehnična oprema celostno zapolnjujejo čas otrok, mladostnikov in tudi tistih v zrelih letih. Vse to mnoge odvrača od prepotrebnega gibanja v naravi, na različnih vadbenih in športnih površinah, pa tudi v domačem okolju. Danes vemo, da mora gibanje že v mladi družini postati sestavina njenega vsakdanjega življenja. S prvimi gibalnimi izkušnjami moramo zato poseči v najbolj zgodnje obdobje razvoja otroka in v njemu najbolj prijaznem okolju, to je v družini. Družina naj bo torej prva spodbujevalka otrokovega razvoja in gibanja. Z gibanjem moramo zapolniti velik del otrokove bíti, tako telesne kot tudi duhovne, socialne in čustvene, ter velik del otrokovega notranjega sveta. Odnos do gibanja in športnih dejavnosti se najbolje in najhitreje oblikuje prav v družini. Kot je znano, v tej osnovni življenjski celici koreninijo mnoge osebnostne značilnosti, sposobnosti in lastnosti otroka, pa tudi mnoge gibalne izkušnje in navade. Vendar je pri otroku vse to treba šele razviti. Družina lahko v začetnem obdobju najbolj oblikuje otroka in mu pomaga pri pridobivanju potrebnih gibalnih izkušenj. Če rast in razvoj otroka v družini potekata normalno in če je vsak otrokov dan zapolnjen z veliko raznovrstnega gibanja, potem z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da bo otrok take izkušnje sprejel kot način življenja. Verjamemo, da si bo na ta način lažje izoblikoval pozitiven odnos do gibanja in športa in ga postopno dvignil na raven vrednote. Dejstvo je, da sta oče in mati v začetku nosilca vsega dogajanja v družini, vsak od njiju pa naj bi prispeval svoj delež tudi h gibalnemu razvoju svojega otroka. Kaj in koliko bo otrok sprejel, je seveda odvisno od tega, kakšno “gibalno mavrico” sta mu starša nudila in kaj sta od njega zahtevala. Ali z drugimi besedami, starši morajo svojim otrokom nuditi čim več znanj in izkušenj s področja gibanja in športa. Več ko imajo znanja in izkušenj, več lahko dajejo svojim otrokom. 24 Mengšan - julij 2022 Kako bo otrok sprejel ali prevzel gibanje oziroma šport kot eno “življenjskih vodil”, je odvisno tudi (ali predvsem) od tega, koliko so se starši ukvarjali z gibalnimi dejavnostmi oziroma s športom in koliko svojih znanj in izkušenj so posredovali svojim otrokom. Zaradi navedenih razlogov naj bi bilo doma v družini čim več različnih in predvsem uporabnih športnih rekvizitov za pridobivanje različnih gibalnih znanj in izkušenj. Tako naj bi otroci spoznali čim več gibalnih in športnih dejavnosti od raznolike hoje, plezanja, tekanja, iger z žogo do plavanja, kolesarjenja, kotalkanja, drsanja, smučanja in še številne druge. Prav je, da vemo, da morajo otroci sprejemati prva gibalna in športna znanja na igriv in sproščujoč način, z veliko zabave, veselja in smeha. Sprejemljivost otroka za različne gibalne naloge, ki naj bi bile v začetku bolj enostavne in manj zahtevne, kasneje pa bolj sestavljene in bolj zahtevne, je zelo velika. Starši naj bi zato motorični oziroma gibalni razvoj otroka kar se da spodbujali in zavestno usmerjali. Šport naj bi se z različnimi gibalnimi nalogami v družini udejanjal vselej na igriv način, torej skozi igro in vedno z igro. Naj sklenemo. Otroci imajo gibanje in šport praviloma radi. Tudi v družini. Zato je mogoče s pomočjo športa že v najbolj zgodnjem obdobju otroka oblikovati in postaviti temelje za kasnejše športno oziroma športno-rekreativno udejstvovanje mladostnika in odraslega človeka. Vse navedeno naj v polni meri velja za vse slovenske družine. Ker pa živimo v Mengšu in njegovi okolici, naj s tem prispevkom povabimo vse mengeške družine (predvsem tiste, ki še niso) k dejavnemu gibalnemu in športnemu življenju. Besedilo: dr. Herman Berčič, Fakulteta za šport, profesor v pokoju Foto: iz avtorjevega arhiva Begunci med nami. In z nami? »Kje tihi si mi dom, ti sreča moja prava? Prostrane dalje mrak molči, prši sneg, zamrzava ... Ah, v srce, zdi se, naletava.« Prispevek se nanaša na 20. junij, svetovni dan beguncev. Nekoliko smo v zamudi z njim, a nič ni zamujenega. Begunci so še vedno med nami, celo več jih je. Na žalost. ­ d kdaj obstaja begunstvo in z njim begunci, lahko le domneO vamo. Najbrž, odkar obstaja človeštvo. Če ironiziram, je nastalo z razvojem civilizacije, ko so se med ljudmi vzpostavila razmerja, v katerih imajo, poenostavljeno, močnejši premoč nad šibkejšimi. Ti morajo priznati pokorščino ali pa se umakniti nekam na varno. Zbežati. Postati begunec. Civilizacija se tako »sfiži« v proticivilizacijo, barbarstvo. Nasilje postane vsakdanji pojav med ljudmi, skupnosti sporne zadeve rešujejo z oboroženimi spopadi in vojnami. Begunstvo se tako razrašča, beguncev je iz stoletja v stoletje več. Koliko točno jih je sedaj, nihče ne ve. Obstajajo ocene, izražene v desetinah, celo stotinah milijonov. Begunec postaneš zaradi nasilja. Ker ti nekdo grozi, te ustrahuje, ti streže po življenju. Prisiljen si pustiti vse, kar imaš, in se s premoženjem, kolikor ga gre v eno ali dve culi, sam ali z drugimi nemočnimi podaš v beg. Bežiš. Nekam, kjer misliš, da je varno. V drug kraj, drugo državo, a sploh ne veš, kaj te tam čaka. Te tam čaka mir, naklonjenost, človečnost? Ali pa nezaupanje, celo sovražnost?! Da si vnaprej označen za nezaželenega, nekoga, ki je prišel delat zgago, še huje, krast, posiljevat in ogrožat vsepovprek. Nazaj naj gre, od koder je prišel! Postavimo ograjo, se spomnijo, tudi pse in ljudi z orožjem. Ljudi, ki tako mislijo in ravnajo, je veliko, imajo moč in bogastvo, ne ganejo jih solze obupancev in prestrašeni pogledi otrok. K sreči pa ni vedno tako. Obstajajo kraji in države, kjer ima sočutje domovinsko pravico. Kjer živijo ljudje, ki jim lastno blagostanje ni zameglilo pogleda na tragiko obupancev, ohranjena človečnost pa jim veleva častno ravnanje: Pomagati je treba! Največ beguncev je res zaradi vojn. Nesmiselnih in okrutnih. Povzročili so jih bogati ljudje, da bi nagrabili še več bogastva, (Josip Murn) in tiranski vladarji, da bi si pridobili še več moči. Žrtve so vedno navadni ljudje. Ti nikoli ne začenjajo vojn in si jih ne želijo, razen, če niso nahujskani in zlorabljeni. Navadni ljudje v vojnah krvavijo. Pregnani so iz svojih domov ali pa so njihova imena vklesana na malih spomenikih. Največkrat še to ne. Povzročitelji vojn in vojskovodje pa imajo, kot v posmeh pobitim in pregnanim, mogočne spomenike. In vsi preživijo vojne, obdržijo ali celo povečajo premoženje. Tako je to. Tudi drugi, manj vidni razlogi, poganjajo ljudi iz svojih domov. Obstajajo nasilne razmere znotraj meja domačih držav, celo družin. Zakaj že imamo t. i. varne hiše za ženske? Zaradi nasilnih moških. In varne hiše za otroke? Zaradi staršev, ki si ne zaslužijo otrok. Pa tudi ekonomsko nasilje obstaja, ko nekdo po krivici izgubi svoj dom in postane begunec. In še kakšno. Nasilje, nasilje, nasilje. Posledice: begunci. Zadnje čase se oboroženim spopadom vse bolj bliža nova velika nevarnost, ki bo ustvarjala reke beguncev neslutenih razsežnosti. To so podnebne spremembe s pomanjkanjem vode, sušo, lakoto. Meja katastrofe je že zelo blizu. Tudi v tem primeru gre za pogubno ravnanje človeka. Problem je rešljiv, le nekoliko skromneje bi morali živeti. Hja, to bo pa hudo težka naloga. »Ljudje, prižgimo luč! Najprej za naše male. Ko nam preveč bo let in njihov bo ta svet, naj vrt jim bo, ne skale. Prižgimo jo vsi hkrati, da bodo, kdo ve od kod, utrujeni soldati domov spet našli pot. Naj sveti kdo ve kam. Saj kdaj že plamen sveče pokaže pot do sreče človeku, ki je sam. Z okna vsake hiše naj čez vse dežele in meje srebrno seme seje in zlo iz nas naj briše.« »Prižgimo luč, ljudje!« (Frane Milčinski Ježek) Besedilo: Branko Lipar KAJ SE DOGAJA? AIA – Mladinski center Mengeš Prijave na dogodke in dejavnosti ter več info na: fb page aiamladinc, e-mailu: drustvo.aia@gmail.com, spletni strani: https://aia-mcmenges.si/, T: 070-732-070 DOGODKI, PRIREDITVE in DRUGO *AIA DOGAJA na Mihaelovem sejmu – program za otroke in mlade, v soboto, 27. 8, od 10.30 do 14.30. Program bo sestavljen iz glasbenih, plesnih, športnih in zabavnih doživetij. ANIMACIJE, VARSTVO IN TABOR * POLETNO POČITNIŠKO VARSTVO: 18. 7. do 22. 7., 25. 7. do 29. 7., 8. 8. do 12. 8., 15. 8. do 19. 8., 22. 8. do 26. 8., od 7.30. do 15.30, Sanja Tomšič. * ZABAVNO-PLESNI TABOR, 1. 8. do 7. 8. (mesta so zapolnjena), v Toplicah Sv. Martin na Muri, Sanja Tomšič. *ROJSTNODNEVNE ANIMACIJE ZA OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30, po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, Sanja Tomšič. PLES IN VADBA – vabljeni septembra * HIP HOP: mini ob ponedeljkih, od 18.00 do 19.00, in četrtkih, od 17.00 do 18.00; malčki ob sredah, od 16.00 do 17.00 in 17.00 do 18.00; mlajši pionirji v torek, od 17.00 do 18.00, v sredo, od 18.00 do 19.00; starejši pionirji v torek in četrtek, od 18.00 do 19.00; mladinci v torek in četrtek, od 19.00 do 20.00; članska skupina četrtek, od 20.00 do 21.00; hip hop mamice v ponedeljek, od 19.00 do 20.00, Sanja Tomšič * NIRVANA: ob sredah, od 20.00 do 21.00, Maja Sršen * PILATES: ob sredah, od 19.00 do 20.00, Sanja Tomšič * JOGA: ob petkih, od 20.00 do 21.00, Maja Maselj UČENJE IN SVETOVANJE – vabljeni septembra * BREZPLAČNA UČNA POMOČ: po dogovoru, na daljavo ali v MC, od 10. leta dalje, za dijake in študente, Maša Povše. Mengšan - julij 2022 25 KULTURA FS Mengeš člani Mengeški folklorniki uspešni na državnem Maroltovem srečanju Dan se je za mengeške folklornike začel že ob 8. uri zjutraj, ko so se zbrali pred kulturnim domom in še enkrat preverili, ali imajo vse pripravljeno za nastop na državnem Maroltovem srečanju oziroma tekmovanju odraslih folklornih skupin, ki se je odvijalo v soboto, 18. junija, v Žalcu. Mladinska FS Mengeš Vseh 12 skupin, ki so si preko območnih in regijskih srečanj priborile nastop na zaključnem državnem srečanju, se najprej predstavi na dveh polfinalnih prireditvah. V prvem polfinalu so nastopili: Folklorna skupina Mengeš člani; Akademska folklorna skupina KUD Študent 1. skupina; Mlajša veteranska skupina FD Kres; Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc; Folklorna skupina Leščeček; Folklorna skupina Klas Horjul – Folklorna skupina Šumnik Borovnica. V drugem polfinalu pa so zaplesali: Akademska folklorna skupina KUD Študent 2. skupina; Mladinska folklorna skupina Karavanke; Akademska folklorna skupina France Marolt; Mladinska folklorna skupina Mengeš; Folklorna skupina KD Sveta Ana; Folklorno društvo Gartrož. Strokovna žirija v sestavi Tomaž Simetinger, Klavdija Žabot in Gašper Selko je v finale uvrstila sedem skupin: Mladinska FS Mengeš, Mladinska FS Karavanke, Tržič, AFS KUD Študent Maribor 1. skupina, FS ŽKUD Tine Rožanc, Ljubljana, FS Klas 26 Mengšan - julij 2022 Štajeriš Horjul – FS Šumnik Borovnica, AFS France Marolt, Ljubljana, in AFS KUD Študent Maribor 2. skupina. Po nastopih vseh skupin v finalu je strokovna žirija razglasila najboljše folklorne skupine: zmagovalci državnega Maroltovega srečanja 2022 – tekmovanja odraslih folklornih skupin so postali Akademska folklorna skupina France Marolt. Drugo mesto je strokovna žirija namenila Akademski folklorni skupini KUD Študent – 2. skupina. Tretje mesto pa sta si razdelili Folklorna skupina Klas Horjul – Šumnik Borovnica in Akademska folklorna skupina KUD Študent – 1. skupina. Sledila je razglasitev najboljšega programa po izboru občinstva, ki ga je prepričljivo prejela naša Mladinska folklorna skupina Mengeš. Strokovna žirija pa je podelila tudi posebno priznanje za najboljšo glasbeno priredbo in izvedbo, ki ga je prejela Folklorna skupina Mengeš člani. Besedilo in foto: Boštjan Svete Veteranska sekcija Mengeške godbe v juniju V začetku junija smo bili gosti pri gospodu Sreču Vrhovcu na Limbarski gori, kjer tradicionalno za binkošti vsako leto pričakamo konjenike iz različnih klubov in jih z glasbo pospremimo na domačijo, kjer sledi prijetno popoldansko veseljačenje. V soboto, 18. 6. 2022, smo po naročilu pripravili veliko presenečenje zlatoporočencema v gostišču Soklič na Studencu. Ob zvokih valčkov in polk je družba plesala in se zabavala polni dve uri. Nato smo se odpeljali proti Dolu pri Ljubljani, kjer se je v Dolskem odvijal 1. Festival Barona Jurija Vege – Revija godb in pihalnih orkestrov. Nastopile so Godba Domžale, Ljubljanski pihalni orkester (združena orkestra Litostroj in Bežigrad), Godba ljubljanskih veteranov in mi, veteranska sekcija Mengeške godbe pod vodstvom Janeza Pera. Vse nastope je ocenjevala komisija, sestavljena iz priznanih glasbenikov. Na tekmovanju smo prejeli zlato plaketo in denarno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe! Ta dosežek nam pomeni ogromno in nas še bolj spodbuja k nadaljnjemu delu oziroma igranju. Zadnji junijski vikend, v petek, 24. 6. 2022, smo se udeležili proslavljanja državnega praznika v organizaciji Društva upokojencev Trzin. Najprej smo igrali pri polaganju venca pri spominski plošči v centru Trzina kot spomin na leto 1991, čas, ko se je Slovenija osamosvajala. Nato pa smo s proslavo nadaljevali v Kulturnem domu Trzin in poleg ostalih nastopajočih s svojim igranjem popestrili program proslave. Naslednji dan, v soboto, 25. 6. 2022, smo znova odšli na malo daljšo pot, in sicer proti Zgornjim Gorjam pri Bledu, kjer smo na povabilo njihove godbe sodelovali z ostalimi sedmimi povabljenimi godbami in mažoretkami pri praznovanju 115-letnice delovanja Godbe Gorje. Zbrali smo se pri gasilskem domu v Gorjah. Določili so nam spremljevalca, ki nas je pospremil na vnaprej določeno mesto v sosednji vasi Spodnje Laze. Tam nas je pričakalo veliko število krajanov in nas v špalirju pospremilo do našega gostitelja, gospoda Janeza Breganta. Po zelo lepem sprejemu smo imeli krajši koncert, ker pa sta se nas začeli lotevati lakota in malo tudi žeja, smo si vzeli pavzo ter uživali v vsestranskem gostoljubju in hitri postrežbi. Ko so se moči povrnile, smo v roke zopet vzeli svoje inštrumente in z igranjem razvajali številne poslušalce. Po dvournem druženju smo se poslovili in se odpeljali nazaj v Gorje, kjer smo z ostalimi godbami igrali v povorki do prireditvenega prostora. Tam smo predstavniki godb čestitali godbenikom Gorje za njihov praznik in si izmenjali spominska darila. Za konec je sledil še skupni nastop treh skladb: Slovenci, Židana marela in pa tradicionalna Na Golici. Tako smo v dobri in pozitivni energiji zaključili sobotni nastop, izleta pa še ne, saj smo bili kasneje priča tudi igranju skupine Zvita Feltna, dobre hrane in pijače pa seveda ni manjkalo. V nedeljo, 26. 6. 2022, smo se že 3. dan zapored zbrali pred godbenim domom v Mengšu. Nato smo vsi skupaj odšli proti mengeški cerkvi, kjer smo ob izhodu iz cerkve presenetili nekdanjega župnika Janeza Avsenika, ki je praznoval srebrno mašo. Lepo je bilo videti nasmejanega jubilanta in razigrane vernike okrog njega. S tem smo tudi zaključili spomladansko druženje in igranje. Sedaj si bodo veterani vzeli malo zasluženega oddiha, zopet pa se bomo zbrali v sredini avgusta, da počasi zaženemo motorje, obrišemo prah iz inštrumentov in se tako pripravimo na nova igranja že konec avgusta. Florjanova nedelja oziroma maša v Trzinu 2022. Veteranska sekcija Mengeške godbe v Gorjah. Veterani Mengeške godbe pod vodstvom Janeza Pera na tekmovanju v Dolskem. Veterani Mengeške godbe na tekmovanju v Dolskem. Besedilo: Bojan Burnik • Foto: Miha Repe in godbeni arhiv Mengšan - julij 2022 27 KULTURA Slikarska delavnica v Domu sv. Katarine Člani Likovnega društva Mengeš smo se odzvali prijaznemu povabilu in lanski ideji sestre Metke Tušar iz Zavoda usmiljenk iz Mengša, da bi izvedli likovne delavnice za varovance Doma sv. Katarine. V soboto dopoldne, 11. junija 2022, smo na vrtu dóma ob pomoči socialne delavke Petre Hubad in direktorice Doma sv. Katarine Snežane Golob izvedli pomladno soustvarjalno delavnico z varovanci. Člani društva smo na slikarska stojala na ogled postavili svoja umetniška dela. S seboj smo poleg čopičev prinesli dobro voljo, umetniški navdih in likovno znanje, kar je lep pogoj, da so nekateri varovanci začutili, da zmorejo ustvariti lastno delo – sliko na platnu. Slikali in risali smo rožice, saj v času cvetenja rože na nas naredijo najlepši vtis. V okolici vrta so nas spremljale skrbno negovane in cvetoče pisane vrtnice. Veseli smo bili, da smo v lepem sobotnem vremenu posedali na soncu ali v senci pod krošnjami lipovih dreves. Starejšim smo z likovnim ustvarjanjem omogočili druženje, prijetno kramljanje na prostem in mogoče za kratek čas pregnali tudi osamo. Ob tem so nastale barvite slike s cvetličnimi in drugimi vzorci. Trenutki z varovanci so bili tudi literarno obarvani, saj nam je oskrbovanka doma ga. Damjana Kravcar v znak hvaležnosti podarila knjižico svojih lepih pesmi. Nekaj pesmi sem interpretirala vsem udeležencem. Namen in zaključek soustvarjalnih delavnic bo razstava ob koncu letošnjega leta na razstavnem prostoru Doma sv. Katarine. Za prijazen sprejem in izvedbo delavnic se zahvaljujemo direktorici doma Snežani Golob in socialni delavki Petri Hubad. Likovniki v Domu svete Katarine 28 Mengšan - julij 2022 Besedilo in foto: Helena Testen Galerija na prostem »Sprehod ob Pšati« »Sprehod ob Pšati« ali galerija na prostem je naš tradicionalni dogodek. Na dogodek, ki ga organiziramo člani Likovnega društva Mengeš vsako leto v mesecu juniju, povabimo slikarje, ljubitelje slikanja iz drugih slovenskih društev, župana idr. Letos so se odzvali likovniki, slikarji iz društva Starosa iz Pirana, Likovnega društva Laško, člani društva Liki iz Kisovca, člani društva Lila iz Litije in slikarji iz Trbovelj. Ker smo letos sodelovali z AIA – Mladinskim centrom Mengeš in Zavodom REVIVO, kjer se ukvarjajo z raziskovanjem vodotokov slovenskih rek, potokov in ohranjanjem vodnih ekosistemov, je bila to za nas spodbuda za ustvarjanje novega projekta v povezavi s to ekološko temo. Na velika platna smo člani likovnega društva naslikali motive potoških in reških živali: sive čaplje, žabe, race, kačje pastirje, potoškega raka, vodomca. Skupinska fotografija skikarjev z županom V priljubljenem Staretovem drevoredu ob potoku Pšata, kjer je senca, mir in kjer nežno pihlja veter, smo za vse udeležence slikanja postavili trideset slikarskih stojal, na katerih so bila razstavljena različna slikarska in likovna dela. Nad razstavo na prostem in scensko postavitvijo potoških živalc so bili navdušeni povabljeni gostje in mimoidoči. Vzbudila je pozornost, saj se je za kratek čas ustavilo marsikatero oko in je občudovalo naše umetnine. Obiskali so nas tudi župan g. Franc Jerič, predsednica Društva AIA ga. Blanka Tomšič in predstavnica Zavoda REVIVO ga. Eva Horvat, ki so pohvalili naš celotni dogodek. Na ogled so bila postavljena tudi kiparska in fotografska dela našega Sprehod ob Pšati člana umetnika Lojzeta Burje. Bera umetnin je bila velika, presenečenj tudi kar nekaj. Zaključek in namen ustvarjanja bo ob koncu leta predvidena naša skupna razstava. Presenetil pa nas je tudi predlog predstavnikov zavoda, ki se zavzema za ohranitev in čistost naših potokov in rek, da bi v prihodnje sodelovali z našo razstavo teh velikih platen na zanimivih krajih oziroma ob rekah, potokih. Pozno popoldne smo se vsi sodelujoči člani z lepimi vtisi poslovili od slikarjev s toplimi besedami in zagotovilom, da se drugo leto zopet vidimo na istem mestu. Besedilo in foto: Helena Testen Mengšan - julij 2022 29 KULTURA Zlata Mengeška godba na 40. tekmovanju slovenskih godb v KD Krško. Tretjič zlata Mengeška godba KD Mengeška godba pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja se je v nedeljo, 22. 5. 2022, že s tretjega državnega tekmovanja Zveze slovenskih godb in JSKD zapored, tokrat na 1. težavnostni stopnji, vrnila z ZLATO plaketo! Dosežek je vreden še toliko več, saj se nam je uspelo pripraviti kljub daljšim omejitvam delovanja društva. 40. tekmovanje slovenskih godb na 3. in 1. težavnostni stopnji pod okriljem ZSG bi moralo potekati že pred dvema letoma, a so bili organizatorji primorani vse skupaj iz že znanih razlogov – epidemije – večkrat prestaviti. Naposled je državno tekmovanje, ki ga je gostilo Krško, le uspelo. Na tekmovanju se je poznalo, da je tokrat iz prej omenjenih razlogov sodelovalo manj godb oziroma pihalnih orkestrov, a so ti vseeno pripravili kakovostne izvedbe skladb. Mengeški godbeniki in godbenice smo se predstavili s štirimi skladbami, in sicer z ogrevalno skladbo Jupitrova himna, nato pa smo zaigrali prva dva stavka obvezne skladbe N. Hessa Shelter Island, slovensko T. Slakana Rudarska fantazija in skladbo po izbiri S. Reinekeja Goddess of fire. Strokovna komisija z mednarodno udeležbo je pohvalila naše izvedbe skladb in nam zaželela uspešno delovanje tudi v prihodnje. Nekaj izsekov s tekmovanja lahko vidite in slišite na FBstrani ZSG. Tokratno tekmovanje zaokrožuje cikel trenutno predvidenih tekmovanj ter nam daje potrditev, da smo na pravi poti, in uvid, da nas tudi "višja sila" ne ustavi, če stopimo skupaj. Največja zahvala gre kapelniku Dimitriju Ledererju za strokovno vodenje in pripravo godbe, predsedniku Gregorju Žunu za organizacijo in podporo ter vsem posameznikom, ki so pripomogli, da je Mengeška godba ponovno zlata. Besedilo: Maja Keržič • Foto: Mateja Gačnik Miklavž in arhiv MG 30 Mengšan - julij 2022 Sodelujoči godbeniki in godbenice Mengeške godbe pred KD Krško. Predsednik KD Mengeška godba in kapelnik Dimitrij Lederer ob prejemu zlatega priznanja. Nastop v mestu. Mengeška godba na gostovanju v Franciji V vročem junijskem večeru, v četrtek, 23. 6. 2022, smo se zbrali pred godbenim domom za našo odpravo proti Franciji. Naš cilj je bilo francosko mestece Villefranche de Rouergue, kjer smo imeli načrtovano nastopanje ob proslavljanju krajevnega praznika. Dolgoletno sodelovanje s francoskim organizatorjem takih prireditev nas občasno popelje v različne kraje Francije ali Španije. Pot zahteva kar nekaj organizacije s strani vodstva društva ter seveda potrpežljivosti in sodelovanja s strani članov orkestra. Največji zalogaj predstavlja več kot petnajsturna vožnja v eno smer, zato smo organizirali odhod v večernih urah, tako da smo lahko večino poti prespali. Ob poti si vedno najdemo kakšno znamenitost za ogled in tokrat smo se ustavili v Avignonu, starem papeškem mestu, kjer smo si med kratkim sprehodom ogledali papežev dvorec in most, ki se iz mesta vije do sredine reke in je ena od mestnih atrakcij. Po prispetju v Villefranche de Rouergue smo se najprej nastanili v sobah tamkajšnjega internata in si nato na hitro ogledali prijetno staro mestece, ki se stiska okoli starodavne katedrale. V soboto, 25. 6. 2022, smo po županovem sprejemu pričeli z nastopi že v dopoldanskih urah in dan zaključili s petim nastopom v dnevu, s sodelovanjem v nočni povorki skozi mesto. Poleg osmih glasbenih skupin iz cele Evrope so na povorki sodelovali tudi z umetnim cvetjem okrašeni vozovi, ki so popestrili vizualno sliko dogajanja. Naslednji dan so organizatorji zaradi slabe vremenske napovedi dogajanje omejili na mestno dvorano, kjer smo po podelitvi plaket dan zaključili z nastopom, ki je navdušil vse prisotne. Na poti domov smo se ustavili še za ogled najvišjega mostu na svetu v Postanek Mengeške godbe v francoskem papeškem mestu Avignon. Millauju, in se v jutru naslednjega dne srečno vrnili v Mengeš. Naše gostovanje je bilo lep uvod v poletne počitnice. Besedilo: Franc Žun • Foto: Franc Žun in Dimitrij Lederer Godbeniki in godbenice so dober glas o Mengšu ponesli vse do Francije. Povorka po francoskih ulicah. Mengšan - julij 2022 31 ZANIMIVI MENGŠANI Na mladih svet stoji V zadnjo številko Mengšana, s katero sredi poletja zaključujemo 29. letnik našega glasila, smo povabili skupino mladih, da bi nam povedali, kako se pripravljajo na vstop v življenje odraslih. Spoznali bomo, da njihovo življenje v bistvu ni veliko drugačno. Resda ne hodijo v službo, vendar imajo tudi oni svoj delavnik. Urniki v šolah, kjer pridobivajo znanje, so obsežni in zahtevni, potrebni sta resnost in odgovornost. Kot na delovnem mestu. Pokazati morajo ustrezne rezultate, zanje pa so nagrajeni z ocenami, pohvalami in priznanji. Od doma so odsotni skoraj ves dan. Izkušnje pridobivajo z raznimi oblikami dela v delovnih organizacijah: študentsko delo, delovne prakse in še kaj. Naši sogovorniki so predstavniki, torej obraz velike večine mladih, ki po končanem šolanju prinašajo v delovne sredine novo znanje, svežino, voljo do dela in bogastvo idej. Pripravljeni so na izzive, simbolično tudi na to, da podstavijo ramena, na katerih bo stal svet. In nove generacije bodo morale ravnati enako. Tako pač je: Na mladih svet stoji. Maja v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani Maja Tomšič Svoje poglede in mnenja bodo predstavili: Maja Tomšič, Martin Kunavar, Tim Šalja in Tjaša Povšnar (po abecednem redu). Kako bi na kratko predstavili svojo hojo po izobraževalni poti? Maja: Po končani gimnaziji sem na Pedagoški fakulteti z magisterijem zaključila študij biologije in gospodinjstva. Biologija me je zanimala že od malih nog. Rada sem opazovala vse živo o naravi in se učila o njej. Po končanem študiju sem se preizkusila tudi v poučevanju biologije na Gimnaziji Ledina. 32 Mengšan - julij 2022 Ne rečem, da mi to delo ni ugajalo, a se mi je kmalu ponudila nova možnost: delo raziskovalke v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Martin: Že v osnovni šoli sem rad sodeloval z ljudmi in sem nekako vedel, da bom imel tak poklic. Izbral sem si delo z otroki. Vpisal sem se na Srednjo vzgojiteljsko šolo, kar pomeni odločitev za poklic vzgojitelja. Odločitve nisem obžaloval. Me je pa po končani srednji šoli vseeno zamikal študij na Ekonomski fakulteti, a je radovednost trajala le en mesec. Med raznimi študentskimi deli mi je bilo najbolj lepo, ko sem delal z otroki v vrtcu. Po letu pavziranja pa sem se odločil: Na Pedagoško fakulteto, smer predšolska vzgoja se vpišem! Tudi zaposlil sem se, študiral ob delu, redno opravljal izpite in kmalu postal diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok. Eden redkih moških v tem tipično ženskem poklicu. Prav nobenega razloga ne vidim, zakaj se ne bi fantje bolj odločali za ta res lep in zanimiv poklic. Tjaša: Kar dobro mi je šlo. Mengeška osnovna šola mi je dala zelo dobro podlago za nadaljnje izobraževanje, seveda pa brez lastnega prizadevanja in interesa ne bi šlo. Sodelovala sem na raznih tekmovanjih iz znanja, v okviru nekega projekta sem napisala celo knjigo, upam, da ne zadnje. Imela sem super sošolce in učitelje. Želela sem postati vzgojiteljica, medicinska sestra ali igralka, zato sem se vpisala na srednjo šolo, ki bi mi dala pogoje, da bi postala nekaj od tega. Saj nisem vedela, kaj točno želim postati. Čutila sem le, da imam neizmerno rada otroke, ki bi jih vzgajala ali zdravila. V tretjem letniku pa me je prevzela misel: Kaj, če bi postala babica? Iz misli je nastala odločitev, nato pa vpis na Zdravstveno fakulteto, smer babištvo. Tu mi je bila najbolj všeč praksa, posebno tista na porodnem bloku. Študij je bil naporen, a sem ga uspešno zaključila z diplomo, nadaljujem pa ga s pripravo Tjaša Povšnar iz osnovnošolskih časov magisterija na Fakulteti za socialno delo, smer socialno delo z družino. Tim: V osnovni šoli mi glede poklica ni bilo še nič jasno. Že med obiskovanjem kamniške gimnazije pa so se stvari začele jasniti. Ugotovil sem, da se rad ukvarjam z otroki. Sodeloval sem z njimi pri raznih aktivnostih, jim pomagal in jih animiral. Odločitev za poklic je bila sedaj na dlani: Usposobil se bom za delo z otroki. O tem, ali bo to v vrtcih ali kako Tim Šalja v otroških letih: Že takrat je bil prepričan v zmago. Lastno, seveda. drugače, še nisem dosti razmišljal. Vpisal sem se na študij na Pedagoški fakulteti, že ves čas študija pa nabiram izkušnje s študentskim delom v različnih vzgojnih programih in različnih vrtcih. Všeč mi je, vidim, da bom v življenju pri tem delu zadovoljen. Čaka pa me še zadnji študijski korak – diplomski izpit. Mislim, da se bo to zgodilo prav kmalu. Razmišljanje o poklicu, izkušnjah, zaposlitvi: Maja: Nad zaposlitvijo, ki jo opravljam šele nekaj časa, sem navdušena, tudi ponosna. Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ustanovljen v času Ilirskih provinc leta 1810 s prvotnim imenom Vrt domovinske flore, je namreč naša najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem. Moje delo je dinamično, opravljam različne naloge, tudi raziskovalne, promocijske in pedagoške, svoj poklic pa jemljem kot poslanstvo. Ljudi želim navdušiti nad naravo in našim prelepim svetom. Zavedam se, da sem imela veliko srečo tako z izbiro poklica kot tudi z delom, ki ga opravljam. Osrečeval me bo občutek, da sem vsaj malo pripomogla k ohranjanju naravnega okolja. Martin: Z otroki v vrtcu se pogovarjamo o poklicih in službah, pa jim skušam po otroško predstaviti poklic vzgojitelja in njegovo delo. 'Vzgojitelj hodi v vrtec in se igra z otroki.' Kar malo zmedeni so. Kakšen poklic pa je to? Njihovi starši se tudi igrajo z njimi, a morajo vseeno hoditi v službo nekam daleč. Jaz pa sem take reakcije pravzaprav vesel, saj mislim, da jim tako pokažem, da vzgojitelji radi hodimo v vrtec, kjer je naša služba, in da radi opravljamo svoj poklic, ki je res lep. Martin Kunavar v vlogi nogometnega sodnika Mengšan - julij 2022 33 ZANIMIVI MENGŠANI Ja, delo z otroki je res lepo, sploh zaradi njihove topline in iskrenosti. Dan za dnem te spravljajo v dobro voljo, no, včasih tudi v zadrego ... Tim: Kot sem rekel, čaka me še zaključek študija, zato trenutno o tem več razmišljam kot o zaposlitvi. Se pa trudim, da pridobim čim več izkušenj. Z njimi si še bolj nazorno predstavljam vse značilnosti svojega bodočega poklica in dela, ki me čaka ob zaposlitvi. Pa to, katere vrzeli imam še v svojem znanju in kako jih bom izpopolnil. Tjaša: Veliko lažje je hoditi v službo in opravljati delo, če nam je to v veselje. Meni se je to nekako posrečilo. Že kot dijakinja sem bila rada varuška, ker imam pač rada otroke. So najbolj iskrena bitja, zato so z njimi pridobljene izkušnje neprecenljive. V času študija sem kot študentka in absolventka veliko delala v ljubljanski porodnišnici na porodnem bloku. Pridobila sem mnogo izkušenj, že dobro leto sem tu redno zaposlena. Poklic mi, kot vsakomur, predstavlja možnost preživljanja, vendar je veliko več. Je nekaj, kar me polni z radostjo in me izpopolnjuje. Vsak dan imam privilegij biti priča rojstvu novega življenja in biti zraven, ko partnerja postaneta starša, ko iz dvojine nastane družina. Ni pa vedno lepo, nikoli se vnaprej vsega točno ne ve. So tudi žalostni dogodki, ko se upanja in pričakovanja staršev sesujejo. Takrat jim moramo zaposleni, čeprav nam je zelo hudo, nuditi pomoč, oporo; za vsako dobro besedo so nam hvaležni in je zlepa ne pozabijo. Tudi zaradi takih dogodkov nadaljujem študij, da bi lahko staršem še bolj stala ob strani ob srečnih in žalostnih doživetjih. Tjaša je že od otroških let hokejska vratarka. Večino kariere je igrala pri HK Triglav Kranj. Tudi članica državne reprezentance je bila. Danes se s hokejem ukvarja rekreativno. Mesto mladih v družbi: Kaj je v redu in kaj bi lahko bilo drugače? Maja: Mladi smo pomemben del naše družbe, kar se včasih pozablja, se mi zdi. Če stopimo skupaj, pa imamo veliko moč, sploh, če gre za našo prihodnost, za to, da nam ne bo treba živeti v opustošeni naravi. Seveda moramo ceniti starejše, njihovo modrost in izkušnje, vendar morajo poslušati in upoštevati tudi naše ideje in predloge. Tudi država bi morala mlade bolj upoštevati. Martin: Mladi imamo lahko pomembno vlogo v družbi, le upati si moramo. Je pa res, da se nekateri izpostavijo in pred- 34 Mengšan - julij 2022 Vzgojitelj Martin mora poskrbeti tudi za to, da otroci niso lačni stavijo svoja mnenja, drugi pa niso taki, čeprav morda enako mislijo. Zdi pa se mi, da je še vedno preveč zastarele miselnosti, češ: 'Kaj pa ta ve, življenju še dober dan ni rekel.' Seveda pa zato ni čudno, da mladi težko uveljavimo svoje mnenje, kot družba pa se potem preveč vrtimo v istem krogu. Tim: Svet stoji na mladih, tu ni dvoma. Mi moramo ustvarjati novo dobo in vzgajati za življenje v novih razmerah. Mlajše generacije bomo morali pripraviti na samostojno in pravično življenje. Prihodnost moramo graditi na najboljši možen način. Tjaša: Mladi imamo veliko vlogo v skupnem življenju, svojih interesov pa ne moremo prav uveljaviti. Izpostavila bi težave, ki jih imajo mnogi mladi pri osamosvajanju. Kako naj si pri tako visokih cenah kupijo stanovanje in pokrivajo vse življenjske stroške? Vsi namreč nimajo bogatih staršev! Kaj pa ostali? Kako naj bodo samostojni in odgovorni? Kako naj pomagajo nositi bremena sveta? Vrednote, pomembne za kakovostno življenje: Maja: Moje in splošne vrednote: ljubezen, družina, zdravje vseh bližnjih, prijateljstvo, spoštovanje med ljudmi ter strpnost in enakopravnost, resnica, svoboda, mir. Ne nastanejo in ne pridejo same od sebe. Treba jih je negovati, se zanje zavzemati in tudi boriti. Martin: Poštenost in iskrenost; prijatelji, družina, partner, ljudje skratka, ki ti stojijo ob strani in ti želijo dobro. Vrednota je, da si zaupanja vreden, zanesljiv in srčen. Tim: V vrtcu otroke učimo, da si moramo pomagati, sodelovati in si zaupati. Vsak potrebuje prijatelja, do katerega je strpen, odprt, prijazen. Imeti moramo čut, da v vsakem trenutku pomagaš sočloveku. Tjaša: Ljubezen – v nas vliva srečo in upanje; prijateljstvo – prijatelji nam stojijo ob strani v lepih in težkih trenutkih; zdravje – prav ga šele cenimo, ko ga izgubimo; družina – varen pristan, v katerega se zatečeš v najhujšem viharju. Srečno, mladi, v to in naslednja poletja, z voljo in optimizmom ter veseljem do življenja, ki jima ne bodo prišli do živega še tako mrzla zima ali zidovi nezaupanja. Utrujeni svet čaka na vas! Besedilo: Branko Lipar Foto: zasebni arhiv intervjuvanih ŠPORT Odlični nastopi mengeških atletov in atletinj – 28. mednarodni atletski miting Kranj 2022 V soboto, 4. 6. 2022, je v Kranju potekal že 28. mednarodni atletski miting Kranj 2022 – Memorial Vučko. Na tekmovanju, ki velja za največje tekmovanje mlajših kategorij pri nas, je nastopilo 886 atletov in atletinj iz petih različnih držav. Mengšani smo bili tudi tokrat zelo številčni, saj je nastopilo kar 39 naših atletov in atletinj. V močni konkurenci smo osvojili 3 medalje in skoraj vsi so izboljšali tudi svoje osebne rekorde. Nejc Pogačar je bil 3. v teku na 60 m. Lev Mahdi Ozimek je bil prav tako 3. v teku na 60 m. Gaber Jerič je osvojil 3. mesto v metu vortexa. Dan Gregorc je bil 7. v teku na 200 m. Iskrene čestitke vsem atletom in atletinjam za odlične rezultate! Marko Tomažin osvojil odlično 2. mesto v teku na 12 ur V nedeljo, 5. 6. 2022, je v Kranju potekalo državno prvenstvo v teku na 12 ur. Tekmovanja se je udeležil tudi tekač Atletskega kluba Mengeš, Marko Tomažin. V izjemno težkih vremenskih razmerah za tako tekmo je osvojil odlično 2. mesto in s tem naslov državnega podprvaka. Marko je v tem času pretekel kar 133 km! Istočasno je poleg državnega prvenstva potekal tudi slovenski 12urni tek z močno mednarodno konkurenco. V tej razvrstitvi je Marko zasedel odlično 3. mesto. V mesecu avgustu bo Marko nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v teku na 100 km, ki bo potekalo v Nemčiji. Iskrene čestitke. Zaključni piknik Atletskega kluba Mengeš Druga sezona treningov atletike v Mengšu je za nami. Za večino naših atletov in atletinj so se začele šolske poletne počitnice in s tem tudi kratek, a zaslužen odmor za »polnjenje baterij«. Zaključek smo tokrat naredili malo drugače, saj smo v Športnem parku Loka pri Mengšu organizirali zaključni piknik. Športne igre, prijetna glasba, dobra hrana in pijača. Vse to je poleg odličnega vzdušja le nekaj stvari, ki so naredile zaključek še toliko bolj zabaven. S treningi atletike bomo zopet nadaljevali konec meseca avgusta, ko bo potekal tudi uraden vpis novih članov. Besedilo in foto: Anže Jurgele Mengšan - julij 2022 35 ŠPORT Kolesarji so se zbrali v Športnem parku Loka pri Mengšu in se v zaprti vožnji odpravili proti letečemu startu, ki je bil na kamnitem mostu čez Pšato v Mengšu. Ob progi so vse tekmovalce spremljali navijači. Udeleženci so se po končani dirki najprej poklonili nedavno preminulemu častnemu članu Kolesarskega društva Mengeš Niku Urankarju, nato pa sta Primož Jeretina, predsednik Kolesarskega društva Mengeš, in Maja Jerič, ki je nadomeščala župana občine, najboljšim podelila priznanja. ŠPORT Doseženi rezultati Kolesarski vzpon na Mengeško kočo 2022 V soboto, 4. junija, so se po krajšem premoru v Športnem parku Loka pri Mengšu znova zbrali kolesarji in se pomerili na kolesarski tekmi Vzpon na Mengeško kočo. Med okoli 30 udeleženci je bil med moškimi najhitrejši Ambrož Vovk, med ženskami pa Katja Jeretina. Za varnost kolesarjev na cesti so poskrbeli člani AMD Mengeš in člani Kolesarskega društva Mengeš. V kategoriji ženske med 21 in 30 let je bila najhitrejša Katja Jeretina iz Kolesarskega društva Mengeš, ki je bila tudi najhitrejša med vsemi ženskami. V kategoriji ženske nad 30 let je bila najhitrejša Saša Jeretina, druga je bila Helena Germavc, tretja pa Maja Jerič, vse iz Kolesarskega društva Mengeš. V kategoriji dečki od 11 do 15 let je bil najboljši Žan Šekoranja. V kategoriji moški od 16 do 20 let je bil najhitrejši Ambrož Vovk, drugi je bil Tilen Jagodič in tretji Peter Vovk. Ambrož je bil tudi absolutno najhitrejši tekmovalec v moški konkurenci. V kategoriji moški od 31 do 40 let je bil najhitrejši Gregor Šekoranja, drugi pa je bil Gregor Vrzel. V kategoriji moški od 41 do 50 let je bil prvi Aleš Oražem, drugi Tomaž Gnus, tretji pa Sašo Osenar. V kategoriji moški od 51 do 60 let je bil najhitrejši Janez Stopar. V kategoriji moški nad 60 let je bil najhitrejši Tone Klemenc, drugi pa je bil Vid Jelenc. Vsi kolesarji, zlasti Mengšani, ki so jih organizatorji na letošnji dirki pogrešali, vabljeni, da se kolesarske dirke Vzpon na Mengeško kočo, ki vsako leto konec maja poteka v počastitev občinskega praznika Občine Mengeš, udeležite naslednje leto. Besedilo: Nataša V. Jerič • Foto: KD Mengeš Mengeški kolesarji – redarji na Dirki po Sloveniji Letošnje dirke po Sloveniji se nismo udeležili le kot gledalci, ampak tudi kot redarji. S strani organizatorjev je prišla prošnja po redarjih, ki jih je primanjkovalo. Na prošnjo smo se seveda odzvali in bili tako prisotni na 4. etapi s šestnajstimi in 5. etapi z dvanajstimi člani. 4. etapa se je odvijala v soboto, 18. 6., in je potekala od Laškega proti Veliki planini. Ta dan smo bili redarji na območju od Črne pa do Črnivca, nekaj redarjev pa je ostalo in pomagalo v Mengšu. V nedeljo smo bili prisotni na 5. etapi, ki je potekala od Vrhnike do Novega mesta. Tu smo pokrivali celotno območje Tržaške ceste in del Aškerčeve ceste. Vsem redarjem se lepo zahvaljujemo za pomoč in dobro voljo! Besedilo in foto: Saša Jeretina za Kolesarsko društvo Mengeš 36 Mengšan - julij 2022 Redarji 5. etape Dirke po Sloveniji Taj Ekart – Mladinsko svetovno prvenstvo Zakopane Mengeški upi še pred oddihom skočili do novih kolajn Najboljši slovenski smučarski skakalci se že zavzeto pripravljajo na novo sezono, ki se bo s kvalifikacijami za uvodno letošnje tekmovanje za veliko nagrado pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS) uradno začela 22. julija v Visli. Da je zelo dobro, če si že na startu zraven, se zaveda tudi Anže Lanišek, član SSK Mengeš, ki bo visoko oziroma daleč meril tudi v poolimpijski zimi 2022/23. Veliki vrhunec nove sezone bo vsekakor svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, ki ga bo med 21. februarjem in 5. marcem prvič gostila Slovenija. Prednost poznavanja planiških skakalnic bo skušal takrat izkoristiti tudi 26-letni Domžalčan, ki bo v dolini pod Poncami branil bronasto kolajno s srednje naprave v Oberstdorfu 2021. Svoje cilje zasledujejo tudi Laniškovi mlajši klubski kolegi. Na preizkušnji za slovenski pokal za mlajše mladince (do 16 let) v Velenju je bil Timo Šimnovec šestnajsti, dve mesti za njim pa je pristal Nik Bergant Smerajc, ki je nato v prepričljivo svojo korist odločil naslednjo tekmo v tej starostni skupini v Mislinji. Na tamkajšnji 93-metrski skakalnici je bil Timo petnajsti. Kadeti in kadetinja iz SSK Mengeš so se junija v slovenskem pokalu dokazovali na 55-metrski napravi v Sebenjah pri Tržiču, kjer se je Živa Andrić v konkurenci deklet, starih do 15 let, izkazala z bronasto kolajno. Med fanti je bil v tej konkurenci Alen Pestotnik peti, med leto mlajšimi kadeti pa sta Jaka Perne in Erik Tomažič skočila na četrto oziroma šesto mesto. Po krajšem julijskem oddihu si bodo konec meseca znova nataknili čelade, smuknili v kombinezone in nadaljevali priprave za novo sezono. Vsi, ki bi se jim radi pridružili in se preizkusili v tem športu, so prisrčno vabljeni. Informacije: Anita B. – 040 188 060. Kristina Momčilov zlata v Kraljevu V Kraljevu (Srbija) se je od 17. do 19. 6. odvijalo Balkansko prvenstvo v kikboksu pod okriljem WAKO organizacije. Barve mengeškega Playboxa je zastopala Kristina Momčilov, ki je z dvema zmagama osvojila zlato kolajno. S tem rezultatom je Kristina utrdila svoj status v reprezentanci Slovenije, ki bo jeseni nastopila v Turčiji. Pred tem je Kristina nastopila tudi na svetovnem pokalu v Budimpešti, kjer je nastopilo več kot 1700 tekmovalcev z vsega sveta, in v svoji kategoriji – 55 kg osvojila 5.–8. mesto. Po zmagi nad predstavnico Nemčije je v borbi za polfinale izgubila proti Argentinki. Iskrene čestitke in srečno. Besedilo in foto: Sonkal Mengeš Besedilo: Uroš Bregar • Foto: Petra Oražem Mengšan - julij 2022 37 ŠPORT Novičke z »balin placa« Res je, da se novice z našega »balinca« kar vrstijo. Zadnja, ki nas je razveselila, je ta, da je naša ekipa, ki tekmuje v 1. državni ligi, dosegla zmago, ki je bila odločilna za obstanek v ligi. Premagali smo ekipo »Gradnja« iz Logatca. Vse ekipe, ki tekmujejo v veteranski ligi, so se udeležile zaključnega prvenstva. Organizirali so ga na igrišču B. K. Budničar iz Količevega. Od tam je tudi današnji posnetek naših članov, ki so se tega srečanja udeležili. Čarobni plesni zaključek Encanto Utrinek z zaključnega prvenstva B. K. Budničar – Količevo Poročal sem tudi o tem, da je mengeški Rdeči križ na našem balinišču organiziral praktični prikaz oživljanja žrtve z defibrilatorjem. Udeležilo se ga je okrog 20 naših članov. Dne 12. 6. 2022 smo ga s pomočjo naše občine tudi že namestili na brunarico in je aktiven za uporabo. Upamo sicer, da ga ne bo treba uporabiti, vendar je prav, da s to novo pridobitvijo seznanimo tudi prebivalce. Zaprosili bomo še za enkraten prikaz in tečaj pravilne uporabe tega življenjsko uporabnega aparata. Ob tej priliki bi se v imenu B. K. Mengeš zahvalil vsem na občini, ki ste nam pri tem pomagali. Udeležili smo se turnirja, ki so ga organizirali balinarji iz Mengeške Loke. Povabljenih je bilo 8 ekip, dve ekipi so imeli člani Loke, po eno pa so imeli Budničar, Trzin, Ihan, Domžale, Duplica in Mengeš. Bil je zelo, zelo vroč dan in smo kar trpeli. Ob koncu dneva so bili zmagovalci iz Mengeške Loke, drugi smo bili Mengšani v postavi Milena Aleš, Mimi Aleš, Dušan Prijatelj in Marjan Tomazin. Tretji so bili igralci iz Budničarja – Količevo, med katerimi je bil tudi igralec, ki šteje že zavidljivih 95. let. Vsi prisotni, ki smo mlajši za 25–30 let, smo ga z občudovanjem opazovali, kako pri takšni vročini vztraja. Četrto mesto je osvojila 2. ekipa Mengeške Loke. 14. julija bomo v Mengšu organizirali turnir, na katerem bodo sodelovale samo ženske ekipe. Še nekaj turnirjev bomo pripravili, vendar o tem kaj več napišem v naslednji izdaji našega »Mengšana«. Do takrat pa balinarski »srečno« z našega »placa«. Besedilo: Marjan Tomazin • Foto: Jani Lucin 38 Mengšan - julij 2022 19. 6. so se vsi plesalci Movea iz AIA – Mladinskega centra Mengeš zbrali v KD Mengeš. V dvorani je vladal pozitiven in igriv duh, saj je kar nekaj mlajših plesalcev prvič nastopalo na gledališkem odru. Prvič na takšen način, po dveh letih omejitev, v dvorani, vsi skupaj. Nastop si je ogledalo okrog 250 gledalcev, od staršev, prijateljev do babic in dedkov. Tokrat smo za zaključek plesne sezone 2021–22 pripravili plesno produkcijo Encanto. Vsak plesalec posebej je prispeval svoj košček, da smo skupaj pričarali čudovit nastop. Tako so malčki uprizorili ples z lučkami in ples živalc, ki so prišle skozi čarobna vrata. Skupine mini so pripravile igrive nastope s trakovi, mlajši pionirji pa ples mišk, Bruna in rožic, ki so nagajale sestrama Mirabel in Isabeli. Sledile so zahtevnejše točke starejših pionirjev, ki so že vključevale elemente plesnih trikov, v predstavi pa je se je med drugim predstavila tudi kreativna formacija mladink. Mladinska skupina se je poleg plesa predstavila tudi z gledališko igro, v vlogah družine Madrigal, ki so jih, kljub številnim izzivom, več kot odlično odigrale. S svojim plesom smo želeli prenesti sporočilo zgodbe iz risanke Encanto: »Ni bistvo in čarobnost v popolnosti in nadarjenosti posameznika, ampak je vsak poseben že sam po sebi, prav takšen, kot je, v vseh svojih barvah. Zmoremo pa veliko več, ko stopimo skupaj.« In prav to smo dokazali s to predstavo in premiero posnetka »Rise«, ki smo si ga vsi skupaj v dvorani ogledali po koncu nastopa. Za vrhunec je sledila še pogostitev, ki smo jo pripravili skupaj s starši, ki so prinesli veliko slastnih dobrot. Poleg tega na skupinskem druženju navdušenja in dobre volje ni manjkalo. Res smo ponosni prav na vse plesalce in našo plesno skupnost, ki smo jo ustvarili v 13 letih, in se predvsem veselimo vseh projektov, ciljev in dogodivščin, ki še pridejo s prihodnjo sezono. Besedilo: Sanja Tomšič • Foto: Anže Lustek M n Tekma ženske slovenske ekipe proti Ukrajini Namiznohokejske novičke Za nami je še ena uspešno zaključena namiznohokejska sezona in še vedno smo polni vtisov z evropskega prvenstva, ki je tudi s pomočjo NHK Mengeš potekalo sredi junija v Kranju. A pred tem se je zgodilo še marsikaj drugega. Konec maja smo se udeležili zadnjega turnirja serije za slovenski pokal. Bernard Škrlep je s 7. mestom ubranil 5. mesto v skupnem seštevku, med osnovnošolci pa je presenetila Zala Škrlep, ki je končala na 3. mestu! Teden dni kasneje je v Mengšu potekalo državno prvenstvo. Mihu Škrlepu se je uspelo uvrstiti v polfinale, a nato izgubil dvakrat zapored in ostal brez medalje. Vseeno lep uspeh za člana domačega kluba NHK Mengeš. So pa zato "razturala" dekleta NHK Mengeš, ki so osvojila prva tri mesta in nadaljujejo s prevlado. In končno, evropsko prvenstvo v namiznem hokeju v Kranju, na katerem je barve slovenske reprezentance zastopalo kar 7 članov NHK Mengeš med okrog 175 tekmovalci iz 15 držav. Morda ste kakšno novico o tem zasledili tudi na televiziji, internetu ali v časopisih? V oddaji "Jutro na Planetu" je tako nastopil naš član Miha Škrlep. S tekmami sedmega kroga se je končal prvi del lige v metanju podkev. Sodeluje osem ekip, vse so izenačene in v ligi štejejo le nianse. Vsak lahko premaga vsakega, odvisno od dnevne forme (določene ekipe imajo pač več dnevnih svetlih trenutkov). V vodstvu so prvaki iz lanske sezone ekipa PD Komenda pred ekipo BK Mengeš in ekipo Sahara bar iz Vira. 1. PD KOMENDA 1 14 38 : 11 81 : 39 2. BK MENGEŠ 12 29 : 20 66 : 49 3. SAHARA BAR 10 30 : 19 71 : 52 4. BIFE JUHANT 8 27 : 22 62 : 46 Besedilo in foto: Bernard Škrlep Miha Škrlep tretji med juniorji na DP v namiznem hokeju Metanje podkev – zaključen spomladanski del lige 5. ŠD LOKA 6 21 : 28 54 : 65 6. FARTEK TEAM 2 20 : 29 52 : 69 7. MENGEŠKA KOČA 2 17 : 32 52 : 71 8. PD KOMENDA 2 2 13 : 36 40 : 78 Prva tri mesta za NHK Mengeš na DP v kategoriji "Ženske" (z leve): Zala, Mojca in Ana Škrlep Ekipa ŠD Loka je z malce smole sicer na 5. mestu, vendar septembra nadaljujemo z jesenskim delom lige, kjer se da še marsikaj nadoknaditi. Cilj ekipe je 3. mesto, in če strnemo vrste, mislim, da je tudi dosegljivo! Pred nami je še sedem razburljivih krogov, najbolj pa so vedno privlačni medsosedski dvoboji, ki imajo seveda poseben naboj. Po koncu sezone bo v Športnem parku Loka zaključni turnir za vse sodelujoče igralce lige! Besedilo in foto: Matjaž Anžlovar za ŠD Loka Mengšan - julij 2022 39 V času naših dedkov in babic ter njihovih prednikov je poletje zaznamovala ročna žetev polj in njiv. Posledično sta se poletna meseca imenovala mali in veliki srpan. V gregorijanskem koledarju sta poimenovana kot Julij in Avgust, in sicer po rimskih cezarjih Gaju Juliju Cezarju in Gaju Avgustu Oktavijanu. Neposredne kršitve Občine Mengeš pri določanju podlag za NUSZ davčne odločbe FURS-a so: Ni znano, na kakšen način in kako je Občina Mengeš opredelila objektivne okoliščine oziroma podlage za točkovanja davka NUSZ, ki so smiselne in ekonomsko preverljive. Občina Mengeš ni predhodno obvestila/seznanila davčnih zavezancev za davek NUSZ o spremembi površin za obdavčitev in načina oziroma evidenc, iz katerih jih je pridobila. Občina sme namreč pri odmeri nadomestila uporabiti le podatke iz uradnih verodostojno potrjenih evidenc. Če teh ni ali so napačni ali nepopolni, pa mora ravnati v skladu z zakonsko predvidenim postopkom (vir: Odločba UstS št. U-I-11-16 z dne 17. 9. 2020). Občina Mengeš je ustrezno ravnala in (šele) za leto 2021 umaknila točkovanje davek NUSZ za t. i. PTT, nekoč telefonsko omrežje, vrednoto/infrastrukturo, uporabno kot širokopasovno ožičeno omrežje, ki prav tako ni več vrednota/infrastruktura občine. Toda brez spremembe ga je kršila (!), še vedno veljavnega odloka iz leta 1997 (Ur. v. Občine Mengeš, št. 30/97, 23. 12. 1997), ki temelji izključno na 41. členu Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Ur. l. SRS, št. 18/84) in 56. členu ZSZ (Ur. l. RS, št. 44/97). Ni več pravne podlage za točkovanje davka NUSZ, za NN elektriko, ker električno omrežje ni vrednota/infrastruktura občine. Kot tudi nista npr. vrednoti/infrastrukturi plinovod za zemeljski plin ali optično omrežje glede na ustavno odločbo o ukinitvi davka NUSZ. Na ta pisna vprašanja, ki sem jih postavil kot član Sveta Občine Mengeš, z dne 18. junija, nisem prejel odgovora do 23. junija niti kakega odziva. Pa bi ga moral, če bi župan g. Jerič spoštoval poslovnik in tudi kulturo komuniciranja ali dialoga. Davek NUSZ in druge davščine za nepremičnine se podvajajo in so večkratne: omrežnine, trošarine, prispevki, DDV, okoljske in podnebne dajatve. In še kaj se bo dodajalo. Poglejte si račune. Tako postane vprašljiva obdavčitev nepremičnin. Zato predlog, da se o tem davku, ob vseh dajatvah, celovito in resno ponovno presodi – na Ustavnem sodišču RS. Pred nami je poletje, ki nam kljub vročini prinaša mirne, ležerne in dopustniške dni. Otroci in starši si bomo nabirali moči in pogum za novo šolsko leto, hkrati pa upali, da nam jesen in zima prizaneseta z novimi izbruhi okužb in širjenjem nalezljivih bolezni. Naš odbor ponovno opozarja na dotrajanost Zdravstvene postaje Mengeš. Želimo si njene temeljite notranje in zunanje prenove. Pri prenovi bi morali poleg strokovnjakov s svojimi pripombami in priporočili sodelovati tudi zaposleni. Nam kot uporabnikom pa bi morala biti dana priložnost, da s svojimi pripombami in idejami podamo stališča. Že sedaj pa opozarjamo na nujnost: postavitve diagnostičnega laboratorija; lažjega dostopa do vhoda v zdravstveno postajo in fizioterapije za gibalno ovirane osebe, starejše in mamice z otroškimi vozički (vključno s preureditvijo klančin); zagotovitve boljše pokritosti vhodov, stopnišč in klančin (v času vremenskih neprilik v vseh letnih časih se pokažejo vse slabosti sedanje ureditve). Zdravniškemu, zobozdravstvenemu, fizioterapevtskemu in ostalemu osebju v zdravstveni postaji čestitamo, ker so kljub spremenjenim pogojem delovanja in dotrajanosti postaje ostali profesionalni, dostopni, predvsem pa, kar je najbolj pomembno, človeški. Besedilo: Urška Tavčar za OO SDS Mengeš Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric DUŠAN JEŽ iz Mengša. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darove. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi življenjski poti, mu bili v oporo in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi. Besedilo: Tomaž Štebe 40 Mengšan - julij 2022 ZAHVALE Davek NUSZ (Nadomestilo za Uporabo Stavbnih Zemljišč) je neustaven in brez časovne omejitve pogojno še dopusten, ker brez njega občine ne bi 'preživele'. Tako Ustavno sodišče RS že davno. Občine bi morale ustrezno uskladiti odloke o NUSZ. Medtem pa so uvedene nove in nove dajatve za povezave nepremičnin: omrežnine, trošarine, prispevki … POLITIKA Poletje ... Zakaj Občina Mengeš ne uredi skladnosti podatkov in zakonitosti postopkov za odločbe NUSZ davka!? NEKROLOG V spomin Štefanu Borinu V teh dneh se poslavljamo od svojega častnega člana Štefana Borina. Kdor je Štefana poznal, ve, da je bil eden najbolj aktivnih kulturnih delavcev in nasploh krajanov oziroma občanov Mengša. Svojo ljubezen do kraja, gasilstva in kulture je udejanjal na več področjih – kot nepogrešljiv udeleženec prireditev, posebno pa kot organizator Mihaelovega in Trdinovega sejma, ki sta dogajanjem v kraju in občini dala izjemen pečat. Poleg vseh aktivnosti, v katere je bil tako ali drugače vpet skozi svoje življenje, pa mu je bila posebej pri srcu Mengeška godba. Kot predstavnik različnih mengeških organizacij je bil večkrat prisoten na naših občnih zborih, kjer je vedno znal slikovito ovrednotiti dogajanje v društvu in samo sodelovanje med društvi. Od leta 2004 pa nas je na občnih zborih nagovarjal tudi kot naš častni član. Istega leta je sodeloval tudi pri pripravi praznovanja 120-letnice delovanja Mengeške godbe, tudi sicer pa je bil zaslužen za marsikatero gostovanje godbe doma in v tujini. Še posebej nam bodo v spominu ostala slikovita gostovanja v koroškem St. Egydnu in še bolj ob znamenitem Vrbskem jezeru. Tam je večkrat s posebnim ponosom razlagal mimoidočim, od kod prihajamo! Ob organizaciji gostovanj gotovo ne gre prezreti njegovega izjemnega doprinosa pri naših organizacijah in/ali izvedbah prireditev tudi v domačem kraju – torej, pripravljen je bil vedno priskočiti na pomoč, pa tudi če zgolj z dobronamernim nasvetom. Upam, da je Štefan s svojim zanosom uspel 'okužiti' marsikaterega mlajšega krajana, da bodo razne aktivnosti tudi v bodoče potekale s takšnim elanom, kot so pod njegovo 'taktirko'. Fotografija s povorke ob 100. obletnici Mengeške godbe. Na njej v sredini častni član Mengeške godbe Štefan Borin. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Vsem svojcem ob izgubi v imenu mengeških godbenikov in svojem imenu izrekam iskreno sožalje! Štefan, hvala za vse in naj ti bo rahla domača gruda! Besedilo: Gregor Žun, predsednik KD Mengeška godba Foto: godbeni arhiv Veliki podpornik Mengeške godbe Štefan Borin na občnem zboru 2020 (druga vrsta, tretji z leve). G. Borin se je udeležil tudi letošnjega občnega zbora, ki je bil žal njegov zadnji. Mengšan - julij 2022 41 ZAHVALE Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila naša draga mami, mama, tašča in prijateljica MIMI GREGORC V 59. letu starosti nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš Življenje z marsičim nas prizadene, nas nosi sem in tja kot val morja, je tebi povzročilo mnoge rane, ki so skelele te skoz' leta vsa. ZAHVALA V 57. letu se je od nas poslovil SLAVKO ZABRET po domače Aleškov Slavc iz Topol. ZDRAVKO ŠPRUK iz Topol. Ob nepričakovani izgubi bi se želeli iskreno zahvaliti vsem, ki ste se od Slavca prišli poslovit, darovali za sv. maše, sveče, darove in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilcem PGD Topole za poslovilni govor in lepo opravljen obred ter vsem gasilcem ostalih gasilskih društev. Hvala vsem in vsakomur. Vsi njegovi. Ob boleči izgubi naše mame Mimi se zahvaljujemo vsem, ki ste bili tukaj zanjo, jo imeli radi in jo pospremili tudi na njeni zadnji poti. Njen odhod pušča veliko praznino, a verjeti moramo, da nas bo še naprej spremljala v tistih velikih in malih trenutkih, ki sledijo. Še posebej hvala dr. Kovač Mohar, g. župniku Marku Koširju in pogrebni službi Vrbančič za slovesni obred ter sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni. 42 Mengšan - julij 2022 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se od njega poslovili in nam v težkih trenutkih z besedami tolažbe stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta, dr. Gabrijeli Kovač Mohar in patronažni sestri Mirjam Svetlin za skrb in nego v bolezni. Hvala za cvetje in denarno pomoč sodelavcem podjetja Filc Škofja Loka – Mengeš in članom društva Stari traktor, hvala AMD Mengeš, vsem gasilcem in praporščakom za častno spremstvo in vsem ostalim, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše ali materialno pomagali. Hvala pogrebni službi Vrbančič in gospodu Štefanu Babiču za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem in vsakomur, žalujoči njegovi. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. JANEZ PIRNAT 24. julija bo minilo štiri leta, ko je utihnil tvoj glas. Ni dneva in ne noči, da ne bi bil med nami ti. Solza žalosti in bolečine te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Vedno boš ostal v naših srcih. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenka, ki je pravilno rešila križanko v glasilu Mengšan in bila izžrebana (junij 2022, št. 6), je: Maruša Oblak iz Mengša in prejme nagrado – napihljivo vrečo za na plažo. Čestitamo! Dobitnica nagrado prevzame na Občini Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, s predhodno telefonsko najavo: 01/724 71 06. Rešitev križanke je bila: poletne počitnice. Nagrada križanke tokratnega glasila Mengšan (julij 2022, št. 7) je: "stiskalec sadja". Pravilno geslo križanke lahko pošljete do 31. avgusta 2022, na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom Nagradna križanka Mengšana. Izžrebani dobitnik/dobitnica nagrade bo objavljen/a v septembrski številki glasila. Mengšan - julij 2022 43