V Gorici snujejo strategijo za oživitev starega mestnega jedra m V Narodnem domu predstavili 4. številko znanstvene revije Acta Histriae /9 spoprijeli z so se mladi ig onescom l^V^H I M ralci ^10" Primorski Vihar v kozarcu ...vina Dušan Udovič Morda je evforija sveže volilne zmage navdihnila ligaškega odbornika za kmetijstvo, da si je včeraj v deželnem svetu privoščil malce ponesrečeno šalo o tipičnem »padanskem« vinu. Koliko je bila izjava deplasirana, je odbornik občutil pod plazom kritik, ki se je vsul še zlasti iz vrst njegovih lastnih zaveznikov z desnice. Lahko rečemo, da je sprožil vihar v kozarcu, vendar tokrat ne vode, temveč vina. Razgreto ozračje v deželnem svetu pa je nedvomno odraz zmede in špe-kulativnih poskusov okrog deno-minacije nekdanjega tokajca, ki se je, kot je znano, po izgubljeni evropski tožbi z Madžarsko, moral preimenovati v »friulano«. Za odškodninsko promocijo novega imena je bilo proizvajalcem tokajca namenjenih kar nekaj milijonov. Nič nenormalnega, če bi vse ostalo pri tem. A vplivni furlanski vinogradniški krogi, zlasti gre za nekatere velike ravninske proizvajalce, so trenutek izkoristili za to, da pogrejejo staro in že nekajkrat propadlo idejo o poenotenju vseh vinsko zaščitenih območij pod eno samo, s furlanskim predznakom, seveda. S tem bi nastala nekakšna tržna uravnilovka, ki bi koristila maloštevilnim količinsko velikim proizvajalcem, zasenčila pa bi vse raznolikosti in krajevne značilnosti, po katerih so pravzapravzav vina iz naše dežele po visoki kakovosti zaslovela v Evropi in svetu. Upor Bricev, Kraševcev, pa tudi vinogradnikov drugih gričevnatih območij proti takšnem predlogu je upravičen in logičen, saj bi bila njihova penalizacija v primeru poenotenja poimenovanja zaščitenega vinskega porekla več kot očitna. Dovolj je navesti podatek, da je hektar vinograda na gričevnatem svetu desetkrat dražji kot v ravnini, neprimerno večji so stroški obdelovanja zemlje in proizvodnje nasploh. Pogojev za velike količine grozdja ni, pot v kakovost je tako rekoč obvezna. Brici in Kra-ševci pa so prav iz svojih težjih naravnih danosti ustvarili priložnost in tržno nišo vrhunske kakovosti, tega pa sedaj ne pustijo izničiti. Tu gre dodati še kratkovidnost predloga o poenotenju, glede na izkušnje drugod po Evropi, zlasti v Franciji, kjer so že pred desetletji doumeli vrednost tako imenovanih mikro področij za deno-minacijo vin. S tem so ne le ohranili in uveljavili v svetu svoje spe-cifike in kakovost proizvodnje, temveč tudi utrdili tržne kriterije in sodobni pojem zaščitenega porekla. Po predlagani »furlanizaci-ji« bi šli v naši deželi naravnost v nasprotno smer. dnevnik ČETRTEK, 1. APRILA 2010_ Št. 77 (19.784) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € TRST - Sklep na predlog odbornika Molinara Dežela porazdelila državne prispevke slovenski manjšini Uprava upoštevala »manjkajoči« milijon evrov OPČINE - Včeraj na osnovni šoli Franceta Bevka Iskrivo in zabavno S tokratnim knjižnim kvizom so se spomnili 50-letnice rojstva Primoža Suhadolčana OPČINE - V telovadnici openske osnovne šole F. Bevk se je včeraj iskrilo od znanja in zabave, saj so se učenci različnih šol openskega didaktičnega ravnateljstva izkazali kot pridni in dobri bralci. Tu je namreč potekal knji- žni kviz, ki je bil namenjen predvsem spodbujanju branja med učenci, hkrati pa so njegovi idejni snovatelji želeli na zanimiv način obeležiti pomembne obletnice slovenskih in tujih avtorjev. Tokrat so se udeleženci kviza spomnili 50-letnice rojstva priljubljenega slovenskega mladinskega in otroškega pisatelja Primoža Suhodolčana, sina Leopolda Suhodolčana, pobudnika gibanja za Bralno značko. Na 8. strani TRST - Deželna vlada je včeraj porazdelila državne prispevke slovenski manjšini za leto 2010. Predlog je izdelal odbornik za kulturo, šolstvo in jezikovne manjšine Roberto Molinaro, ki je upošteval »manjkajoči« milijon evrov prispevkov. Dežela je porazdelila 4.985.000 evrov manjšinskim ustanovam, organizacijam ter krožkom in društvom. Tej vsoti je treba dodati 75 tisoč evrov, ki jih Furlanija-Julijska krajina namenja izplačevanju dolgov Slovenskega stalnega gledališča. Teater bo v tekočem letu dobil iz Rima 600 tisoč evrov. Na 2. strani Soglasje o novi trasi hitre železnice na 4. strani Violino zelo razjezil zastopnike desnice Na 3. strani Kolesar iz Gorice s pridržano prognozo Na 14. strani Konec maja gradbišča avtoceste Gorica-Vileš Na 14. strani Redarji v Trstu kmalu s pištolami Na 8. strani TRST -Skgz Tokrat o ekonomiji TRST - V tržaški Gregorčičevi dvorani je v torek zvečer potekala razširjena seja pokrajinskega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Posvečena je bila gospodarskim temam, v prvi vrsti gospodarstvu Slovencev v Italiji, sedanjim in bodočim izzivom. Pred številnim občinstvom, ki je postavilo več zanimivih vprašanj, sta spregovorila goriški me-nedžer Boris Peric in predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niko Tenze. Na 7. strani POLITIKA - Predsednik republike Napolitano zavrnil zakon o reformi dela RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano ni podpisal zakona, ki bi na novo urejal delavske pravice in bi v bistvu tudi okrnil jamstvo, da ne sme delodajalec odpustiti delavca brez upravičenega razloga. Napolitano je poudaril, da je zakonski predlog pretirano heterogen in je še predvsem ožigosal »kompleksnost in težavnost« nekaterih njegovih normativov, točneje v členih 31 in 20, ki so »zelo delikatni« na socialnem področju. Napolitano je še najbolj kritiziral uvedbo arbitraže za reševanje sporov med delodajalci in zaposlenimi, ki vpliva na 18. člen statuta delavcev. Na 6. strani Ifc. MARINI G H I Cy&n^e^l&fií/ 1 Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Četrtek, 1. aprila 2010 ALPE-JADRAN / MANJŠINA - Vlada FJK upoštevala »manjkajoči« milijon evrov Dežela porazdelila Slovencem državne prispevke za leto 2010 TRST - Deželna vlada je porazdelila državne prispevke slovenski manjšini za tekoče leto. Odbor je upošteval »manjkajoči« milijon evrov, ki ga je rimski parlament črtal iz finančnega zakona, ministrski predsednik Silvio Berlusconi pa z odlokom 22. februarja »vrnil« Slovencem. Dežela je ta denar vknjižila, čeprav Berlusconijev ukrep še ni bil objavljen v Uradnem listu. Dežela Furlanija-Julijska krajina je iz državnih blagajn dobila 5,06 milijona evrov za manjšino. V svoji blagajni je takoj obdržala 75 tisoč evrov, ki sodijo v sklad za letno odplačevanje dolgov Slovenskemu stalnemu gledališču. Ostane 4.985.000 evrov, ki jih je deželni odbor na predlog odbornika Roberta Molinara porazdelil manjšinskim ustanovam in organizacijam. Finančna razpredelnica je razdeljena na tri proračunska sklope: v prvega sodijo informacijske in založniške dejavnosti, v drugega t.i. primarne manjšinske organizacije, v tretjega pa prispevki za kulturna in športna društva ter za krožke, ki delujejo v tržaški, goriški in vi-demski pokrajini. V primerjavi z letom 2009 je Dežela za 116 tisoč evrov zvišala prispevek Slovenskemu stalnemu gledališču, ki bo tako od države dobilo 600 tisoč evrov. Molinaro je to odločitev utemeljil s hudo finančno stisko teatra ter z vlogo, ki jo ima ta ustanova ne samo za slovensko manjšino, temveč tudi za deželno stvarnost. Deželni odbor pri tem ni upošteval predloga posvetovalne komisije FJK za Slovence (njena mnenja so obvezna, a za upravo neobvezu-joča), ki je na seji lanskega decembra predlagala prispevek SSG v višini 500 namesto 700 tisoč evrov, kot se je prvotno zavzemal Molinaro. Dežela se je sedaj odločila za »srednjo pot« 600 tisoč evrov. Višji prispevek gledališču je posledično zmanjšal prispevke vsem ustanovam in organizacijam (najbolj sta sta bila prizadeta SSO in SKGZ), z izjemo Primorskega dnevnika, ki bo prejel 1.800 evrov več kot lani. Posvetovalna komisija za Slovence se ni mogla zediniti ne o višini prispevkov in niti o morebitnih novih kriterijih za njihovo porazdelitev. Njen član Iztok Furlanič je takrat pripravil neke vrste alternativni predlog, ki pa ni žel odobravanja. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je Furlaničev predlog vsebinsko zavrnil na vsej črti, v Slovenski kulturno-gospo- Odbornik FJK Roberto Molinaro darski zvezi pa so obžalovali, da je Fur-lanič svoj predlog predstavil prepozno in zlasti brez predhodnega posvetovanja v komisiji. Odborniku Molinaru ni preostalo drugega kot da odločitev prepusti deželnemu odboru, ki je o tem sklepal na včerajšnji seji. Molinaro je po februarski seji paritetnega odbora za slovensko manjšino izrazil upanje, da bo manjšina prišla na dan z novimi kriteriji za razdelitev prispevkov. To se do tega trenutka še ni zgodilo. Sandor Tence RAZDELITEV DRŽAVNIH PRISPEVKOV IZ ZAŠČITNEGA ZAKONA USTANOVE PRISPEVEK 2009 v evrih PRISPEVEK 2010 v evrih Prae (Primorski dnevnik) 423.100 424.900 Goriška Mohorjeva 206.800 203.000 Novi Matajur 175.800 172.900 Mladika 69.300 68.200 Most (Čedad) 108.500 106.700 Založništvo tržaškega tiska (ZTT) Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) 62.000 236.000 61.000 232.100 Slovensko stalno gledališče (SSG) 484.800 600.000 Narodna in študijska knjižnica (NŠK) 314.500 309.200 Glasbena Matica 779.400 766.400 Glasbeni center E. Komel 226.300 222.600 Zveza slovenskih kulturnih društev 195.200 191.900 Slovenska prosveta 65.300 64.200 Zveza slovenske katoliške prosvete 65.300 64.200 Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 198.000 194.700 Kulturni dom-Gorica 98.000 96.400 Kulturni center Lojze Bratuž-Gorica 98.000 96.400 Dijaški dom S. Kosovel-Trst 163.200 160.500 Dijaški dom S. Gregorčič -Gorica 97.300 96.600 Kinoatelje-Gorica 54.700 53.800 Slovenska kulturno-gospodarska zveza 126.350 100.000 Svet slovenskih organizacij 126.350 100.000 Društva in krožki 671.800 600.000 MANJŠINA - Srečanje s člani komisije RTV za programske vsebine Minister Žekš z RTV Slovenija o vidljivosti programov v zamejstvu LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se je včeraj skupaj z državnim sekretarjem Borisom Jesihom srečal s člani komisije RTV Slovenija za programske vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah. Največ pozornosti so namenili področjema, kjer vidijo največ težav - vidljivosti in vsebini programov RTV v zamejstvu. Kot so sporočili iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je glede vidljivosti omenjenih programov več prisotnih poudarilo, da se težave razlikujejo glede na državo; v Avstriji je na primer satelitska oziroma kabelska pokritost veliko večja kot na Hrvaškem, najmanjša pa je v Italiji. Medtem ko je sicer Italija na medijskem področju narodnim manjšinam obvezana omogočiti spremljanje signala iz matične države, na Hrvaškem spremljanje slovenskih programov RTV ni omogočeno. Glede realizacije delovanja slovenskih medijev v Porabju je bilo izpostavljeno, da je potrebna spodbuda iz Slovenije, predlagano pa iskanje rešitev v dialogu z madžarsko vlado. Glede vsebine je bila na sestanku predlagana vključitev lokalnih zamejskih novinarjev, ki bi dopolnjevali delo stalnih dopisnikov RTV, kar bi tudi v praksi pomenilo integracijo zamejskih in nacionalnih uredništev. Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi morali biti regionalni sedeži uredništev del nacionalnega informativnega poročanja. Prisotni so se strinjali, da je prikazovanje zamejstva v medijih preveč negativno in sen-zacionalistično. V tej luči so podprli sodelovanje regionalnih uredništev in brezplačno izobraževanje novinarjev. Minister je sestanek zaključil z več sklepi, med drugim da se mora izboljšati predstavitev zamejcev v medijih, kar je naloga novinarjev in RTV, da bo urad slovenskim kabelskim operaterjem predlagal ponudbo slovenskih zamejskih radijskih programov ter da bo ob načrtovanem obisku v Rimu o težavah z vidljivostjo govoril z italijanskimi predstavniki. (STA) KOPER - Odprli Planet Tuš z več kot 70 lokali, diskom in kinodvoranami V največji nakupovalno-zabavni center v Sloveniji vložili 75 milijonov evrov KOPER - Koper je z odprtjem Planeta Tuš Koper bogatejši za največji nakupovalno zabavni center v Sloveniji. Nakupovalno središče, v katerega so družba Tuš Nepremičnine in najemniki skupaj vložili 75 milijonov evrov, je do zdaj največja naložba skupine Tuš v nakupovalne centre. V Tušu računajo, da bo center letno obiskalo pet milijonov kupcev. »Mislimo, da je edina prava pot, da gremo naprej, se razvijamo in rastemo. Druge poti iz krize ni,« je ob odprtju v Kopru pojasnil direktor družbe Tuš Nepremičnine Mitja Terče. Kot je še dejal, računajo zaradi bližine sosednje Italije in Hrvaške na kupce iz vseh treh držav. Poleg treh Tuševih trgovin, hiper-marketa z več kot 30.000 izdelki, droge-rije in multimedijskega centra Tušmobi-la, bo v koprskem Planetu odprlo vrata približno 70 trgovskih in storitvenih lokalov. Poleg obutve in oblačil za odrasle in otroke bodo odjemalci lahko izbirali med artikli za šport, ponudbo nakita in kozmetike, izdelki za dom in tehniko, izdelki za male živali in ustvarjanje. Z multikinom s šestimi kino dvoranami in skoraj 1500 sedeži je Planet Tuš postal tudi največje kinematografsko središče na Primorskem. V centru so še bowling dvorana, biljard klub, otroški kotiček in prostor za koncerte. V večernih urah bo v Planet Tušu zaživel disko, kjer bodo te- kli koncerti, zabave z didžeji, nastopi stand-up komikov in druge prireditve. Koprski Planet, ki bo po navedbah iz Tuša zagotovil 590 novih delovnih mest, se bo pridružil štirim že obstoječim trgovsko zabaviščnim centrom Planet Tuš v Celju, Mariboru, Kranju in Novem mestu. V Tu- šu si želijo Planete pripeljati vse regije v Sloveniji. Z odprtjem Planeta Tuš se po besedah koprskega župana Borisa Popovi-ča zaokrožuje podoba jugovzhodnega dela območja Kopra. »Kapital in trgovci dobro vedo, kaj pomeni trg in kakšne so potrebe. Občina pa je tu zato, da jima v okviru svojih pristojnosti in kot ji dopuščajo zakonske omejitve to omogoči,« je dejal. Popovič je zanikal, da bi zaradi odpiranja novih trgovskih centrov na obrobju mesta izginila trgovska ponudba iz starega mestnega središča. »Staro mestno jedro in moderni nakupovalni del lahko še kako živita v simbiozi, z drugačno ponudbo se lahko dopolnjujeta,« je poudaril. Nakupovalno zabaviščni center bo po njegovem mnenju prispeval tudi k razvoju t.i. nakupovalnega turizma v koprski občini, ki je, tako Popovič, »najhitreje razvijajoča se občina v Sloveniji«. Zaradi novih delovnih mest pa je investicija pomembna tudi z vidika gospodarskega razvoja regije, je ocenil Popovič. (STA) INTERVJU ZA ORF Petek: ZSO in SKS naj sledita NSKS CELOVEC/LJUBLJANA - Ponedeljkov sklep Zbora narodnih predstavnikov (ZNP), najvišjega organa odločanja Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), po katerem se organizacija ne bo razpustila, temveč bo ofenzivno zahtevala oblikovanje skupnega, demokratično izvoljenega zastopstva koroških Slovencev, še naprej odmeva ne le na Koroškem, temveč tudi v Sloveniji. Tako je predsednik komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek včeraj v pogovoru za slovenski spored avstrijske radiotelevizije ORF izrecno pozdravil sklep ZNP NSKS kot »zelo dobro rešitev« in menil, da je bil s tem storjen prvi korak za spremembo organiziranosti slovenske manjšine na Koroškem. Sedaj - tako Petek - sta na vrsti tudi obe ostali politični organizaciji, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ki naj bi sledili zgledu Narodnega sveta. Ob tem je Petek pozval obe organizaciji, naj preverita svoja stališča in delovanje. Ob tem je tudi opozoril, da nekatere njune poteze v Sloveniji niso bile najbolje sprejete, pri čemer je izrecno omenil povezovanje s Heimatdien-stom in lobiranje za koroškega deželnega glavarja. Predsednik komisije Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je nadalje napovedal, da je medtem za prihodnji četrtek, 8. aprila 2010, sklical sejo komisije. Na dnevnem redu bo »problematika organiziranosti slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem«. Na sejo pa tokrat ne bodo vabljene samo krovne politične organizacije manjšine, temveč širok krog organizacij in ustanov, ki so močno povezane s podeželjem in ljudmi: kultura, šolstvo, znanstvene in cerkvene ustanove, šport, mladina in študentske organizacij, slovensko založništvo in gospodarstvo. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Četrtek, 1. aprila 2010 3 DEŽELNI SVET - Razburkana seja o sodelovanju Dežele na Vinitaly »Furlansko oziroma tipično padansko vino« Violino razjezil desnico in se nato opravičil Svetniki Ljudstva svobode zahtevali odbornikov odstop - Gabrovec nezadovoljen z »neodgovorom« zastopnika Lige TRST - Tipično furlansko vino bi lahko po novem postalo tipično fur-lansko-padansko vino. Ta izjava kmetijskega odbornika Claudia Violina je včeraj v deželnem svetu zelo razburila svetnike desne sredine. Piero Camber, Roberto Marin, Maurizio Bucci in Piero Tononi so Violinu (Severna liga) glasno zabrusili, naj ga bo sram in naj takoj odstopi. Zatem so iz protesta zapustili sejo in se vrnili šele potem, ko se jim je odbornik javno opravičil, češ da je bila izjava o furlansko-padanskem vinu le potegavščina in nič več. Afera v zvezi s sloganom »Friu-lano, tipicamente friulano« na letošnjem mednarodnem vinskem sejmu Vinitaly in predlog, da bi neka nova blagovna znamka Friuli DOC nadkri-lila vse dosedanje blagovne znamke v FJK, sta bila v ospredju vprašanja s takojšnjim odgovorom deželnih svetnikov Igorja Gabrovca (SSk) in Cam-berja (Ljudstvo svobode). V svojem vprašanju je Gabrovec obnovil ostre protestne reakcije tako podjetnikov in kmetovalcev, kot tudi politikov in javnih upraviteljev s Tržaškega, Goriškega in Pordenona. Slednji se ne nameravajo pokoriti nedogovorjenemu načrtu, za katerim stoji deželno od-borništvo za kmetijstvo. V tem smislu je deželni svetnik SSk navedel tudi izjave predsednika dežele Renza Tonda, ki je zagotovil polno podporo načelu enakega dostojanstva in avtonomije vseh deželnih območij in blagovnih znamk, ki vrednotijo raznolike vrhunske enogastronomske pridelke. »Odgovor odbornika Violina, ki je v istem zamahu odgovarjal na vsebinsko slično vprašanje deželnega svetnika Piera Camberja, se je omejil na vprašanje promocije nekdanjega tokaja, ki je danes na tržišču navzoč pod imenom "friulano" . Violino se ni dotaknil problema, ki je povzročil pravo politično nevihto. Obenem je v zaključku svojega odgovora Violino še poudaril, da so prebivalci naše dežele preprosto obče označeni kot Friu-lani, se pravi Furlani, kar seveda ne odgovarja resnici,« je poudaril deželni svetnik SSk. Deželno upravo je pozval, naj v naporih za promocijo de- ZADNJA NOVICA Tudi kraška vina pod DOC Friuli-Furlanija TRST - Kot smo izvedeli tik pred zaključkom redakcije, so tudi kraški vinarji sprejeli predlog deželnega odbornika za kmetijstvo Claudia Violina o uvedbi enotne deželne zaščitne znamke vina DOC Friuli, vendar pod pogojem, da bo dvojezična, torej DOC Friuli-Furla-nija. Ker so pogoj na Deželi sprejeli, so se za novo znamko navdušili tudi briški vinarji na slovenski strani, kar pomeni, da bo DOC Friuli-Furlanija postala čezmejna vinska znamka. Zaradi pomanjkanja časa včeraj o tem nismo mogli povprašati naših vinogradnikov in vinarjev s Krasa in Goriškega, vendar vse kaže, da je dogovor z deželnim odbornikom za kmetijstvo dokončen. želnih proizvodov spodbudi iskanje prepotrebnih sinergij, ne pa jalovih polemičnih osti, ki označujejo to nesrečno poglavje. Zato je po Gabrov-čevem mnenju potrebno, da deželna uprava dogovorjeno sestavi celovit marketinški načrt za ovrednotenje deželnih pridelkov. Načrt naj zaobjame tudi vprašanje nekdanjega tokajca, ki pa ne more biti edina skrb deželne uprave, je še dejal slovenski deželni svetnik. Prepir med odbornikom Violi-nom in svetniki Ljudstva svobode najbrž ne bo imel političnih posledic, priča pa o dokaj napetih odnosih v večinskem zavezništvu. Podpredsednik Dežele Luca Ciriani sicer meni, da je ta polemika preveč napihnjena in da bo deželna vlada, kot doslej, poskrbela za promocijo celotnega deželnega kmetijstva. »Slogan "furlanski, tipično furlanski" na sejmu Vinitaly bo vsekakor ostal, saj gre pravzaprav za promocijo nekdanjega tokaja in nič drugega,« je poudaril še Ciriani. Teran je tipično kraško, furlansko ali po novem padansko vrhunsko vino? NABORJET - Poklon skladateljema Robertu Schumannu in Fredericu Chopinu Uspel koncert gojencev Glasbene matice šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini NABORJET - Pred nekaj dnevi se je v veliki dvorani Beneške palače v Na-borjetu odvijal lep in doživet koncert v poklon dvema skladateljema, Robertu Schumannu in Fredericu Chopinu ob dvestoletnici njunega rojstva. Srečanje je bilo hkrati priložnost za nastop vseh gojencev Glasbene matice, šole Tomaž Holmar v Kanalski dolini. Številno občinstvo si je pred nastopom ogledalo priložnostno razstavo dragocenih starin dveh umetnikov: rokopise, slike, pisma in osebne misli skladateljev. Večer se je začel s kratkim nastopom treh najmlajših gojencev, Nicole Melherja, Eleonore Coianiz in Mas-similiana Gregoruttija. Napovedovalca Anna Wedam in Luciano Lister sta vpeljala publiko v 19. stoletje in opisala najprej glavne stebre dobe romantike in nato glavne dogodke, ki so zaznamovali Schumannovo življenje. Ob branem tekstu v slovenskem in italijanskem jeziku so Laura Pezzet-ta, Simone Melcher, Rossella Lupieri, Eli-sabetta Trossolo in Simone Vuerich zaigrali Schumannove melodije iz knjige »Album za otroke« op. 68. Med temi sta se izkazala osemletna Rossella Lupieri in Simone Vuerich, ki je zelo intimno podal skladbo Mignon. Koncert se je nadaljeval v znamenju poljskega skladatelja Chopina. Na flavto je izvrstno zaigrala Chopinove va- riacije na Rossinijevo temo in Fantasie Impromptou op.66 Valentina Nanut iz razreda prof. Olge Sosič, iz goriške podružnice Glasbene matice in ob klavirski spremljavi prof. Manuela Fighelija. Med opisovanjem poglavitnih dogodkov, ki so zaznamovali Chopinovo življenje, sta v drugem delu koncerta nastopali Elisa Kandutsch, ki je zelo nežno podala valček op. 69 št. 1 in Giulia Lister, ki je zaigrala valček op. 69 št. 2 in tako zaključila prireditev. Prireditev so s svojo prisotnostjo počastili Rudi Merljak iz Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, deželni svetnik Igor Gabrovec, izredni komisar Gorske skupnosti Verona. Župan Aleksander Oman je prisotne pozdravil v slovenskem krajevnem narečju ter v italijanščini v imenu občine Naborjet-Ovčja vas in Gorske skupnosti, ki je bila z Glasbeno matico tudi soprirediteljica koncertnega večera. Čestital je gojencem in odgovornim glasbene šole ter jih pozval, naj vztrajajo z delom. V imenu Glasbene matice je prisotne pozdravil Rudi Bartaloth. Srečanje se je nadaljevalo ob prigrizku, ki so ga v ta namen pripravili straši gojencev šole. Vezni tekst prireditve ter izbor skladb je pripravil prof. Manuel Fig-heli. R. B. Občinstvo je napolnilo veliko dvorano Beneške palače v Naborjetu Pogrebno podjetje Lipa Ob trenutku žalosti ... diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. Jamac niiL Opčine - Narodna ul. 32 tel. 040.211399 • fax 040.2155392 Boljunec št. 44/a tel. 040.369696 • fax 040.3487704 tudi aa U Ui t V* ZELENA ŠTEVILKA 800833233 4 Četrtek, 1. aprila 2010 GOSPODARSTVO PETI KORIDOR - Deželni odbornik Riccardi o čezmejnem odseku hitre železnice Soglasje Dežele FJK, Rima in Ljubljane za zgornjo traso Dokončni dogovor na junijskem sestanku dvostranske komisije - Navezava tržaškega pristanišča TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina, italijanska vlada oziroma ministrstvo za infrastrukture in Republika Slovenija se strinjajo, da bi kazalo sprožiti študijo o tako imenovani zgornji različici trase čezmejnega odseka bodoče hitre železnice na petem evrospkem koridorju, znane kot Prednostni projekt št. 6. Z zgornjo traso je mišljen ozemeljski pas na osi Trst-Opčine-Sežana-Divača. Različico je včeraj na seji deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine v Trstu orisal deželni odbornik za transport in infrastrukture Riccardo Riccardi, ki je med drugim povedal, da bo nov predlog v obliki študije izvedljivosti prišel na mizo prihodnjega zasedanja medvladne komisije Italija-Slovenija, sklicanega za prihodnji junij. Glede na dosedanje projektne rešitve, ki predvidevajo približno 36 kilometrov proge z največ 17-promilno nagnjenostjo, bi zgornja trasa zagotovila največ 13-promilno nagnjenost proge, predvsem pa bi se popolnoma izognila podzemnega dela trase pod Trstom, je povedal Riccardi. Študije za to novo traso, ki so bile dogovorjene na sestankih bilateralne delovne skupine v Rimu in Ljubljani (z udeležbo podministra Roberta Castellija in državnega sekretarja Igorja Jakomina), bodo morale najti okoljsko najbolj vzdržne rešitve in ponuditi take projektne variante, ki ne bodo slonele na zgolj podzemnih trasah in ki bodo zagotovile ustrezne »načrte zamaskiranja« za progo na površini ali v okopu, je kolegom v deželnem odboru pojasnil Riccardi. Predvidena linija Trst-Opčine-Sežana-Divača bo morala po odbor-nikovih besedah pri preliminarnem in dokončnem projektiranju nove trase ponovno predvideti ne samo odsekov neposrednega interesa za mednarodni promet, ampak tudi vse dodatne odseke oziroma tiste, ki bodo zagotavljali navezavo tržaškega pristanišča. Riccardi je zato vztrajal pri potrebi, da se projektiranje nove trase začne s projekti za izboljšanje tržaškega železniškega vozlišča in za njegovo navezavo na glavno os čez-mejnega odseka. S tem bi po Riccar-dijevih besedah na prioritetni način rešili problem zmogljivosti na odsekih Trst-Razcep Nabrežina in Razcep Nabrežina-Razcep San Polo. Vlaki italijanskih železnic, ki vozijo na novih hitrih progah arhiv GIBANJA - Trst z enkrat višjo inflacijo od državnega povprečja Podražitev nafte in menjava letnega časa rahlo segreli inflacijo TRST - Z menjavo letnega časa poleg narave oživlja tudi inflacija. Po nedokončnih podatkih zavoda Istat se je njena stopnja z 1,2 odstotka v februarju marca zvišala na 1.4 odstotka, medtem ko so se življenjski stroški v mesečni primerjavi zvišali za 0,3 odstotka. K segrevanju inflacije so največ prispevale podražitve na področju prevoza (+5,1%), zvišanje cen ostalih dobrin in storitev (+2,9%) in stroški izobraževanja (+2,5%). Tudi v mesečni primerjavi so se najbolj povečali prevozni stroški (+1,1)9, sledita pa poglavji stanovanje, voda, elektrika in goriva (+0,4%) in hotelske in gostinske storitve (+0,3%). Marčno inflacijo je tako zaznamovala močna podražitev pogonskih goriv, kar je podražilo prevoz, medtem ko je podražitev plina vplivala na večje stroške ogrevanja. V Trstu se je stopnja inflacije v mesečni primerjavi zvišala za 0,2 odstotka, v letni primerjavi pa je bila višja za 2.5 odstotka. Tako ima Trst natančno enkrat višjo stopnjo inflacije kot znaša državno povprečje, največje podražitve pa je prav tako kot v Italiji utrpel prevoz. Sezonski vpliv se pozna pri obleki in obutvi z 0,3-odstotno rastjo cen glede na februar, enako, kot je bila zabeležena pri stroških za stanovanje, vodo, elektriko in goriva. Nižje kot februarja so bile v povprečju le cene živil in nealkoholnih pijač, medtem ko so stale na februarski ravni cene alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, pohištva, predmetov in storitev za dom, izobraževanja in hotelskih oziroma gostinskih storitev. Italija in Slovenija sta imeli marca enako stopnjo inflacije. V Sloveniji so se življenjski stroški marca v primerjavi s februarjem zvišali za 1,1 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim mesecem pa za 1,4 odstotka. Marca so se najbolj zvišale cene obleke in obutve ter naftnih derivatov. S tem se je letna stopnja inflacije nekoliko zvišala, saj je februarja znašala 1,3 odstotka, medtem ko so v letošnjih prvih treh mesecih cene v povprečju zrasle za 0,7 odstotka. Blago se je marca podražilo za 1,5 odstotka, cene storitev pa so v povprečju ostale na februarski ravni. Cene obleke in obutve so bile v povprečju za 13,6 odstotka višje kot februarja. Zaradi končanih popustov in prehoda na novo pomladno-poletno kolekcijo so statistiki rast pričakovali. Dražje gorivo in energija je vzrok za v povprečju 0,7-odstotno zvišanje cen v skupini stanovanje, cene v skupini prevoz pa so se v povprečju zvišale za 0,4 odstotka, na kar je poleg nafte vplivala tudi podražitev novih avtomobilov (+1%) zaradi spremembe davka na motorna vozila in skoraj 6 odstotkov dražjih vozovnic v železniškem potniškem prometu. V zadnjih 12 mesecih so se cene najbolj zvišale v skupini stanovanje (+8,9%), cene obleke in obutve pa so bile v povprečju za 3,6 odstotka nižje kot marca lani. JAVNE FINANCE - Ocena statističnega urada RS Slovenija lani za trikrat povečala proračunsko luknjo LJUBLJANA - Slovenija je v letu 2009 povečala javnofinančni primanjkljaj na 1,9 milijarde evrov, potem ko je v letu prej znašal 631 milijonov evrov, v letu 2007 pa bil skoraj izravnan. »Za nami je verjetno daleč najtežje leto, ne le v gospodarstvu, tudi v javnih financah,« je podatek komentiral Andrej Flajs iz državnega statističnega urada. Primanjkljaj je lani po prvi oceni dosegel 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2008 pa je znašal 1,7 odstotka BDP, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Flajs. Številka o lanskem primanjkljaju je nižja od lanske septembrske napovedi, po kateri naj bi Slovenija leto 2009 sklenila z 2,1 milijarde evrov primanjkljaja, kar bi bilo 6,1 odstotka BDP. Podoben primanjkljaj, torej v višini 2,1 milijarde evrov, zdaj statistiki napovedujejo za leto 2010. Finančni položaj države se je začel slabšati že v drugi polovici leta 2008, izrazito pa v lanskem prvem in drugem četrtletju: na eni strani zaradi hitre upočasnitve dinamike rasti prihodkov, posebej davčnih, na drugi pa zaradi nespremenjene in razmeroma visoke ravni tekočega trošenja. Temeljna značilnost sedanjega precej zahtevnega položaja v javnih financah je izjemno hitro upadanje dinamike nominalne rasti vseh vrst prihodkov, zlasti pa davčnih, ugotavljajo statistiki. V lanskem zadnjem četrtem četrtletju so bili prvič nižji kot leto prei tudi prihodki od socialnih prispevkov, kar je posledica manjšega zaposlovanja in manjših izplačil trinajstih plač. Flajs je opozoril na precejšnjo razliko v javnofi-nančnem položaju med lanskim prvim in drugim polletjem. V prvem polletju je primanjkljaj znašal 6,5 odstotka BDP, v drugem pa 4,5 odstotka BDP, glavni razlog za razkorak pa je bistvena upočasnitev dinamike tekočega trošenja države. »V prvem polletju je bilo trošenje države preveliko in se še ni začelo prilagajati krizi,« je pojasnil Flajs. Dolg države se je lani povečal veliko bolj kot primanjkljaj in je znašal 12,5 milijarde evrov oz. 35,9 odstotka BDP. »Država se je torej lani prekomerno zadolžila,« je komentiral Flajs. Lani se je Slovenija dodatno zadolžila za 4,1 milijarde evrov, saj je imela ob koncu leta 2008 dolg v višini 8,4 milijarde evrov oz. 22,6 odstotka BDP. Letos naj bi se dolg povečal za blizu dve milijardi evrov na 39,8 odstotka BDP. Primanjkljaj Slovenije s tujino je lani znašal 327 milijonov evrov oz. 0,9 odstotka BDP, potem ko je bil v letu 2008 bistveno višji, 2,3 milijarde evrov oz. 6,1 odstotka. Znižanje primanjkljaja je posledica presežka na računu transakcij blaga in storitev s tujino. »Uvoz se je bistveno bolj zmanjšal kot izvoz, čeprav sta obe številki na izredno nizki ravni,« je pojasnil Flajs. (STA) Hypo Alpe Adria lani ustvarila 1,58 milijarde evrov izgube DUNAJ - Avstrijska banka Hypo Group Alpe Adria je v letu 2009 ustvarila 1,58 milijarde evrov čiste izgube. To je skoraj trikrat več kot v letu 2008, ko je izguba znašala 519,7 milijonov evrov, in je predvsem posledica dragih odpisov zaradi slabih posojil. Hypo Group Alpe Adria je zaradi finančne krize lani beležila zmanjšan obseg novih poslov, prav tako so morali potrojiti obseg rezervacij za slaba posojila, in sicer na 1,67 milijarde evrov. Bilančna vsota banke se je znižala za pet odstotkov na 43,3 milijarde evrov, so zapisali v sporočilu za javnost. Medtem pa je banka povečala dobiček iz naslova obresti, in sicer za 24 odstotkov na 869 milijona evrov. Dobiček iz provizij je bil višji za tri odstotke in je znašal 121 milijonov evrov. Koroška banka se je lani soočala z visokimi rezervacijami za slabe kredite v vzhodni Evropi. Te so že v prvem polletju znašale 349 milijonov evrov, predvsem na področju leasinga na Hrvaškem, v Ukrajini in Bolgariji. Zaradi slabega poslovanja avstrijske banke, ki so jo decembra podržavili, da bi jo rešili pred bankrotom, je minulo leto v rdečih številkah zaključil tudi eden njenih nekdanjih lastnikov, nemška banka BayernLB. V nemški banki so pričakovali, da bodo po več kot pet milijard evrov ustvarjene izgube v letu 2008 lani poslovali pozitivno, vendar je izguba Hypo Alpe Adrie močno vplivala tudi na BayernLB. Tako je nemška banka lani ustvarila 2,62 milijarde evrov izgube. Slabo poslovanje avstrijske hčere je njenega nekdanjega lastnika stalo 3,3 milijarde evrov. (STA) EVRO 1,3482 $ 0,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. marca 2010 evro (povprečni tečaj) valute 31.3. 30.3. ameriški dolar 1,3479 1,3482 japonski jen 125,93 9 2006 124,80 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 39,6950 605140 9,2025 39,6675 60,8020 II lUlJjKa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4447 0 88980 7,4439 0,89330 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna U,Ou 70V 9,7135 8,0135 9,7803 80410 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,440 1,4276 25,443 1 4316 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona TArint 15,6466 265,75 15,6466 265,90 1 1 laebna _ . priloga postojnska jama stran pripravila oglaševalska agencija ™cmedia za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 h ^ ^^ Kras je okoli 500 km2 velika in izrazita planota iz apnenca I^F H^® ■■ ^^^ v zaledju Tržaškega zaliva, med morjem in Vipavsko dolino. IjK |LJr H ^^^ Rimljani so starejše ime za to planoto, ki je imelo osnovo v korenu Jl^k »kar«, to je kamen, spremenili v Carsus, Slovenci pa smo to I H M M M latinsko ime priredili svojemu jeziku v Kras. Beseda kras je torej prvotno pomenila kamnito pokrajino, kamnit svet. Stoletja je bil Kras (Italijani ga imenujejo Carso, Nemci pa Karst) najbolj znana pokrajina na apnencu, opisovali so ga številni potopisci, učenjaki in drugi avtorji in počasi je iz imena za pokrajino nastal splošni pojem za svet na apnencu - kras. Kot mednarodni termin je bila sprejeta nemška oblika - karst. Pivška kotlina Sredi zakraselih planot Nanosa, Hrušice in Javornikov, kjer je prehod med Srednjo Evropo in Sredozemljem najnižji (Postojnska vrata 610 m), leži okoli 550 m nad morjem z vseh strani zaprta Pivška kotlina (160 km2) ali Pivka. Dno kotline je iz flišnih (vododržnih) kamnin, obrobje pa sestavljajo zakraseli apnenci. Reka Pivka izvira na Zgornji Pivki pod vasjo Zagorje. Izpod vznožja Snežnika in Javornikov dobiva ob dežju številne kratke kraške pritoke. Sredi kotline se ji pridruži Nanoščica (21 km), ki izvira pod Nanosom. Pivka, dolga je 26 km in njeno porečje obsega okoli 300 km2, vijuga po dnu kotline do njenega roba, kjer izgine v podzemlje, v Postojnsko jamo. Jama ima ime po mestu Postojna, kilometer oddaljenemu od jame, ki je središče tega dela Notranjske. Postojnska Jama - kraška lepotica Postojnska jama je splet 20 kilometrov zakapanih rovov, galerij in dvoran, v katero so izkušeni vodniki v več kot 191 letih pospremili že več kot 33-milijonsko množico obiskovalcev. To je največja jama klasičnega Krasa in hkrati najbolj obiskana turistična jama v Evropi. Prvi je narisal načrt vhodnih delov Postojnske jame J. A. Nagel, direktor kabineta redkosti na dunajskem dvoru, leta 1748. Postojnska jama je v nekaj sto letih postala tako znana, da si jo je hotel ogledati vsak imenitnik, ki je potoval skozi Postojno. Tudi avstrijski cesar leta 1818. Ko so postojnski domačini hoteli preko Pivke napeti transparent s pozdravom cesarju, je Luka Čeč preplezal steno onstran Pivke in zagledal vhod v do tedaj še neznane rove. Odkril je notranje dele jame: »Tu je nov svet, tu je paradiž!« je zaklical ostalim onstran Pivke. Ko je Luka Čeč leta 1818 odkril onstran Pivke nadaljevanje jame, so leta 1819 odprli prvo turistično pot. Leta 1872 so bili po njej položeni železniški tiri, 24. maj a leta 1884 je Postojnska jama prvič zažarela v soju električne razsvetljave. To je bila hkrati tudi prva električna razsvetljava na ozemlju takratne Kranjske. Anton Globočnik je ob tem zapisal: »Uspeh je bil briljanten. Ob prižigu elektrike se je pojavila še nikdar videna slika kapniške lepote v vsej krasoti. 12 obločnih svetilk po 1400 sveč je osvetljevalo 6 najbolj pomembnih točk vj ami: Veliko dvorano, Plesno dvorano, Pralnico, Razpotje pri Grobu, Razgledišče in Kalvarijo.« Postojnska jama je edina na svetu, v katero vas na ogled popelje jamski vlak, tako da ob vožnji skozi rove in dvorane lahko občudujete vso razsežnost in mogočnost podzemnega Informacije V Postojnski jami je temperatura med 8° in 10° C ter visoka vlaga. V deževnem času s stropa ponekod močno kaplja. Priporočamo ustrezno obleko in obutev. Posebej opozarjamo, da so vagoni odprti in se med vožnjo čuti piš. Glede zraka ni strahu - tak je kot na površju, pogosto bolj čist. Vodenje poteka v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. Obiskovalcem priporočamo, da prispejo pred vhod 15 minut pred izbrano uro ogleda. Ogled traja uro in pol. Vivarij proteus Le 100 m od vhoda v Postojnsko jamo je vhod v čudovito zasigan Rov novih podpisov, kjer so na ogled žive jamske živali. Tesno ob tem delu je viden tudi še vedno delujoč jamski laboratorij, kjer se opravljajo različne meritve in opazovanja podzemeljskega sveta. Rov je del Postojnske jame, dolg je 220 m in poteka 20-30 m pod površjem. Na severni strani se odpira v Staro jamo, na južni strani pa je bil zasut z gruščem. Ker je bil lahko dostopen iz Stare jame, so v 19. stoletju imenitnejšim obiskovalcem v njem dovolili podpisovanje na stene. Leta 1931 so v njem uredili biološko postajo. Leta 2002 so bili odstranjeni sedimenti, ki so zapirali nekdanji vhod v rov, in urej en je bil jamski vivarij, Vivarij Proteus. V podzemlju Postojnsko-planinskega jamskega sistema živi kar 84 vrst troglobiontskih živali, od tega 48 vodnih in 36 kopenskih vrst, kar uvršča ta sistem na prvo mesto svetovne lestvice z jamskim živalstvom najbogatejših jam. Če prištejemo še redne in občasne obiskovalce jam, troglofile in trogloksene, lahko samo v Postojnski jami naštejemo čez 130 vrst živali. Med drugim je na ogled tudi človeška ribica ali močeril, prva znanstveno opisana in prav gotovo najslavnejša jamska žival na svetu. S svoj imi 25 do 30 centimetri j e tudi največja med vsemi in je edini povsem na podzemlje vezani vretenčar v Evropi. Spada med dvoživke in v red repatih krkonov kot naši močeradi in pupki. Leta 1986 so v Beli krajini odkrili tudi primer črne človeške ribice. Poleg močerila pa je moč videti še drobnovratnika, jamske kobilice, hroščke, školjke itd. sveta, kjer je geološka preteklost zapisana na svojevrsten način. Pogledu obiskovalcev se v Postojnski jami ponuja nepregledno kapniško bogastvo najrazličnejših oblik, barv in generacij, kalcitne sige ter druge umetnine, ki jih je narava izoblikovala skozi tisočletja in ki so jih že v prejšnjih stoletjih občudovali kralji, cesarji, predsedniki držav in druge pomembne osebnosti. Že od sredine 17. stoletja je Postojnska jama zanimala tudi naravoslovce in raziskovalce, zato je poznana tudi kot zibelka speleobiologije, vede o življenju v podzemlju. Legenda o jamskem zmaju Pred davnimi časi je v Postojnski jami živel zmaj. Bil je hudoben, ves čas je tulil in bruhal ogenj. Domačini so ga lahko pomirili le tako, da so mu vsak dan metali cela jagnjeta. Ko se je najedel, je odšel k reki Pivki, se dodobra napil vode in zaspal. To se je ponavljalo vsak dan in okoliški prebivalci so postajali vedno bolj obupani. Iskali so rešitev, a je niso našli. Potem pa so se spomnili na pastirčka Jakoba iz bližnje vasi Šmihel. Slovel je po svoji iznajdljivosti, premetenosti in pogumu. Velel je ubiti najlepše jagnje, mu razparati želodec in ga napolniti z živim apnom. Naslednjega dne, ko je zmaj ponovno zahteval svoje kosilo, mu je pogumni Jakob vrgel z apnom nagačeno jagnje. V svoji požrešnosti ga je zmaj na mah požrl in ko je postal žejen se je zopet odpravil do reke, kjer je dolgo pil. Ko je voda prišla do apna, se je to napihnilo in razneslo zmaja. Nevarnosti ni bilo več, Postojnčani pa so bili Jakobu tako hvaležni, da so mu iz najlepšega dela zmajeve kože naredili novo pastirsko malho, prav tako so naredili torbe vsem ostalim prebivalcem in še danes se Postojnčanom pravi torbarji. Ko je v preteklosti, ob obilnem deževju, človeške ribice občasno z deročo reko prineslo na površje, so bili okoliški kmetje trdno prepričani, da na njihovem polju ležijo mladiči v legendi opisanega jamskega zmaja. Poti za pogumne - jamski treking Posebnost teh ogledov je, da so organizirani v manjših skupinah (315 udeležencev) in vodijo po tistih delih jam, ki niso odprti za množične oglede. Obvezni sta spremstvo vodnika in dodatna oprema (čelada, vrhnje oblačilo, primerna obutev, svetilka). Jamski trekingi se razlikujejo po težavnosti in dolžini trajanja, izvajamo pa jih v Postojnski, Pivki in Črni jami ter Jami pod Predjamskim gradom. Pot ogleda Postojnske jame se začne na vstopni postaji vlaka, ki pelje najprej skozi umetni predor, zgrajen ob prenovitvi železniške proge pred 40 leti. Prvi naravni rov je črn in sajast, kar je posledica uničenega bencina med drugo svetovno vojno. Sledi bogato zakapana Gotska dvorana, pa Kongresna dvorana, nekoč imenovana Plesna, že 180 let prizorišče različnih prireditev. Med ogledovanjem naravnih skulptur obiskovalci z vlakom prevozijo 2 kilometra dolgo razdaljo do Velike gore, kjer izstopijo in ogled nadaljujejo peš. Pot jih vodi preko Velike gore (Kalvarije), čez Ruski most v Lepe jame, vse do Briljantovega rova, kjer se nahaja najznamenitejši kapnik in hkrati simbol Postojnske jame - Briljant. Pot vodi še mimo bazena s človeškimi ribicami v Koncertno dvorano, kjer se peš ogled zaključi z vstopom na vlak in vrnitvijo na površje. POVABILO Postojnska jama je edinstvena! In neverjetno blizu! Odkrijete jo v osrčju zelene Notranjske, le 2 km od izvoza POSTOJNA z avtoceste Trst - Ljubljana. Dobrodošli! rrrinffhft JAMSKI DVOREC IMMENSUM AD ANTRUM ADITUS -VSTOPI POPOTNIK V TO NESKONČNOST. Temu vabilu se med več milijoni obiskovalcev niso mogle UPRETI NITI ŠTEVILNE ZNAMENITE OSEBNOSTI, KOT SO KRONANE GLAVE, PREDSEDNIKI, poslovneži IN CELO ROKOVSKI ZVEZDNIKI. Jamski dvorec je bil v letu 2006 prenovljen v sodobno PRIREDITVENO središče IN ODPIRA VRATA VSEM, KI STE željni NEPOZABNIH doživeTIJ. JAMSKI DVOREC JE EDINSTVEN IN NEVERJETNO BLIZU! ODKRIJETE GA V osrčju ZELENE NOTRANJSKE, LE 2 KM OD IZVOZA Z AVTOCESTE, KI Teče PO STARODAVNI Jantarjevi poti čez Postojnska vrata v Sredozemlje. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1. aprila 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu: FES 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 LYNX Magazine, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio all spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 20.00, 23.15 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita ignote 21.10 Talent: Stasera e la tua sera (v. M. Giusti) 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 6.10 6.25 6.55 7.00 8.00 9.45 10.00 11.00 13.00 13.30 13.50 14.00 14.45 16.10 16.55 18.05 19.00 20.00 21.05 23.35 1.05 Variete: Spensieratissima Aktualno: Tg2 Si Viaggiare Aktualno: Inconscio e magia psic-he Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes L'albero azzurro Nan.: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 punto.it Variete: I fatti vostri 18.30, 20.30, 23.20 Dnevnik Aktualno: Tg2 Costume e societa Dnevnik - Zdravje 33 Aktualno: Il fatto del giorno Aktualno: Italia sul Due Nan.: La signora del West Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) Dnevnik - kratke in športne vesti 1.25 Resničnostni show: L'isola dei famosi, sledi L'isola e poi... Aktualno: Il Lotto alle otto Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) Film: The Grudge (srh., Jap., ZDA, Nem., '04, r. T. Shimizu, i. S.M. Gel-lar) Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Speciale Cominciamo bene - Prima 10.00 Aktualno: Cominciamo bene, sledi Cominciamo bene - Brontolo 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: La Tv dei ragazzi di Raitre, Melevisione in Tg3 GT Ragazzi 16.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: Medium 22.40 Nan.: La 25" ora 23.30 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Piu forte ragazzi Dok.: Sai Xché Nan.: Carabinieri 3 17.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 12.00 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.55 Nan.: Un detective in corsia 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.15 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Quel certo non so che (kom., ZDA, '63, r. N. Jewison, i. D. Day, J. Garner) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Chissa perché... capitano tut-te a me (pust., It., '80, r. M. Lupo, i. B. Spencer) 21.50 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Film: Little Miss Sunshine (kom., ZDA, '06, i. G. Kinnear, T. Collette) 1.35 Nočni dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Ris Roma - Delitti imperfet-ti 23.30 Aktualno: Terra! 0.30 Aktualno: Nonsolomoda 25 e ol-tre... (pon.) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends 9.10 Variete: Polpette 10.40 Dok.: Capogiro 11.45 Aktualno: Jekyll - La vera faccia del- la Tv, sledi Nella rete di Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Kyle XY 16.00 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento 20.55 Šport: UEFA evropska liga, nogometna tekma Benfica - Liverpool 23.05 Šport: Speciale Europa League 23.50 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska 9.00 Variete: Domani si vedra 10.00 Nan.: Ai confini dell'Arizona 10.50 Talk Show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 Aktualno: La provincia ti informa 13.15 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 15.05 Šport: Volley Time 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Fede, perche no? 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.05 Qui Cortina 20.15 Aktualno: Cattedra di S. Giusto 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Cold Squad 22.45 Aktualno: Il Rossetti 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: Si fas par di 23.45 Proza: Si racconta... Una sera d'in-verno un narratore (pon.) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 22.10 23.15 0.15 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Erik - Il Vichingo (pust., It., '65, i. G. Gemma, G. Mitchell) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 1.20 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni show: Mamma ha preso l'aereo Resničnostni show: S.O.S. Tata S.o.S. Adolescenti - Istruzioni per l'uso Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Otr. nan.: Telebajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.15 Nan.: Berlin, Berlin 11.40 Omizje (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Nan.: Danes dol, jutri gor (pon.) 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Cofko Cof 16.05 Kratki dok. film: V beg 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Odd. za mlade: (Ne)pomembne stvari: alkohol 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 19.55 Tednik 21.00 Dok. odd.: Barve ljubezni 21.45 Minute za jezik 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Globus (pon.) 0.10 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 01.04.1992 (pon.) 0.35 Dnevnik (pon.) 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.35 Infokanal (T Slovenija 2 2.45 Zabavni infokanal Infokanal Otroški Infokanal Globus (pon.) Iz arhiva Tv dnevnik 01.04.1992 Dok. odd.: Med nebom in zemljo (pon.) Dok. odd.: Ko bambus zacveti (pon.) Prisluhnimo tišini (pon.) Na lepše (pon.) Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija in Eva Hren: Etno jazz, (pon.) Bleščica - oddaja o modi (pon.) Pozdrav Afriki (pon.) Evropski magazin - oddaja Tv Maribor LYNX Magazin - oddaja Tv Koper Mostovi - Hidak (pon.) To bo moj poklic Izobr. nan.: Mi znamo (pon.) Igrana nan.: Dr. Who SP v krosu, posnetek iz Bydgoszc-za Lizbona: Nogomet, prva tekma četrtfinala evropske lige: Benfica -Liverpool, prenos Tranzistor Nogomet: Evropska liga: Vrhunci dneva Nad.: Branilke zakona Nad.: Assunta spina (pon.) 6.30 7.00 8.00 9.30 10.00 10.25 12.10 13.00 13.30 14.00 14.30 15.00 16.00 16.30 17.00 17.30 18.30 18.50 20.00 20.30 23.15 23.50 0.20 1.00 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Iz arhiva po vaših željah 15.05 Istra skozi čas 15.40 City folk 16.15 Srečanje z... 16.50 Slovenski magazin 17.15 Srečanja v skupnosti Italijanov 18.00 Lynx Magazin 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Back stage Live 20.15 Avtomobilizem 20.30 Film: Meteor 22.30 Primorska kronika 23.20 Na obisku 23.55 Čezmejna Tv -TDD Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Mladinska odd.: Muca copatarica Pravljica 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope Pod drobnogledom Koncert: Nuša Derenda z Big Ban-dom Nova, Mašo Brosche in Mitjo Jerkičem, posnetek radio trst a 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun - satirična oddaja (pon.); 18.30 Glasbena razglednica; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valterap. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrož-venket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo top 30, lestvica; 18.50 Napovedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 1. aprila 2010 KULTURA / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla A LIZBONA MADRID 0 10/17 O 6/14 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r, Nad srednjo Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska, ki povzroča nestabilne jugozahodne tokove. Danes popoldne bo našo deželo prešla hitra hladna fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.33 Dolžina dneva 12.47 Nad Britanskim otočjem, Severnim morjem in Alpami je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se čez srednjo Evropo pomika proti vzhodu. Pred njo doteka k nam z jugozahodnikom nekoliko toplejši zrak. BIOPROGNOZA Vremensko pogojene težave bodo danes pogoste, imelo jih bo veliko ljudi. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 6.33 najnižje -45 cm, ob 12.41 najvišje 33 cm, ob 18.09 najnižje -23 cm, ob 0.23 najvišje 42 cm. Jutri: ob 7.12 najnižje -39 cm, ob 13.28 najvišje 5 cm, ob 18.32 najnižje -12 cm, ob 0.46 najvišje 0 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................270 Vogel.................130 Kranjska Gora.........40 Krvavec..............105 Cerkno................50 Rogla..................90 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............120 Piancavallo..........150 Forni di Sopra........100 Zoncolan..............90 Trbiž...................80 Na Žlebeh ...........270 Mokrine..............130 Podklošter...........120 Bad Kleinkirchheim . . .80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg eir^gin^il sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona O GRADEC 4/14 CELOVEC O 3/12 O 2/11 S. GRADEC ooo-> TRŽIČ 2/13 _ O KRANJ O LJUBLJANA 5/13 POSTOJNA O 3/9 KOČEVJE " 0 CELJE 2/14 O MARIBOR O 3/15 PTUJ O M. SOBOTA O 5/15 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo nestanovitno vreme s spremenljivo oblačnostjo. Zlasti popoldne bodo verjetne nevihte. V gorskem svetu bo snežilo nad okoli 1000-1200m nad morjem. Ob obali bo pihal zmeren jugozahodni veter. Zjutraj bo večinoma suho. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo nastajale krajevne plohe, možne bodo tudi posamezne nevihte. Pogostejše bodo v zahodni in severozahodni Sloveniji, medtem ko bo na vzhodu večinoma suho. Čez dan bo zapihal jugozahodnik, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo v alpskih dolinah do -2, drugod od 1 do 8, najvišje dnevne pa od 8 do 16 stopinj C. TOLMEČ O 1/13 TRBIŽ O -2/4 O GRADEC 4/11 o -3/7 KRANJSKA G. CELOVEC O 2/11 O TRŽIČ 3/10 VIDEM O 2/15 O PORDENON 3/14 ČEDAD O 3/14 O KRANJ o 2/10 S. GRADEC CELJE 3/12 O MARIBOR 0 3/10 PTUJ M. SOBOTA O 4/11 O N. GORICA O LJUBLJANA 5/11 POSTOJNA O 3/9 KOČEVJE T, N. MESTO 5/10 O .___ ZAGREB 5/12 O _ o ČRNOMELJ REKA 7/15 (NAPOVED ZAJUTRI Jutri se bo vreme nekoliko izboljšalo, prevladovalo bo delno jasno nebo; ob morju bo zapihala šibka burja. V noči bo dež ponehal in jutri zjutraj se bo ponekod delno zjasnilo. Čez dan bo spremenljivo oblačno in predvsem popoldne bodo ponekod še kratkotrajne, manjše plohe. Mercator//^ rVnudlu viljj od ¿6,3, LIÚ JOLO » da fa^jícodiijc ¿dlog. t j I L1 . HV. .L JJHILIl .L lEIIJ ji M11 ".H T- : 4,99 Svin jaki li:if<- tirra ko^ri črna, pj Lp; luiblni -lUvrifr^i Jjgodni »char 'si sose* 0,99 irJ -j -.mj I nt HJK I X>njl I Min. HI L j. hÜLÜrviltü Rfhtk rjl-í l-m^tih Vita Vuuidfvi, kopn Še veliko drugih izdelkov po ugodnih cenah boste našli v prodajalnah: MERCATOR CENTER KOPER MERCATOR CENTER NOVA GORICA MERCATOR CENTER KOPER N MARKET ROSIC Oeliritke t. I«. MU IrtOmsbcjtkfl C. 5 KrSiilDiik f 4. Kopor «1,11*1 Centri floiJiiOU Odprtfl: Odprt«; Otfrtt, (Ki pon*d«ljta d* ptfko od 9. do 21. ur* rt penvMM de lobot« *d 9 21, ur« n-^deljki de sol** od a. do 30. ur* od po^cUljk* Oo ned*!j* «i Oo 19, ur« sobot» od 8, dD 21. um nedeli« od 9, do 15- un do 13 u™ nedelja od 9, do IS, ure