PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsld
JL	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 148 (13.681)
Trst, sreda, 27. junija 1990
Mednarodni dan boja proti drogi priložnost za obračun opravljenega dela
Boj proti mamilom bo učinkovit če bo zajel vse družbene dejavnike
Na osrednji manifestaciji je notranji minister Gava orisal položaj v državi V javnih in zasebnih ustanovah se več kot 45 tisoč mladih rešuje zasvojenosti
RIM — Po vsem svetu so včeraj proslavili mednarodni dan proti zlorabi mamil in njihovemu trgovanju. Ob tej priložnosti je predsednik Cossiga tudi podpisal zakon proti mamilom, ki je bil odobren pred nekaj tedni.
Osrednja politična manifestacija je bila na notranjem ministrstvu, kjer je Gava orisal položaj v državi. Podatki so vse prej kot pomirjujoči, saj se je izkazalo, da se samo v Italiji rešuje zasvojenosti več kot 45 tisoč mladih, od začetka leta pa je zaradi droge umrlo 900 ljudi. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da se samo približno 35 odstotkov zasvojencev odloči za zdravljenje. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in nemara tudi ustrezne informacije, pa se jih večina zateče v javne ustanove, kjer žal še nimajo urejenih razmer za tovrstne terapije. Stvari se bodo izboljšale šele z novim zakonom. Prav zato je notranji minister predstavil Prvi uradni vodič o javnih in zasebnih službah za prevenci-jo in rehabilitacijo narkomanov.
Dan boja proti mamilom so 'z najrazličnejšimi pobudami Počastili tudi v številnih rehabilitacijskih centrih. Med najbolj pretresljivimi pa je brez dvoma knjiga »Lettere dalla droga« (Pisma iz droge), ki jo je uredil ustanovitelj neke zdravstvene Skupnosti, duhovnik Piero Gelmini. V njej je zbranih 120 pisem bivših zasvojencev, ki potrjujejo, da se človek lahko reši mamil, vendar tega ne more narediti sam. Tudi OZN je na manifestaciji, ki je bila na Dunaju, ponovno poudarila, da bo boj proti mamilom učinkovit, samo če se bodo vanj vključile vse družbene in politične komponente in če bodo posamezne vlade prioritetno obravnavale ta problem.
Predsednik Cossiga podpisuje zakon proti mamilom, ob njem je minister za socialna vprašanja Rosa Russo Jervolini	(AP)
Vladne krize zaenkrat ne bo Cossiga pa le terja pojasnila
RIM V rimskih palačah se vztrajno slišijo napovedi vladne krize. Zadeva je že tako sumljiva, da je vanjo dregnil sam predsednik Cossiga, ki se je že nekajkrat posvetoval s predsednikom vlade Andreottijem, poslušal je Forlani-jevo mnenje, razgovarjal pa se bo tudi s predstavniki vladne koalicije.
Vzmet, ki je sprožila govorice, je polemika o radiotelevizijskih postajah, podkrepilo pa jo je tudi vprašanje referenduma o volitvah. V prejšnjih dneh pa se je na kup problemov usedlo še strašilo vsedržavne splošne stavke, ki jo je sindikat napovedal za 11. julij. Glede radiotelevizijskih postaj in referenduma se komunisti in levica KD strinjajo, socialisti pa netijo polemiko in očitajo Occhettu in De Miti nazadnjaška zavezništva. Splošna stavka pa združuje KRI, levico KD in PSI, medtem ko se liberalci, republikanci in dobršen del krščanske demokracije z njo ne strinjajo. Oc-chetto je zato pozval Craxija, naj si izjasni misli in naj v večini spodbudi širšo razpravo o družbenih problemih.
Položaj je torej napet, polemik ne manjka, kljub temu pa vladne krize (še) ne bo. Italija bo konec tedna prevzela šestmesečno predsedstvo ES in že to je menda dober razlog, da notranje probleme prenese na poznejši datum. Nerešena vprašanja bodo ponovno močneje udarila na dan šele spomladi, ko ni izključeno, da bo prišlo do predčasnih volitev. Ugled bi bil tako rešen, zahteva po volilni reformi pa bi se do takrat nemara še ublažila. Polemika med KD, levico KD in socialisti ni zaman najostrejša prav v zvezi s tem vprašanjem.
G. R.
V Trstu srečanje s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti
Dr. Rupel o uravnovešanju odnosov s Slovenci v Italiji
VOJMIR TAVČAR
TRST — Odkrit in jasen razgovor, ki ga bo treba nadaljevati s poglabljanjem marsikaterega vprašanja s ciljem, da bi bili odnosi med slovensko narodnostno skupnosti v Italiji in matično Slovenijo jasnejši in plodnejši. Tako bi lahko sintetično označili včerajšnje srečanje med slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom in predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Novi slovenski zunanji minister je prišel včeraj v Trst skupno s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom in drugimi člani IS, da bi se srečal s člani zunanjepolitične komisije evropskega parlamenta. V tem okviru se je dr. Rupel srečal na jugoslovanskem konzulatu s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti Viljemom Černom (Slovenci iz videmske pokrajine), Marijo Ferletič (SSO), Milošem Budinom (KPI), Klavdijem Palčičem (SKGZ), Bogumilom Samso (PSI) in Marjanom Terpinom (SSk).
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
2 včerajšnjega srečanja na konzulatu SFRJ v Trstu	(Foto Križmančič)
Slovenska vlada bo danes predstavila svoj program
Izhodišče je suverenost
Ljubljana Danes bodo v slovenski skupščini do-Program nove slovenske vlade, ki ga je potrdila na ^rajšnji seji. Temeljno izhodišče nove vlade je uresniči-1 suverenosti Slovenije. Uresničitev minimalnih zahtev roma prvin slovenske suverenosti je pogoj, da bi vlada Q ®7ofl prevzela odgovornost za urejanje in upravljanje ahk v Sioveniji. Slovenska suverenost se po programu ‘«o uresniči tudi v konfederaciji, vlada pa podpira oba onfoS (dejansko, sporazumno) prehoda iz federacije v 'rovn- aciI°- Po mnenju zapisanem v programu, je treba icer red v Sloveniji korenito in odločno spremeniti in Krrf.dvsem s sprejemom nove republiške ustave. u n ,ub želji in potrebi narediti odločen zasuk na področ-ladpue ureditve v Sloveniji, pa se v programu nove ,recv kaže kontinuiteta z postavki prejšnje vlade. Gre jer nm za dosledno tržno naraven gospodarski sistem, eSov v? država obnaša kot spodbujevalec določenih pro-lovpn lIada ocenjuje, da je bilo ob prevzemu mandata rila in gospodarstvo pred razsulom, saj je reforma raz-'Osti p^jSf socialnih odnosov v vseh oblikah organizira-nembn°-e^a na Pritiske niso reagirala s potrebnimi spre-orru. Ker so možnosti za oživljanje gospodarstev
omejene, bo vlada še naprej selektivno posredovala pri preprečevanju stečajev, vendar ne bo ščitila neuspešnih, saj je prava rešitev prenova podjetij in gospodarstva v celoti. Ob tem bo gospodarstvo treba razbremenjevati na vseh ravneh, zato bo vlada tudi od Z/S zahtevala ustrezno zmanjšanje raznih dajatev, sama pa bo pripravila davčni sistem z enotno stopnjo obdavčenja, kar naj bi tudi pomagalo pri razbremenitvi. Spremembe v prenovi gospodarstva pa so tolikšne, da jih ne bo mogoče izpeljati brez aktivne vloge države.
Največ novosti lahko pričakujemo na področjih zunanje politike in obrambe, pač v skladu z zavzemanjem za slovensko državno suverenost. Zunanja politika in obramba, ki sta bili doslej v glavnem v zvezni pristojnosti naj bi bili poslej vedno bolj v službi slovenskih interesov, oziroma v interesu suverene države Slovenije. Tako naj bi imele slovenske oblasti pristojnost nad vsemi oboroženimi silami na ozemlju Slovenije. Vlada bo na novo uredila in organizirala tudi samostojno slovensko obveščevalno in protiobveščevalno službo, ki bo neposredno odgovorna skupščini in predsedstvu Slovenije, (ml)
Na svetovnem nogometnem prvenstvu
Tudi Jugoslavija v četrtim finala
Na svetovnem nogometnem prvenstvu se je tudi Jugoslavija uvrstila v četrtino finala. Po podaljških je z 2:1 premagala Špance. Ti so imeli več priložnosti, Butragueno je celo zadel vratnico, a Stojkovič je bil na drugi strani nezadržen in si je z mojstrskima zadetkoma zaslužil naziv junaka tekme.
Zadnji četrtfinalist pa je Anglija, ki je prav v zadnji minuti podaljška z Belgijo z rezervo Plattom dosegla odločilni zadetek, s katerim si je prihranila streljanje enajstmetrovk.
Na mundialu bo zdaj kar tri dni odmora. V soboto pa bosta na vrsti prvi tekmi četrtine finala med Italijo in Irsko ter med Jugoslavijo in Argentino.
Italijanski semester bo odločilen za evropsko integracijo in združevanje
Evropska skupnost bo podprla Gorbačova s 15 milijardami dolarjev finančne pomoči
Zunanja politika v prvem planu
Evropski ministri obravnavajo v Dublinu posebno, privlačno temo. Predstavniki zahodno-evropske dvanajsterice se namreč dogovarjajo o tem, kakšna naj bo v prihodnje zunanja politika Evropske skupnosti in skozi kakšne faze naj bi se razvijala. To je pravzaprav prvič, da se javno in tako rekoč globalno lotevajo tega vprašanja; zunanje političnih problemov so imeli že večkrat na dnevnem redu, vendar je šlo zmeraj za posamezna vprašanja, ali pa za kratka obdobja.
Pravijo, da bodo tokrat skušali oblikovati »svojo« zuna-nje-politično identiteto. Predloge bodo odstopili tudi predsednikom zahodnoevropskih vlad, pričakujejo pa, da bodo do konca leta pripravili razčlenjen zunanje-politični program, ki pa bi ga dokončno pretresali v Rimu na posebni medvladni konferenci Evropske skupnosti. Vemo, da bo Italija v drugi polovici tega leta predsedovala glavnemu zahodno-evropskemu telesu,- nekateri sodijo, da je bil prav italijanski zunanji minister De Michelis pobudnik predloga, da bi tokrat obravnavali evropsko zunanjo politiko.
V Rimu naj bi konec leta sprejeli poleg zunanje-politič-nega tudi obrambni program zahodne Evrope, kajpak, kakor pravijo, »posodobljen in v duhu korenitih sprememb na celini«. Nosilci novejših akcij v Evropskem svetu - do konca leta bodo v glavnem Italijani - večinoma sklepajo, da bi bilo treba »programske listine« o zunanji politiki, o obrambi, pa tudi, seveda o nadaljnjem gospodarsko-finan-čnem povezovanju osvojiti najpozneje do sredine 1993 leta, ko bo nekako napočil rok za sprejem novih članov sveta: že pet let čaka pred vrati Turčija, prošnji pa imata tudi Ciper in Malta.
Program o skupni zunanji politiki Evropskega sveta naj bi formalno izhajal iz dokumenta o tako imenovanem »političnem sodelovanju«, ki ga je dvanajsterica sprejela pred štirimi leti,- to je namreč za zdaj prvi in edini dokument evrooske organizacije v zvezi z zunanjo politiko. Tedaj so ga oprli na ugotovitvi, da se gospodarsko sodelovanje hitro razvija in da si ga v bodoče ni moč več predstavljati brez »zunanje-političnega zaledja«. Ta ugotovitev je danes še bolj žgoča; vse kar se je zgodilo in se dogaja v vzhodni Evropi brez dvoma narekuje novo, drugačno in dolgoročno programirano zunanjo politiko.
Res je namreč, da Evropska skupnost dosedaj formalno ni vodila neke »celovite« zunanje politike; prav ima kdor trdi, da je doslej v glavnem »reagirala« na posamezne pojave ali poteze dejavnikov, ki' so bili v drugem ali pa kar v nasprotnem taboru, medtem ko je opazno primanjkovalo njenih iniciativ.
Dosedaj v Evropski skupnosti tudi niso imeli določenega pravila o tem, kako naj bi zahodna Evropa »družno« se pravi v imenu Evrope, nastopala pri pomembnejših zunanjih političnih vprašanjih. Veljal je sicer sistem skupine (pri sprotnem vprašanju je namreč Delors imenoval manjšo skupino, sestavljeno navadno iz predstavnikov dveh ali treh držav), vendar ni izhajal iz kake norme. Program naj bi zdaj opredelil tudi to vprašanje, namreč, kdo in kako naj bo Evropa predstavljena pri morebitnem problemu.
Med načelne probleme sodi na primer problematika o človekovih pravicah. Sliši pa se tudi, da bi bilo prav, če bi pohiteli s problemom manjšin, ki da je bil v organih skupnosti že večkrat načet, vendar nikoli »zaokrožen«. Nekateri se tudi zavzemajo, da bi Evropska skupnost v svoji zunanji politiki natančneje opredelila svoj odnos do Sredozemlja: je to namreč sestavni del Evrope, ali pa evropsko obrobje? V ospredju je tudi odnos do neustreznih in nevšečnih v Evropi. V Bruslju razmišljajo tudi o nekem organu, ki naj bi v prihodnje (potem ko bi »skupna« zunanja politika stekla na temelju programa) nadzoroval njeno izvajanje. Toda pri tem se res ne mudi.
MIRO KOCJAN
DUBLIN — Dvodnevni vrh Evropske skupnosti se je včeraj končal z načelnim sklepom, da se finančno pomaga obolelemu sovjetskemu gospodarstvu in da se sproži končni mehanizem za uresničitev popolne politične, gospodarske in monetarne unije dvanajsterice.
Največ pozornosti je naravno izval predlog zahodnonemškega kanclerja Kohla in francoskega predsednika Mitterranda, da Evropska skupnost takoj pomaga Sovjetski zvezi s 15 milijardami dolarjev pomoči. Po njunem mnenju je položaj predsednika Gorbačova iz dneva v dan težji, tako da je njegova usoda na nitki, če ga Evropa ne podpre. Odhod Gorbačova s sovjetskega prizorišča pa bi lahko povzročil dramatične zaplete tako v SZ kot v vsej Evropi. Zgodovinska dolžnost Zahoda pa je pomagati človeku, ki je toliko storil za spremembe v svoji državi in v Vzhodni Evropi ter je vsestransko pripomogel, da je popustila napetost v svetu.
Predsednica britanske vlade Thatcherjeva pa je imela nekoliko drugačno mišljenje. Po njenem so spremembe v Sovjetski zvezi še nezadostne in
bi bilo torej zgrešeno podaljšati agonijo zavoženemu gospodarskemu sistemu. Na koncu je prevladal kompromisni predlog. Program pomoči bo sestavila izvršna komisija ES, ki ga bo dopolnila s predlogi drugih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda, ki se bodo julija sestale v teksaškem Hustonu. Končni sklep o pomoči SZ pa bodo sprejeli šele oktobra.
Glede evropske integracije pa je zanimiv komentar, ki je včeraj krožil v Dublinu, in sicer, da je Charles Haughey izredno srečen, da je svojemu italijanskemu kolegu Andreottiju izročil vroč krompir, ne da bi si opekel prste. Sodeč po voznem redu bo v italiajanskem semestru prišlo do odločilnih sklepov, ki so jih med irskim predsednikovanjem le nakazali.
Šefi vlad dvanajsterice pa so včeraj .sklenili, da ne prekličejo sankcij proti Južni Afriki kljub pozitivnemu razvoju dogodkov v tej državi. Osvojili so tudi posebno, a ne obvezujočo deklaracijo o zaščiti človekovega okolja, sprejeli resolucijo o boju proti mamilom in organiziranemu kriminalu ter obsodili porajajoči se antisemitizem.
Kovinarji po 7 letih spet stavkajo
RIM — Po sedmih letih »premirja« bodo danes ponovno stavkali kovinarji. Sindikat je oklical osemurno stavko predvsem proti odločitvi Confindustrie, da ukine premično lestvico, hkrati pa bo to tudi odločen protest proti zavlačevanjem pri obnavljanju delovne pogodbe.
Kovinarji so najštevilnejša delavska kategorija, saj jih v tem sektorju dela več kot poldrugi milijon. Sindikat se je odločil za splošno stavko, potem ko je Con-findustria dokončno zapečatila svojo odločitev o premični lestvici in v bistvu prekinila pogajanja. Sindikalisti zaupajo v čim večjo stavkovno udeležbo, osrednji shodi bodo v Neaplju in Milanu, saj so prepričani, da bo množičen protest pospešil.
28. kongres bodo baje odložili Gorbačov sprejel Landsbergisa
MOSKVA — Po vsej verjetnosti bodo na jesen odložili 28. kongres sovjetske partije, ki se bi moral začeti 2. julija. Sklep naj bi sprejeli na prihodnjem plenarnem zasedanju CK KPSZ. Govorice je včeraj najprej potrdila estonska tiskovna konferenca, češ da je partijski ideolog Vadim Medvedev že stopil v stik z delegati raznih republiških partij in predlagal odložitev, kasneje pa je vest potrdil tudi predsednik Ruske federacije Boris Jelcin, ki je kot član centralnega komiteja nedvomno obveščen o tem manevru. Jelcin se je jasno zavzel za odložitev, ker bi morebitna repriza ustanovnega kongresa .ruske partije z zmago birokratsko-dogmatskega aparata dokončno pokopala možnost sprememb v partijski strukturi in- ideologiji. Prav zato predsednik RSFSR navaja, da bi se partija razklala, če bi bil kongres kot predvidevano v ponedeljek. Medtem pa je v Moskvi prišlo do nepričako-
vanega srečanja predsednika litovskega parlamenta Landsbergisa s sovjetskim predsednikom Gorbačovom. Poslanci litovskega parlamenta se morajo namreč izreči o priporočilu litovske vlade, na podlagi katerega naj bi sprejeli sklep o razglasitvi moratorija za deklaracijo o republiški neodvisnosti.
Litovski parlament naj bi razpravo o moratoriju začel že pred tednom dni, a so jo na zahtevo poslancev preložili. Kot je znano je litovska vlada premierke Kazimire Prunskie-ne, po poprejšnjih konsultacijah s centralnimi oblastmi, republiškemu parlamentu sporočila sprejem sklepa o razglastivi moratorija za deklaracijo o neodvisnosti oziroma za sprejete podrejene zakonske akte. Litovska vlada je takrat menila, da bi moratorij lahko začel veljati tisti trenutek, ko bo Moskva odpravila gospodarske sankcije, samo dejstvo moratori-
ja pa naj ne bi pomenilo razveljavitve akta o republiški neodvisnosti, razglašeni 11. marca letos. Smisel moratorija naj bi bil zlasti v tem, da bi za obdobje pogajanj z Moskvo odložil deklaracijo o neodvisnosti, status Litve kot neodvisne države pa se s tem ne bi spremenil. Vsakršno pretrganje dialoga z Moskvo bi skladno s tem priporočilom avtomatično prekinilo tudi posledice razglasitve moratorija.
Podrobnosti včerajšnjega sestanka Gorba-čov-Landsbergis, do katerega je prišlo na pobudo sovjetskega predsednika, niso znane. Mihail Gorbačov je najbrž poskusil prepričati Vytautasa Landsbergisa, da utegne sklep o moratoriju v vseh pogledih olajšati začetek pogajanj, hkrati pa tudi širši proces dogovarjanja z drugimi partnerji dialoga o novem zveznem dogovoru, ki ga je predsednik Gorbačov predložil na nedavnem sestanku sveta federacije.
Medtem ko Iran pragmatično sprejema vso tujo humanitarno pomoč
Razhajanja o številu žrtev potresa
TEHERAN — Še vedno ni jasno, kakšen bo dokončni obračun katastrofalnega potresa, ki je 21. junija prizadel Iran. Po trditvah notranjega ministra Abdulaha Nurija je potres terjal 50 tisoč življenj, iranski veleposlanik pri OZN Kamal Harazi pa je to številko potrojil, tako da bi lahko bil končni obračun 150 tisoč mrtvih. Zahodni reševalci, ki so prispeli na potresno območje pa trdijo, da so te številke pretirane.
Šodeč po izjavah izvedenca pri zahod-nonemškem Rdečem križu Christiana Brau-nerja pa so take zahodne ocene razumljive.
Po osmih letih vojne z Irakom naj bi Iran pridobil take organizacijske sposobnosti, da so le nekaj ur po potresu baje uspešno posegli v reševalno akcijo. Poljske bolnišnice so zrasle preko noči, vojaški helikopterji pa so s pravim zračnim mostom začeli evakuacijo ranjencev s prizadetega območja. Nič čudnega torej, da marsikdo misli, da je navedeno število žrtev pretirano, ker so iranski reševalci od vsega začetka uspešno začeli odstranjevati posledice potresa.
Medtem pa v Iranu še vedno divja polemika o umestnosti pristanka na tujo huma-
nitarno pomoč. Po vsem sodeč je zmagal pragmatizem predsednika Hašemija Raf-sandžanija, ki je navedel, da je vsaka pomoč dobrodošla z izjemo izraelske in južnoafriške.
Glede mednarodne pomoči pa je treba omeniti, da so iranske verske oblasti z nejevoljo in ogorčenjem komentirale vesti, da je od Homeinija na smrt obsojeni Salman Rushdie daroval za prizadete v potresu 10 milijonov lir. Ajatulah Kalhali je ob tem poudaril, da Rushdiev dar ne more spremeniti fatve, verske razsodbe na smrt.
Ameriški časopis o Jugoslaviji
VVASHINGTON — »Najbolj nestabilna država v regiji je Jugoslavija,« je v prvem iz vrste člankov o etničnih prepirih v skoraj vseh državah vzhodne Evrope zapisal konservativni ameriški dnevnik VVashington Times.
Časopis ocenjuje, da Jugoslavijo »vlečejo v tri smeri«. Dominantni Srbi, pravoslavci, z vse bolj zastarelim industrijskim gospodarstvom najbolj oklevajo zapustiti komunistično planirano gospodarstvo. Na severu imata katoliška Hrvaška in Slovenija industrijo »visoke tehnologije«, radi bi se osvobodili in se pridružili Evropski skupnosti.
Na jugu pa so muslimanski Albanci jezni na srbske poskuse, da bi jim vzeli politično avtonomijo, ki so jo dobili leta 1974. Srbi obtožujejo muslimane, da pripravljajo zaroto za odcepitev od jugoslovanske federacije.
Ob koncu članka o Jugoslaviji piše, da ima SFRJ tudi druge probleme. Severovzhodna pokrajina Vojvodina je »zelo madžarska«, zato se tam širi gibanje za pripojitev Vojvodine Madžarski. Obstaja tudi »spor z Bolgarijo zaradi makedonskega prebivalstva, ki živi v obeh državah«.
• Dr. Rupel o uravnovešanju odnosov s Slovenci v Italiji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Dr. Rupel je v uvodni besedi poudaril, da je izkoristil svoj prvi obisk v Trstu v svojstvu zunanjega ministra za srečanje s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Na kratko je orisal značilnosti nove slovenske zunanje politike, ki teži k večji samostojnosti Slovenije, k vključevanju Slovenije v Evropo in k zamenjavi politike neuvrščenosti s politiko nevtralnosti. Pri tem se je obregnil ob dogodek, ki se mu je pripetil, ko je predvčerajšnjim skupaj s konzularnim predstavništvom skušal organizirati srečanje z manjšino. Na konzulatu mu je po telefonu odgovorila uradnica, ki je znala samo srbsko. Dr. Rupel je poudaril, da si bo odslej prizadeval, da bo na konzulatu SFRJ v Trstu osebje, ki bo obvladalo tudi slovenski jezik, saj je to dolžnostno v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti.
Glede odnosov Slovenije z narodnostno skupnostjo pa je novi zunanji minister dejal, da si sedanja slovenska vlada prizadeva, da bi popravila krivice, ki so se godile v prejšnjih letih, ko si je komunistična oblast poiskala za sogovornike somišljenike. Zgrešeno bi bilo, če bi sedaj druga barva zamenjala prejšnjo, Slovenija želi imeti enakopraven odnos z vsemi, medtem ko je doslej v odnosih z matico imela prednost SKGZ. Dr. Rupel se je zavzel, da bi Slovenci v Italiji oblikovali svoje predstavništvo, ki bi bilo resnični sogovornik slovenske vlade. Svoje izvajanje je končal z željo, da bi se sodelovanje lepo razvilo, čeprav so nekatera vprašanja še odprta in bo treba nekatere probleme razjasniti v luči enakopravnega sodelovanja.
Uvodne besede slovenskega zunanjega ministra so tudi razpravo utirile na pot, ki doslej ni bila običajna na srečanjih med narodnostjo in predstavniki matične dežele. Prvi se je oglasil Viljem Černo, ki je orisal stanje v videmski pokrajini. Pri tem je izpostavil zlasti vprašanje dvojezične šole v Špetru, ki je bila ustanovljena s prispevkom vseh Slovencev, od
duhovnikov do levičarjev, in ki se je doslej vzdrževala predvsem s pomočjo SKGZ, ker italijanska država temu zavodu ni finančno omogočila rednega delovanja. Černo je orisal prizadevanja za rast zavesti med Slovenci v videmski pokrajini in izrazil upanje, da bo matična država pomagala temu delu nacionalnega telesa, da postane enakopraven v okviru narodnostne skupnosti in tudi v okviru slovenskega naroda.
Marija Ferletič je v svojem posegu poudarila predvsem potrebo, da bi se poleg sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino razvilo tudi sodelovanje med upravami na pokrajinski in občinski ravni, kar bi nedvomno prispevalo k boljšemu vzdušju in bi krepilo položaj slovenske narodnostne skupnosti. Miloš Budin je ugotovil, da bo treba kopico vprašanj poglobiti. Izpostavil je nujnost daljšega soočanja o zaščitnih zakonskih osnutkih, nato pa načel problem predstavništva, ki ni enostaven, ker se življenje manjšine razčlenjuje na strankarski ravni, a tudi na ravni civilne družbe in ni lahko uravnovešati strankarskega predstavništva s civilno družbo. Glede enakopravnega odnosa pa je izhajal iz italijanske izkušnje in poudaril, da v strankarskem političnem sistemu odnos do stvarnosti ni vselej objektiven in pred to nevarnostjo ni nihče imun.
Klavdij Palčič je v imenu SKGZ poudaril, da sprejema zlasti vabilo k nadaljnjemu srečevanju in poglabljanju, ker z nekaterimi ocenami ne more soglašati. Pripomnil je,, da si SKGZ že od nekdaj želi, da bi matična dežela imela odnose z vsemi komponentami brez razlik, obenem pa gradi svojo politiko na prepričanju, da je povezanost z matico nujna. Potem ko je pozval, da bi težke čase razdvojenosti pustili vendarle za sabo in se zazrli v prihodnost, je Palčič poudaril, da je SKGZ že dolgo tega odprla vrata vsem Slovencem. Marsikaj je treba sicer še izboljšati, odločno pa je zavrnil trditev, da bi komunisti iz Slovenije v SKGZ iskali sobesednike - komuniste.
Palčič je podčrtal pluralistični značaj organizacije, obenem pa opozoril pred nevarnostjo prevelike vsiljivosti strank in poudaril željo SKGZ, da bi branila svojo avtonomijo.
Bogo Samsa je v svojem izvajanju poudaril, da so na vseh dosedanjih pogovorih s predstavniki slovenske vlade slovenski socialisti izhajali iz premise, da morajo Slovenci v Italiji najti mehanizem za dejansko predstavništvo. Poudaril je pomen ustanov, kot so šola v Benečiji, Glasbena matica, Primorski dnevnik itd. za življenje narodnostne skupnosti in dodal, da je v viziji slovenskih socialistov SKGZ tista, ki za to lahko skrbi. Seveda prenovljena SKGZ, v okviru katere je treba začeti večstranske razgovore. Nato je opozoril na nujnost stikov nove slovenske oblasti s stranko, kot je PSI, ob koncu pa poudaril tenkočutnost, ki je potrebna pri obravnavanju polpretekle zgodovine.
Marjan Terpin se je dr. Ruplu zahvalil za odkrite besede. Dejal je, da so se odnosi SSk s prejšnjo oblastjo v Sloveniji v zadnjih 15 letih znatno izboljšali, kljub temu pa ni bilo 'sorazmerja v stikih. Zato je pozdravil politiko nove slovenske vlade in se zavzel, da bi Slovenija imela z narodnostno skupnostjo enakopravne odnose. V ta okvir je postavil tudi vprašanje enotnega predstavništva. Po njegovem mnenju je predstavništvo potrebno, a to ne more več bitj nekdanja enotna delegacija, v kateri so vsi porivali voz, vozili pa so vselej in samo eni. To bo treba razčistiti, ker bo le na ta način politika životvorna.
V zaključni besedi se je dr. Dimitrij Rupel zahvalil vsem za razgovor in pri tem dejal, da se tudi v. Sloveniji sedaj ubadajo z vprašanjem neuravnovešenosti, ker so do pred nedavnim do pomembnih položajev imeli dostop samo komunisti. To stanje bo treba spremeniti, pri tem pa je pripomnil, da v Ljubljani seveda ne bodo veseli, če bi se kje drugje reproduciral model, ki je bil še pred nedavnim veljaven v Sloveniji.
Teroristi IRA so se tokrat poslužili »kukavičjega peklenskega stroja«
Bombni atentat na ekskluzivni klub zelo skrbi britanske preiskovalce
Vito Ciancimino spet v zaporu zaradi grabeža
LONDON — Predsinočnji bombni atentat na ekskluzivni Carlton Club v londonski St James Street je nesporno dokazal, da severnoirski teroristi lahko ogrožajo vrhove britanske oblasti kljub izrednim policijskim ukrepom po atentatu na konservativni kongres leta 1984 v-Brightonu.
Neznanci, bržkone pripadniki IRA so pred dnevi nekje v veži kluba, kamor zahajajo vidni konservativni veljaki vključno s predsednico vlade Thatcherjevo, skrili pet kilogramov najsodobnejšega plastičnega razstreliva. Zaradi eksplozije se je zrušil del pročelja v prvem nadstropju nad vežo, kjer pa na srečo ni bilo gostov, tako da je eksplozivni val v drugih prostorih ranil dve osebi, dva policista pa sta se porezala, ko sta odstranjevala ruševine, Trenutno ni še znano, če so peklenski stroj sprožili s časovnim ali daljinskim ‘vžigalnikom. Nesporno pa je dejstvo, da lahko IRA podtika peklenske stroje skoraj neovirano. Preiskovalci so do skrajnosti zaskrbljeni, ker je nemogoče stalno nadzorovati kraje, kamor bi lahko zašel kaki predstavnik britanskih oblasti. Proti takim bombam, ki so pravi »kukavičji peklenski stroji«, v bistvu ni obrambe, nič čudnega torej, da so atentat vsi najodločneje obsodili, Thacherjeva pa je obljubila, da ne bo imela milosti.
Na sliki (telefoto AP): St James Street, kjer se nahaja Carlton Club.
PALERMO — Vloga bivšega palermskega župana, Vita Ciancimina, v sicilskem organiziranem kriminalu dobiva vse večjo težo. Preiskovalni sodnik Giuseppe Di Lello, je namreč včeraj izdal zanj nov zaporni nalog, saj je podrobnejša preiskava pokazala, da je poleg goljulij, ki mu jih pripisujejo, nagrabil na desetine milijard lir tudi z zakupom del za obnovitev nekaterih občinskih šolskih poslopij. S Cianciminom so se tokrat znašli v zaporu še Romolo Vasel-li, generalni direktor ustanove ICES (občinska ustanova, ki ima v oskrbi šolska poslopja), Pasguale Principe in geometer Alessandro Garofali. Sodni poziv je dobil tudi gradbeni delovodja Francesco La Rocca.
Skupina je leta 1986 dobila v zakup obnovitvena dela za nekatere palermske šole. Dela naj bi stala nekaj več kot deset milijard lir, na javni licitaciji pa so Cianciminovi pajdaši dobili zakup, potem ko so dokazali, da bodo dela opravili za znatno manjšo vsoto. S tem so seveda onemogočili vsako drugo ponudbo, razliko stroškov pa so enostavno vnovčili. Nadaljnje preiskave so nato pokazale, da gradbeno podjetje večine del sploh ni opravilo, medtem ko so v občinskih registrih vknjiženi vsi »stroški«. Poleg tega je namesto gradbenega podjetja, ki ga je vodil La Rocca, delo opravila neka manjša zidarska zadruga, ki pa za to sploh ni imela dovoljenja.
V Etiopiji proglasili splošno mobilizacijo
ADIS ABEBA — Etiopski parlament je predsinočnjim pooblastil vlado, da sproži splošno mobilizacijo vseh vojnih rezervistov in mladine, ki ni neob-hodno potrebna v proizvodnih procesih.
Vest dokončno potrjuje, da je Men-gistujev režim pred popolnim zlomom. Zadnji vojaški uspehi gverilcev eritrejske in tigrajske osvobodilne fronte so dodobra načeli moralo etiopske vojske, ki po spodletelem puču, po katerem je Mengistu v bistvu obglavil vrhove vojske, še ni uspela obnoviti svoje bojne sposobnosti.
Borci eritrejske osvobodilne fronte EPLF niso februarja samo zasedli Ma-
Sauo, uspelo jim je celo zaustaviti režimsko protiofenzivo. Pri Asmari so
namreč zaustavili celo armado sestavljeno iz 100 tisoč mož in povsod prešli v protiofenzivo, tako da se režimska vojska z letali in topovi dolgega dosega znaša predvsem nad civilnim eritrejskim prebivalstvom. ■
Podobne neuspehe je vojska doživela tudi v pokrajine! Tigre, kjer so gverilci fronte TPLF zasedli mesti Meda in Mehal ter zavrnili vse etiopske ofenzive. Še več, borci TPLF napadajo vojaške postojanke nedaleč od Adis Abebe, kar še bolj demoralizira vojsko. Ob vsem tem zahodni diplomatski krogi v Adis Abebi'pripominjajo, da tudi splošna mobilizacija ne bo rešila režima, ki ga ohranja pri življenju le represivni aparat.
Na Brennerju avtoprevozniki spet v škripcih
BOČEN — Avstrija je zadnji trenutek preprečila ponovno blokado Bren-nerskega prelaza s strani italijanskih avtoprevoznikov. Včeraj je namreč za nekaj dni anticipirala razdeljevanje tretjega kontingenta dovoljenj za tovornjake in tako vsaj deloma rešila položaj, saj so Italijani zagrozili, da bodo ponovili protestno akcijo in docela zaprli mejni prehod med Avstrijo in Italijo.
Italijanski avtoprevozniki so tako dobili 10 tisoč dovoljenj za prevoz po avstrijskih avtocestah, vendar je to število odločno premajhno. Že v ponedeljek se je na Brenerju ustvarila več kot 10 kilometrov dolga vrsta tovornjakov, ki so čakali na dovoljenja, včeraj pa se je pložaj znatno izboljšal.
Eksplozija na tankerju
Tri osebe so izgubile življenje, ena pa je bila težje ranjena v eksploziji na britanskem tankerju Raprana v Severnem morju. Družba Shell je sporočila, da so požar pogasili in da ni nevarnosti onesnaženja	(Telefoto AP)
Spominčki...
ržavijanska vojna v Liberiji je bila kljub temu, da o leJ ni kdove kakšnih vesti, zelo krvava. Z ene in druge rani udeleženci zbirajo »spominčke«... (Telefoto AP)
Porušeni mostovi sodelovanja med Ottawo in provinco Quebec
ŽENEVA — Mostovi z drugimi kanadskimi pokrajinami so porušeni, v današnjem intervjuju za pariški Figaro poudarja guebeški ministrski predsednik Robert Bourassa, ki je prvič po nedavnem neuspešnem uveljavljanju ustavnega dopolnila, s katerim bi frankofonska provinca sredi angleško govoreče Kanade dobila položaj »različne družbe«, začrtal možne poti utrjevanja odnosov z Ottawo.
Ce so mostovi sodelovanja porušeni, še ne pomeni, da se Oučbec takoj namerava podati na pot neodvisnosti, ali da je takšna usmeritev
Zakonski jarem ni vselej breme
CHIPINGE — Letos spomladi je Organizacija združenih narodov podelila Zimbabveju posebno priznanje za uspehe, ki jih je vlada dosegla na demografskem področju z učinkovito politiko omejevanja rojstev. OZN pa očitno ne ve, da živi v tej državi tudi Thuma Nzumakase, ki ga krajevni ttsk pozna le še kot »super očka«. Thuma je star 68 let, ima 24 priležnic in 139 otrok. Zadnje tri naslednike so mu žene povile maja, na poti pa so še trije, ki se bodo rodili še pred jesenjo. Super očka pa se kljub temu še ne da,- čez teden ali dva se bo namreč petindvajsetič oženil, nevestici pa ni še niti 13 let.
Družina Nzumakase živi v naselju Ta-manday, kakih 500 metrov od meje z Mozambikom. Mozambiška gverila pa tako številne družine ne plaši, prav obratno, Thuma je namreč poklicni in priznani ra-nar in rade volje pomaga tudi sovražniku, če le more. Poklic mu letno navrže 95 tisoč dolarjev, skoraj 120 milijonov lir, kar je samo kak milijon manj od plače, ki jo ima zimbabvejski predsednik Mugabe.
Tako številna družina pa zahteva kar precejšnje izdatke: večina otrok se še šola, po zakonu pa morajo šolarji imeti posebne drese, ki super očka Thumo stanejo do 975 dolarjev vsako trimesečje. Hišni glavar pa ne štedi niti pri hrani; vsak teden naroči po tono koruzne moke, 500 hlebcev kruha,
80 kilogramov sladkorja in enega bika. Meso sicer ne traja več kot dva dni, je potožil novinarjem, ki so ga obiskali, vendar je vsakič, ko pride na mizo, praznik. Thuma je med drugim tudi zelo metodičen in urejen gospodar. Njegov 32-letni sin, ki tekoče, govori angleščino, drži pravo knjigovodstvo z vsemi datumi in podatki.
edina možna. Robert Bourassa najprej napoveduje široko debato v vseh slojih frankofonske skupnosti. Razmišljajo o potujoči parlamentarni komisiji, ki bi zbirala ideje in predloge, o javnih debatah o prihodnosti pokrajine ter celo o širokem srečanju vseh političnih sil, na katerem bi opredelili prihodnjo ustavno ureditev pokrajine. »Ustave ni mogoče narediti v nekaj tednih,« ugotavlja guebeški ministrski predsednik.
Pri razmišljanju, kakšno ustavno podobo dati svoji pokrajini, bodo prebivalci Ouebeca upoštevali predvsem gospodarske interese, zavedajoč se dejstva, da je manj komplicirano oblikovati novo ustavo in drugačne politične odnose, če je ekonomska rast trdna in če so urejeni najpomembnejši problemi, kot je visoka zaposlenost, odpravljanje socialnih trenj, investiranje v proizvodnjo ipd. Da ustavna kriza v Kanadi ne bi imela neugodnih gospodarskih posledic za Oučbec, bodo v pokrajini, ki se je že doslej opirala na sodelovanje s tujino, skušali še bolj internacionalizirati svoje gospodarstvo.
To pomeni privabljanje tujih investitorjev, izkoriščanje že sklenjenih državnih pogodb, kot je sporazum o prosti trgovini med ZDA in Kanado, ki ne pomeni samo lažjega dostopa guebeških izdelkov na ameriški trg, temveč tudi sili gospodarske kroge v pokrajini, da so spričo nenehnega dotoka ameriškega blaga v Kanado čedalje bolj konkurenčni. Premier Bourassa se torej zavzema za postavljanje trdnih gospodarskih temeljev, še preden se bo treba dokončno odločiti, kaj storiti, da bi prebivalci Oučbeca ohranili svojo nacionalno identiteto.
Tezo o urejenem in uspevajočem gospodarstvu kot prvem pogoju za oblikovanje nove ustavne ureditve povzema tudi uvodničar današnjega Figaroja, ki ugotavlja, da vsi guebeški krogi, še posebej pa poslovni, že več let z relativnim mirom sprejemajo razmišljanje o »suverenosti« njihove pokrajine. Zahvaljujoč uravnoteženi gospodarski rasti, ki je omogočila diverzifikacijo guebeškega gospodarstva, se je pokrajina že dobro opremila za morebitno samostojno pot, kar dokazujejo tudi študije mednarodnih izvedencev, objavljene januarja in februarja letos, torej precej pred izbruhom sedanje ustavne krize v Kanadi.
Toda Figarojev komentator gre nekoliko dlje od Roberta Bourassa v razmišljanju, katero pot bo ubrala frankofonska pokrajina. Najverjetnejša oblika se mu zdi ideja o suverenosti in zvezi s Kanado, torej o notranji avtonomiji, vendar znotraj kanadske konfederacije. S tem bi se (Jučbec vrnil k zamisli, ki jo je leta 1980 izoblikoval tedanji premier Renč Leves-gue, jo postavil na referendum in pogorel.
BOŽO MAŠANOVIČ
---- propagandno obvestilo -
KORF01
Kako naj se sončimo, ne da bi »tvegali« kože
Sonce:
miv
je sklenjen
Od raziskav v ZDA do novosti v lekarni
NEW YORK — Ista plaža, isto morje. Toda leta tečejo in na koži se pojavljajo prva neizogibna znamenja časa. Sonce pa ima žal to moč, da jih množi in poglablja.
Krivdo nosijo sončni žarki UV, ki so odgovorni za pospeševanje procesa staranja kože in torej za opazno povečanje gubavosti. Pa ne samo to: po mnenju ameriških raziskovalcev iz ustanove Skin Cancer Foundation lahko pretirano sončenje brez primerne zaščite povzroči koži hudo škodo. In to kljub znanemu dejstvu, da ima sončenje tudi pozitivne učinke, kot je na primer ta, da omogoča sintezo za rast in za ohranitev kostne strukture neob-hodnega vitamina D.
Kako se torej velja ravnati, da bi brezskrbno uživali poletno sonce in dosegli lepo zagorelost, ne da bi tvegali svoje kože? Raziskovalci znane multinacional-ne družbe Korff, ki proizvaja kozmetična sredstva za lekarne in ima sedež tudi v New Yorku, so odkrili nov trojni sončni filter, ki so ga takoj krstili za Deca 3. Leta naj bi učinkovito ščitil pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov, hkrati pa tudi dovoljeval intenzivno in trajno zagorelost kože.
Potem, ko so jih testirali in začeli prodajati v Ameriki, so ti novi proizvodi za sončenje z izrednim trojnim sončnim filtrom sedaj na prodaj tudi v italijanskih lekarnah, in sicer v različicah za odrasle in za otroke.
y načrtu je programska konfe-\	/ renca.
Gibanja, stranke, organi-V zacije, narodnostne skupnosti, skratka ljudje, ki se istovetijo po ideologiji ali narodnosti, po veri ali po koži, v skrajnih primerih celi narodi in države potrebujejo nekaj strateških ciljev, ker jim služijo kot kompas za delovanje, iskanje najboljših rešitev za boljšo kakovost življenja. Zelo pogosto se zgodi, da so strateški cilji jasni, zaškriplje pa njihovo učinkovito uresničevanje.
Vse to velja tudi za družbenopolitično organizacijo, kakršna je Slovenska kulturno gospodarska zveza. Strateški cilj je, mislim, jasen: zaščita in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Taktika učinkovitega uresničevanja zadeva med drugim zahtevo po globalnem zaščitnem zakonu. Za pre-nekaterega predsednika, odbornika ali referenta znotraj Zveze ni zahteva po globalnem zaščitnem zakonu predstavljala »med drugim«, temveč je bil edina taktika, ki se je celo spremenila v strategijo. Pri tem so trpele ostale možne in potrebne vsebine, kot so npr. večja vlaganja v ozaveščanje do-raščajočih generacij, češ da to pomeni pranje možgan in da ni več sodobno (drugi so to nesodobnost pridno uporabljali in sedaj žanjejo); potem skrb za osnovne celice, kar pomeni društva, klube in specializirane organizacije in ne izmikanje z zelo odmevno razlago o »avtonomiji odločanja«; upoštevanje mnenj, ki se že najmanj dvajset let kažejo kot resnična, da namreč ne smemo zaupati obljubam italijanske oblastvene strukture, ker je njen načrt že celo stoletje proti nam in se ne bo spremenil niti ob spremembah v Sloveniji. Eni namreč razlagajo in pripisujejo neuspešnost Zvezi komunistov in še prej KPS.
V taktiko in njeno uresničevanje spada nedvomno tudi notranja strukturiranost in organiziranost. Od časa do časa ju je treba preverjati in spreminjati. Spomnimo se Mladinske iniciative, spomnimo se restrukturiranja ob koncu prejšnjega desetletja. Pojava sta potekala razumljivo na različne načine in drugače poteka seveda sedanje iskanje novega ravnotežja. V iskanje spada »programska konferenca«.
Očitno je, da sta določenemu številu družbenopolitičnih delavcev (izraz baje ni več sodoben, a njegova zamenjava s čim bolj »evropskim« še ne menja vsebine) namena konference jasna in potrebna: lotizacija odgovornih mest ob upoštevanju politične razčlenitve, ki obstaja v stvarnosti Zveze in njenih članic, ter po sili dokaz, da je Zveza enolončnica vseh zamejcev.
Drugi poudarjajo predvsem demokratizacijo in večjo avtonomijo odločanja s posledično večjo neodvisnostjo od »centrov moči«. Konferenca naj bi jim dala vzvode v resolucijah in kasneje v pravilniku, ki naj zagotavlja uresničitev njihovih želja.
Spet drugim je najbolj pri srcu sprememba volilnega sistema v smislu, 'da bi omogočal večjo življenjskost in pravičnejšo zastopanost posameznih članic ali dejavnosti, kajti razmerja se stalno spreminjajo in v enem desetletju kar občutno.
Prftv gotovo je, da obstajajo še druga pričakovanja, a vsakdo navaja tista, ki ga najbolj žulijo. Mene žulijo zgornji trije sklopi. Začnem s prvim.
Sem nasprotnik lotizacije, ki sicer spada, tako me učijo, v- logiko italijanskega (po volitvah tudi slovenskega) družbenega sistema. Temu enostavneje in brez tujke pravimo »porazdelitev stolčkov«. Nasprotujem porazdelitvi na podlagi dogovarjanj o strankarski izkaznici, kajti to pomeni prenašanje strankarske dinamike v sicer politično, a ne spolitizirano organizacijo, kakršna je Zveza. Tako sem jo namreč doslej doživljal.
Zanimivo je pri tem, da zagovarjajo tako vrsto lotizacije nekateri, ki izkaznico imajo. Kaj pa, če se postavimo v vrsto še tisti znotraj SKGZ, ki nimamo nobene? Ali se bo našel kdo, ki bo s prstom kazal na našo pripadnost določenemu življenjskemu nazoru?
Zavzemam se za načelo sposobnosti, ker pa je ta vrlina obvezujoča in redka vsaj za načelo delavnosti, delovne prakse in predhodno obrazloženega programa; dodatno sem še za neupoštevanje samo starih zaslug, temveč za upoštevanje militantne prisotnosti v organizacijskem delu v sedanjem obdobju. Kaže, da ni nihče pomislil na možnost, da bi lahko zaradi naveličanosti prenašanja določenih razmerij in odnosov ob neživljenjski papirnati lo-tizaciji najprestižnejših resorjev srednji kader in posledično odborniki po društvih prekrižali roke in izzivalno čakali, kdo bo kaj premaknil. Vse kaže namreč, da je gneča za lotizacijo izvršnega odbora, ne pa za garaška mesta v članicah.
Drugi del razmišljanja v okviru prvega sklopa je samo posledica povedanega, a vse se še ostreje zaplete zaradi bipolarnosti znotraj naše skupnosti. Nobena demagogija ni, če trdim, da je bila Zveza vedno odprta vsem in ni ideološko pogojevala nobenega. Dokaze imamo v SDGZ in v ZSSDI, če že ne še kje drugod. Merilo je bilo delo, sposobnost pa je dobrodošla. Sedaj beremo in slišimo, da je treba spremeniti merila zaradi sprememb v Sloveniji. Toda kako naj doživljam ipso facto na odgovornem mestu Zveze ali neke ustanove neko-
Za iskanje sinteze in najboljše možne rešitve
A Ido Rupel
ga, ki ga je poslalo neko strankarsko tajništvo kot muho v močnik? Smo torej stalinisti in ždanovci levičarji, ki smo - verjamete ali ne - opravili s to miselnostjo, ko so nas sedemletne metali iz sedežev (konkretno iz Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu), ker smo doma bili »titovci«, ali je kdo drug?
Še nečesa ne razumem: v Sloveniji se je družba dialektično razčlenila (menim, da je tako imenovani slovenski »boljševizem« omogočal miselno razčlenitev že kakšno desetletje nazaj, čeprav ni puščal drugih k vzvodom oblasti, predvsem pa je omogočal socialno razčlenitev, s čemer je zanikal samega sebe), Slovenci v Italiji pa naj bi zakuhali, kot sem omenil, organizacijsko enolončnico. Na tem svetu je vse možno, toda marsikaj je skrajno neverjetno.
Ni namreč jasno, kaj naj se potem zgodi s Svetom slovenskih organizacij in z njenimi članicami. Ali pa bi SKGZ (tudi z drugim imenom) in njene članice, zlasti najbolj prestižne seveda, kot so Primorski dnevnik, SLOKI, NŠK, ne bile samo pluralistične, kot so v dobršni meri že sedaj, temveč lotizirane, medtem ko bi drugi pol naše stvarnosti obdržal svoje ideološko monistične strukture? Tisto o nepotrebnosti in ukinjanju pa je neresno in neodgovorno. Naivna ali polemična vprašanja bo kdo rekel, a za to gre, o tem se pogovarjamo; nanje je treba odgovoriti, preden se menimo o stolčkih.
Tovariši (še se bomo tako nagovarjali, ker gre za kategorijo odnosov in ne za nasmihanja ali kriminaliziranja vreden naziv) me opozarjajo, naj ne bom tako zahteven, jasen, »preživet«, kajti gre tudi za sredstva, brez katerih gre težko. Če ne sprejemaš igre, ti zaprejo pipco.
Ne vem, če gre za generacijsko značilnost ali za kaj drugega, toda kar lepo število nas je, ki znamo delati tudi brez sredstev in vetrogonstva. Številne pobude to dokazujejo tudi v razlago tistim v drugem polu skupnosti, ki so prepričani, da je delo po društvih in organizacijah SKGZ vse plačano, »ker je Ljubljana dajala samo enim«.
Eni namreč prihajamo od daleč, če lahko prevedeno pomudim izposojeno rečenico starih kadrov KPI, in kar nimamo lastnih izkušenj, je tu še zgodovinski spomin na prejšnjo generacijo. Čisto nekaj drugega pa sta narodna sprava in akcijska enotnost, toda obe bi me pripeljali daleč od naslova in o drugi sem se razpisal ob letošnji goriš-ki Prešernovi proslavi.
Drugi sklop želja zadeva demokratizacijo in avtonomijo odločanja. Izkušnja uči, da pomenita ta dva pojma vse in nič. V makroskopskih razsežnostih pomeni recimo za zahodna sredstva obveščanja demokracijo samo stanje, kadar so komunisti ali socialisti v manjšini, kajti tudi če zmagajo na za tuje opazovalce odprtih volitvah, so demokrati njihovi nasprotniki, ko skušajo zasesti televizijsko postajo in trge glavnega mesta. Rudarji - čeprav lov na človeka z gumijevkami po Bukarešti ni opravičljiv - so seveda potem pripadniki bivše Securitade, če pa si nekdo upa domnevati, da je zasedbo TV postaje organizirala CIA (filme o podobnih primerih v zadnjih štiridesetih letih smo gledali deset let po dogodkih - Grčija, Čile in vrsta bananskih držav), je gotovo iz stare brež-njevske garde, ne pa oseba, ki živi na križišču in jo je po vsem tem, kar križišče ponuja, težko zmanipulirati. A vrnimo se h konferenci.
Osebno pojmujem demokratizacijo znotraj Zveze predvsem s preneha-
njem poceni etiketiranja razpravljal-cev na vseh ravneh in ob vseh prilikah, zaradi česar se dogaja, da je zaradi halo efekta, ki je umetno ustvarjen, nekdo že vnaprej obsojen najmanj na paternalistično sprejemanje tega, kar predlaga, omeni ali ožigosa, ni pa nikakor možno, da ima celo prav.
Glede avtonomije odločanja pa je znano, da ocenjujem to prakso kot popolni fiasko v oblikah, ki so se v veliki meri uresničile pri delu organizacij in ustanov. Če avtonomija odločanja pomeni anarhijo (nezaveden pojav) ali celo samovoljo (zaveden pojav), potem ne more biti res, da imamo vedno vsi prav, pa čeprav se vedemo, sklepamo ali vplivamo diametralno nasprotno. Včasih nam je treba, ali jim je treba, tudi povedati, da smo ali so zgrešili. Namesto tega iščemo kratkosežen ljubi mir, v katerem so dosledni v uresničevanju taktičnih ali strateških ciljev vedno tepeni in se spreminjajo v Don Kihote. Ne strogo plansko niti divje
tržno gospodarstvo nista, tako kaže, rešitvi za ekonomijo. Prav tako je nujno poiskati tako obliko dela, ki bo predvidevala usklajevanje in preverjanje ob prostem sproščanju ustvarjalnosti pri uresničevanju dogovorjenega.
Z volitvami v organe Zveze je težavno, ker že preveč časa zasledujemo pred občnimi zbori istočasno tri cilje: sposobnost oziroma pripravljenost na delo, čim širše narodnostno predstavništvo in izogibanje zameram. Predlagam naslednjo rešitev: vrsta ljudi spada v »manjšinsko predstavniško skupščino«, ki bi lahko imela tudi štiriletni mandat, toda v Glavnem odboru naj se znajde politična in organizacijska operativa, v IO pa špica predstavnikov dejavnosti in ustanov kot doslej. Predvidevam, da bi bili učinkovitejši, zamer ne bi smelo biti. Rabim pogojnik, kajti človeška nrav je čudna zadeva.
Razpolovljeno število mest Glavnega odbora bi nam dovoljevalo, da bi
tu pa tam začeli imeti po dva kandidata iz posameznih dejavnosti ali struktur, kar bi seveda pomenilo izginotje plebiscitarnega števila glasov za posameznika, a bi dajalo pristnejšo sliko stanja in teženj v osnovnih.celicah delovanja. Tiste, ki jim ta predlog že pri prvem branju ne diši, sprašujem, kakšno vrednost vendar imajo izidi volitev na sedanjih občnih zborih in če so v Glavnem odboru, ali se res čutijo podprti od tistih običajnih 118 -120 glasov ali gre že dolgo vrsto let za obred naveličanosti.
Na koncu še nekaj misli o času sklica »programske konference« in o silnicah njenega poteka. Počitniški čas jo res pogojuje, kar zadeva prisotnost, a če smo že spoznali, da je potrebna, potem raje sedaj kot jeseni, ker bi s tem bilo leto spet mimo z dodatnim očitkom, da se je IO izogiba. Vtis imam, da marsikoga moti polovica julija ne zaradi dejanskega letnega dopusta, temveč zaradi navade, po kateri menimo, da je konec delovne sezone v začetku junija, potem pa je čas kvečjemu za šagre. Če res doživljamo prelomne čase (vsepovsod prisotna parola), se ja ne bomo formalizirali na ritem raznoabonmajskih sezon.
Glede poteka pa je prisotna dvojna bojazen. Prva, manjša, zadeva pričakovanje, češ zdaj pa bo! Konferenca bo le začetek reorganizacij skega procesa (morda tudi vedenjskega). Druga bojazen je stvarnejša. Njeni usklajevalci se lahko usmerijo v tak način razmišljanja in vedenja: stvari so zapletene, vsi ali skoraj imajo prav, predloge in gradiva bomo proučili in razposlali, kajti sedaj ni mogoče vsega strniti, kaj šele oblikovati zaključke!
Tako smo že nekaj časa navajeni. Gremo na sestanek, sejo, posvet; predsedujoči prebere točko iz dnevnega reda in nekaj začetnih tez, potem poslušamo po vrsti stališča za in proti, strinjanja in ironijo na račun predhodnih govornikov, nekaj posegov spada v razred »tudi jaz sem tu« in zaradi omembe na časopisu, v trenutku pa, ko bi se moralo začeti piljenje različnih vidikov za iskanje sinteze in trenutno najboljše rešitve ali vsaj sklepa, pride na vrsto fraza: danes zvečer tega prav gotovo ne bomo mogli razrešiti! Vsi odhajamo neporaženi z vzhičenim občutkom, da smo doprinesli bistveno k skupni stvari, a ta čas, ki nas vedno pogojuje. V vogalnem baru se potem ista garnitura v skoraj enaki sestavi se ure pogovarja z občutkom časovne brezmejnosti.
Popoldanski del konference naj bo posvečen poglabljanju treh, štirih vprašanj po komisijah, kasno popoldne pa plenarno preidimo k sklepom.
z obsežnimi poročili o svetovnem nogometnem prvenstvu dobite pri:
LJUBLJANA: v vseh večjih kioskih
ob nedeljah: kiosk Vjesnik - Avtobusna postaja
kiosk v Kliničnem centru
kiosk Delo - EMONA - Cankarjeva, 1
kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti (izmenično)
KRANJ: v vseh večjih kioskih
KRANJSKA GORA: kiosk Delo
BOHINJSKA BISTRICA: kiosk Turistično društvo (tudi ob nedeljah)
BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo (tudi ob nedeljah)
Hotel Zlatorog (tudi ob nedeljah)
BLED: kiosk Kasino
Kiosk pri Unionu — avtobusna postaja -Avtokamp Sobec
ROGAŠKA SLATINA: kiosk Zdravilišče Hotel ”SAVA“ (tudi ob nedeljah) kiosk DELO (Pernat — Mašera)
RADENCI: kiosk Hotel ”RADIN“
BOVEC: kiosk TTL
Kavarna na trgu (samo ob nedeljah)
KOBARID: kiosk TTL
Bife Kramar, Trg Svobode (samo ob nedeljah) TOLMIN: kiosk Delo - Avtobusna postaja Kiosk TTL - Leban, Rutarjeva 2
DOBROVO: kiosk Delo SOLKAN: Market, Trg. pod. »Goriška«
NOVA GORICA: vsi kioski
Avtobusna postaja (ob nedeljah)
ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Kavčič kiosk Delo - Drnošček Market Trg. pod. »Goriška«
VRTOJBA: Market Trg. pod. »Goriška«
MIREN: kiosk Vesna »Pri mostu«
RENČE: kiosk TTL
BRANIK: Market Trg. pod. »Goriška«
KOSTANJEVICA NA KRASU: Trgovina Frančeškin Svetka
ŠEMPAS: Market Trg. pod. »Goriška«
OZELJAN: Market Trg. pod. »Goriška«
AJDOVŠČINA: kiosk Delo
kiosk TTL (tudi ob nedeljah)
POSTOJNA: Knjigarna Primorski tisk
PIVKA: Knjigama in papirnica ŽENKO, Kolodvorska 7.
RIBNICA PRI PIVKI: Kiosk LIKAR Srečko.
ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL Avtobusna postaja kiosk TTL, Cankarjeva ulica knjigama Primorski tisk - Trnovo
SEŽANA: kiosk TTL - Švara, Partizanska 33 Supermarket Kras (tudi ob nedeljah)
Bife na avtobusni postaji (tudi ob nedeljah)
GORJANSKO: Market »Preskrba«
KOMEN: Market »Preskrba«
DUTOVLJE: Market »Preskrba«
LOKEV: Market »Preskrba«
DIVAČA: kiosk Delo
KOZINA: Blagovna hiša
ŠKOFIJE: kiosk Barolin (tudi ob nedeljah)
ANKARAN: kiosk Delo, posl. št. 16
KOPER: vsi kioski Dela in Tobaka kiosk na Tržnici (ob nedeljah)
IZOLA: kiosk Primorski tisk 'kiosk Babič, Ulica 1. maja
kiosk Delo št. 3, Avtobusna postaja (tudi ob nedeljah)
PIRAN: knjigama Primorski tisk
kiosk Vodopia, Tartinijev trg (tudi ob nedeljah) kiosk Vidergar, Tartinijev trg (tudi ob nedeljah)
PORTOROŽ: knjigama Primorski tisk1 (tudi ob nedeljah) LUCIJA: kiosk Tobak
Včeraj je imela vrsto srečanj s predstavniki tega prostora
Komisija ES spoznala F-JK
TRST — Komisija za gospodarske zunanje odnose pri Evropski skupnosti, ki v teh dneh zaseda v Trstu, je imela včeraj veliko dela. Delovni dan je začela z dopoldanskim zasedanjem, na katerem je razpravljala, na osnovi poročila in predlogov evroparlamen-tarca Giorgia Rossettija, o odnosih med ES in Jugoslavijo. Za tem se je sestala s člani deželne vlade Furlani-je-Julijske krajine, v popoldanskih urah pa s predsedniki vlad in zakonodajnih skupščin delovne skupnosti Alpe-Jadran. Delovni dan je komisija zaključila s tiskovno konferenco, na kateri so Ejen predsednik Willy de Clercg in tržaški evroparlamentarec Giorgio Rossetti odgovarjali na vprašanja novinarajev.
O zasedanju, na katerem so razpravljali o odnosih z Jugoslavijo poročamo posebej. Iz srečanja komisije z deželno vlado Furlanije-Julijske krajine velja predvsem omeniti izredno zanimanje
Poslancev za regionalne poglede na evroipsko združevanje, za oceno nasprotujočih si tendenc po prenosu dela državnih pristojnosti na Bruseljin utrjevanja regionalnih avtonomij, ki jo med drugim pogojuje tudi prisotnost manjšin. Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Bia-sutti je odgovoril, da bi bilo treba vlo-90 in avtonomijo regij sankcionirati med drugim tudi z uveljavitvijo »zbora regij« v evropskem parlamentu . Na nekaj vprašanj o položaju manjšin je Predsednik Biasutti odvrnil, da politika do manjšin, narodnostnih in jezikovnih, ni dovolj dobra, saj ni ustrezne zaščitne zakonodaje. S tem v zvezi le predsednik F-JK Biasutti evroparla-mentarcem odločno povedal, da italijanska vlada ne izpolnjuje obvez, ki jih je sprejela. Omeniti je tudi treba, ha je predsednik Biasutti začel svoje Poročanje o svojstvenosti obmejne dežele Furlanije-Julijske krajine in o Problemih, ki pogojujejo njen razvoj, s Predstavitvijo ideje, da bi se Gorica in Nova Gorica, mesti iz dveh sosednjih dežel celo upravno povezali.
v popoldanskih urah, kot že rečeno, so se člani evropske komisije srečali s predstavniki deželnih vlad in skupščin delovne skupnosti Alpe-Jadran. Nd tem srečanju je za Slovenijo spre-Sovoril novi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki se je sestanka udeležil skupno z zunanjim ministrom za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom in podpredsednikom skupščine Vitodragom Puklom. Predsednik slovenske vlade Peterle je med drugim zaželel, da bi nova evropska ureditev privedla do novega odnosa do Evrope narodov, v katere bi se vključile tudi stvarnosti, hi se ne identificirajo samo z državo, hjer so prisotne. Predsednik de Clercg jn z njim tudi poslanec Rossetti sta uda nasprotnega mnenja in poudarila, da lahko samo posamezme države postanejo članice ES.
O vprašanjih, ki neposredno zadevalo Hrvaško je na srečanju spregovoril Predsednik sabora (v našem primeru deželnega sveta) Žarko Domijan, ki se J® sestanka udeležil skupno s predsed-7’kom hrvaške vlade Stipetom Miši-cem. Govoril je predvsem o zadnjih tzkušnjah političnega pluralizma v re-Pobliki, kjer so demokratične stranke zabeležile velik uspeh na "vseh ravneh. Hrvaška, je dodal, ko je bila v pretek-osti avtonomna ali pa tudi ne, se je ne]?0 tut'da kot dopolnilni del zahod-
Komisija evropskega parlamenta bo anes obiskala Center za teoretsko fi-riai J Nliramaru, nato pa si bo ogle-ata še razstavo o Langobardih v Pas-
sarianu.
O odnosih z Jugoslavijo v juliju
Osrednja tema dopoldanskega dela zasedanja Komisije za zunaje ekonomske odnose Evropskega parlamenta so bili odnosi med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo, popoldanskega pa srednjeevropsko regionalno povezovanje v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran. Med delegacijami devetih dežel skupnosti iz Italije, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije sta bila tudi slovenska z Lojzetom Peterletom in hrvaška z Stipetom Mesičem na čelu.
Nadvse zanimivo je bilo srečanje trideseterice evorpskih parlamentarcev z deželno vlado Furlanije-Julijske krajine.
Poročevalec Giorgio Rossetti se je zavzel, da se v okviru nove sredozemske politike upošteva tudi Jugoslavija, govoreč posebej o odnosih med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo pa je dejal, da se postopno uresničujejo pogoji, to je politični pluralizem, zaščita človekovih rpavic, svobodne volitve in tržno gospodarstvo, za tesnejše po-
vezovanje z Jugoslavijo, izraz upoštevanja teh sprememb in seveda pomembne tranzitivne vloge, ki jo ima Jugoslavija v povezovanje Grčije z osrčjem Evropske skupnosti, je tudi načrtovano približno 50 % povečanje sredstev, približno milijardo Ecujev, od tega dve tretjini za infrastrukture, ki naj bi jih sankiconiral nov finančni * protokol; dosedanji se bo iztekel 31. oktobra prihodnje leto. Jugoslavija bo prvič prejela tudi direktno dotacijo iz proračuna ES; upoštevali jo bodo tudi v okviru programa tehnične pomoči (PHAARE), prvotno načrtovanega samo za Poljsko in Madžarsko s simpatijami, seveda poudarjajoč odvisnost od bodočega političnega in gospodarskega razvoja v Jugoslaviji, pa je govoril tudi o njeni zahtevi po pridruženem članstvu v Evropski skupnosti.
O kakovostnih premikih v odnosih med EGS in Jugoslavijo je govoril tudi za ta vprašanja pooblaščeni funkcionar Izvršne komisije Jena Schwed, le da je bil prav tako tudi grški predstavnik Constantine Stavrov, zelo kritičen do jugoslovanskih omejitev števila dovoljenj za grški transport, dvojnih tarif in zadnje blokade na meji. Poudarila sta, da z jugoslovanskimi ovirami, kamor sodijo tudi katastrofalne ceste, ni oškodovana samo Grčija, ampak celotna Evropska skupnost, ki je sicer Jugoslaviji vse bolj naklonjena.
Zaradi stiske s časom, bodo razpravo o odnosih z Jugoslavijo, nadaljevali na julijskem sestanku komisije v Bruslju.
JSa lanskih, jubilejnih, je sodelovalo kar 1.600 udeležencev
Letos brez Koprskih srečanj
KOPER — Zadnji teden v juniju je bil minulih deset let v znamenju bržčas največje in zelo zanimive kulturne in politične prireditve narodnosti pri nas. Skupnost Italijanov v Kopru, družbenoplitične organzacije, kulturne in športne organizacije v Kopru so namreč prirejali »Koprska srečanja«. Na lanskih jubilejnih, desetih »Koprskih srečanjih« je sodelovalo 1600 udeležencev v 44 skupinah, pripadnikov 12 narodnosti iz Italije, ZRN, Madžarske, Avstrije in Jugoslavije. Deseta srečanja so trajala deset dni. In letos?
Zadnji teden v juniju mineva brez »Koprskih srečanj«, brez manifestacije, ki so ji ob začetku v konceptu zapisali mir in sožitje. GIOVANNI MIGLIO-RANZA, ki je bil vseh deset let predsednik organizacijskega odbora nam je povedal: »Prvo leto - 1980 - smo prireditev organizirali šele decembra v koprskem gledališču. In bila je to bolj revija ustvarjalnosti pripadnikov italijanske narodnosti v Istri, vendar je bila v zasnovi koncipirana kot politična manifestacija. Želeli smo si, da bi bila italijanska narodnost kreativen nosilec akcije za manifestacijo, ki bi dobila mednarodni značaj.«
To se je na drugih srečanjih tudi zgodilo!
»Da. Takrat so se srečanj v juniju udeležili tudi Slovenci iz zamejstva, Italijani, ki živijo v Bosni, prišli so tudi Ukrajinci in krog udeležencev se je vsako leto širil. Večinoma so na kulturniški del prireditve prihajali
amaterji, kajti za narodnosti je značilno, da se kulturno življenje - pri tem so seveda izjeme - večinoma dogaja v amaterskih krogih. Množičnost je postala ena od značilnosti prireditve, katero smo iz gledališča preselili na prosto, na Titov trg v Kopru, kjer je seveda bilo tudi iz leta v leto več obiskovalcev.«
Vse vandarle ni bilo samo mani-iestativno, lepo za oči in množice?
»Seveda ne. Ob vsakem srečanju je bilo organiziranih najmanj dvoje okroglih miz ali tematskih razprav povezanih z mirom, sožitjem, položajem narodnosti pri nas in v Evropi nasploh, z ekologijo, ekonomskimi vprašanji itn. Moram reči, da je bilo kar živahno in da smo poleg tistih na Titovem trgu organizirali vedno več vzporednih prireditev. Med drugim smo v Koper za New Vorkom in še enim svetovnim središčem dobili razstavo umetniških fotografij, ki so obravnavale vojno in mir. Skupine, ki so prihajale k nam v Koper so med seboj navezale stike in nato sodelovale; že med »Koprskimi srečanji« pa se je zgodilo, da so skupine odšle nastopati na Tržaško pa tudi po Istri so »krožile«. Letos tega žal ni.«
Zakaj? Kdo je »ukinil« Koprska srečanja?
»Nekateri v okviru narodnosti oziroma naše skupnosti so zadnja leta poudarjali, da je treba spremeniti koncept srečanj, opustiti masovnost, ama-
terski značaj in zadevo bolj profesionalizirati, če smem tako reči. To se je razlikovalo od koncepta, ki smo ga oblikovali na začetku in ki ga ja skupina, ki je največ časa vlagala v pripravo srečanj tudi zagovarjala. Lani je prišlo do tega* da je prevladalo drugačno mnenje od našega (mojega?) in tako se organizacijski odbor ni več sestal. Obdobje političnih sprememb in morebiti še nekatere druge okoliščine so bržčas prispevali k temu, da predsedstvo naše skupnosti od nas ni nič zahtevalo, sami v odboru pa se tudi nismo sestali in srečanj organizirali. Mislim, da bomo o tem morali še spregovoriti, saj smo za letos izgubili svojo največjo politično in kulturno prireditev, prireditev, kakršne v tem delu Evrope ni imel nihče.«
DUŠAN GRČA
Glavni svet KZ
TRST V našem včerajšnjem poročanju z nedeljskega občnega zbora Kmečke zveze je prišlo do napake. Iz seznama izvoljenih v novi Glavni svet organizacije je namreč izpadlo ime Dušana Miliča iz Repniča, ki je bil sicer izvoljen v ta organizem stanovske organizacije slovenskih kmetov. Interesentu in bralcem se opravičujemo.
V Izoli še vedno brez mandatarja za sestavo izv. sveta
IZOLA — V izolski občinski skupščini so pred dnevi že tretjič odločali o mandatarju za sestavo izvršnega sveta, vendar tudi tokrat neuspešno. Za to odgovorno mesto v kraju sta se s predlogoma programa družbenega razvoja občine potegovala dva kandidata: Igor Požar, diplomirani ekonomist, sicer direktor izolske ladjedelnice »2. Oktober« in Branko Andrejašič, pravnik, dosedanji sekretar sekretariata za občo upravo. Slednji je napovedal nadaljevanje določenih projektov, ki jih izvršni svet v prejšnji sestavi ni uspel dokončati.
Med kandidatoma so izbirali delegati treh občinskih zborov; prisotni so sicer bili tudi delegati četrtega, to je italijanske narodnosti, vendar brez možnosti glasovanja, ker jim veljavni statut tega ne omogoča.
Mimogrede, prav na tem skupščinskem zasedanju so se tudi odločili za spremembo statuta občine Izola, ki naj bi uredil ta vprašanja ter se zavzeli za poenotenje v obalnem prostoru.
V prvem krogu volitev je Igor Požar dobil 17 glasov, Branko Andrejašič pa 20. V drugem krogu so delegati tajno glasovali le za Andrejašiča, ki je znova dobil 20 glasov, kar pa je bilo premalo za izvolitev. Preostalo ni nič drugega, kot odločitev za ponovni postopek predlaganja novih kandidatov za mandatarja občinskega izvršnega sveta.
Rok je 2: julij do 15. ure, občinska skupščina pa naj bi se znova sestala 16. julija, ko naj bi vendarle izvolila pranega človeka po meri vseh Izola-nov, ne glede na politične barve. Ta naj bi zatem v predpisanem času sestavil predlog občinske vlade, katere potrditev je tudi v delegatskih rokah.
Spomnimo, da sta se za mandatarja izvršnega sveta v Izoli najprej potegovala Mojmir Suhar, kandidat socialistov in prenoviteljev in Igor Požar s podporo Demosa. Izvoljen je bil drugi, ki pa je zamudil z odlokom določeni 10-dnevni rok za izbiro sodelavcev. Delegati so se, na pobudo petih delegatov iz vrst prenoviteljev in socialistov v kraju odločili za nov postopek. V tretje torej so ob Požarju ZSMS liberalci predlagali Branka Andrejašiča.
V Izoli so tako še vedno brez občinske vlade in to v nezavidljivih razmerah! Koliko časa še, saj je po dosedanjih rednih zasedanjih občinskega parlamenta sklepati, da je ta izrazito polariziran.
Na to so opozorili tudi z vprašanjem, ali se bo tako rušenje kandidatov nasprotnega tabora nadaljevalo v nedogled. Bi ne bilo smiselno združiti oba tokova v skupno pot, saj gre vendarle za usodo občine, ki je vsem skupen dom?!
Izid vladne krize v Izoli dodatno zapleta dejstvo, da je poletje čas letnih dopustov in da je prav zaradi tega lahko skupščinah 16. julija, ko naj bi delegati le poskušali izvoliti mandatarja, nesklepčen!
Parlament, ki ni sposoben izvoliti vladnega mandatarja, je treba razpustiti, je opozoril delegat, drugi pa takoj dodal razmišljanje, kakšno breme bi ponovne splošne volitve v treh mesecih pomenile za Izolo.
Problemi se kopičijo in čas neusmiljeno teče!
MIRJAM MUŽENIČ
Črni mazači na delu tudi v Ilirski Bistrici
ILIRSKA BISTRICA — Neznanci so danes v nočnih hrah s črno oljnato barvo Premazali spomenik III. pre-Ko™orske udarne brigade, ki sIoji v parku ob Gregorčiče-Vl ulici med Domom JLA in osnovno šolo Dragotin Kette, akoj p0 obvestilu v zgod-Ijh jutranjih urah so milič-.ki ugotovili, da se barva še ni posušila,, vendar za storil-C1 le mazaške akcije še ved-®° ni sledi, tako da za njimi
Poizvedujejo.
Spomenik so polili s črno s čopičem pa so na
I. U.
"amen narisali kljukasti križ ln izpisali dvojni S.
Pol kilograma rib na
IZOLA — Droga 1 in Droga 2 sta nedvomno najlepši in tudi najučinkovitejši ribiški barki v jugoslovanskem delu Jadranskega morja. V osmih letih sta z lebdečo povlečno mrežo nalovili
okoli dvanajst tisoč ton drobnih plavili rib. Kaj to pomeni, si je težko predstavljati. Nekoliko bolj nazorno prikazano je to nekaj več kot pol kilograma rib na vsakega Jugoslovana,
vsakega Jugoslovana
ali še drugače "prevedeno", to predstavlja okoli 30 tisoč glav govedi s povprečno težo 400 kilogramov.
Ribarjenje z obema Drogama pomeni svojevrstni užitek, saj se ob potegih polne mreže odkriva vse bogastvo, ki ga morje skriva v svojih globinah, hkrati pa obiskovalec spozna ribiško življenje in delo, ki še zdaleč nista tako idilična, kot si ju človek predstavlja ob lepih barvnih posnetkih in filmih.
"Naš" delovnik se je tokrat začel ob 7. uri zjutraj z vkrcanjem na izolskem ribiškem pomolu, odpluli pa smo proti Savudriji. Oba poveljnika sta na son-derjih opazovala, če se bo pokazala jata sardel. Dolgo ni bilo nobenega znaka, zato smo pluli naprej proti Umagu in Novigradu. Na barvnih ekranih sonderja so se začele prikazovati rdeče lise, kar je bil znak, da so ribe pod ladjami. Droga 1 je spustila mrežo, ko je bila v morju so en konec privezali še za krmo Droge 2. Smola! Po nekaj metrih vleke počita obe jekleni vrvi, na kateri sta pritrjena 250 kilogramska utež in gornji del mreže. Začne se ponovno navijanje mreže na ogromen ladijski valj, pri čemer ribiči pazijo, da se številne vrvi med sabo nebi prepletle. K sreči je v vitlu do-
volj rezerve jeklene vrvi, zato tokrat v morje vrže mrežo Droga 2.
Mreža je v morju, začne se vleka. Tokrat brez'zapletov. Po poldrugi uri sledi dvig mreže. Galebi, ki so krožili za ribiškima barkama in se podili za ribami, ki so priplavale na vrh, so bili še dobro znamenje, da tokrat mreže niso lovili v prazno. Zares dober poteg! V saku je bilo za okoli 800 zabojev sardel. Po nekajminutnem "tipanju" terena poveljnika zopet dasta znak za spuščanje mreže. Ves postopek se ponovi. Dveurna vleka in dvig. Mreža je bila' še bolj polna, s sardeli so napolnili 1.200 zabojev. V dveh potegih 14 ton sardel. To so lepi ulovi, pravijo ribiči.
Ribarjenja je konec, do Izole so še tri ure plovbe. Delovnika še ni konec. V vsak zaboj morajo ribiči zmetati še večjo zajemalko ledu, da se ribje meso ne bi preveč omehčalo. Sledi pristanek na operativni obali Delamarisa. Najprej z barke pretovorijo polne zaboje, nato pa na barko naložijo še prazne zaboje za naslednji ribolov. Ura je 21, sledi še 20-minutna plovba do ribiškega pomola. Delovna sobota je torej trajala več kot 14 ur. »V ponedeljek ob šestih,« se je ob pristanku zaslišal glas poveljnika Droge 1 Jožeta Hamerška.
IZTOK UMER
Čeprav je v vrstah KD prišlo do razkola
Pokrajinski svet odobril konvencijo za prizadete
Na obzorju prometni zastoji ob skorajšnji reki turistov
Gradnja avtoceste res napreduje a z velikimi težavami
Dostop na Trblško cesto z novega odseka Fernetiči-Trebče (Foto Križmančič)
Po zelo razgibani in živahni razpravi je pokrajinski svet odobril predsi-nočnjim konvencijo z Občino Trst, s katero upravi predajata dvema zadrugama (prva je zadruga 2001, druga pa slovenska) pristojnosti službe za spre-mljevanje prizadetih mladoletnikov. Proti sklepu je bil le predstavnik PSDI, v vrstah KD pa je prišlo do razkola, saj sta odbornika Brait in Canno-ne, skupaj s predstavniki PSI, PRI, KPI, LpT in SSk glasovala za konvencijo, svetovalci KD Locchi, Poilucci in Benci so se vzdržali, tretji odbornik KD Dello Russo pa je med glasovanjem zapustil dvorano. Vzdržala sta se tudi predstavnika MSI.
Pokrajinski svet je glasoval o sklepu, potem ko ga je odbornik za skrbstvo Martini že bil »zamrznil« za teden dni, da bi v premoru izgladil nasprotovanje demokristjanov. Poskus mu ni uspel, saj so nekateri demokristjani ostali na svojih stališčih, ki so jih zavzeli, potem ko je bila tretja zadruga (La Ouercia, demokrščanskega navdiha) izločena iz konkurence zaradi formalnih nepravilnosti v predloženi prošnji. Tako Poilucci kot Locchi sta namreč govorila o favoritizmih in kli-entelizmu, o konvenciji pa sta trdila, da se je izoblikovala v »kalnih in temnih vodah«.
Odbornik Martini je v odgovoru poudaril, da konvencija rešuje zelo zapleten problem, ki se je nerešen vlekel že celo desetletje in pri tem povzročal težave vsem, ki so kakorkoli imeli opravka z njim. Konvencija nadalje točno opredeljuje značilnosti službe, istočasno pa nudi jamstvo za profesionalno pripravljenost spremljevalcev, saj gre za osebje, ki je že delalo za Pokrajino. Martini je tudi omenil napor, da bi prehod te službe od Pokrajine na tržaško Občino potekal brez travm. V tem smislu je konvencija —
in tudi izbira zadrug — sad skupnega dela v prid prizadetih.
Po posegih svetovalcev Pertusija (PSDI); Capuzza (Zelena alternativna lista), Poiluccija (KD), Martoneja (KPI), Cavicchiolija (LpT), Serpija (MSI), Kareja (SSk), Gerina (PSI) in Locchija (KD) je imel besedo tudi podpredsednik Pokrajine Cervesi (PRI). Poudaril je, da je njegovo stališče bližje opoziciji kot KD, ki ji zaskrbljena le zaradi izločitve tretje zadruge, s svojim popravkom, da bi konvencija trajala le 10 mesecev namesto 40, pa hoče le čimprej pomešati karte in obnoviti natečaj za zakup.
Razpravo je' zaključil predsednik Crozzoli, ki je poudaril, da je konvencija realno najboljši sporazum, ki sta ga Občina in Pokrajina lahko dosegli, zato da se dokončno reši vprašanje spremljevalcev. Pripravili smo jo, je poudaril Crozzoli, ob upoštevanju vseh zainteresiranih strani, tako da je žela odobravnje vseh, tudi opozicij. Na obtožbe KD je Crozzoli odgovoril z ugotovitvijo, da je konvencija bila sestavljena brez partikularizmov in le na osnovi »čistih« odnosov. Dejstvo, da so zapadlost konvencije od predvidenih 40 znižali na 22 mesecev (KD je kot rečeno predlagala 10), pa je predsednik razložil s potrebo, da se čimprej odpravijo morebitne napake in preverijo resnične sposobnosti zadrug za poverjeno delo, čeprav je dosedanja izkušnja pokazala, da so spremljevalci kos nalogam. O Locchijevih in Poiluc-cijevih izjavah pa je lapidarno poudaril, da nikogar ne skomina, da bi ustvarjal dobiček na račun prizadetih.
No, tako ali drugače, konvencija je bila s 15 glasovi sprejeta, in upati je, da se v bodoče ne bodo več ponavljale težave, ki so vsako leto pestile prizadete, njihove starše in seveda tudi spremljevalce same.
Kmalu se bo začelo počitniško »preseljevanje narodov«, kar med drugim pomeni tudi izredno obremenitev cest. V naši pokrajini to velja seveda predvsem za Trbiško cesto oziroma za nastajajočo avtocesto, po katerih bo vsak čas stekla pravcata reka turistov proti istrskim in dalmatinskim plažam. Žal pa bo ta reka tudi letos naletela na naših cestah na precejšnje ovire, saj so dela za izgradnjo avtoceste še vedno v teku in marsikje so tudi ozka grla. Po drugi strani pa velja beležiti tudi nekatere premike in novosti, ki bodo vsaj deloma olajšale promet.
Največja novost bo delno odprtje avtocestnega odseka med Fernetiči in Trebčami, do katerega bo prišlo v kratkem, verjetno že prihodnji teden. Ta odsek so si včeraj ogledali funkcionarji Dežele in cestnega podjetja AN AS. Ugovovili so, da bo potrebno postaviti le še nekaj cestnih znakov in bo ta odsek prevozen. V resnici bo zdaj v prvi fazi služil predvsem kot enosmerni obvoz za tovornjake in sploh za težak promet, ki gre od Fer-
netičev proti Benetkam. Tovornjaki bodo takoj po nadvozu nad železnico pod Fernetiči zavili po desnem priključku na avtocestni odsek in se po njem peljali do Trebč, kjer bodo zavili na Trbiško cesto. Vsega tega se bodo najbrž še najbolj veselili Openci, saj bo na tak način Narodna ulica vsaj malo razbremenjena.
V primerjavi z lanskim poletjem prav gotovo pomeni pridobitev tudi dejstvo, da promet med Trebčami in Padričami že nekaj časa teče po dograjeni polovici bodoče avtoceste. Če drugega ne, je cestišče nekoliko širše, pa tudi neprimerno bolj gladko kot prejšnje. Drugo novost v primerjavi z lanskim letom predstavlja dejstvo, da se promet nad Prosekom ne odvija po galeriji. Res je, da se avtomobilisti na tak način rešijo nevarnosti zastojev v galeriji, toda po drugi strani je novo cestišče dokaj ozko in ni težko napovedovati, da bo predstavljalo ozko grlo. Seveda pa bo največja kritična točka kot vedno opensko križišče.
Medtem pa se gradnja avtoceste nadaljuje. Pred nedavnim so odprli
in zamudo
gradbišče pri Nabrežini, kjer je avtocesta že dolga leta prekinjena za 2,8 kilometra. Vzrokov, zakaj so dela toliko časa stala, je prav gotovo več. Nastale so težave finančnega značaja, pa tudi teren je posebno zahteven in am-bientalno dragocen, zaradi česar so se med drugim oglasili naravovarstveniki z raznimi spreminjevalnimi predlogi. Načrtovalci so te pripombe, ki jih je v glavnem podpirala tudi krajevna občinska uprava, le deloma sprejeli. Tako na odseku pod cesto za Slivno ne bo nastala galerija, pač pa bodo cestišče nekoliko znižali. Dolino Pri Lazcu bodo zapolnili, vendar bo pod avtocesto prehod, ki bo omogočil dostop do znane istoimenske jame. Na drugi strani v smeri proti Nabrežini pa bodo zgradili skoraj 400 metrov dolg Viadukt. Dela naj bi dokončali v poldrugem letu.
Seveda pa se gradbena dela nadaljujejo tudi na- drugih odsekih. Kot smo že omenili, je odsek med Fernetiči in Trebčami že skoraj gotov, na dobri stopnji pa so tudi dela na odsekih Prosek-Fernetiči in Trebče-Padriče. Nekoliko večjo zamudo je mogoče beležiti na odseku Opčine-Fernetiči, kjer bodo dela, ki jih ima v zakupu Dežela, šele zdaj stekla. Po najbolj optimističnih napovedih naj bi vsa ta dela in torej avtocesto od Sesljana do Padrič povsem dokončali v dobrih dveh letih.
Še povsem odprto pa je vprašanje, kdaj in kako bodo gradili avtocestno povezavo med Padričami in Trstom, za kar neposredno skrbi tržaška občinska uprava. Kot je znano, so za ta odsek naravovarstveniki predlagali alternativen načrt. Ta načrt zdaj preučuje komisija strokovnjakov, ki ji predseduje prof. Garbari. Komisija bo verjetno zaključila svoje delo čez kak mesec, nakar bodo besedo imeli spet politiki. Kot vemo, pa njihovi mlini meljejo praviloma dokaj počaši.
Od L julija bodo pacienti plačevali oskrbnino
Občina bo dokončno prevzela dom Gregoretti
Bivši oddelek za nepremične bolnike pri Sv. Ivanu Gregoretti bo s 1. julijem dokončno prešel v pristojnost Občine Trst in bo po tri leta trajajočem birokratskem postopku tudi formalno postal občinski dom za ostarele. Kot je znano, bo sprememba statusa nekdanjega bolnišniškega oddelka imela dvojne posledice; iz zdravstvene strukture se bo namreč spremenil v skrbstveno strukturo, kjer bodo sicer še vnaprej nudili tudi zdravstveno oskrbo, zato pa bodo tudi pacienti dolžni plačati prispevke za vzdrževanje doma (prej' je vse stroške krila vsedržavna zdravstvena služba).
V teh dneh, in sicer po sobotnem sestanku komisarja Mazzurca s sindikalnimi predstavniki CGIL, CISL in UIL, je tržaška Krajevna zdravstvena enota končno objavila, koliko bo znašala oskrbnina, ki jo bodo morali prispevati pacienti ali njihovi sorodniki, ki so za to civilno obvezani. Dnevna oskrbnina bo znašala 35.608 lir in z njo bodo pacienti prispevali h kritju upravnih stroškov (čiščenje, hrana itd.), medtem ko bo zdravstveno oskrbo nudila kot doslej vsedržavna zdravstvena služba in bo zato še vedno brezplačna (če seveda ne vračunamo davkov, ki jih je vsak državljan dolžan plačevati zanjo).
Sindikati si sicer prizadevajo, da bi Dežela javno priznala nov občinski dom za ostarele pri Sv. Ivanu in da bi na ta način prispevala tudi k njegovemu vzdrževanju. V tem primeru bi lahko Dežela delno krila oskrbnino (okrog 12 tisoč lir na pacienta) in finančno vsaj delno razbremenila paciente, ki si v glavnem ne morejo privoščiti tako drage oskrbe (ki je po pričevanjih sindikalnih predstavnikov in odbora sorodnikov pacientov zaradi hudega pomanjkanja osebja tudi zelo pomanjkljiva).
Komisar KZE Mazzurco je sicer napovedal, da bodo v bližnji bodočnosti rešili vsaj strukturalne probleme: Občina naj bi namreč preuredila in »sanirala« prostore, ki so že v propadajočem stanju. Mazzurco je med drugim obljubil, da si bo KZE prizadevala, da bo oskrba v prehodni fazi — ko bo Občina prevzela upravo doma — in kljub maloštevilnemu osebju čim boljša.
Odločna zahteva komunistične deželne svetovalske skupine
Kdaj bodo umestili upravni odbor raziskovalnega centra pri Padričah?
Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah je še vedno brez upravnega sveta, za njegovo poslovanje pa še dalje odgovarja izredni komisar prof, Domenico Romeo. Zakon, ki ustanavlja obvezni konzorcij za vodenje tega znanstvenega telesa, je namreč formalno stopil v veljavo že pred štirimi leti, do danes pa Pokrajina in Občina Trst še nista imenovali svojih članov v upravni svet, ki torej sploh še ni bil umeščen. Upravni svet doslej sestavlajo deželni odbornik za šolstvo in kulturo Antonini v zastopstvu Dežele, Miloš Budin (predstavnik KGS), Bi-orci in Riganti (zastopnika članov konzorcija raziskovalnega centra), Ghirardi in Della Loggia, ki ju je izvolil deželni svet, sindikalist Pino ter predsednik Zveze industrijcev Toresella. Manjkata, kot rečeno, zastopnika tržaške občinske in pokrajinske uprave.
Na veliko zamudo pri umestitvi upravnega sveta padriškega raziskovalnega središča so včeraj opozorili deželni svetovalci KPI Ugo Poli, Perla Luša in Ivan Bratina z interpelacijo predsedniku deželne vlade Adrianu Biasuttiju. Komunistični predstavniki ostro obsojajo zadržanje tržaške pokrajinske in občinske uprave ter pozivajo Biasuttija, naj čimprej poseže, da bo lahko upravni svet čimprej opravljal svojo inštitucionalno funkcijo. Očitno gre za apel predsedniku Dežele, naj tudi politično pritisne na Občino in Pokrajino, da čimprej imenujeta svoja zastopnika v to zelo pomembno telo.
Deželni svetovalci KPI Ugo Poli, Perla Luša, Miloš Budin in načelnik skupine Renzo Travanut pa so včeraj posegli pri Biasuttiju tudi v zvezi z imenovanjem nekaterih vidnih tržaških strankinih predstavnikov v vodilna telesa nekaterih po-
membnih javnih ustanov. Pri tem imajo v mislih nedavno imenovanje pokrajinskega sekretarja PSI Alessandra Perellija za predsednika finančne družbe tukajšnjega pristanišča FINPORTO (v upravni svet te ustanove je bil imenoval, tudi pokrajinski tajnik PSDI Franco Di Piazza), pokrajinskega tajnika KD Sergia Tripanija za podpredsednika družbe »Sincrotrone Trieste« ter deželnega sekretarja PLI Franca Tabacca za predsednika Ustanove za industrijsko cono EZIT. Gre za škodljivo prakso, menijo podpisniki svetovalskega vprašanja, saj je treba javne funkcije ter odgovornosti strogo ločiti od strankarskih dolžnosti.
Svetovalci KPI sprašujejo Biasuttija, kako ocenjuje imenovanje teh strankarskih voditeljev v upravne svete pomembnih javnih ustanov in ga istočasno pozivajo, naj zajamči popolno avtonomijo vseh javnih ustanov, posebno družbe FINPORTO, kjer so pravkar razširili sestavo upravnega sveta.
Priznanje prof. Hackovi
Jutri ob 11. uri bodo na sedežu Krožka za kulturo in umetnost v mali dvorani gledališča Verdi podelili astronomu prof. Margheriti Hack priznanje "Ženska Ande 1990 - Nagrada Giuliana Florio". Gre za novo nagrado, ki jo tržaška sekcija Ande (Vsedržavnega združenja volilk) namerava podeliti vsaki dve leti Tržačanki, ki se je uveljavila v kateremkoli družbenem sektorju s svojim življenjem, pogumom, omiko in profesionalnostjo. Poleg priznanja Margheriti Hack bodo na jutrišnji slovesnosti dali posebno priznanje tudi prof. Mariangeli Cassano.
Več predčasnih upokojitev za pristaniške delavce
Na ministrstvu za trgovinsko mornarico bodo danes odločali, kako bodo porazdelili še razpoložljiva finančna sredstva, ki jih zakon št. 58 iz leta 1990 namenja predčasni upokojitvi delavcev pristaniških družb (v vsej Italiji naj bi jih upokojili 320). Sindikat , FILT-CGIL pripisuje temu sestanku velik pomen, ker vidi v predčasni upokojitvi delno rešitev nekaterih perečih problemov tržaškega pristanišča. Zato je tudi posegel pri tržaškem prefektu in predsedniku Tržaške avtonomne pristaniške ustanove, naj se v Rimu potegujeta, da bi dober del razpoložljivih sredstev namenili predčasni upokojitvi delavcev tržaške Enotne družbe pristaniških delavcev.
Sindikat ugotavlja namreč, da je zaposlitvena raven v tržaški pristaniški družbi izredno zaskrbljujoča, saj je vsak delavec v prvih petih mesecih tega leta delal povprečno le 12 dni v mesecu (kljub socialnim prispevkom pa so delavci prejemali vse nižje dohodke). Lani med drugim niso predčasno upokojili nobenega delavca kljub temu da bi kar 90 delavcev lahko izpolnilo pogoje za predčasno upokojitev. Zaradi preštevilnega osebja so torej tudi pristaniški stroški preveliki, kar v dobri meri izvotljuje vse napore, da bi bilo tržaško pristanišče konkurenčno.
Objavljeni prvi rezultati malih matur na slovenskih nižjih srednjih šolah
Zaključni nastop gojencev ricmanjske glasbene šole
Včeraj so na nekaterih nižjih srednjih šolah objavili izide zaključnih zrelostnih izpitov za dijake tretjih razredov. Kot kaže, so se dijaki tokrat res izkazali, vsaj so vsi, ki so bili pripuš-čeni k zrelostnim izpitom, izdelali. Danes zjutraj bodo objavljeni rezultati tudi na svetoivanski nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda ter na šoli Ivan Cankar pri Sv. Jakobu. Jutri pa bodo znani rezultati na dolinski nižji srednji šoli Simon Gregorčič.
Srednja šola Igo Gruden - Nabrežina
3. razred; izdelali so Enrico Bogateč, Dean Cante, Kristjan Gruden, Marco Radetič, Mitia Sandri, David Suligoi, Roberto Švara, Devis Tinta, Tanja Cante, Barbara Gabrovec, Martina Golemac, Veruska Kuk, Majda Pernarcich in Monika Radovič.
Srednja šola Fran Erjavec - Rojan
3. razred.: izdelali so Paolo Bembi, Max Cernigoi, Igor Guardiancich, David Korošic, Mauro Nadlisek, Marko
Papucci, Antonio Škerlj, Marko Verri, Aleksandra Ažman, Marjana Debeljuh, Paola Gregori, Gerta Meucci, Katja Milic, Katja Omari, Deborah Prasel, Alessandra Scheimer, Ginevra Scon-trino, Irina Vitez, Katja Vodopivec in Elena Žnideršič.
Srednja šola Srečko Kosovel - Opčine
3. a: izdelali so Patrik Berzi, Martin Carli, Peter Carli, Mauro Crispini, Walter Doglia, Maksimiljan Grgič, Alen Possega, Matteo Ravbar, Kateri-na Kalc, Milena Kovačič, Ingrid Kriz-mancic, Mojca Milič, Elis Miliani in Ksenja Stopar.
3. b: izdelali so Janko Andolsek, Leo Braini, Miloš Ciuk, David Grizo-nic, Alexander Puric, Sebastian Ra-žem, Iztok Spetič, Martin Stopar, Primož Strani, Valentina Ferluga, Damijana Gomizelj, Darja Radetti, Rozana Skerlavaj in Barbara Toros.
3. c: izdelali so Jernej Danev, Marko De Giorgi, Danjel Gregori, Elvis Guš-
tin, Diego Ivancich, Sebastiano Loka-
tos,	Matjaž Milič, Adriano Plehan, Aljoša Puric, Peter Raseni, Maurizio Vidah, Manuela Budal, Manuela Carli, Daniela Ciocchi, Sabina Cuk, Lina Furfaro, Valentina Mahnič, Sara Perini in Valentina Suber.
Srednja šola Fran Levstik - Prosek
3. a: izdelali so Matej Cingerla, Marko Colja, Aleksander Gruden, Marko Husu, Pavel Križman, Aljoša Milic, Marco Zaccaria, Ivan Zidarič, Monica Cossutta, Elena Husu, Taisja Kodrič, Elena Lorenzutti, Nataša Luxa, Barbara Živec in Linda Zuccoli.
3. b: izdelali so Diego Danieli, Marko Emili, Willy Emili, Dean Gerin, Robert Peric, Alexander Počkaj, Jadranka Blasina, Monica Hrovatin, Saman-tha Jeloscek, Karin Kalc, Jenifer Per-
tot,	Katerina Riolino, Katia Sardo in Selenja Umek.
3. razred Križ: izdelali so Erika Be-zin, Elena Bogateč, Tamara Bogateč, Dunja Pertot, Džejn Seferovič in Sara Semec.
Z nastopom gojencev so v ponedeljek zvečer primerno zaključili šolsko leto glasbene šole, ki jo že več kot desetletje pridno gojijo v okviru Godbe na pihala iz Ricmanj. Na odru dvorane ricmanjske Babne hiše se je občinstvu predstavilo 45 gojencev, od katerih je bila večina najmlajših, ki so letos sledili prvemu oziroma drugemu letniku glasbenega tečaja po metodi Kodaly-Orii. Da je bila pobuda, s katero so pred dvema letoma v okviru godbene šole ustanovili tudi glasbeni pouk za najmlajše, nadvse uspešna, dokazuje predvsem res množična udeležba. V letošnji prvi letnik se je namreč vpisalo kar dvajset novih učencev, deseterica, ki je letos drugo leto sledila pouku prof. Claudia Pribettija, pa je svoje znanje že začela poglabljati z dejanskim pristopom do posameznih instrumentov.
Po začetnem pozdravu predsednika ricmanjske godbe Maksija Komarja in skupinskem nastopu najmlajših so posamezno ali v manjših zasedbah
zaigrali ostali gojenci. Za zaključek pa je ponedeljkov koncert res prijetno presenetil nastop trobilnega seksteta, ki je začel skupno vaditi in nastopati v letošnji sezoni in ki ga sestavljajo gojenci prof. Flavia Sgubina. Novost glasbene šole predstavljata tudi razreda za oboo, ki ga vodi prof. Rossana Lonza, in za rog, ki ga vodi prof. Luca Grego, že več let pa uspevajo razredi za ostala glasbila: klarinet poučuje prof. Marino Muršič, flavto in saksofon dirigent godbe prof. Ennio Krisa-nowski, tolkala pa prof Ruggero Seri-ani.
Glasbena šola Godbe na pihala iz Ricmanj je z letošnjim šolskih letom dopolnila svoje prvo desetletje, odka* se je iz začetne pobude dirigenta in predsednika godbe razvila v pravo glasbeno šolo z razrednim sistemom-Novost sezone pa je bila še v tem, da je bil v ocenjevalni komisiji za izpHe poleg vseh profesorjev, ki redno poučujejo v Ricmanjih, prisoten tudi giaS' beni referent ZSKD Ignacij Ota. (dam)
Pred petkovo občinsko sejo
Občina Dolina: polemike v SSk
Tri dni pred prvo sejo novoizvoljenega dolinskega občinskega sveta še ni jasno, kakšna koalicija bo pravzaprav vodila občinsko upravo: ali dvostrankarska koalicija KPI* PSI, ali zavezništvo KPI-PSI-SSk ali pa koalicija teh treh strank in Zelene liste smejočega se sonca. Sinoči je vsekakor prišlo do novega sestanka občinskih sekcij komunistov, socialistov in Slovenske skupnosti, napovedani pa so še drugi razgovori, tako da obstaja možnost, da bo končna odločitev padla šele nekaj ur pred občinsko sejo, ki je napovedana za petek ob 18.30.
V dolinski sekciji Slovenske skupnosti so politične vode vsekakor precej razburkane, tudi če je stranka na ponedeljkovem razširjenem sestanku vodstva sklenila, »da nadalje preveri vse možnosti za morebitni vstop v občinsko koalicijo«. Proti takemu stališču je ostro nastopil občinski svetovalec Boris Gombač, ki je očital sekcijskemu vodstvu, da se doslej na pogajanjih ni dovolj odločno zavzelo za »dostojno politično težo SSk v novem občinskem odboru«. Gombač, ki glede tega napoveduje politični poseg pri pokrajinskih telesih SSk, je bil v ponedeljek zvečer dejansko mnenja, da bi morala stranka v vsakem primeru zahtevati dve odbor-niški mesti, »saj bi v nasprotnem primeru lahko pristopila v odbor že pred petimi ali celo pred desetimi leti«. Ob tem Gombač, ki je na ponedeljkovi seji baje ostal politično osamljen, ne izključuje presenečenj na petkovi občinski seji, saj nam je povedal, da je on v prvi vrsti občinski svetovalec izvoljen neposredno od ljudstva in ne od stranke, saj je bil na kandidatni listi - kot podčrtuje - neupravičeno potisnjen šele na peto mesto. Za morebitni vstop SSk v novo občinsko upravo bo morala vsekakor po njegovem mnenju odločiti skupščina strankinih članov ter ne zgolj sekcijsko vodstvo. O političnem položaju v dolinski občini bo tekla gotovo beseda tudi na jutrišnjem zasedanju strankinega pokrajinskega sveta.
Krščanska demokracija medtem čaka na razplet dogajanj v Dolini in grozi s politično krizo na Občini Milje, kjer je, kot znano, župan socialist Jacopo Rossini. Kaže pa, da gre trenutno le za »dolžnostne« grožnje, saj ne smemo pozabiti, da je ob Dolini na politični tehtnici predvsem Nabreži-Dokončni razkol s PSI na pokrajinski ravni bi namreč ustvaril pogoje, da bi tudi v Nabrežini demokristjani tvegali opozicijo. Tega pa nočejo, saj si prizadevajo za oblikovanje levosredinske upravne koalicije s PSI in SSk, podobno tisti, ki je bila izvoljena po upravnih volitvah leta 1985. Potem je prišlo do znane afere okrog štafete Brezigar-Caldi, Po kateri so bili socialisti potisnjeni v opozicijo.
S. T.
Sklep slovenske komisije
Svetovalci KPI ustanovili klub
Deželna slovenska komisija KPI se je sestala v prejšnjih dneh v Čedadu, da bi opredelila nekatere pomembne politične pobude, ki jih namerava izpeljati v prihodnjih mesecih. Uvodno poročilo je imel predsednik komisije, deželni svetovalec Miloš Budin, v razpravi pa se je oglasilo več izvoljenih predstavnikov KPI in slovenskih strankinih voditeljev s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije.
Med glavne sklepe sestanka, kot izhaja iz tiskovnega sporočila, sodi odločitev, da komunisti ustanovijo Klub naprednih slovenskih izvoljenih predstavnikov, ki bi povezoval vse v javne ustanove (rajonske svete, občine, pokrajine, deželo, parlament) izvoljene slovenske komuniste in neodvisne, ki so kandidirali na listah KPI oziroma na enotnih levičarskih listah v občinah, kjer so volitve po večinskem sistemu. Klub bi moral s svojim delovanjem nuditi primeren odgovor na občuteno potrebo, da številni izvoljeni slovenski komunisti in neodvisni, ki predstavljajo večino javnega zastopstva Slovencev iz Furlanije-Julijske krajine, koordinirajo med seboj delo, nastope in predloge v javnih institucijah v zvezi s slovehsko problematiko. Poleg tega bo imel klub, ki je odprt vsej levici, tudi svojo institucionalno predstavniško vlogo za tovrstne potrebe na institucionalni ravni.
Na seji - piše še v nadaljevanju izjave za tisk - so obravnavali tudi vprašanja zaščitnega zakona, ki ostaja temeljnega pomena. Ožji odbor Ustavne komisije v senatu, v katerem sodeluje tudi senator Spetič, je začel z zadevnim delom, vendar je nujno aktivno spremljati to delo tudi iz naše dežele. Zato bi morali poiskati med Slovenci na politični ravni skupni jezik glede vsebine zaščitnega zakona, da bi lahko učinkoviteje spodbujali in dosegali resnično izboljšanje Ma&anicovega osnutka.
»V zvezi z bližnjo programsko konferenco SKGZ so na seji poudarili«, piše v tiskovni noti, »da gre za važno priložnost, saj ima SKGZ kot organizator, spodbujevalec in povezovalec dejavnosti Slovencev na kulturnem, gospodarskem, športnem, in sorodnih področjih slovenske civilne družbe pri nas važno in specifično vlogo, kakršne ne morejo opravljati politične stranke. Zato je prav podpreti prizadevanja za posodobitev in demokratizacijo SKGZ oziroma njene vloge zastopnika in povezovalca večinskega dela slovenske civilne družbe v zamejstvu«.
Dalje je bil na seji v Čedadu govor tudi o bližnjih političnih pobudah in akcijah in še posebej o potrebi po okrepitvi vsestranskih stikov in sodelovanja z ZKS - Stranko demokratične prenove ter z drugimi političnimi strankami v Sloveniji.
Veleposlanik ZRN Ruth med zadnjimi gosti
Danes se bo končal 42. vzorčni velesejem
Drevi ob 23. uri se bodo dokončno zaprla vrata 42. mednarodnega tržaškega vzorčnega velesejma. Zadnji dan bo posvečen Kubi. Opoldne bo srečanje v njenem standu, ob 19. uri pa se bo pričel večer Združenja Italija-Kuba. Zadnja prireditev na sporedu bo zaključek Mednarodnih dnevov kave. Odvijal se bo v velesejemskem kongresnem centru s pričetkom ob 21. uri.
Med zadnjimi vidnejšimi gosti 42. vzorčnega velesejma je bil veleposlanik ZR Nemčije Friedrich Ruth. Veleposlanik je obiskal razstavišče že v ponedeljek, včeraj pa se je zadržal v našem mestu kot gost krajevnih oblasti. Obiskal je tržaškega župana Richet-tija, predsednika Trgovinske zbornice Tombesija, v imenu deželne vlade pa sta ga sprejela odbornika za zunanje odnose Čarbone in za prevoze di Be-nedetto. Na vseh treh srečanjih so prišle posebno do izraza še v veliki meri neizkoriščene možnosti, ki jih ima tr-
Morska princesa bo v Trstu počakala na svojega ladjarja
Jugoslovani baje prestregli skupino prebežnikov
Streli pri Mačkoljah
žaško pristanišče, da bi služilo tudi nemškim deželam. Govor pa je bil tudi o novih perspektivah za razširitev gospodarskega sodelovanja, ki jih odpira demokratizacija vzhodnoevropskih držav.
V samih prostorih velesejma pa se je včeraj dopoldne odvijal tudi posvet o gospodarskih razstaviščih Furlanije-Julijske krajine, ki mu je predsedoval novi rektor Univerze v Trstu Giacomo Borrusb. Na posvetu je prišla med drugim do izraza potreba, da bi v večji meri ovrednotili sistem sejmov v naši deželi, za kar pa bi bila potrebna večja koordinacija in specializacija dejavnosti. Kot je poudaril predsednik Tržaškega velesejma Marchio, bi morali v ta namen tudi opustiti pretirano medsebojno konkurenco oziroma kon-fliktualnost, ki odraža večkrat napete politično-ekonomske odnose med posameznimi pokrajinami v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Drugi razpravljalci pa so opozorili na pomen, ki ga imajo gospodarska razstavišča deželnega značaja in ki ga v marsičem zanemarja snujoči se vsedržavni okvirni zakon o sejmih.
Na sliki (foto Marin) nemški veleposlanik Ruth pri županu Richettiju.
Po zadnji poskusni plovbi po Tržaškem zalivu, med katero so tehniki še enkrat preverili vse naprave in stroje, Je princesa velikanka včeraj pristala P” Pomolu Bersaglieri pri Pomorski Postaji. Gre seveda za potniško ladjo ---------------- ’	^ '	----- ~ teh
Crown Princess, ki so jo prav v oneh dokončali v tržiški ladjedelnici
jo prav
c, -	v Liziški ladje'
.^eantien in ki jo bodo v petek, 29.
junija, natanko eno leto po njeni spla-dnUb^p0^* nar°čniku, to je angleški
Tržjške princese - ki si prav gotovo zasluži to ime, saj sodi med največje Potniške ladje, ki so jih kdaj zgradili v nahji - žal ne bo mogoče obiskati, ker
se na ladji že pripravljajo na prvo križarjenje. Zato pa si bo mogoče ogledati razstavo, ki so jo pripravili na Pomorski postaji in na kateri so dali na ogled načrte, makete in risbe arhitekta Renza Piana, ki je načrtoval elegantno »ogrodje« in notranjost morske velikanke (gre za pravo plavajoče mestece, v katerem bo prostora za več kot 1700 potnikov). Razstava bo odprta do 5. julija, ob delavnikih od 15.30 do 19.30, ob praznikih pa od 9. do 13. ure in od 15.30 do 19.30.
Na sliki (foto Križmančič): morska princesa pri Pomorski postaji.
Nekaj strelov v noči in svetlobne rakete: to je okoli ene ure v noči med ponedeljkom na torek zbudilo več prebivalcev Mačkolj, posebno tiste, ki stanujejo tik italijansko-jugoslovanske meje. Zaradi neobičajnega dogajanja, ki mu sicer niso vedeli razloga, so domačini hodili iz hiš in skušali razumeti, kaj se pravzaprav dogaja. Točnih podatkov o ponedeljkovih nočnih dogodkih sicer ni, na vseh bližnjih postajah karabinjerjev so namreč dejali, da o tem nič ne vedo, domneva pa se, da so jugoslovanski obmejni organi preprečili skupini tujih državljanov (govori se o Turkih), da bi ilegalno prešla v Italijo.
Naše informacije slonijo na izjavah nekaterih domačinov, ki so z radovednostjo in tudi zaskrbljenostjo sledili neobičanemu nočnemu dogajanju. Po izjavah nekaterih, naj bi okoli poldruge ure na jugoslovanski strani dejansko istočasno streljali in izstrelili rakete, s katerimi so razvetlili precej široko območje. Veliko drugega ni bilo videti in slišati, vendar pa so drugi pripominjali, da je bilo slišati tudi druge šume, kot je lahko kričanje.
Kot že rečeno, uradnih informacij o dogodku nismo dobili, vsekakor pa njegovo vključevanje v preprečevanje poslusov ilegalnih pobegov preko meje ni neosnovano. Glede prestrezanja tujih državljanov, ki so brez ustreznih dokumentov prišli v Italijo, je treba zabeležiti zadnjo izmed tržaških akcij, v kateri so finančni stražniki v Ul. Flavia ustavili štiri jugoslovanske državljane. Ker trije niso imeli odgovarjajočih dokumentov, eden pa jih sploh ni imel, so skupino odpeljali na tržaško kvesturo.
Profesor Paladin bo danes govoril o vprašanju volilnih referendumov
Pripravljalni odbor, ki je dal pobudo za tri ljudske referendume o koreniti reformi volilnega sistema, vabi danes na univerzo (konferenčna dvorana Bache-let) na javno srečanje z bivšim predsednikom ustavnega sodišča Liviom Paladi-nom. Ugledni gost bo govoril na temo: »Reforme inštitucij in volilni sistem«. Paladina, ki je doma iz našega mesta, bo predstavil univerzitetni profesor Giof-gio Spangher. Srečanje se bo začelo ob 17.30 in bo odprto vsem, ki se zanimajo za to problematiko.
Za tri omenjene ljudske referendume so v tržaški pokrajini že zbrali približno pet tisoč podpisov. Akcija zbiranja podpisov bo trajala še nekaj tednov.
Geometrija v slovenski umetnosti
Za razstavo, ki nosi simetrično zaporedno številko 99, je Galerija Tržaš-e knjigarne izbrala geometrijsko
umetnost.
hitri ob
----1 18. uri bodo v prostorih ga-
'je odprli namreč zanimivo temat-
v ka-
* Tazstavo »Prisotnost geometrije jobni slovenski umetnosti«, na ka 1 bodo predstavili dela devetih sionskih umetnikov (med njimi ni no-'mga Tržačana), ki občasno ali do-dno vnašajo v svoje snovanje tudi ometrijsko abstrakcijo. Svoja dela razstavljali Janez Knez, Janez {o Knez, Josip Gorinšek, Danilo oic, Bogdan Borčič, Srečo Dragan, mz Lenassi, Marko Kovačič in Zar-vrezec. Gre torej za umetnike, ki Podajo različnim generacijam in ki v nekaterih primerih.bolj znani za Bo negeometrijsko" umetnost (ne-en od njih so že razstavljali v Gadi TK). Izbiro razstave geometrij-i umetnosti je v zanimivem katalo-utemeljila umetnostna kritičarka uta Krivec Dragan.
Električni tok verjetno povzročil smrt delavca
Včeraj zjutraj se je na tržaškem glavnem pokopališču pripetila huda nesreča na delu: v kopalnici poslopja, ki ga uporabljajo uslužbenci, je namreč električni tok do smrti stresel 42-letnega delavca Giuliana Pribaza. Čeprav vzroki nesreče še niso bili povsem pojasnjeni, pa prvi izvidi pristojnih organov kažejo na to, da je smrt nastopila zaradi usodnega dotika vode z električnim tokom.
Giuliano Pribaz, ki je bil po poklicu električar, je namreč
popravljal napeljavo v prostoru, kjer so bile nameščene prhe. Prostor pa naj bi med drugim tudi zalila voda, kar bi podkrepilo tezo o navedenih vzrokih za nesrečo.
Kljub takojšnji pomoči njegovih kolegov, ki so ga skušali obuditi, in hitremu prevozu z rešilcem v bolnišnico, pa za ponesrečenega električarja ni bilo več pomoči.
Na sliki Giuliano Pribaz.
Vrsta aretacij in prijav v okviru boja proti drogi
Čeprav je Trst pretežno prehodno mesto v zvezi, s preprodajo raznih mamil, je vsekakor razpečevanje zadnje čase doma tudi pri nas. V prejšnjih dneh sb tržaški karabinjerji izvedli več akcij, ki so bile uperjene predvsem v prestrezanje preprodajalcev mamil in seveda tudi njihovega dragocenega in smrtonosnega blaga. V tem okviru so v nedeljo in ponedeljek zaradi razpečevanja mamil aretirali tri osebe, sedem oseb, med katerimi je bil tudi vojak na služenju roka, pa so prijavili zaradi posesti manjše količine mamil.
Ze pred časom so agenti odkrili, da so razpečevalci tudi pri nas razvili precej obširno mrežo za prodajo mešanice »extasis«. Takrat so aretirali dve osebi, v tokratnem nadaljevanju preiskav pa prav tako dve osebi, in sicer 20-letne-ga Adama Caniglio in 21-letnega Micheleja Puisso, oba iz Trsta. Obtožena sta združevanja v zločinske namene s poglavitnim ciljem, da razpečujeta mamila.
Pod blažjo obtožbo posesti mamil v razpečevalne namene pa so nadalje zaprli tudi 23-letnega Gaetana Ouarina, ki se je rodil v Neaplju, vendar pa živi v Trstu.
V ulicah starega mesta pa so karabinjerji s pomočjo izvežbanih psov odkrili 40 gramov hašiša in 35 gramov marijuane, šest oseb, med katerimi je že omenjeni vojak, pa so prijavili zaradi posesti mamil, vendar jih niso aretirali.
Zaradi posesti mamil, točneje dveh vrečk heroina, pa so agenti prijavili še eno osebo, ki je prav tako niso zaprli.
Uro na občinski palači bodo končno popravili
Priljubljena Mihec in Jakec se začasno poslavljata od Tržačanov, vendar pa bo velika ura na pročelju občinske palače na Trgu Unita, v kateri domujeta splošno poznana »občana«, že jeseni spet odmerjala čas mestu in njegovim prebivalcem. Včeraj so se namreč začela popravila, ki jih je občinska uprava poverila neki obrtni delavnici iz Karnije, »naravni naslednici« urarjev, ki so priljubljeno tržaško uro izdelali pred 115 leti.
Občinska uprava se je tako končno odločila, da enemu izmed simbolov mesta vrne prvotni izgled. Dobrodošlo je pri tem dejstvo, da so se odločili, da popravijo originalni mehanizem ure, ne pa da ga zamenjajo s sodobnejšim. Zato so se tudi obrnili na obrtnike, ki so v bistvu podedovali veščino po mojstrih-obrtnikih, ki so pred dobrim stoletjem sestavili veliko tržaško občinsko uro. Predvidena popravila bodo stala okrog 35 milijonov lir, izvedli pa naj bi jih do oktobra. Do takrat bodo kazalci še vedno kazali poldne, Mihec in Jakec pa si bosta lahko privoščila dolge poletne počitnice...
Zapustila nas je naša draga sestra, teta in svakinja
Dragica Malalan
Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine.
Žalostno vest oznanjajo bratje: duhovnik Franc, Karlo in Stanko (odsoten) z družinama ter ostalo sorodstvo.
Trst, Buenos Aires, 27. junija 1990
Objokujejo drago teto Danico
nečaki z družinami
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
27. 6. 1989	27. 6. 1990
Ob prvi obletnici smrti dragega
Edija Vettorata
se ga z ljubeznijo spominjata
žena Marija, sin Edi ter ostalo sorodstvo
Trst, Prosek, 27. junija 1990
Prirejata jih ZSKD in zadruga Ars nova
Še nekaj dni časa za vpis na tečaje moderne glasbe
Nadaljuje se vpisovanje na tečaje moderne glasbe, ki ga skupaj prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in zadruga ARS NOVA.
Tečaji, ki bi se odvijali od septembra '90 do maja '91, naj bi obsegali več predmetov in sicer KITARA BAS, ELEKTRIČNA KITARA, BOBNI in KLAVIATURE.
Predvidena sta tako individualni pouk kot tudi možnost skupinskih vaj na profesionalnem ozvočenju za že ustanovljene in za novo ustanovljene ansamble.
Velja omeniti, da starostna stopnja učencev ni strogo omejena, in čeprav je pobuda namenjena v prvi vrsti mlajšim, se lahko prijavijo tudi »manj mladi«, ki jih ta glasbena zvrst zanima; ravno tako bodo tečaji in pouk prilagojeni tudi različnim stopnjam glasbenega znanja in predznanja.
Ob omenjenem predmetnem pouku obstaja tudi možnost za inten-
zivne tečaje za komponiranje in za glasbene priredbe na kompjuterju. Ob koncu tečaja bodo učenci nastopili v živo, za boljše skupine pa so tudi predvidena radijska in študijska snemanja.
Tovrstni tečaji moderne glasbe so nedvomno novost v našem prostoru; seveda je uspeh in realizacija pobude odvisna predvsem od zanimanja, ki ga bo vzbudil predlog med ljubitelji te glasbene zvrsti in od števila prijavljenih. Zato so tudi organizatorji pomislili na predvpis, ki bo trajal do konca junija. Na osnovi teh predprijav bo namreč stekla organizacija tečajev.
Vabimo torej in pozivamo vse interesente, da se za vse dodatne informacije in za prijave zglasijo v uradih ZSKD (tel. 767-303) ali na sedežu glasbene zadruge ARS NOVA (tel. 291-367) v jutranjih urah do 30. junija 1990.
Tudi na Kolonkovcu so imeli praznik in vinsko razstavo
Tudi na Kolonkovcu se je lepo zaključilo dvodnevno praznovanje, povezano s kresovanjem, z razstavo in pokušnjo domačin vin ter z nagrajevanjem najboljših vin in z nastopom učencev osnovne šole Gregorič Stepančič od Sv. Ane, pa še s prosto zabavo.
Kulturni program so učenci obogatili s petjem, medtem ko so skavtje po starem običaju tudi letos pripravili kres, ki je razveselil odrasle, posebno pa otroke. Ob tej priliki so tudi izročili pohvalni pergament učencu 5. razreda Igorju Gerdolu, ki se je odlično izkazal na deželnem tekmovanju v šahu. Uvrstil se je na prvo mesto bodisi v Trstu kot v Vidmu. 15. julija ga čaka še druga izkušnja na državnem tekmovanju v Bielli. Želimo mu, da bi se tudi tam izkazal in bil tako v ponos slovenski šoli.
Kroniko lepo uspelega praznika naj zaključimo z navedbo imen vinogradnikov, ki so prejeli nagrade za najboljša bela in črna vina. Prvo nagrado za črno vino je prejel Valentin Savi, drugo Sergio Tuliach, tretje pa Pepi Stopper. Za belo vino so prejeli nagrade: prvo Romano Kobec, drugo Marco Ferrante in tretjo Valentin Savi. Darila in denarne nagrade so prispevali Kmečka zveza, Kmetijska zadruga, Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica z Opčin in Trgovinska zbornica.
V Šempolaju bo z jutrišnjo prireditvijo KD Vigred zaključilo kulturno sezono
SKD Vigred iz Šempolaja prireja jutri zaključno prireditev z bogatim kulturnim programom. Nastopil bo namreč otroški zborček Vigred, ki ga že od vsega začetka pridno vadi Rosanda Kralj. Zapel bo več slovenskih narodnih pesmi.
Za njim bo nastopilo kar osem harmonikarjev, učencev prof. Zorana Lupin-ca, med njimi bo eden nastopal na pianolo.
S to prireditvijo, ki se bo začela ob 20. uri, želi društvo lepo zaključiti letošnjo sezono, ki je bila kar uspešna. 9. in 10. junija so bili namreč člani na skupnem izletu na Plitvičkih jezerih. Izlet je lepo uspel ter so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni. V soboto so bili člani društva z otroki na ogledu Gardalanda v bližini Verone. Tudi ta izlet je bil uspešen.
V	avgustu bodo člani društva Vigred opravili še daljši izlet. Tokrat se odpravljajo v Španijo. Zanimanje za izlet je veliko in organizatorji upajo, da bodo udeleženci zadovoljni, (ni)
Natečaj devinsko-nabrežinske Občine za poletne glasbene tečaje v Grožnjanu
V	okviru sodelovanja s pobrateno občino Buje, razpisuje Občina Devin-Nab-režina natečaj za dodelitev štipendije stalno bivajočim v občini za obiskovanje dvotedenskih poletnih tečajev Kulturnega centra mednarodne federacije glasbene mladine v Grožnjanu.
Letošnji program predvideva tečaje za flavto, kitaro, čembalo, orgle, saksofon, tolkala, lutkovni laboratorij, tečaj etnologije istrske kulture, tečaj srednjeveške drame "Tractus stellae", pihalni orkester Alpe-Adria, Village Jazz International, plesni laboratorij, tečaj glasbe in tehnologije, video laboratorij ter gledališki laboratorij.
Interesenti naj pismeno prošnjo, z osebnimi in študijskimi podatki, oddajo v sobi štev. 20 na županstvu v Nabrežini do 30. junija 1990, kjer bodo dobili tudi ustrezne informacije.
razna obvestila
gledališča
Uprava občine Dolina sporoča, da občinski šolski avtobusi iz varnostnih razlogov ne bodo vozili do 30. t. m.
Kmečka zveza organizira tudi letos skupni nastop tržaških vinogradnikov na Mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Zato vabi vse zainteresirane, naj se javijo do 30. t. m. na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/B ali pa po telefonu na št. 362941.
SKD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata 10. poletni živ žav za otroke od 3. do 11. leta starosti. Odvijal se bo od 16. do 27. julija na društvenem igrišču v Nabrežini. Starši, ki nameravajo vpisati svojega otroka v poletni center lahko tel. na št. 200567 ali 229332.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec ter fantovska in dekliška vabita vse tiste, ki so sodelovali na 20. PRAZNIKU VINA in na ŠAGRI na zakusko v HRIBENCO v soboto, 30. t. m., ob 20.30. Vabljeni tudi vsi pevci MePZ Slavec-Slovenec ter odborniki.
PD Kolonkovec - Ženjan 46 - vabi na ogled razstave KRAS V MINIATURI, ki bo odprta še v soboto, 29. od 17. do 20. ure in v nedeljo, 30. t. m., od 9. do 11. ure.

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
SATIRIČNI POLETNI KABARET
BANANA HAWAII
AH kako sta BORIS KOBAL in SERGEJ VERČ sklenila zapustiti svoj rodni kraj in se za vedno naselila na Hawaiie med opice, palme, banane in ... bananovke.
Danes, 27. t. m., ob 21. uri v NABREŽINI - Športno igrišče Sokola
V petek, 29. t. m., ob 21. uri v DOLINI - Park »Male brce«
čestitke
Draga ERIKA! Danes se tvojega 4. rojstnega dneva veselimo in vso srečo ti zaželimo. Vsi, ki te imamo radi.
ERIKA! Štiri vroče poljubčke same sreče ti pošilja sestrica Sonja.
Ob lepem jubileju drage gospe PAVLE SANCIN ji čestita in ji želi vse najboljše družina Slama.
Danes praznuje v Škednju 90. rojstni dan teta PAVLA. Ob visokem jubileju ji iskreno čestitajo in želijo še mnogo zdravja Pavel z Eriko in družina Zobec.
V Repnu praznuje danes GORAN svoj rojstni dan. Naj ga zdravje spremlja še nešteto takih dni, to mu želijo njegovi dragi vsi.
razne prireditve
|alpi*Ua
UL. SV, FRANČIŠKA 20
vas vabi jutri, 28. t. m., ob 18. uri na otvoritev skupinske razstave
PRISOTNOST GEOMETRIJE V SODOBNI
SLOVENSKI UMETNOSTI
izleti
šolske vesti
Državni poklicni zavod Jožef Stefan v Trstu obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1990/91 do vključno 3. julija 1990.
Občina Zgonik bo organizirala od 19. do 26. septembra 1990 sedemdnevno letovanje v Strunjanu za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu občine do 30. t. m.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 8. julija, strokovno vodeno ekskurzijo v Bovško kotlino. Po sledovih ledenikov bo vodila univerzitetni prof. dr. Vida Pohar. Zbirališče ob 7.30 pred sodno prlačo v Trstu. Kosilo z nahrbtnika, prevoz z lastnimi avtomobili. Vabljeni.
Društvo slovenskih upokojencev organizira 11. julija izlet na Travno goro nad Sodražico. Med potjo si bomo ogledali grad Turjak, vračali pa preko Bon-carja v Cerknico, Unec in Postojno. Vpisovanje bo v sredo, 4. julija, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
Skupina mladih jadralcev prireja križarjenje po Dalmaciji z 13-metrsko jadrnico. Odpluli bomo 22. julija. Interesenti naj se javijo na tel. št. 415797 v večernih urah.
SKD Vigred vabi jutri, 28. t. m., ob 20. uri v društvene prostore na zaključni nastop otroškega zborčka VIGRED in har-monikašev prof. Zorana Lupinca.
SKD Barkovlje prireja LETNI KONCERT MePZ Milan Pertot, ki ga vodi Aleksandra Pertot v petek, 29. t. m„ ob
20.30	v Evangeličansko-luteranski cerkvi na' Trgu Panfili.
ŠZ Gaja vabi na ŠPORT IN ZABAVO od 30. junija do 8. julija na športnem objektu na Padričah. Program: od 2. do 8. julija - turnir v odbojki (mešane ekipe 3 + 3) 6. julija - ples v maskah z bogatimi nagradami 8. julija - balinarski turnir. Zabavala vas bosta ansambla HAPPY DAV in ZODIACO. Vabljeni!
ŠD Vesna prireja v soboto, 30. junija, v nedeljo, L, in v ponedeljek, 2. julija 1990, VAŠKI PRAZNIK na vrtu LJUDSKEGA DOMA v Križu. Vsak večer ples z ansamblom »VERA KRUZ«. V ponedeljek tekma v lambadi.
SKD Igo Gruden priredi od 29. junija do 2. julija na društvenem igrišču v Nabrežini 6. KRAŠKI PRAZNIK PIVA. Vsak večer bo igral avstrijski ansambel jodler-jev '5 Steirer".
včeraj - danes		kino		razstave
GLEDALIŠČE VERDI Trst - Festival operete: danes, 27. t. m., ob 20.30 bo na sporedu ponovitev predstave FANTASIA PER FELLINI E ROTA - pesmi in baleti, režija G. Landi, glasba N. Rota. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. Dirigent Gu-errino Gruber. Ponovitve bo.do 28. in 29. t. m. ob 20.30.
V ponedeljek, 2. julija, ob 20.30 bo v
gledališču Verdi na sporedu RECITAL mezosopranjstke GAIL GILMORE ob klavirski spremljavi Charlesa Spencerja. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča Verdi.
Danes, SREDA, 27. junija 1990
EMA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob
10.40	in zatone ob 23.49.
Jutri, ČETRTEK, 28. junija 1990
IRENEJ
PLIMOVANJE DANES: ob 0.08 najvišja 27 cm, ob 6.58 najnižja -51 cm, ob 14.06 najvišja 36 cm, ob 19.58 najnižja -5 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,6 stopinje, zračni tlak 1021,2 mb rahlo pada, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 59-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Riccardo Trevisan, Marco Storelli, Joel Kosmač, Maria Francesca Sačco.
UMRLI SO: 68-letna Giannina Paoletti por. Kreus, 75-letna Antonia Crevatin vd. Crevatin, 93-letni Guido Bensi, 93-letna Ada Negri, 64-letni Mario Verh, 86-letna Angela Brecevich, 78-letni Giorgio Pitac-co, 92-letna Giuseppina Bencich, 82-letni Giuseppe Gresevich, 87-letni Pietro D'-Ambrogio, 88-letna Isabella Papparella vd. Porcella, 84-letna Mirra Coretti vd. Urbani. •
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 25., do 30. junija 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella'41.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoi-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrolo-gio 6, OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213124), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ARISTON - 18.30, 22.00 Un mondo senza pleta, r. E. Rochant.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Sola in guella CciSci krim
EKCELSIOR AZZURRA - 18.15, 21.45 Cold feet, vestern.
NAZIONALE I - 17.00, 22.10 Combat dance (a colpi di mušica), glas.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Critters 2, grozljivka, □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Virginia calda ninfomane, porn. □ □
NAZIONALE IV - 17.00, 22.15 Troppo bella per te.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - .16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
LJUDSKI VRT - 21.15 She Devil - Lei il diavoio, i. M. Streep.
EDEN - 15.30, 22.00 Ouella bestiale fre-nesia di piacere, porn., □ □
CAPITOL - 18.00, 22.00 Affari sporchi, i. Richard Gere.
LUMIERE - 18.00, 22.15 Celeste, r. Percy Adlon.
ALCIONE - 18.00, 22.00 Morte di un ma-estro del tč, i. Toshiro Mifune.
RADIO - 15.30, 21.30 Super vogliose di maschi, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
V	fojerju Tržaške kreditne banke, Ul.
F. Filzi 10, je na ogled razstava DRAGA DRUŠKOVIČA.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 15. julija razstava slikarja Dina PREDONZANIJA.
V	galeriji Tommaseo bo do 30. t. m. na ogled razstava Maurizia DONZELLI-JA, Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, I. nad) je na ogled do 30. t. m, razstava ameriške umetnice Lynn UMLAUF.
V	galeriji Palače Costanzi je na ogled razstava del Umberta VERUDE in sicer iz kolekcije STAVROPULOS iz mestnih umetnostnih muzejev. Razstava bo trajala do 15. julija in bo dostopna občinstvu od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure v delovnih dneh, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je na ogled razstava ruskega slikarja Er-tčja.
mali oglasi
prispevki
Ob veselem praznovanju daruje Vesna Zahar 50.000 lir za osnovno šolo Fran Venturini iz Boljunca.
Namesto cvetja na grob pok. Celestine Briščik darujejo Marija in Genka Briščik ter Anica Škamperle 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Franca Križmančiča (Plesca) darujejo Rajmond, Marija in Vilko 30.000 lir za Bazovski dom.
V	spomin na tiste, ki se niso vrnili, daruje Rudi, ki se je rešil 25.000 lir za ŠZ Zarja in 25.000 lir za KD Lipa.
Ob obletnici smrti Antona Kalca daruje brat Miro z družino 30.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Maria Samca daruje družina Ivan Kuzmič (Prebeneg 37) 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Prebenega.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave ■ sprejemamo vsak dan samo od 8. do 13. ure po tel. 7796-611

informacije SIP
uporabnikom
X
OSMICO je odprl Emil Purič, Repen št. 15.
OSMICO je odprl Vojan Tavčar, Ivanji Grad pri Komnu.
OSMICO sta odprla v Ricmanjih Zdenko in Bazilija.
PRODAM povsem novo zobozdravniško ambulanto v Trstu opremljeno z vsemi zobotehničnimi napravami. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek - Primorski dnevnik - Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro "Ambulanta'.
PRODAM golf GL 1600 letnih '84, prevoženih 68 tisoč km v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. (040) 220729.
PRODAM avto fiat panda 30, letnik 1982. Tel. (0481) 776061.
ODPRLI smo gostilno pri Občini v Dolini. Priporočamo se za obisk.
VDOVEC išče za družbo in pomoč v gospodinjstvu priletno osamljeno gospo. Tel. zvečer na tel. 422932.
SLOVENKA išče delo kot gospodinjska pomočnica v Gorici ali v njeni okolici. Tel. (003865) 54382 od 14.30 do 15.30.
IŠČEMO fanta z opravljenim vojaškim rokom ter z vozniškim dovoljenjem za delo v skladišču. Tel. 750286 od 14. do 18. ure.
STARE KNJIGE (slovenske, italijanske in nemške), značke in denar iz številnih držav prodam. Tel. (0481) 882244 po 21. uri. Vprašati po Donatu.
V NAJEM dajemo trgovino s športno opremo. Tel. (040) 214685, danes in jutri od 20. do 21. ure.
GOSTILNA DEVETAK na Vrhu obvešča cenjene goste, da bo gostilna zaprta do 29. julija.
koncerti
V Avditoriju Portorož bo 5. julija ob 21. uri nastopil ansambel bratov AVSENIK. Predprodaja vstopnic pri Kompasu v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu.
Družba SIP obvešča, da bo danes, sreda, 27. junija, menjala telefonsko številko približno 1.200 naročnikom na področju ul. San Francesco, Battisti, Crispi, XX Settembre, Polonio, Timeus, Palestrina, Slataper, Donizetti, Nordio, Carducci. Interesenti so že bili obveščeni.
Za zgoraj navedene naročnike, ki bodo imeli novo telefonsko številko objavljeno šele v telefonskem imeniku 1990-91 bo na razpolago avtomatska telefonska služba, ki bo obveščala o spremembi telefonske številke vse, ki bodo klicali stare številke.
GRUPPO IRI ŠTET
Soneta bahanj per l Eserctzto /Telle Telecomunicanoni p a.
i
J
menjalnica
25. 6. 1990
TUJE VALUTE
FIXING
MILAN
Ameriški dolar...... 1229,400
Nemška marka........ 732,500
Francoski frank..... 218,190
Holandski florint ... 651,320
Belgijski frank.....	35,726
Funt šterling....... 2128,600
Irski šterling ..... 1964,800
Danska krona........ 192,570
Grška drahma........	7,494
Kanadski dolar...... 1037,750
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
HA™	TUJE VALUTE	™ "C'
1210.—-	Japonski jen ......... 7,891	7,600
730.—	Švicarski frank. 873,440	865.-'
216.—	Avstrijski šiling. 104,105	103,500
649.—	Norveška krona.... 190,400	187.-'
35,—	Švedska krona ...... 202,390	199.-'
2050.—	Portugalski eskudo	.	8,333	7,500
1945,—	Španska peseta	—.	11,905	11,250
189.—	Avstralski dolar. 964,750	900.—
7.—	Jugoslov. dinar .... —	100.—
1020.—	ECU............. 1512,750	—

Petminutni molk za nov razcvet sovjetske kulture
Vse gledališke predstave, koncerti, baleti ali katerekoli druge kulturne prireditve se bodo jutri v Sovjetski zvezi začele s petminutnim molkom. Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci naznanil sovjetski minister za kulturo Nikolaj Gubenko. Pojasnil je namen te pobude, ki se navezuje na še ne uresničene vladne odločitve. Gre za odločen protest proti nevzdržnemu stanju sovjetskega kulturnega dogajanja, v katerem je že dalj časa občutiti nenehen propad in pomanjkanje primernega in prepotrebnega zakona. O tem so spregovorili tudi ostali udeleženci včerajšnje tiskovne konference, ki so se enoglasno zavzeli za to, da bi sovjetska vlada čim hitreje izdelal in odobrila zakon, ki bi s finančnimi in fiskalnimi olajšavami omogočil ponoven razcvet kulture v Sovjetski zvezi.
Poleg petminutne prekinitve v znak žalovanja se bodo jutri po glavnih mestih odvijale še številne protestne manifestacije in razna srečanja, z akcijami za zbiranje podpisov pa odgovorni vabijo prebivalce, da množično iza-zijo svojo zaskrbljenost glede kulturnega razsula v državi.
»Prav tako kot pred desetimi leti,« je med drugim opozoril sovjetski minister, »se temu področju namenja le 1,2 odstotka celotne državne bilance. Veliko mest je brez lastnega gledališča, muzeja ali razstavne galerije, na tisoče vasi sploh ne pozna še tako majhnega kulturnega krožka ali katerokoli drugo obliko kulturnega srečevanja.«
»Po drugi stani,« je še nadaljeval minister za kulturo Gubenko, »krizno stanje papirniške in tiskarske industrije onemogoča sistematično objavljanje knjig in revij, medtem ko se glasbeniki, režiserji in drugi umetniki stalno zatekajo v inozemstvo, ker je za njihovo delo v Sovjetski zvezi premalo posluha in občutljivosti. Tako zapuščajo domovino v upanju, da bo njihova ustvarjalnost le doživela zaželeno priznanje in zadoščenje.«
Drzen prispevek za pet mladih kantavtorjev
Osemsto milijonov za pet mladih, v bistvu neznanih kantavtorjev: pokrovitelj te drzne pobude je Berlusconijeva diskografska hiša Five Records, o njej pa je te dni med drugim spregovoril tudi Maurizio Vandelli, eden od angelov varuhov petorice mladih glasbenikov. Med predstavitvijo pobude z naslovom 5 Teen je poudaril predvsem pogum, s katerim se je diskografska hiša odločila, da del svojega denarja nameni čisto novemu področju v trenutku, ko bi se lahko uspešno uveljavljala s ponovnim objavljanjem sicer še vedno priljubljene glasbe.
Zato da bi bil krstni nastop mladih kantavtorjev čim bolj učinkovit, si je Berlusconijeva družba zamislila še nekakšno »glasbeno posvojitev« le-teh. Tako se Valentina Gautier, Paolo Carla, Andrea Monteforte, Massimiliano Cattapani in skupina Ascot predstavljajo ob spremstvu nekakšnih angelov varuhov, seveda znanih imen z italijanskega in mednarodnega glasbenega prizorišča, kot so Shel Shapiro, Bruno Lauzi, Gino Paoli, že omenjeni Maurizio Vandelli in Alberto Radius.
»Osnovna zamisel, ki nas je vodila pri uresničevanju tega načrta,« je pojasnil predstavnik diskografske hiše, »je želja, da bi odkrili in odpirali možnosti novim glasbenim talentom, ki jih med drugim pogreša tudi naše (beri: Berlusconijevo) TV omrežje.« Založba Five Records je namreč tesno vezana na TV oddaje in objavlja večinoma »televizijsko« glasbo. Dokaz tega sodelovanja je že oblika, s katero bodo pobudo predstavili širšemu občinstvu: v četrtek, 12. julija, ob 22.15 bo namreč na Italia 1 posebna oddaja, v kateri bodo novi kantavtorji spregovorili o sebi in o svojem delu znanemu voditelju glasbenih oddaj Redu Ronnieju.
LP plošče oziroma compacti bodo predvidoma na tržišču že čez nekaj dni. Da bi privabili čim več pozornosti kupcev, pa jim je Five Records določila »privlačno« ceno 10.000 oziroma 16.000 lir.
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Za žensko bodočnost
Veter sprememb v Sloveniji ni zapihal ženskam v prid. Nasprotno, ko bi ob »rojstvu demokratične in pluralistične družbe« v Sloveniji Spregovorile rojenice, bi sicer zaželjenemu dojenčku, vsaj za njegovo prvo življensko obdobje, prerokovale upravičen srd ženskega dela prebivalstva. S takšno sodbo, ki jo sicer posameznice blažijo ali podkrepijo z različnimi odtenki, v bistvu soglaša precej številčno predstavništvo slovenskih žensk, ki so se udeležile ponedeljkovega »Srečanja žensk Evrope« v Trstu.
Povedati je treba, da je tokrat prišlo v Trst več posameznic, ki so med drugim predstavile precej različne izkušnje na področju zavzemanja za dejansko uveljavitev ženske enakopravnosti v družbi. V različnosti izhodišč in teženj pa je obveljalo precej enotno mnenje o sedanjem neustreznem položaju žensk. Članica sveta krščanskih demokratov Marija Kržič Gregorčič je dejala, da »so ženske v ozadju«; univerzitetna raziskovalka na FSPN v Ljubljani Tanja Rener je naglaševala,
da trenutno ni nikakršnega formalnega kanala na nobeni ravni, ki bi se posvečal ženski problematiki, Zofka Klemen Krek, že odgovorna za zdaj pokojni Svet za družbeno uveljavljanje žensk pri SZDL, pa meni, da ni nobena od novih političnih strank pokazala posluha za položaj žensk.
Ob osebnih ocenah in občutjih pa obstajajo tudi objektivnejši pokazatelji o politični teži žensk v današnji Sloveniji. Če tudi v prejšnjem režimu na odločilnih vodstvenih mestih ni bilo veliko žensk, je bila njihova prisotnost v treh zborih skupščine za-znavnejša od današnje, saj se je gibala okrog 16%. V sedanjem družbeno-po-litičnem zboru pa je na 80 izvoljenih 10 žensk, medtem ko se v splošnem seštevku ženska prisotnost še zniža, saj ne pride niti na 10 odstotkov.
Rezultat sicer ni presenetljiv glede na predvolilno razpravo in je direktna posledica sestave kandidatnih list. Vse stranke so namreč ženske uvrščale na nižja mesta na listi in s tem pokazale, da jim ne dajejo velike teže.
v Sloveniji
Oceni stanja, ki ni pozitivna, pa morajo slediti predlogi o možnih izhodih: po mnenju Marije Kržič Gregpri gre za prehodno stanje, ki se bo počasi izboljšalo. Uresničitev njene vizije je zelo dolgoročna, saj se zavzema za humanizacijo človeka in družbe preko družine. Do tega rezultata pa se lahko pride le preko kopice konkretnih posegov na področju zakonodaje in zaposlovanja. Glavna hiba zakonodaje je pravzaprav njeno neizvajanje, zato bi bilo treba težiti k njeni realizaciji v praksi. Spremembe pa bi bilo treba izvesti glede delovnih urnikov, saj bi morali starši, matere in tudi očetje, po mnenju predstavnice krščanskih demokratov več časa posvetiti otrokom.
Za drugačno pot v bodočnost žensk se opredeljujeta Zofka Klemen Krek in Tanja Rener. Prva je sicer v svojih ocenah zelo ostra, ker trdi, da sedanja vlada ni izdelala »mašinerije«, s katero bi zagotovila zboljšanje položaja žensk. Kljub dejstvu, da obstajajo tudi mednarodne obveznosti, so v sedanjem političnem trenutku Slovenije ženske popolnoma izpadle iz procesa odločanja. Njen občutek je, da bo v kratkem ekonomski in socialni pritisk na ženske še večji.
Zato bi v dani situaciji ženske nujno potrebovale širok forum, množično gibanje, ki ne bi bilo vezano na stranke. Na vladni ravni pa bi bilo potrebno osnovati takšen organizem, ki bi lahko posegal v vsa področja odločanja. Zofka Klemen Krek se zato ne ogreva za ustanovitev ženskega ministrstva, ki ga pa ne zavrača Tanja Rener. Po njenem mnenju je namreč najslabše to, da ni nikakršnih vladnih organizmov.
Na nevladni ravni pa Tanja Rener v sedanjih okoliščinah zagovarja upravičenost nekakšne skupine pritiska, pri snovanju katere je aprila letos tudi sodelovala. Istočasno pa skupina »Ženske za politiko« pospešuje tudi strokovno razpravo o položaju žensk, namenjeno tako ženskam kot tudi vsem, ki na žensko polovico prebivalstva radi pozabljajo.
Na sliki (foto Magajna) pogled na udeleženke tržaškega srečanja.
			
			
-
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1______________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa . Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Nadaljevanka: L'assassi-nio dei Fratelli Rosselli
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nan.: Mia sorella Sam
12.30	Dok.: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik in Mundial
14.15	Variete: Ciao fortuna
14.30	Film: QueH'incerto sen-timento (kom., ZDA 1941, r. Ernst Lubitsch, i. Merle Oberon)
15.55	Risanka: Zmaj Grisu
16.15	Rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big!
17.45	Risanke
18.05	Iz parlamenta
18.15	Nan.: Cuori senza eta
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	Gala večer OZN: Veliki boj proti mamilom
22.40	Dnevnik
22.50 Šport v sredo: atletika -VN IAAF (iz Helsinkov)
24.00	Dnevnik in Mundial
0-	45 Protagonisti in prvaki
Mundiala pripovedujejo
1-	00 Danes v parlamentu
^ RAI 2________________
7.00	Nanizanki: Lassie, 8.15 L isola dei ragazzi, vmes risanke
9.00	Zdravnik neposredno
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nad.: II padiglione della morte, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nan.: Saranno famosi,
15.30	Mr. Belvedere
16.20	Film: I tre della Croce del Sud (kom., ZDA 1963, r. John Ford, i. John Wayne)
17.55	Iz parlamenta
18.00	Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Rubrika o nogometu
20.30	TV film: Una povera ra-
gazza ricca - Zgodba Barbare Hutton (biog., ZDA 1987, r. Jarrptt-Wise, i. Farrah Fawcett, 1. del)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.20	Variete: Ti ricorti il Cantagiro?
23.20	33. festival dveh svetov 0.35 Dnevnik in horoskop 0.50 Film: II dado e tratto
(dram., Fr. 1957, i. .G. Grandier, i. J. Gabin)
^ RAI 3	|
14.00	Deželne vesti
14.10	Videofragmenti: Black & Blue
14.30	Film: Anna e il re del Siam (dram., ZDa 1946, r. John Cromwell, i. Rex Harrison)
16.45	Drobci
17.15	Videosport: atletika -VN IAAF (iz Helsinkov)
18.55	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Marco Giusti)
20.30	Film: Un lupo mannaro americano a Londra (groz., ZDA 1981, ZDA 1981, r. John Landis, i. David Naugton, Jenny Agutter, Griffin Dunne)
22.10	Resnične zgodbe: Mau-rizia - una vita lunghis-sima
22.55	Dnevnik - nocoj
23.00	Šport: Proces Mundialu (vodi Aldo Biscardi)
23.45	Nočni dnevnik
0.15 Dokumentarna oddaja: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glehn Go-uld (Schubert, Strauss, Ravel)
I Ir RTV Ljubljana 1	|
9.00	Spored za otroke in mlade: Medvedov godr-njavček (4. del), 9.15 Pamet je boljša kot žamet - Ali tudi sveče dihajo?
9.20	Drama: Osmi dan v tednu (pon.)
10.20	Nadaljevanka: Oče bom (pon. 4. dela)
11.00	Video strani
13.40	SP v nogometu (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Žarišče (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: ZBIS Mladenič in vila, 18.55 Ciciban, dober dan
19.15	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Balada o Gregoriu Cortezu (dram., ZDA 1982, r. Robert M. Yo-ung, i. Edward James Olmos, James Gammon, Tom Bower)
21.55	Dnevnik in vreme
22.20	Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Nekdo jezdi mimo (9. del) in nanizanka Nori Hotel
0.25 Video strani
| ^ TV Koper
12.00	Tenis v Wimbledonu (posnetki)
15.00	Teniški turnir v Wim-bledonu (prenos iz Londona)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Teniški turnir v Wim-bledonu (povzetek naj-pomebnejšega srečanja)
21.45	Teniški turnir v Wim-bledonu: povzetki in intervjuji
22.00	TVD Novice
22.15	Nočni boks
23.00	Tednik o motokrosu: Supercross
23.15	Rubrika: Fish Eye (pon.)
23.45	Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box (pon.)
RTV Ljubljana 2
18.30	Alpe-Jadran
19.00	Dokumentarna oddaja: Iz tujih kuhinj
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Gala koncert Luciana Pavarottija ob otvoritvi SP v nogometu
21.40	Svet poroča
22.40	Poskusni satelitski prenosi
RADIO TRST A
Z00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 in 14.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Melodije; 12.40 Deželna zborovska revija Coro-vivo; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Dramatizirana zgodba: Detektiv Belin (Damir Feigel, pon.); 17.27 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Počitnice; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba;
13.30	Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Skladatelj pripoveduje; 14.45 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Trio Lorenz; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz opere Veronika Deseniška; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
L CANALES___________________
7.10	Nanizanke: La grande vallata - Punto e con-trappunto, 8.00 Una famiglia americana, 9.00 Love Boat - Il ritorno del-lo zio Joey, 10.001 Jefferson - Il re dei noiosi
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom (vodi Corrado Tedeschi),
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto,
19.00	II gioco del nove,
19.45	Tra moglie e mari-
20.30	Film: La grande fuga (vojni, ZDA 1963, r. John
, r Sturges, 2. del)
^.15 Nanizanka: Charlie s Angeli in mare Maurizio Co-stanzo Show
1-20 Nanizanka: Lou Grant -Black Out
23:15 tS;
Bere 4_________________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - La prima coppia sulla luna
12.40	Otroški spored: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	Azucena, 15.20 Fal-con Crest, 16.30 Veroni-ca, il volto delTamore,
17.00	Andrea Celeste,
18.10	La valle dei pini
18.40	Danielin horoskop
18.45	Nanizanka:	General
Hospital
19.30	Nadaljevanka: Febbre damore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati •
20.55	Aktualno: Alberto Sordi presenta
21.00	Film: Il prof. dott. Guido Tersilli primario... (kom., It. 1969, r. Luciano Salce, i. Alberto Sordi, Ira Fiir-stemberg)
23.00	Tenis: turnir v VVimble-donu (posnetki)
2.30	Horoskop (pon.)
ITAUA1________________|
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane intel-ligente, 10.30 Skippy il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35 DeeJay Television
15.30	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo, 16.00 Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nanizanki: Arnold, 18.30 L incredibile Hulk - Un cervello prodigio _
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film: Laguna blu (pust., ZDA 1980, r. Randal Klei-ser, i. Brooke Shields, Christopher Atkins)
22.30	Nanizanka: Vietnam ad-dio
23.40	Nanizanke: Sulje strade della California, 0.40 Chopper Sguad, 1.40 Ai confini della realta - Cin-que personaggi in cerca di unuscita
| OPBON_____________________|
9.30	Nanizanka: Arthur
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nad.: Rosa selvaggia, Colorina, Senora
18.15	Smešnice in variete
18.30	Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera
19.00	Rubrika: Ciao Italia
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: Il leone di Tebe (pust., It. 1964, r. Giorgio Ferroni, i. Mark Forrest)
22.30	HollywoodMovies
23.00	Film: La citta e salva (krim., ZDA 1950, r. Bre-taigne Windust, i. Hum-phrey Bogart)
0.30 Rubriki: Chic, 1.00 Ciao Italia
TMC__________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.30	Nanizanki: Mago Merilno, 10.00 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Tutti i mercoledi (kom. ZDA 1966, r. R. Miller, i. Jane Fonda)
17.00	Nan.: Due pazzi scatena-ti, 18.00 Masguerade
19.00	Rubrika: Mondialissimo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Cantando sotto la pioggia (glas. ZDA 1952, r. Kelly-Donen, i. Gene Kelly)
22.25 Tednik: Galileo
23.00	Vesti in Galagoal
TELCFRIUH_____________
11.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire
12.30	Morski športi
13.00	Nanizanki: After Mash,
13.30	Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nad.: Passioni
18.00	Nan.: Police News
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
19.40	Friuli Mondiale
20.10	Nan.: Lartiglio del drago
20.30	Rubrika z županom
22.00	Nan.: Il brivido e l'av-ventura, 22.30 Hagen
23.30	Rubrika: Friuli Mondiale
24.00	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska,- 7.35 Kulturni servis: napovedi in komentarji; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govor-no-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 11.00 Srečanja;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 19.00 Puzzle; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
Poletna sezona Kulturnega doma se prične jutri
Letos kar šest večerov na gradu ter nastopi gledališča po vaseh
Matura: včeraj drugi del
Pred izpitno komisijo prva skupina licejcev
»Ne samo nogomet...« oz. »3 X 3 četrtki«. To je slogan, ki ga je Kulturni dom izbral za niz treh uvodnih poletnih prireditev, ki se bodo od jutri dalje zvrstile na goričkem gradu. Jutri ob 20.45 bosta pod šotorom za prireditve na grajskem dvorišču nastopila kabaretista Boris Kobal in Sergij Verč s svojo poletno predstavo Banana Ha-waii. Prihodnji četrtek bo za oddih pred finalnimi srečanji svetovnega nogometnega prvenstva na voljo glasba s koncertom 2 X GO: nastopili bosta skupini Automobili iz Nove Gorice in Flexy Gang iz Gorice. Gre najbrž za vodilna ansambla lahke glasbe obeh mest, ki imata za sabo bogate izkušnje, več posnetih plošč in uspešnih nastopov. Skupni koncert bo priložnost za zbliževanje mladih obeh Goric v imenu skupnega navdušenja za sodobno glasbo. Uvodni del poletne sezone se bo sklenil 12. julija na terasi grajskega obzidja (Bastione fio-rito) s kabaretom Pajk‘s show: po zimskih uspehih v mali dvorani Kulturnega doma bodo kabaret tokrat prenesli v vabljivo okolje grajskega "ni-ghta pod milim nebom".
Letošnje poletne prireditve sta včeraj na tiskovni konferenci predstavila predsednica upravnega odbora Kulturnega doma Nada Sanzin in Igor Komel. Prva je povedala, da so se po prvem poskusu pred dvema letoma in po lanski že bogatejši sezoni tokrat odločili za še večjo in bolj raznoliko ponudbo, ki bo obsegala vsaj šest prireditev, morda pa še katero več. Želela je, da bi javnost pozorno sprejela
te večere, ki se bodo odvijali v res primernem okolju.
Komel je podrobnje predstavil program večerov, ki jih Kulturni dom prireja v sodelovanju z ZSKD, ZSSDI, Mladinskim krožkom in SSG. Ob treh že navedenih večerih kabareta in glasbe, bo tudi letos na gradu nastop gledališča: 24. julija bodo uprizorili Spletke in ljubezni F. Schillerja v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Predstava najbrž ne bo pod šotorom, pač pa na slikovitem notranjem grajskem dvorišču. 30. julija bo v sodelovanju z Le-toviščarsko ustanovo koncert tržaškega ansambla Witz Orchestra, septembra, predvidoma 5., pa bo sezono sklenil nastop country ansambla iz Zagreba Plava trava zaborava.
Vendar poletje ne bo živo samo na gradu. V sodelovanju s SSG prirejajo vrsto gostovanj po slovenskih krajih
na Goriškem, kjer bodo na odprtem uprizarjali igro S trebuhi za kruhi v režiji Marija Čuka. Nastopi bodo 10. julija v Sovodnjah, 11. v Doberdobu, 19. v Podgori in 20. v Števerjanu. Vmes bo 16. julija ponovno nastopil, tokrat v Jamljah, kabaretni par Kobal-Verč s kabaretom Banana Hawaii.
Kot je torej razvidno, bo tudi letošnja kulturna ponudba zanimiva in raznolika in se bo povsem enakovredno uvrstila v širši poletni program raznih javnih ustanov in zasebnih združenj na gradu. S tem Kulturni dom nadaljuje s svojim poslanstvom, ki ni zgolj v kulturno-organizator-skem delovanju, pač pa dan za dnem prispeva tudi k ustvarjanju vzdušja sožitja. O tem govorijo tudi številke o letošnji redni sezoni (več kot 200 prireditev in gotovo preko 30 tisoč obiskovalcev), prav tako ugoden odziv pa upravičeno pričakujejo tudi za poletne večere.
Za maturante slovenskih višjih srednjih šol v Gorici se je včeraj pričel drugi del mature. Izpitna komisija na liceju je prisluhnila prvim petim kandidatom, danes pa bo na vrsti še ostalih pet. Prav tako danes se bo pričel ustni del izpita na trgovskem zavodu Ivana Cankarja, medtem ko bodo dijaki zavoda Žige Zoisa stopili pred komisijo šele v petek. Tudi na slovenski sekciji zavoda ITI bodo prve kandidate poklicali pred komisijo že danes.
Včeraj so bili kot že rečeno na vrsti licejci. Ko smo prišli v prvo nadstropje malega semenišča je svojo preizkušnjo uspešno zaključevala prva kandidatka. Iz zbornice je stopila nekoliko bleda, vendar zadovoljna. Povedala nam je, da se namerava vpisati na fakulteto za modeme jezike, do takrat pa bi se rada nekoliko odpočila, najverjetneje kje na morju.
Za njo je bil na vrsti Robert. Na obrazu se mu je poznala očitna zaskrbljenost. Pokadil je še zadnjo cigareto in že je sedel pred profesorji. Izpraševanju, ki je seveda javno, je sledilo kar precej dijakov in prijateljev. Najprej je odgovarjal o mišljenju Leopar-dija, nato je vzel v pretres avtorjev zgodovinski pesimizem. Trema ga je izdala, tako, da je s težavo povezoval misli. Kandidat je nato analiziral nekaj pesniških stvaritev Eugenia Mon-taleja, nekaj časa je ostalo tudi za Fos-cola in Manzonija. Po tej prvi preizkušnji je kandidat prisedel k profesorju fizike, ki ga je povprašal o Coulom-bovem zakonu, o sili v odvisnosti
razdalje, o električnem toku. Tokrat se je kandidat nekoliko sprostil, zato so bili tudi odgovori urejeni in prožnejši. Še poprava slovenske naloge (tako, tako) in grške (pozitivna) ter krajši pogovor s predsednikom (vpisal se bom na fakulteto političnih ved!) in psihološki pritisk je bil mimo. Kandidat osebno sicer ni bil posebno zadovoljen z opravljeno maturo. Sedaj se bo lahko vsaj naspal, nam je zaupal, saj ni zaradi živčne napetosti mogel mirno spati že več dni.
Po krajšem posvetu je komisija na "vroči" stol povabila Rebecco. V rumeno krilo oblečeno dekle je pred profesorico slovenščine pričelo samozavestno zagovarjati referat o goriš-kem arhitektu Maxu Fabianiju. Re-becca se ni odločila za omenjeno temo zgolj naključno, saj želi nadaljevati študij arhitekture v Benetkah. Pogovor se je nato preusmeril še na Cankarja, zlasti na njegove povesti. Pod drobnogled je prišel Kurent. Še nekaj misli o slovenskih socialnih realistih, pri čemer je kandidatka dokazala dobro obvladanje teme in na vrsti je bila fizika. Tudi poljska jakost, ohmov zakon, vezave uporov in magnetne sile jo niso spravile v škripce. Slovensko nalogo je napisala v sicer nenavadni, vendar originalni, večkrat celo pesniški obliki dvogovora. Tudi grška naloga je bila dobra. Rebecca je bila zadovoljna s svojim nastopom. Sedaj si bo privoščila daljši počitek, seveda ob televizijskem ekranu in v objemu mun-dialske mrzlice.
Tuji delavci: 29. t. m. zapade rok
Doslej so na goriški kvesturi prejeli nekaj nad 409 prošenj za ureditev statusa — pridobitev dovoljenja za bivanje in zaposlitev — tujih državljanov, ki so prišli v Italijo pred 31. decembrom lani. V glavnem gre, kakor so nam tudi potrdili na uradu za tujce pri goriški kvesturi, za jugoslovanske državljane. Od danes do petka, ko dokončno zapade rok za saniranje statusa, ki ga predvideva zakon št. 39/90 bodo v omenjenem uradu poslovali tudi v popoldanskem času. Zato, da bi omogočili vsem, ki to želijo in ki izpolnjujejo pogoje, da uredijo svoj položaj.
Interesenti morajo pohiteti, kajti rok, kakor rečeno, zapade v petek, 29. t. m.
Po približnih, vendar precej verodostojnih ocenah, je na Goriškem še nekaj sto tujih državljanov (jz držav, ki niso članice EGS), ki so v delovnem razmerju, ki pa niso še poskrbeli za ureditev statusa.
Izšel je novi telefonski imenik za Goriško
Lani 2.000 novih naročnikov
Do sobote prevzeti bencinske bone
Trgovinska zbornica sporoča, * da v soboto, 30. t. m., nepreklicno zapade rok za prevzem bencinskih bonov za drugi letošnji kontingent. Istega dne zapade tudi rok za predložitev prošenj, oziroma dodatne dokumentacije za dodelitev bonov za drugi in tretji avtomobil v družini. Prošnjo je treba predstaviti v uradih avtomobilskega kluba na posebnem obrazcu ter priložiti fotokopijo vozniškega dovoljenja, avtomobilske knjižice ter tudi vozniškega dovoljenja osebe, ki že prejema bone.
Utopljenca še iščejo
Iskanje mladega utopljenca, 16-let-nega Marca Aldriga iz Romjana, ki je v nedeljo popoldne izginil v deroči vodi Soče pri Zagraju, se še vedno nadaljuje brez uspeha. Včeraj so ekipe goriških gasilcev, potapljačev iz Trsta in karabinjerjev nadaljevale z iskanjem po vsej strugi reke od Zagraja pa do izliva, vendar o truplu nesrečnega mladeniča ni sledu. Morda ga je rečni tok že odvedel do morja, lahko pa je ostalo kje v vejevju ob zaraščenem bregu.
V soboto, 30. t. m., poteče rok, do katerega je treba plačati davek za gospodarske dejavnosti (ICIAP) in predložiti, na občini, zadevno prijavo.
Davek so dolžni plačati obrtniki, trgovci, industrijci, samostojni delavci in tudi kmetje, če razpolagajo s prodajnimi prostori.
Ker je določitev davka v pristojnosti občin, so zneski, ki jih morajo davčni zavezanci vplačati, pač različni od občine do občine.
Goriška občina obvešča, da bo, v pričakovanju gneče, ki se predvideva od danes, do izteka roka, urad za dav-
Telefonski naročniki na Goriškem (kakor tudi v drugih pokrajinah naše dežele) bodo v prihodnjih dneh prejeli na dom novi telefonski imenik za obdobje 1990-91. Obsega nad 53 tisoč številk, v njem pa so navedeni naročniki, ki so se na telefonsko omrežje priključili do 10. aprila letos. Imenik za goriško telefonsko omrežje so predstavili včeraj, na srečanju z novinarji, na pokrajinskem sedežu družbe SIP. Srečanje je bilo tudi priložnost za pogovor o dosežkih telefonske službe na Goriškem, o načrtih in zastavljenih ciljih.
O tem je na srečanju spregovoril ravnatelj goriške agencije SIP inž. Giuseppe PioVesana, s sodelavcema Dur-binom in Pierattonijem ter Romanom Sciortinom, ki v deželnem okviru družbe odgovarja za stike z javnostjo.
Ob koncu lanskega leta smo na Goriškem dosegli 52.500 telefonskih naročnikov, kar pomeni v poprečju 40,4 naročnike na sto prebivalcev. Poprečje je za 3,5 odstotka višje od vsedržavnega in se stalno veča. Pomembna je tudi ugotovitev, da ima telefonija na Goriškem še velike možnosti razvoja, zlasti kar zadeva področje komercialne dejavnosti. In prav tu so, kakor je na srečanju z novinarji posebej nagla-
ke odprt od 8.30 do 12. ure in od 16. ure do 18. ure.
Davčni zavezanci lahko pošljejo prijavo in potrdilo o vplačani davščini tudi po pošti. Pošiljko je treba poslati priporočeno, naslovljeno pa na urad za davke, občine, kjer je treba davščino plačati. Kot datum izročitve velja datum oddaje pošiljke v poštnem uradu.
Z ozirom, da je sobota, 30. t. m., tudi zadnji dan v tednu in mesecu, ko v poštnih uradih opravljajo obračune, ne bi bilo smotrno, tudi zaradi predvidene gneče, čakati za poravnavo obveznosti prav zadnji dan.
sil inž. Piovesana, v zadnjem obdobju zabeležili nepričakovano velik porast, kar je mogoče smatrati kot zanesljiv pokazatelj hitrega razvoja gospodarskih dejavnosti.
Od nekaj nad dva tisoč novih priključkov v lanskem letu, jih je dobra četrtina na področju gospodarskih dejavnosti.
Ob koncu lanskega leta je bilo na Goriškem (v celi pokrajini) 52.511 telefonskih naročnikov in 76.689 priključkov. Javnih telefonov je bilo 1.249. Četrtina jih je še zmeraj usposobljena za sprejemanje žetonov, oziroma kovancev, nad 450 jih je tipa rotor, močno pa se širi uporaba javnih telefonov na magnetno kartico. Takih aparatov je že nad 150.
V telefonski službi je obnavljanje in posodabljanje omrežja pravzaprav pogoj za doseganje dobrih, oziroma zmeraj boljših rezultatov. Uspešnost se bo v prihodnje, hočeš nočeš, merila po kakovosti uslug in ta cilj skušajo, posebej pri goriški agenciji SIP dosegati že zdaj. V ta okvir sodi uvedba avtomatskega okenca 187 (omogoča sklepanje pogodbe za nove telefonske priključke po telefonu), publiciziranje uporabe avtomobilskega telefona z
V	obmorskem kanalu pri industrijski coni v Tržiču nedaleč od Moščenic so v zadnjih dneh ugotovili, da je poginilo na desetine rib. Voda je tam dokaj bogata z ribami, ki pa v zadnjih dneh po pričevanjih ribičev prihajajo na površje in poginejo. Ribiči so opazili, da tudi druge ribe imajo na luskah madeže, ki naj bi pomenili, da so hudo bolne.
Vzrok pogina rib je po vsej verjetnosti v onesnaženosti vode, vendar zaenkrat še ne vedo iz katerega vira. V kanal odteka topla voda iz sistema ohlajevanja termoelektrarno Enel, ki pa je opremljena s sodbnimi varnostnimi napravami. Ribiči krivijo podjetje Nautec, kjer popravljajo čolne in naj bi pri tem uporabljali tudi strupene kisline. Povečan obseg dela pred poletjem naj bi povečal onesnaževanje in povzročil zaskrbljujočo ekološko škodo.
Kolesar trčil v furgon
V	Rubijah se je včeraj med treningom ponesrečil 18-letni kolesar Enrico Bergamasco iz Pierisa, ki sodi med perspektivnejše mlade upe kolesarstva v naši deželi. Bergamasco, ki je deželni podprvak med mladinci in je prav v nedeljo zmagal na neki dirki v Venetu, je včeraj zjutraj treniral v družbi kakih štirih ali petih kolesarjev kluba
novimi možnostmi (v enem letu naj bi pridobili kakih dvesto naročnikov), spoštovanje poslovnika glede rokov za nove priključke, oziroma selitve, kakor glede odpravljanje okvar na omrežju.
Toliko o pomembnejših aspektih poslovanja telefonske družbe SIP na Goriškem.
Zdaj pa dovolite, da spregovorimo še o novem telefonskem imeniku, ki se tokrat predstavlja v precej prenovljeni obleki. Zlasti velja to za uvodni del, ki prinaša precej novih, oziroma izpopolnjenih informacij o delovanju telefonske službe v krajevnem, medkrajevnem in mednarodnem prometu pa tudi informacije o obračunavanju telefonskih uslug. Na ovitku - in tu se nadaljuje pred nekaj leti začeta praksa - je slika freske iz 16. stoletja iz cerkvice sv. Štefana v Romjanu, ki jo Je po vsej verjetnosti naslikal Sebasti-ano Secante.
V novi preobleki se predstavlja tudi telefonski vodnik Tuttocitta, ki je sicer skupen za tržaško in goriško pokrajino. Posebej bi kazalo opozoriti na predstavitveni del, kjer je govor o kulturnih in jezikovnih značilnostih in, z ozirom da gre pač za telefonski imenik, o imenih, oseb in krajev.
iz Červinjana. Na ovinku v Ul. Dante v Rubijah je Bergamasco zapeljal preveč v levo in se čelno zaletel v furgon iveco, ki ga je v nasprotni smeri upravljal 45-letni Emilio De Luca iz Gorice, Ul. Aguileia 6. Bergamasco je pri trčenju in padcu dobil rane po čelu in glavi ter si zlomil lopatico. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo zdravil 40 dni.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 17. 6. do 23. 6. 1990.
RODILI SO SE: Andrea Fonzari, Fede-rica Stanič, Lorenzo Carlet.
UMRLI SO: 75-letni upokojenec Giuseppe Princi, 81-letni upokojenec Giuseppe Vodice, 72-letni upokojenec Romano Braida, 80-letna upokojenka Maria Pian, 28-letni delavec Walter Tantolo, 86-letni upokojenec Bartolomeo Petro-nio, 77-letna gospodinja Danica Pausig, por. Boro, 69-letni upokojenec Virginio Danelon, 92-letna gospodinja Elisabetta Zin, 50-letni šofer Romano Toffoli, 91-let-na gospodinja Ida Barazzetti, vd. Silli, 81-letna upokojenka Rosalija Plesničar, vd. Nanut, 64-letni upokojenec Michele Concion, 69-letni upokojenec Luigi Ge-rin, 86-letna gospodinja Amalia Krese-vec, vd. Novoni, 54-letna gospodinja Ma-risa DelFAngelo, por. Carcangiu, 87-letna gospodinja Genoveffa Girardi, vd. Aizza, 90-letna upokojenka Angela Raffin, vd. Cich.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici, priredi v soboto, 30. junija, in nedeljo, 1. julija, izlet v Kamniške, oziroma. Savinjske alpe, z vzponom na Ojstrico. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vodi Miran Čo-tar. Interesenti naj za podrobnejša pojasnila pokličejo na tel. 30995. SPD Gorica obvešča nadalje, da bo 8. julija vzpon na Kanin.
Uprava knjižnice Damira Feigla sporoča, da je knjižnica do 16. julija odprta od 9. do 13. ure. Od 16. julija do 31. avgusta bo zaprta.
Športno združenje Dom sklicuje za petek, 29. t. m., ob 21. uri redni občni zbor.
V ponedeljek, 25. t. m., je v Trstu, na Fakulteti filozofskih ved z odliko in pohvalo doktorirala
NEVA KLANJŠČEK
Ob velikem uspehu ji čestitajo Miljo in Zorana ter Ana, Nadja in Katja.
čestitke
Na filozofski fakulteti Tržaške univerze je v ponedeljek z odliko in pohvalo diplomirala Neva Klanjšček. Iskreno ji čestitajo teta Tonica, Pepi z družino in Radovan z družino.
šolske vesti
Tajništvo DTTZ Žiga Zois obvešča, da maturanti, ki so maturirali v šolskih letih 1984/85, 1985/86, 1986/87, 1987/88 lahko dvigmejo diplome na šoli. Tajništvo je odprto od 10. do 12. ure.
_____________kino________________
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00-22.00 »Scandal«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Avventure extra-coniugali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Sodniki mimo zakona«.
SVOBODA (Šempeter) Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino — Verdijev Korzo 57 — tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale — Trg republike 26 — tel. 410341.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Lekarna Al Lago — Pri jezeru — Vrtna ulica 2 — Via Giardino 2 — tel. 78300.
__________pogrebi_____________
Danes ob 8.30 Giuseppe Milani iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 9.45 Alma Furlan, por. Piazza iz splošne bolnišnice v Ronke, ob 10. uri Ida Conti, vd. Koll-mann iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 13.30 Fortunato Sartorato iz splošne bolnišnice v Videm.
KULTURNI
DOM
$0fe SLOVENSKO 1<10 ^ STALNO „ „ > GLEDALIŠČE
SATIRIČNI POLETNI KABARET
BANANA HAU/AII
Ali kako sta BORIS KOBAL in SERGEJ VERČ sklenila zapustiti svoj rodni kraj in se za vedno naselila na Hawaiie med opice, palme, banane in ... bananovke.
V	četrtek, 28. junija, ob 20.45 pod šotorom na goriškem gradu
V	primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu
Do 30. t. m. rok za prijavo in vplačilo davka ICIAP
Morija rib v morskem kanalu pri tržiški industrijski coni
Drevi v Nabrežini začetek poletne sezone SSG
Verč in Kobal v Banana Hawaii
Slovensko stalno gledališče bo z drevišnjim satiričnim kabaretom Kobala in Verča »Banana Hawaii« začelo z letošnjo poletno sezono, ki je v preteklih sezonah privabila številne gledalce. Značilnost poletnih predstav je seveda v tem, da se »dogajajo« pod milim nebom (kot se temu reče, ko ni dežja, grmenja in strel) in da se uprizarjajo
v najrazličnejših krajih, tako da si jih lahko ogledajo prav vsi.
Drevi ob 21. uri bo torej prvo od številnih gostovanj, in sicer v Nabrežini na športnem igrišču Sokola. Boris Kobal in Sergej Verč sta za to priložnost prekrstila njun kabaret (ki sta ga predstavila pred kratkim v Kulturnem domu v Tr-
stu) v »Banana Hawaii«, torej v poletno inačico. Seveda, nekatere stvari sta spremenila, dodala, odvzela, pristrigla in prišila, da bi gledalci čim bolje uživali ob satiričnih bodicah, s katerimi kabare-tista ne štedita in jih pošiljata v naš prostor, tudi če niso vsem prav po godu...
Izjava SD ob sprejemu novih pravopisnih pravil
Nedavno je bila slovenska javnost preko sredstev javnega obveščanja seznanjena z izidom Pravil slovenskega pravopisa (SP - Pravila I, delo devetčlanskega odbora, izdajatelj SAZU, založila DZS, Ljubljana 1990). Kot je znano, je uporabnikom slovenskega jezika, Slovencem doma, v zamejstvu in po svetu prepotreben normativni priročnik nastajal daljše obdobje; drugi, praktični del, pa bo še predmet temeljitih strokovnih razprav.
K oblikovanju strokovne ravni Pravil SP so bili v krog raziskovalcev-jezi-koslovcev in normativnih slovničarjev pritegnjeni za pomembno skupno stv.ar zavzeti slovenski kulturni ustvarjalci, ki so prispevali vrsto upoštevanih pripomb ob posameznih zapletenih vprašanj.	4
Slovenski pravopis je tako kot pravopisi drugih evropskih narodov oz. knjižnih jezikov rezultat zakonitosti razvoja knjižnega jezikovnega sestava, v določenih, sistemsko težje opredeljivih pojavih stvar dogovornosti, t'.i. jezikovne konvencije, pa tudi vzdrževanje upravičenih »stalnic« dosedanje pravopisne norme. Določa ga torej splet knjižnih ježikovnozgodovinskih, zvrstnih in sociolingvistič-nih dejavnikov, ki morajo biti ustrezno upoštevani.
V	dobrem stoletju od Levčevega slovenskega pravopisa (1898) do danes še noben SP v slovenskem kulturnem prostoru ni bil sprejet brez žolčnih polemik, kritik, satiričnih puščič. Malodane vsak dorasel (!), povprečno izobražen, pišoči občan je prepričan, da ima o jezikovnih vprašanjih svoj prav, saj zna slovensko. Toda - eno je jezik uporabljati, drugo je jezik normirati. Določanje pravopisnih pravil slovenske knjižne norme ob trajno spreminjajoči se govorni podobi slovenskega jezika ni tako preprosta zadeva. Vsi se moramo zavedati, da so določene pravopisne preobrazbe nujne in da jih mora celotna družba sprejeti. Zahtevajo jih veljavne jezikoslovne teoretične podstave, nova spoznanja o delovanju jezikovnega sestava, vedenje o dosedanji stopnji pisne ustreznosti vseh jezikovnih zvrsti, zlasti njenih pomanjkljivosti. Namen posodobljenega SP je odpraviti pomanjkljivosti, obenem pa uveljaviti novosti, ki jih narekuje široka sodobna medjezikovna, mednarodna komunikacija.
Brez splošno sprejetih, priznanih in doslednih upoštevanih normativnih pravil knjižnega jezika zgledna raven pisnega izražanja v javnosti in zasebno ne more biti dosežena. Zato seveda pravopisna določila obvezujejo vse občane, posebej ustvarjalce vseh jezikovnih zvrsti, ki jih, če so zares tvorni, občasno tudi presegajo in tako utirajo knjižnemu sestavu nova razvojna pota. Zato je vsako toliko časa potrebna »revizija« pravopisa, ki spričo »narave predmeta« težko dohaja raznovrsnto zvrstno dinamiko knjižnega razvoja v času.
V	dobro stvari, ki je zahtevala veliko strokovnih ali organizacijskih naporov, tudi družbenih finančnih sredstev, se stanovsko društvo, Slavistično društvo Slovenije, obrača na vso slovensko pišočo in pisno kulturo oblikujočo javnost: na pedagoške delavce, novinarje, pisatelje, znanstvenike in praktike vseh strok, upravno-uradovalno osebje, politike, duhovnike, vojaške storkovnjake z vzpodbudo, da sprejmejo pravila SP kot splošnoveljavna, obvezujoča, jih dosledno in smiselno glede'na značaj besedila udejanjajo v območju slovenske knjižne norme. Tako bomo vsi skupaj prispevali k zaželjeni in potrebni dovršenosti izražanja slovenske pisne in tiskane besede.
Da bo lahko ta pozitivni družbeni namen dela dosežen, pa je nujno čimprej oskrbeti vsem jezikovnim uporabnikom dostopno cenejšo, žepno izdajo Pravil SP.
Še neobjavljena Pasolinijeva drama
Vznemirljiva zgodba
Mladega profesorja zelo privlači
neka njegova študentka, najbrž in še bolj pa tudi njen štirinajstletni brat. Profesor sanja, da ubije brata in je zaradi tega obsojen na smrt. To je fabula še neobjavljenega dramskega teksta Pier Paola Pasolinija, ki ga je te dni javnosti posredoval režiser Renato Giordano. Najbrž gre sploh za prvo Pasolinijeva dramo in edino napisano v prozi, v kateri pa so že vse značilnosti poznejšega literarnega dela furlanskega pesnika: otroštvo, odnos z materjo, erotičnost in seksualnost, represija, nacizem, smrt. Dramo je Pa-solini napisal leta 1946, .nekaj odlomkov iz nje pa so igrali že dvakrat, in sicer prvič leta 1947 na festivalu komunistične mladine in leta 1965 v gledališču Dei Satiri. Režiser Renato Giordano jo je hotel uprizoriti letos, vendar mu pesnikovi dediči niso dali dovoljenja.
Protagonist drame je Giovanni, mlad profesor, ki si goreče želi svojo študentko Lino. Neko noč sanja Giovanni moreče sanje, saj v njih ubije Tininega štirinajstletnega brata Eli-gia, ki ga je presenetil, ko je ljubil sestro. Profesor nato skrije Linino truplo. Na tej točki se sproži perseku-cijski aparat državnih ustanov in Cerkve in po nadrealističnem crescendu doseže drama svoj višek v smrtni obsodbi Giovannija, ki ga živega pokopljejo v zemljo, še prej pa ima le-ta mučen dialog z materjo.
»Spominjaš se, v naši vasi... koliko časa... sprehajala sva se ob tisti zeleni reki... pomlad je bila, cvetele so Prve trobentice... tvoje sintetično krzno, ker smo bili vedno revni... dišalo je po travi in šmarnicah... kako sem jo Oboževal, ko sem se priklenil tvoje roke«: to je del dolgega dialoga, ki ga ima profesor (že živ pokopan) s svojo materjo. Dvogovor se tako zaključi: »Vidiš, kako se je končalo... kdo bi si Predstavljal... tu notri sem, v grobu... s komolcem se dotikam krstinega lesa... Pod zemljo«.
Na drugih mestih v drami je očitna tudi avtorjeva potreba po identifikaciji z otroškim oziroma mladostniškim svetom: »Sem Eligio, moram biti Eli-gi°, Eligio, ki živi, Eligio, ki kadi, Eligio, ki poganja bicikel... zakaj nočete verjeti tako lepim stvarem? Zagotav-l/am vam, da je zelo sladko biti Eli-gio, zato je vaša nejevernost konec koncev postranskega pomena«. Ven-uar sam Eligio, ko je bil še živ in malo pred smrtjo, je na sledeči način izključil vsako možnost odnosa s Pr°fesorjem: »Poglejte malo te hlače, Poglejte to srajca, ki s svojo belino obkroža moj mladostniški vrat. Torej, Prepričajte se, vse to 'se postavlja na strahotno razdaljo, v kateri sem jaz U1 m sovražen in molim iz čisto svo-lega življenja: življenja razposajenos-L nedolžnosti in... ljubezni. Kot za ne-Probojnim ogromnim steklom me ti, bogi Giovanni, gledaš, kako se ig-am, hodim, grem k reki in spim...«
Givanni boleče živi realnost, ki je
izpostavljena na mnogih točkah drame: »Tu notri je peklenska bolečina, kot bi šlo za ustnico, krvavečo rano, ki me peče«, in še, »trpim, trpim kot pes, vsak dan vse ure, vsak trenutek: prisegam na svoji materi... sem kup krvavečega mesa in najneznatnejši dotik bi me zabolel«; in dalje- »ne prenašam več bolečine, ki je zasvojila vse moje telo, že postarano od rakove okužbe želja«, zatrjuje Giovanni v nekem drugem prizoru v drami. Potem je še njegov obup v krsti in v tem kriku je tudi privid nacizma, identifikacija protagonista v žrtvi in žrtvovanju: »izvlecite me ven... karkoli sem zakrivil proti družbi, nimate pravice me živega pokopati. Vem, toliko stvari, ki si jih človek niti ne misli, se uresniči... kot tisti, ki so bili zmetani v plinske celice... vem, da je zanje prišel trenutek, ko so vsi goli v tistih rjavkastih sobicah z opekasto pečico, pločevinaste stene razjeda vlaga, vsi so na kupih, smrdljivi, s posušenimi nogami kot okostnjaki... sedaj so se časi spremenili...« A Giovanni umre, priče smo pogrebnemu sprevodu in takoj zatem se onirični privid razblini, Giovanni se zbudi na divanu, na katerem je zaspal.
Utrinek z uspelega gostovanja predstave »Plesne šole« v ZRN
Pred dnevi smo poročali o uspehu, ki ga )e doživelo MG Kresna noč v sodelovanju s KUD Magnet na festivalu v Heidelbergu (ZRN). Mladi gledališčniki so tam dosegli viden uspeh z Verčevo »Plesno šolo« in bili nekako v središču pozornosti mlade nemške publike, ki je skupino nagradila z dolgotrajnimi aplavzi in pravimi ovacijami. Tokrat objavljamo še posnetek z gostovanja v Zvezni republiki Nemčiji, ki je zapustilo v skupini nepozaben vtis in dalo še dodatnih spodbud za nadaljnje gledališko ustvarjanje
Naši zbori v Šentvidu
Združevalna moč šentviškega tabora pevskih zborov, ki je pred desetletjema začela v tem kraju zbirati na tisoče oboževalce slovenske pesmi, svojo privlačno energijo pa hkrati razširila na vse kraje, kjer v večjih skupinah žive Slovenci, je bila eden prvih dokazov, da sta za življenje neke človeške skupnosti njena notranja stabilnost in mirnost ključnega pomena. Tako je zamejske zbore in domačine nagovoril predsednik odbora za mednarodno sodelovanje pri ZKO Jože Osterman.
Znova se je pokazalo, da je Šentvid pri Stični bil in ostaja majhen, a pomemben kamenček v razvoju slovenskega občutka za suverenost, hkrati pa eden tistih krajev, kjer so si ljudje spontano podajali roke. V tem kontekstu gre opozoriti, da je bil na dvodnevnem (v soboto in nedeljo) prazniku slovenske pesmi tudi koncert zamejskih zborov 'iz Italije, Avstrije in Madžarske. Nastopili so zbori Pod lipo iz Barnasa, Valentin Polanšek z Obirskega, Vesna iz Križa, Pavel Avgust iz Zgornjega Senika, Jezero iz Doberdoba in vokalno instrumentalna skupina Lipa iz Velikovca.
Knjiga književnika Alojza Ihana Igralci pokra
Nova poezija analizira predvsem življenje
Mlad in obetaven slovenski pesnik Alojz Ihan je s svojo zbirko "Igralci pokra", ki je izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, nevsiljivo, nemara tudi brez kakšnega posebnega poudarka, spomnil na znamenito, kar dobesedno škandalozno knjigo pesmi Tomaža Šalamuna "Poker" - slednja je ugledala luč sveta pred skoraj petindvajsetimi leti. Seveda Ihanu ni do vsega tistega, kar si je vzel za cilj Tomaž Šalamun: ostro in brezkompromisno, z novo estetiko prevetriti zatohlo, vse preveč literarizirano književno bero, ki še ni našla v peziji primerne osvobojenosti, samo razdalje in preglede nad avtonomnostjo pisane besede. Pesniški zapis se mora pač otresti vsakršne namenskosti, ciljnosti, dokončno mora osvoboditi samega sebe ter prepustiti "graditev novih obzorij'", "vzpostavljanje točno določene prihodnosti" politiki in podobnim dejavnostim. Nekje tukaj je globlji razlog ali eden od globljih razlogov za tako imenovano "hermetično", kasneje "ludistično" pesništvo, ki je izzivalo s svojo razbremenjenostjo, za nekatere tudi neodgovornostjo. Čas je seveda pokazal, da so bili nasprotniki Šalamuna in njemu podobnih pač ustvarjalci razvoja, shematiki točno določene človeške in umetnostne etike, skratka ljudje, ki jih navedeni pesniški posegi niso razburili slučajno, saj so bili naslovljeni točno nanje.
Alojz Ihan pa dandanes popolnoma svobodno aludira na Šalamunov "Poker" in pri tem razvija docela razvidno pesniško tkivo, kar je seveda v tem času smiselno in prodorno. Ne ukvarja se z osvobajanjem oblike, pač pa analizira življenje in njego-vee pojave, se pravi vsebino, pri čemer mu oblika,
verz, ritem, služijo kot sredstvo, kot plemenit in iz-brušen material, ki ima vrednost le v posrečeni kompoziciji in vsoti urejenih pesniških elementov.
"Igralci pokra" so zbir nekakšnih pesmi v prozi, zelo jasno izrisani krokiji, slike iz vsakdanjosti, ki pa je poetizirana na poseben način. Ihan preprosto postavi v svoj pesniški okvir, v okvir pesmi, prizor iz življenja, prizor, ki je istočasno povsem realen, verjeten, ki pa nosi v sebi neko čudno napetost. Zdi se, kot da prizor za nekaj hipov oživi, nato pa spet otrpne ali na istem mestu, s katerega se je pričel premikati ali pa kje drugje. "Video" je npr. pripoved o človeku, ki s kamero snema poroko. Nenadoma se pokaže, da pri tem snemanju vsi sodelujejo, da so pripravljeni posnetek ali trenutek ponoviti, "odigrati" na novo, dokler ni skromen filmski ljubitelj prepričan, da bodo posnetki dobri in vsem všeč. Močneje metaforičen je "Tunel", skozi katerega se pomikamo iz dneva v dan, tam srečujemo tudi druge, tudi drugi nekam hitijo, vse hiti in se premika, tako minevajo leta, lahko tudi desetletja. In če se ti po dolgih letih posreči priti ven, na svetlo, ugotoviš, da si bil nor v tistem prekletem tunelu. "Mreža" pripoveduje o akrobatih v cirkusu, ki so se z njo, se pravi z mrežo zavarovali po nesreči. Toda glej, kaj se zgodi: gledalcev v ta cirkus je vse manj, odhajajo tja, kjer akrobati izvajajo svoje vragolije brez mreže. Končno so sami akrobati tisti, ki odstranijo mrežo. Zelo izrazita je tudi pesem o "Volku samotarju ": volk je postal samotar iz strahu pred volčjim krdelom, odločil se je od večine, kasneje pa se zaradi istega strahu ni vrnil nazaj. Toda krdelo ga po čud-
nem nagonu dohiteva, volk samdtar se mu stalno izmika, na ta način postane nekakšen vodnik, ki mu vsi-sledijo, on pa se umika venomer in vsak dan je večji samotar.
Kot rečeno, gre za zanimive in lepo berljive izseke, ki želijo biti poezija nekje za obrisi, želijo biti in tudi morajo biti. Poezija je že v izboru prizora, ki je realen pa vendar rahlo nenavaden. Poezija je v vzdušju same podobe, ki je na videz vsakdanja, v bistvu pa zamaknjena, osvetljena z ene same strani, razpostavljena v neopazno drugačno razporeditev. Poezija je ne nazadnje v premikih prizorov, sploh že v odločitvi, da se prizor premakne. Da živi svoje življenje, ki pa ni več življenje vsakdanjosti, ampak nenavadnosti, zasenčene skrivnostnosti, ki govori o posebnem spletu bistvenega in naključnega, razvidnega in misterioznega. Poezija je končno v poanti, v ustavitvi prizora, v trenutku, ki gibanje ustavi in ga vrne v zgodbo, v zaključenost.
In kaj je poezija? Poezija je človekova (pesnikova) izkušnja, njegovo doživetje, njegovo spraševanje in vedenje, njegovo pristajanje na vedno isti tok, njegovo začudenje nad (ne)smislom tega toka. Poezija je živo tkivo zavesti, misli in srca, najobčutljivejša snov v človeku, ki diha in se boji, se veseli in je srečno, se zapira v tesnobo ali pozdravlja svetlobo dobrote in topline. Čeprav v Ihanovih pesmih na videz avtorja v osebnem smislu sploh ni, pa je to najmočnejši videz njegove lepe zbirke: za videzom izsklesane realnosti je kot za videzom človeka skrito utripajoče, živo (pesniško) dihanje.
JANEZ POVŠE
SVETOVNO PRVENSTVO
V NOGOMETU
Končana vsa srečanja osmine finala
Veselje v taboru »modrih« Še odmeva uspeh »azzurrov«
▼ * *	V četrtfinalu bo Jugoslavija igrala v soboto proti Argentini
|	| j'”j^	Anglija sinoči tik pred koncem podaljškov spravila na kolena Belgijo
Jugoslavija odpravila Španijo
Posebej za Primorski dnevnik __________FRANCI BOŽIČ_____________
JUGOSLAVIJA - ŠPANIJA 2:1
(0:0, 1:1)
STRELCA: v 78' in v 92' Stojkovič, v 84' Salinas.
JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Šabanad-žovič, Spasič, Katanec (v 79' Vulič), Hadžibegič, Jozič, Brnovič, Sušič, Pančev (v 56’ Savičevič), Stojkovič, Vujovič.
ŠPANIJA: Zubizarreta, Chendo, Andrinua (v 49' Jimenez), Sanchis, Vazguez, Gorriz, ViUaroya, Roberto, Butragueno (v 78’ Rafa Paz), Michel, Salinas.
SODNIK: Schmidhuber (ZRN); KOTI: 15:1 za Španijo; GLEDALCEV: 15 tisoč (35.00 prodanih vstopnic in 3.056.000.000 lir inkasa); OPOMINI: Katanec, Vujovič, Roberto, Chendo in Vulič; IZKLJUČEN: Suarez.
VERONA — Jugoslovanska nogometna reprezentanca se je po zmagi nad Španijo srečno, a na neki način tudi^ zasluženo uvrstila v četrtfinale SP. Španci so modrim celo uro povzročali hude preglavice, kazalo je, da bodo po tradiciji prej ali slej klonili Jugoslovani, toda zgodilo se je drugače: končno je enkrat zmagal jugoslovanski navdih in virtuoznost. Jugoslovani so presenetili predvsem s profesionalnim pristopom in dobro telesno pripravljenostjo, kar sicer nikoli ni bila njihova odlika, saj so Špancem tudi v izredno razburljivem finišu zelo nevarno grozili.
Jugoslovani so se natančno držali dogovora v slačilnici, toda v redkih napadih so vendarle porabili zelo veliko moči. Španci so igrali bistveno bolj racionalno, predvsem pa so razumno razporejali moči. Z manj napora so si ustvarili veliko več priložnosti, toda zares niso imeli sreče. Toda v nogo-
Tako prvi kot drugi gol Jugoslavije je bil prava mojstrovina Stojkoviča (AP)
metu se pogosto dogaja ta nelogika: tisti, ki ne izkoristi najlepših priložnosti, navadno izgubi. V zvezi s srečo Jugoslovanov pa je treba povedati tudi tole. Leta 1982 na svetovnem prvenstvu v Španiji so modri povsem zasenčili »furije«, toda po škandaloznem sojenju danskega sodnika Sorensena so vendarle izgubili. In kakšen paradoks: rezultat je bil enak, 2:1. In tekma pred natančno mesecem dni v Ljubljani: Jugoslovani so bili veliko boljši, Španci pa so v edinem resnejšem napadu zabili zmagoviti gol.
Jugoslovanski igralci so tokrat prikazali daleč najboljšo igro na mundia-lu, to je bil bržkone tudi njihov maksimum. To je bilo tistih 20 odstotkov dodatka, o katerem so govorili v modrem taboru pred tekmo. Seveda igra ni bila perfektna, Jugoslavija namreč
ni kaka nogometna velesila, Španija je pač. Bile so tudi slabosti.v igri Jugoslovanov, kot na primer na trenutke preveč podrejena vloga, ali pa zmeda ob izenačujočem golu. Toda v seštevku so Jugoslovani prikazali kar širok repertoar nogometne virtuoznosti, predvsem pa to velja za izjemnega Dragana Stojkoviča, ki je tokrat zaigral kot prerojen. Španski selektor Luis Suares je v zvezi s Stojkovičem povlekel celo paralelo z Maradono. Ne brez razloga, kajti beograjski as, ki niha med razočaranji in podvigi, je bil režiser in realizator zgodovinske zmage. Jugoslovani namreč po svetovnem prvenstvu leta 1962 v Čilu še niso premagali nobenega velikega ali celo samo srednjega nasprotnika, njihove žrtve so bile v glavnem ekipe kot so Zaire, Honduras, Emirati in podobni. Tudi veteran Safet Sušič je bil izjem-
no razpoložen. V obrambi pa je bil najbolj zanesljiv najmanj izkušeni mož - Predrag Spasič.
Nasploh v jugoslovanski ekipi ni bilo slabega moža, predvsem pa ne takega, ki se ne bi bil boril do zadnjega atoma moči. Nase je opozoril tudi veliki up jugoslovanskega nogometa Dejan Svičevič, ki je sicer ostal nekako nedorečen, toda z veliko domišljijo pri preigravanju je v finišu nagnil tehtnico na jugoslovansko stran, tako da le ni bilo takega strahu pred drugim izenačenjem, bilo je celo nasprotno: modri bi lahko prednost povišali. Med junaki jugoslovanske zmage seveda ne kaže izpustiti »jeznega« selektorja Ivice Osima, ki je sestavil moštvo, v katerem je znal najti pravo mero med delom in artizmom. Morda bi mu lahko zamerili le, da v ekipo ni uvrstil mladega Jarnija, ki bi mu tako šokantna igra zanesljivo zelo ustrezala. Osi-mova taktika je bila pametna, a kot rečeno: brez sreče je tokrat ne bi dobro odnesel.
‘Nekaj izjav:
Dragan Stojkovič: »Hrabre spremlja sreča. Imeli smo jo, a morda niti ni bila odločilna. Odločilna sta bila naš dogovor v slačilnici in kokektivna igra. Argentina je svetovni prvak, ima Marodono in Caniggio, toda mi tudi v tej tekmi vidimo svojo priložnost.
Srečko Katanec: »Igrali smo natančno po dogovoru, počasi umrtvili igro, čakali na napako. Vedeli smo, da ne smemo hiteti, da se ne bi preveč utrudili, tako kot so se Brazilci z Argentinci. Za nas se je vse srečno končalo.«
Dejan Savičevič: »Dal sem kolikor sem mogel. Ne vem, če je bilo zadovoljivo. Na koncu tekme nisem vedel, kje sem.«
Davor Jozič: »Razmere so bile izredno težke, v naših vrstah je bilo veliko panike in strahu, toda vse se je dobro končalo. Z Argentinci bi imeli več možnosti, če bi igrali ob 21. uri.«
Španci težko prebavili poraz
Suarez: »Nismo imeli sreče«
Španski nogometaši se še dolgo po tekmi niso mogli sprijazniti z iz-ločitvjo, ki jo pripisujejo izključno smoli.
Selektor Luisito Suarez, ki ga je sodnik po prvem golu modrih izključil zaradi protestov (kaže, da je Suarez zakričal, ker sodnik ni dovolil zamenjave Butraguena pri izidu 0:0), je bil dokaj piker do časnikarjev: »Ves čas. ste pravili, da smo imeli doslej veliko sreče (zgrešene enajstmetrokve Sose in Scifa op. ur.), zdaj, ko smo jo najbolj potrebovali, pa nam je zmanjkala. Vsekakor zapuščamo prvenstvo z dvignjeno glavo in svojim igralcem res nimam kaj očitati. Poglejte, kako so sijajno reagirali po prvem golu Jugoslavije! Imeli smo najboljše priložnosti, a ni kaj, nogomet je pač tak: če preveč grešiš, jo skupiš. Natančno to se je v nedeljo zgodilo v Turinu z Brazilijo. Tako oni kot mi smo na tekmi gospodarili.«
»Po drugem zadetku pa ni bilo več pomoči, saj je bilo neznosno vroče, v takih okoliščinah pa je težje napadati, kot pa se braniti.«
Suarez, ki je že obnovil pogodbo s špansko zvezo do leta 1993, je takole ocenil menjave: »Andrinuo sem zamenjal z Jimenezem, ker se je rahlo poškodoval, Rafo Paza (ki je zamenjal Butraguena) pa sem na igrišče poslal, da bi okrepil zvezno linijo in pomaknil v napad Michela ‘in Vasgueza.«
Dobesedno besen pa je bil Michel: »Na tem prvenstvu napredujejo pač ekipe, ki manj grešijo. Zelo pa mi je žal, da smo izgubili z ekipo, ki je bila slabša od nas, in to bistveno slabša.«
Jugoslovanska zastava zavihrala v Trstu
TRST — Zmaga jugoslovanske nogometne reprezentance je odjeknila tudi v... Trstu. Ko je sodnik Schmidhuber odpiskal konec drugega podaljška je v Baru Gianni na tržaškem Trgu Garibaldi zavrelo od veselja med kakimi 60 jugoslovanskimi državljani, ki so si v tem javnem lokalu po televiziji ogledali tekmo. Bili sp to večinoma zdomski Srbi, ki so kljub težkemu delu v tujini našli čas, da so se zbrali in skupno navijali za »modre«. Zmaga jugoslovanske vrste jim je bila, daleč od doma, v veliko uteho, trenutek sreče v tujem okolju, z goloma Stojkoviča so vsaj za en večer pozabili na vse vsakodnevne napore in težave. '
Nič čudnega torej, če so se po tekmi še dqlj časa veselili zmage na trgu pred barom in tudi po mestnih ulicah. Ko smo jih srečali, so še vsi žareli od zmage. Domala vsi, s katerimi smo se porazgovorili, so doma iz Požarevca in iz njegove okolice, tam daleč ob jugoslovansko-romunski meji.
»Tekma je bila zelo napeta, do zadnjega trenutka. Bali smo se enajstmetrovk, a vse se je srečno končalo,« je povedal Boža Glišič, ki je sedaj v Trstu kot »turist«.
Njegov prijatelj Rade Golubovič pa je v Italiji pravi »veteran«. Že devet let dela kot gradbeni delavec v Furla-niji-Julijski krajini. Pet let je bil zaposlen v Vidmu, že štiri leta pa živi v Trstu. Po tistem, kar smo izvedeli od njega, kaže, da je Trst prava »depandansa« prebivalcev Požarevca. V našem mestu jih živi in dela kar 2.500, in vsi so uradno registrirani. »Zmaga naših nam veliko pomeni,«
pravi, »a sedaj nas čaka Argentina...« Tudi ob velikem veselju ob uspehu »modre« vrste pa ne pozabi na svoj vsakdan, na položaj zdomca in na možnosti lepšega, boljšega načina življenja pri nas. »Iz Jugoslavije nas je veliko,-srečujemo se po delu po javnih lokalih ali po domovih, a to ni najbolj primerno za naše družabno življenje. Zato bi si želeli sobo, nekakšen sedež, tudi majhen, skromen prostor, v katerem bi se lahko srečevali, igrali šah, namizni tenis, dobili bi prostor za pokale, ki jih je osvojila naša nogometna ekipa. Da, ker zdbmci iz Požarevca imamo v Trstu tudi svojo nogometno ekipo. Sodelovala je na nekaterih turnirjih in tudi dosegla nekaj prestižnih zmag.«
Ko je tako zavzeto izražal svoje želje, je iz Ul. Bosco prihupal na trg moder tdlbot horizon, s katerega je visoko vihrala jugoslovanska zvezdnata zastava. Iz avtomobila se je razlegala dalmatinska glasba. Šofer Miroslav Lazarevič in sopotnik-zastavonoša Radomir Jovanovič, oba seveda iz Požarevca (Radomir iz »sela Bratinac, zadnja pošta Požare-vac«), sta po tekmi z jugoslovansko zastavo »previhrala« mestne.ulice in se zaustavila v drugih srbskih »postojankah« po mestu.
Ob vrnitvi na Trg Garibaldi so ju rojaki obkolili, nekateri so se zahvaljevali najboljšim »modrim«, Savičeviču, Sušiču in predvsem golgeterju Stojkoviču, drugi so že napovedali zmagoviti replay proti Argentini, spet tu v baru na Trgu Garibaldi. Pred tem pa so se rade volje nastavili fotografski kameri, seveda z jugoslovansko zastavo v roki.
Z neverjetnim strelom Platta so presenetili sicer odlične Belgijce
Angleži uspešni v 119. minuti
ANGLIJA - BELGIJA	1:0
PO PODALJŠKIH (0:0, 0:0, 0:0)
STRELEC: Platt v 119'.
ANGLIJA: Shilton, Parker, Pearce, VVright, Walker, Butcher, McMahon (v 72' Platt), VVaddle, Gascoigne, Li-neker, Barnes (v 75' Buli).
BELGIJA: Preud'Homme, De Wolf, Grun, Gerets, Versavel (v 107' Ver-voort), Demol, Clijsters, Van der Elst, De Grijse (v 65' Claesen), Scifo, Ceulemans.
SODNIK: Mikkelsen (Danska). KOTI: 8:5 za Belgijo. OPOMNJEN: Gascoigne. GLEDALCEV: okoli 30 tisoč. INKASO: 2.614.874,000 lir.
BOLOGNA — »Kruta usoda« v obliki pravilnika svetovnega prvenstva je spet prizadela ekipo, ki si ni zaslužila izločitve. Govorimo o Belgiji, ki je bila za odtenek boljša od Anglije, mora pa vseeno zapustiti prizorišče tega mundiala. Anglija in Belgija sta namreč bila v bistvu enakovredna nasprotnika, čeprav sta imela še kar različno igro. Bolj tehnični so namreč bili »rdeči« priletnega trenerja Guya Thy-sa, bolj fizično »nadarjeni« (pa tudi pripravljeni) Angleži, katerih značilnost sta vedno bila izreden agonizem in srčnost.
Odločilni dogodek se je zgodil le minuto pred iztekom te nogometne maratone, ob zaključku drugega podaljška, ko so že vsi pričakovali (in se psihično pripravljali) streljanje enajstmetrovk. Mladi vezni igralec Gascoigne, ki je do tega trenutka igral še kar povprečno, je namreč streljal kazenski strel le malo preko polovice igrišča, žogo pa je v sredini kazenskega prostora prestregel napadalec Platt, ki je v polvoleju premagal nemočnega
Preud'Homma. To je bil klasični »nedeljski« strel, ki ga je izvedel z dokajšnjo mero spretnosti (in tudi sreče), a odločil je lepo, borbeno, predvsem pa zelo korektno tekmo.
Najmlajši sodnik mundiala, tridesetletni Danec Mikkelsen, je namreč v prvem polčasu piskal Angležem le dva prekrška, nasprotnikom sedem. Rumeni karton pa je pokazal nervoznemu Gascoignu malo pred iztekom
srečanja, ko je utrujenost že lahno omračila um in reflekse nekaterih protagonistov. Belgija je takoj začela po-letavno ter že v 14' z fantazioznim napadalcem Ceulemansom zadela drog. Proti sredini polčasa so Angleži počasi vzeli vajeti igre v svoje roke, v 34’ so celo dosegli gol, ki pa ga je sodnik na predlog stranskega sodnika razveljavil zaradi nedovoljenega položaja. Televizijski upočasnjeni posnetek je nato
pokazal, da je bil gol povsem regularen, saj je bil Barnes sicer le za nekaj centimetrov pred nasprotnikovimi branilci. Sodnik se žal teh posnetkov ne more poslužiti...
V drugem delu regularnega dela igre se je spet ponovila taktična slika iz prvega 'polčasa. Belgija je takoj podjetno šla v napad, Angleži pa so počaši »ogrevali svoj motor«. Toda že v 49' presenečenje: izredni Scifo je namreč presenetljivo streljal iz velike razdalje ter z efektnim strelom spet zadel drog. Akcije so se vrstile tako na eni kot na drugi strani igrišča prav do koncu »neskončnega« srečanja, prav gotovo pa je bilo razveseljivo, da sta obe ekipi poskušali zmagati za vsako ceno, kar nikakor ni bil v tej osmini finala običaj. Dovolj, da pomislimo na taktiziranje Urugvaja, Kostarike, a tudi Kameruna in ne nazadnje Jugoslavije...
Angleški trener BOBBY ROBSON ni ob trikratnem končnem sodniškem žvižgu skrival svojega zadovoljstva, dejal pa je sledeče: »To je bila izredno intenzivna tekma, trda, a korektna. Brez odločilnega udarca Platta bi šli na enajstmetrovke. Ne vem, kako bi se pri teh izkazali...« Strelec PLATT še ni verjel, da je odločil srečanje: »Nate-dil sem, kar sem mogel, sedaj pa nas čaka odlični Kamerun, katerega nikakor ne smemo podcenjevati.
Belgijski trener GUY THYS je bil razumljivo zelo razočaran: »Bili smo vseskozi boljši nasprotnik, saj smo vodili igro skoraj skozi vso tekmo. Tak je pač nogomet in pač taka so njegova pravila. Čestitam Angliji za zmago.« »Ogorčena pogleda« Van der Elsta (na tleh) in Angleža Gasccinea med sinočnjim srečanjem (Telefoto AP)
Med strelce se je vpisal Stojkovič
PET ZADETKOV: Skuhravy (ČSFR).
ŠTIRJE ZADETKI: Michel (Šp.) in Milla (Kam.).
TRIJE ZADETKI: Matthaus (ZRN), Voller (ZRN), Klinsmann (ZRN) in Schillaci (It.).
DVA ZADETKA: Bilek (ČSFR), Careca (Braz.), Jožic (Jug.), Pan-čev (Jug.), Lacatus (Rom.), Balint (Rom.) in Redin (Kol.), Stojkovič (Jug.).
EN ZADETEK: Abdelghani (Egipt), Muller (Braz.), Bein (ZRN), Littbarski (ZRN), Brolin (Šve.), Ekstrom (Šve.), Stromberg (Šve.j, Burruchaga (Arg.), Trog-lio (Arg.), Monzon (Arg.), Caligi-uri (ZDA), Murray (ZDA), Cayas-so (Kost.), De Wolf (Bel.), Degry-se (Bel.), Clijster (Bel.), Ceulemans (Bel.), Scifo (Bel.), Giannini (It.), Hašek (ČSFR), Luhovy (ČSFR), K.I. Mubarak (Ar. emir.), Kieft (Niz.), Lineker (Angl.), Oman Biyik (Kam.), Valderrama (Kol.), Sheedy (Ir.), McCall (Škotska), Johnston (Škotska), Bengoechea (Urug.), Hvvangbo (J. Koreja), Zigmantovič (SZ), Dobrovoljski (SZ), Protasov (SZ), Zavarov (SZ), Susič (Jug.), Jumaa (Ar. emir.), Rincon (Kol.), Baggio (It.), Ogris (Av.), Rodax (Av.), Flores (Kos.), Medford (Kos.), Gonzalez (Kos.), VVright (Aiml.), Vervoort (Bel.), Gorriz (Šp.), Fonseca (Urug.), Gullit (Niz.), Ouinn (Ir.), Kubik (ČSFR), Ca-niggia (Arg.), Brehme (ZRN), R. Kocman (Niz.) in Serena (It.), Sa-linas (Šp.), Platt (Angl.).
AVTOGOL: Montero (Kost.) in Abdulrahman (Ar. emir.).
Dr. Verdenik z ljubljanske univerze
»Jugoslavija in Argentina imata precej podobnosti«
Roko na srce! Z uvrstitvijo v četrtfinale so nas jugoslovanski nogometaši delno in prijetno presenetili, kajti po dosedanjih medlih predstavah na zelenem pravokotniku si nismo upali drzniti niti »čustvene« pozitivne napovedi za včerajšnji dvoboj s Španijo.
In vendar so »modri« na terenu demantirali našo začetno skepso. Ne ravno briljantni igri navkljub (toda Španci se tudi ne morejo s tem pohvaliti) so dosegli pomembno zmago in se uvrstili v nadaljnji del tekmovanja. Sedaj jih čaka Argentina, ki je bila že odpisana, pa je nato izločila Brazilce. Res je: v nogometu je bolje ne napovedovati ničesar in se raje posvečati ocenam in komentarjem po dogodku.
Za strokovno oceno smo tokrat zaprosili dr. Zdenka Verdenika, nosilca predmeta teorija in metodika nogometa na ljubljanski fakulteti za telesno kulturo, ki v teh dneh sodeluje s slovensko televizijo in je kajpada zadolžen ravno za strokovne analize tekem.
Kaj bi povedali o pravkar (intervju je bil narejen takoj po tekmi, op. ur.) sklenjenem srečanju med Španijo in Jugoslavijo?
Najprej bi rad poudaril, da tekme, glede specifičnosti nasprotnika in igre, ne moremo oceniti po kri-terjih sodobnega nogometa. Bil je to spopad med ekipama, ki predvajata podobno igro in ki se vrh tega medsebojno poznata v dno duše. Zato sta oba tekmeca ubrala podobno strategijo: počasna igra brez vsakršnih tveganj in strpno čakanje na nasprotnikove napake. Skratka, prava borba na področju taktike, ki je naše nagradila, ker so bili v določenih situacijah bolj iznajdljivi in ker so spretno izkoristili ugodne priložnosti. Čudilo me je, da so Španci sprejeli mrtvo in počasno igro, kajti na dlani je, da znajo igrati drugače. Poleg tega so zapravili tri stoodstotne priložnosti Pred našimi vrati, se pravi, da je bila tudi sreča na naši strani. S srečo pa je treba v nogometu vedno računati.«
»Vsekakor menim, da so Španci izgubili mnogo več kot mi, saj so Po mojem mnenju kakovostnejše moštvo od našega. Morali bi seveda vsiliti svojo tipično igro, ki sloni na visokem tempu in na hitrosti ter naše prisiliti na napake, kar pa niso storili. Tokrat bi izrecno pohvalil
Stojkoviča, ki smo ga doslej kritizirali in ki si je tokrat zaslužil naj višjo možno oceno.«
Za Stojkoviča bo že držalo, ampak obrambna vrsta je še vedno precej podobna rešetu...
»Nasploh je v naši igri še veliko pomanjkljivosti. Po mojem mnenju jih je kar največ v naši središčni zvezni vrsti, v kateri vezni igralci slabo in neodgovorno pokrivajo svoje nasprotnike, ki prodirajo in vtekajo v naš kazenski prostor, v katerem potem naletijo izključno na odpor naše ožje obrambne vrste, ki v nobenem primeru ni kriva za to. Obrambo je treba preveriti in izboljšati predvsem v sredini igrišča. S Španijo je npr. naša ožja obrambna vrsta popolnoma zanesljivo opravila svoje delo. Edinole vratar Ivkovič je bil skrajno nezanesljiv.«
In sedaj Argentina. Bo Osim vztrajal s tako postavo?
»Verjetno je, da bo selektor obnovil zaupanje igralcem, ki so tokrat izbojevali zmago. Glede na to, da je vsaka tekma bitka zase, v kateri nastopijo novi odnosi, nove značilnosti in nove situacije, pa so možne tudi spremembe. Selektor mora pri tem upoštevati počutje svojih nogometašev, oceniti lastno in nasprotnikovo moč in se na podlagi navedenega odločiti za' tisto enajsterico, ki naj bi bila v dani situaciji najbolj ustrezna.«
Kaj lal\ko pričakujemo od prihodnje tekme? Bodo modri uspeli v nelahki nalogi zaustavljanja Mara-done?
»Argentina in Jugoslavija imata kar precej podobnosti v igri. Pri njih dejansko izstopata edinole ■ Maradona in Caniggia. Vendar je Maradona na tem SP daleč od optimalne forme, nasploh slabo pripravljen, medtem ko je Caniggia izredno hiter in najde svojo pravo dimenzijo v protinapadu. Jasno je, da je za uspeh potrebno predvsem dvoje: dobro pokrivanje Maradone že na sredini igrišča in sistematično preprečevanje protinapadov. V nobenem primeru ne smemo tvegati, tako kot so tvegali Brazilci, ki so se preveč odpirali in... izgubili. Naši obrambni igralci pa bodo morali paziti, da ne bo praznih prostorov pred našimi vrati in pred kazenskim prostorom, sicer bo Caniggia vletel in takrat bo konec.«
(Cancia)
Lazaroniju naj bi nasledila Peneira ali Falcao
Razočarani Brazilci
Irci se veselijo po zmagi proti Romuniji.	(Telefoto AP)
Končan nagradni natečaj »Beneco Kronos«
Matija Jogan prehitel Fabbrija in Furlaniča
Zadnje kolo je večini prineslo točke od italijanske zmage z 2.-0. Točne številke je napovedalo kar II udeležencev igre. Nasprotno je ostalo brez pravilnega odgovora vprašanje o prvi zamenjavi med Španijo in Jugoslavijo. Razlog je bil v odsotnosti Jimeneza iz vsake prejšnje štafete. Res je v igro vstopil visoko voljeni Savičevič, vendar kasneje. Od bojših sta zanj glasovala Kristjan Legiša in Boris Klabjan. Vuliča, ki je vstopil še kasneje, je nakazal Dario Fabbri, ki pa je bil toliko naiven, da je nerodnim Urugvajcem prisodil en gol. Pri zadevanju desetic je bil najboljši Ciro Fabbri (dvakrat), ostali boljši pa so naj višjo oceno zadeli po enkrat.. Od skupnih 27 vprašanj je 10 tekmovalcev odgovarjalo na vsa, Dario in Ciro Fabbri sta odgovorila pravilno 15-krat, (55 %), Aleš Nanut pa 14-krat (52%). Vse pa je prekosil Matija Jogan, ki je pravilno odgovoril na 17 vprašanj, čeprav prvi dan ni
sodeloval. Njegova učinkovitost je dosegla 71 %.
KONČNA LESTVICA 1. Matija Jogan 56 točk; 2. Ciro Fabbri 52; 3. Iztok Furlanič 45; 4. in 5. mesto si delita Dimitrij Križman in Aleš Nanut 45; 6. Dario Fabbri 44; 7. Marjan Coretti 39; 8. Peter Štoka 39; 9. Jaš Grgič 37; 10. Borut Klabjah 36; 11. Kristjan Legiša 36; 12. Dejan Furlanič 32; 13. Katja Vodopivec 30; 14. Adriano Mosetti 27; 15. Jan Grgič 27; sledijo Mirko Ferlan 23, Jožko Prinčič 21, Niko Štokelj 15, Darko Bradassi 14, David Štokelj 13, Jan Prinčič in Breda Čok 10, Rado Kocjančič 8, Irina Vitez 5.
Prva nagrada velja nogometno žogo in trenirko, druga nagrada velja nogometno žogo in ščitnike, mesto od 3, do 7. veljajo nahrbtnike, mesta od 8 do 15 pa trenirke.
Dobitniki lahko prevzamejo nagrade danes, v četrtek in v petek v naši redakciji med 15. in 18. uro.
VERONELLO — Za večino udeležencev se je mundial zdaj že iztekel. Odhod pa ni bil za vse enak. Razočaranje je kajpak prevzelo vse, a mnogo reprezentanc čaka v domovini še dodatno trpljenje v obliki bolj ali manj žolčnih kritik.
Neprizanesljivi s svojimi (bivšimi) junaki so zlasti Brazilci, v njihovo nemilost pa je padel predvsem selektor Lazaroni, ki od ponedeljka že ni več trener Selecaa. Za svojega naslednika je predlagal svojega pomočnika, 52-letnega Nelsinha, toda kaže, da se v krogih brazilske zveze ogrevajo bolj za zdajšnjega vodjo Emiratov Perreiro ali celo za slavnega Roberta Falcaa. Lazaroni medtem zagovarja svoje - za brazilske pojme heretične - izbire glede koncepta igre in ugotavlja, da ne more nič pomagati, če njegovi napadalci zgrešijo zadetek ob vsaki najlažji priložnosti.
Brazilci so včeraj že odpotovali v Rio de Janeiro, z njimi pa so se na krovu letala po naključju znašli tudi Urugvajci, ki jih izločitev iz mundiala ni tako prizadela, saj so že pred tekmo z Italiji vedeli, kajjih čaka. Obžalujejo le, da je Sosa s Španijo zgrešil enajstmetrovko, saj bi se z drugačno uvrstitvijo v kvalifikacijski skupini izognili predčasnemu dvoboju osmine finala z ekipo prireditelja prvenstva.
Vsak pač ob izločitvi reagira po svoje. Romuni so se baje po porazu z Irci najedli čebule, ki naj bi odpravljala stres in omogočila trdnejše spanje. Sicer pa so romunski igralci zdaj predvsem aktivni na... področju kupoprodaje, saj se ponujajo vsem. To je razumljivo, če vemo, da dober romunski prvoligaš zasluži poprečno poldrugi milijon lir na mesec, kar je za Romune sicer bajna plača. Morda pa se bojijo, da bi jih ob kakem spodrsljaju v domačem prvenstvu prišli obiskat rudarji...
Tudi med tistimi, ki ostajajo, pa ni povsod ozračje na višku. To velja predvsem za Argentince, ki so kljub nepričakovani zmagi v derbiju z Brazilijo pod udarom kritike svojih novinarjev, ki pogrešajo čase Menottijeve »vladavine« in ob vsakem koraku udrihajo po Bilardu. Argentinski selektor/zdravnik ugotavlja, da imajo njegovi kritiki prav, ko trdijo, da je Argentina iztržila več kot si je zaslužila, toda, tako pravi, kritizrali bi nas tudi, če bi bili igrali bolje. Primerjave z Menottijem Bilardu niso všeč, še manj pa trpi očitek, da njegova ekipa nima shem. Pravi namreč, da se na tem mundialu v resnici vsi zgledujejo po njegovi Argentini, ki je osvojila prvenstvo v Mehiki....
ir
Dosedanji veliki uspehi italijanske reprezentance so skupek različnih faktorjev
Med »azzurri« in množico navijačev je vzklila prava ljubezen, ki pa zna biti tudi nevarna, saj ga zdaj ni pesimista, ki bi si drznil podvomiti v možnosti Vicinijevih junakov, da se dokopljejo do naslova svetovnega prvaka. Bolj kot štiri zaporedne zmage vliva samozavest raven igre, ki so jo na mundialu doslej prikazali italijanski nogometaši. Tudi reprezentanca ZRN je doslej ugodno presenetila, toda v obrambi še zdaleč ni pokazala tiste vrhunske igre, ki označuje nastope Bare-sija, Bergomija in Ferrija. Vratar Zen-ga pravzaprav sploh nima možnosti, da bi se izkazal, saj nasprotniki le s težavo pridejo do strela iz ugodnega položaja. Že deset tekem je, odkar ni pobral žoge iz lastne mreže. V napadu pa imajo Italijani novega Paola Rossija. Schillaci je tako kot njegov nepozabni predhodnik v kazenskem prostoru pravi neprizanesljivi oportunist, a proti Urugvaju je pokazal, da razpolaga tudi (kot denimo nekdaj Anastasi) z izredno močnim strelom.
Vsi pa sedaj odkrivajo tudi kvalitete selektorja Vicinija, ki mu pripisujejo zaslugo, da s primernimi menjavami 'odločilno prispeva k uspehom »azzur-rov«. Doslej je Vicini poslal na igrišče
že 17 igralcev, to je dva več kot Bear-zot v Španiji in le enega manj od Argentine v Mehiki pred štirimi leti. Še vsak igralec, ki je vstopil na igrišče med igro, je do potankosti izpolnil navodila trenerja, tako da lahko v nadaljevanju pričakujemo, da bo Vicini poskrbel še za kako presenečenje, denimo že v tekmi z Irsko, ko bi mu prišla prav tudi genialni Mancini in »geometer« Marocchi.
Italija pa se doslej ni izkazala samo po tehničnem znanju posameznikov in strateških sposobnosti svojega trenerja. Pokazale je tudi izredno dobro telesno pripravljenost, kar je v sodobnem nogometu bistvena komponenta za uspeh. Res ni mogoče trditi, da so »azzurri« doslej štedili z močmi, pa so vendar tudi proti Urugvaju igrali do konca z nezmanjšanim ritmom.
Prof. Vecchiet, dolgoletni zdravnik »azzurrov«, pravi, da si je s svojimi sodelavci na tem področju nabral vse od SP v Argentini veliko izkušenj. Odlično formo igralcev pripisuje učinkovitosti dela v Covercianu, predvsem pa resnosti (temu bi rekli danes profesionalnosti) igralcev, ki upoštevajo pravila športnega življenja.
Na sliki AP: veselje »azzurrov« po ponedeljkovem zadetku Schillacija
Po zmagi proti Urugvaju plaz pohval italijanskemu trenerju
Kaj menijo trenerji o zmagi »azzurrov«
Vicini, izredni taktik
»Italija izredna«
MARINO — Vicini, nenadkriljiv taktik, odličen strateg, nogometni čarovnik, ki zna potegniti iz svojega magičnega nogometnega klobuka (beri: klopi za rezervne igralce) vedno pravega nogometaša, in še bi fahko naštevali, po vseh tistih presenečenjih, ki jih je italijanski »tehnični komisar« uspešno izvedel v prvih štirih tekmah italijanskega mundiala. Včeraj so bili domala vsi nogometni komentatorji istega mnenja: zmaga Italije nad Urugvajem je bila predvsem Vicinijeva zmaga. Z vključitvijo Serene v drugem polčasu je še enkrat zadel v črno. Interjev napadalec je le nekaj minut po vstopu na igrišče podal Schillaciju žogo, ki jo je Sicilijanec s čudovitim strelom poslal urugvajskemu vratarju za hrbet, zatem pa je z glavo sam zapečatil izid na 2:0.
Azeglio Vicini se seveda veseli vseh teh pohval, a sam tudi pomirja evforično vzdušje v reprezentanci. Doslej smo le na polovici poti, pripominja. Na vprašanje o uspešni zamenjavi je imel tako pripravljen historično-statis-tični odgovor: »Tokrat sploh ni bilo prvič, da je rezervni igralec dosegel gol. Na evropskem prvenstvu je na tekmi proti Španiji Altobelli malo po vstopu odlično podal Vialliju, ta pa je dosegel gol. Proti Danski je bil uspešen De Agostini, ki ga tudi ni bilo v standardni postavi. Ob vsem tem vendarle velja nenapisano pravilo: če zamenjava na igrišču privede do spremembe v igri in do zmage, je bila izbira pravilna, sicer je bila zgrešena.«
Vicini je včeraj povedal še nekaj zelo zanimivega: »Razpolagam z igralci z različnimi tehničnimi značilnostmi, to pa mi omogoča, da lahko v teku tekme po potrebi zamenjam igralca in z njim tudi način igre. Tega mnoge druge ekipe, predvsem nordijske, ne morejo storiti, ker so njihovi rezervi igralci kopije standardnih nogometašev.«
Po mnenju italijanskega trenerja mora reprezentanca, ki nastopa na tako zahtevnem prvenstvu, kot je svetovno, razpolagati s 17-18 dobrimi igralci. »Vsi tisti, ki sem jih doslej poklical v ekipo, so bili zelo dobro pripravljeni, tudi to je pripomoglo k našim uspehom,« je menil.
O ponedeljkovem golu Schillacija je dejal, da je bil to »absolutni podvig«. »Toto napreduje iz tekme v tekmo in tudi če ne bi dosegel treh zadetkov, bi bila njegova ocena pozitivna, saj se zelo dobro premika po igrišču in ustvarja prostor za soigralce.«
Po zmagi proti Urugvaju Vicini že misli na Irsko. Na vprašanje, ali bo tudi tokrat prišlo do »revolucionarnih sprememb«, je odgovoril, da šteje reprezentanca osem do devet standardnih igralcev. Obramba, ki na SP še ni prejela gola, je nezamenljiva. Proti Irski, ki je po mnenju Vicinija »trd, agresiven in zelo hiter nasprotnik,« naj bi se Donadoni vrnil v ekipo namesto De Agostinija. Le-ta ali Ancellotti bosta prevzela mesto izključenega Bertija. O Vialliju je še prerano govoriti, po ugibanjih pa naj bi, če bo seveda nastopil, zamenjal Baggia.
Azeglio Vicini
Tudi trenerji drugih državnih reprezentanc, ki so se uvrstile v četrtino finala tega SP, so komentirali prepričljivo italijansko zmago proti Urugvaju. Trener Irske, simpatični JACKY CHARLTON, ki bo vodil ekipo, ki se bo v četrtfinalupomerila z Italijo, je bil na pogovoru z novinarji kar se da sproščen. Kako pa tudi ne bi: uvrstitev Irske med osem najboljših enajsteric na svetu je vsekakor velik uspeh in vse, kar lahko še pride, bi bil še krasen dodatek k itak zmagoviti poti. Charlton je povedal sledeče: »Po srečanju z Urugvajem ima Italija še največ možnosti, da osvoji svetovni naslov. Mi jo bomo vsekakor skušali ustaviti, vendar se dobro zavedam, da bo to zelo težko. Igra Italije je izredno solidna in ne dopušča mnogo možnosti nasprotnikom.«
Zanimivo je, da se je oglasil tudi Jackyjev brat BOBBY CHARLTON, kapetan angleške ekipe, ki je leta 1966 osvojila svoj prvi in do sedaj edini svetovni naslov. Govoril je podobno kot brat. Bil je v bistvu pesimist glede usode bratove ekipe, češ da je Italija premočna za »majhno« Irsko.
Zgovoren je bil trener »velike Nemčije« FRANZ BECKENBAUER, ki se dobro zaveda stvarne možnosti, da se bo njegova »pancer divizija« srečala prav z Italijo. »Italijanska obramba je iz granita in se je, vsaj do sedaj, izkazala za nepremagljivo. Oni igrajo obrambno, toda tudi mi radi težimo proti vratarju. Italijani niso prejeli niti gola, mi pa na vsaki tekmi po enega, pa tudi to nekaj pomeni. Proti nam so dosegli zadetek celo Arabski emirati! Marsikaj bomo morali torej popraviti
v obrambi. V morebintem finalnem srečanju, ki po mojem mnenju ni tako nemogoče, bomo morali biti proti "az-zurrom" zelo previdni, predvsem pa igrati s stoodstotno koncentracijo. Morali bomo tudi imeti dosti potrpežljivosti. Prav ta se je izkazala za naše zmagovito orožje proti Nizozemski. Ne smemo namreč skušati zmagati v prvih dvajsetih minutah, ampak moramo le čakati. Ste videli, kaj se je zgodilo Braziliji proti Argentini?«
Na vprašanje, ali bo lahko Irska ovirala Italijo na poti proti naslovu, se je Beckenbauer nasmehnil: »Ob zaključku srečanja med Irsko in Romunijo so bili simpatični Otočani popolnoma brez moči. Romuni so pokazali več od nasprotnikov, tako da sem prepričan, da ne bo imela Italija prav hudega dela proti Irski.«
Časnikarje je seveda zelo zanimalo, kako bo ZRN igrala četrtfinalno srečanje proti ČSFR. Beckenbauer je na vprašanja o postavi najprej okleval, nato pa se je nekoliko omehčal. Dejal je, da bo spet igral Bein, ob Klinsman-nu pa bo v napadu Riedle, ki bo nadomestil diskvalificiranega Vollerja.
O Italiji je svoje povedal tudi trener Kameruna VALERIJ NEPOMNJANŠI: »Italija je povsem zasluženo premagala Urugvaj in je le nakazala, česa je še sposobna. V prvem delu igre je bila nekoliko zaprta in zakrčena, to pa seveda iz psiholoških razlogov, po zadetku pa ni bilo več problemov. Vicini se je izkazal za res prvovrstnega stratega, posebno, ko je vključil visokega napadalca Sereno, ki je spremenil potek tekme same.«
»Razburja me enosmerno poročanje«
Reprezentanca Italije je zmagala v prvi tekmi, ki je bila povezana s tveganjem izločitve. Kljub nedvomni premoči so se morali »azzurri« dalj časa truditi, da so našli pot do sicer zaslužene zmage.
Zbrali smo nekaj odmevov na podvig Schillacija in tovarišev ter na dogajanja okoli mundiala:
Edvin Švab, dolinski župan: »Mislim, da je bila igra Italije naravnana na storilnost. Ob kakovosti ekipe je bil zato tudi dosežen zastavljeni cilj. Z zadovoljstvom sem ugotovil, da je bilo navijanje za domačo ekipo sproščeno in v duhu ljudskega praznika. Rekel bi lahko družinsko toplo. V množici na olimpijskem stadionu ni bilo zaznati nobenih znakov agresivnosti.
Pri nas je navijanje dvosmerno. Mislim, da so se ljubitelji nogometa v zadnjih letih največ opredelili za kakovost igre. Sama barva dresa danes ne zagotavlja več naklonjenosti ljudi. Pri navijanju pa emo-tivnosti ne gre zavreči kar tako. Na barvo se je treba spomniti, tudi ko ngvse v najboljšem redu.«
Dr. Pavel Cplja, repentabrski župan: »Italija je med vsemi tekmami pokazala lepo igro, dejansko pa se je omejevala na skoraj minimalne uspehe. Do četrtine finala je prišla z minimalnim naporom. Urugvaj morda ni drugorazredna ekipa, v resnici pa ni bil nikoli nevaren. Do finala je pot sedaj odprta. Isto velja na nasprotni strani za Nemčijo. Velika škoda za Spektakel je izpad Brazilije.
Razburja me enosmerno poročanje, predvsem televizije. Prekomerno se napihuje moč italijanske ekipe, načelno se prikriva prekrške italijanskih igralcev. Vsaj za štiri mesece po prvenstvu bo nogomet še vedno opij za dober del Italije. Imam vtis, da polovica ljudi sledi turnirju, za ostalo pa je dogodek nezanimiv.
Motijo me še največ brezplodne razprave o vseh možnih teoretičnih variantah v ekipi. Manija prota-gonizma je zajela tudi najmanj podkovane poročevalce, ki z močjo ekrana razlagajo svoj evangelij. Z močmi, ki jih je imel na razpolago, je še največ dosegel Bora Milutinovič z neznatno Kostariko.«
Mirjan Žagar, predsednik ŠD Zarja: »Italija me je presenetila. Ne zaradi rezultatov, ki bi bili ob domačem okolju tudi normalni, temveč zaradi igre. Italijani so korenito hitrejši in predvsem napadalnej-ši. Do finala ne bi smeli imeti posebnih težav. Drugače sem zadovoljen zaradi napredka ekip iz Afrike.
Vsaj delno je večja hitrost izvajanja na tem prvenstvu opravičljiva z relativno kratkim časom aktivnega igranja. Statistike prikazujejo, da se ob 92-93 minutah trajanja tekme, dejansko igra približno 50 minut. Vmesni postanki predstavljajo "gorivo" za naslednje pospeške.
Turnir je tako globoko prodrl med ljudi, da pred televizorjem čepijo tudi tisti, katere nogomet ni nikoli zanimal.«
Savo Ušaj, ravnatelj Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v Sovodnjah: »Italije še nikoli ■ nisem videl tako živahne kot letos. V novem ozračju je zastopana tudi latinska temperamentnost. Italijanski "misterji" imajo že dalj časa srečno roko in dobremu poprečju dodajo izjemne osebnosti. Pred leti je bil tak igralec Paolo Rossi, letos je Schillaci.
Ne gre niti pozabljati, da igrajo v italijanskih ekipah najboljši nogometaši s skoraj vsega sveta. Ob tem se Italijani sami veliko naučijo, istočasno pa emigracija v Italijo slabi druge ekipe. Te res imajo igralce na razpolago v takih priložnostih, emocionalna strnjenost kolektivov pa je večkrat načeta.«
Zoran Sosič, član jusarskega odbora na Opčinah: »Nisem fanatik in zanima me predvsem lep nogomet. Pri italijanski ekipi opažam, da ima napadalce, ki skoraj redno zaključujejo akcije s strelom. Nekaj takega manjka recimo Jugoslaviji. Moje simpatije gredo ekipam, ki dajo vse od sebe.
Pri sojenju je prišlo do številnih tudi bistvenih napak. Dvomim v mahinacije z vrha v škodo raznih ekip. Opredeljujem se res za namernost pri nekaterih odločitvah, motivacija pa je bila verjetno le osebna.
Javna dela v zvezi s stadioni so premaknila velike vsote denarja, v veliki meri pa bo veličina stadionov po prvenstvu neizkoriščena.
Doma pride včasih do diskusij v zvezi z lastništvom televizorja.«
Predsednik goriške pokrajine Gian Franco Crisci je zamudil le nekaj tekem
»Italija - ZRN vrhunski finale«
Letošnjemu mundialu pazljivo sledi tudi predsednik goriške pokrajinske uprave Gian Franco Crisci, ki je v mladih letih tudi aktivno igral nogomet. Svojo igralsko kariero je pričel v ekipi cicibanov pri mestnem društvu Azzurre, nato je igral v Podgori in Mošu, kjer je nastopil tudi v članski ekipi, ki je igrala v promocijskem prvenstvu. Aktivno športno dejavnost je zapustil že pri 21 letih, vendar je nogometu še naprej pobliže sledil. Med drugim je bil tudi nekaj let predsednik Pro Gorizie. Povedal nam je, da je sicer navijač Milana, ogledal si je med drugim tudi letošnji finale za pokal prvakov na Dunaju, in pravi ljubitelj dobrega nogometa. Zato nas ne sme čuditi, če je v zadnjih dveh tednih pazljivo sledil tekmam mundiala.
»Le nekaterim srečanjem nisem uspel slediti zaradi delovnih obveznosti«, nam je povedal Crisci, »in moram priznati, da je prvenstvo nadvse zanimivo. Najbolj me je presenetilo moštvo Zvezne republike Nemčije, ki je tokrat dobilo pravo zmes med fizično močjo in taktično igro. Interjevi igralci so nedvomno stebri moštva.«
»Poleg Nemčije me je prijetno presenetila tudi ekipa Češkoslovaške, ki je res homogena. V boju najboljših ne bi podcenjeval tudi Jugoslavije (intervju je bil narejen prd tekmo Jugoslavija - Španija, op. ur.), ki je z izjemo uvodne tekme z Nemci igrala dobro. Belgija je tudi prikazala solidno igro. Žal so povsem razočarali igralci Brazilije, ki so imeli v tekmi proti Argentini res veliko mero smole. Zelo pa me je razočarala Argentina, ki živi le na izumih Maradone.«
Kaj mislite o Italiji? Ponedeljkovo srečanje proti Urugvaju je bilo res zanimivo in napeto vse do prvega gola Schillacija.
»Italija nedvomno spada med ožji krog favoritov za osvojitev prvega mesta. Trener Vicini je do sedaj dokazal, da ima smisel za menjave. Mislim, da je prepričan v moštvo, ki je pričelo letošnji mundial, to se pravi Ancelotti na sredini in Vialli v napadu. Carne-valejev poskusni nastop ni bil najboljši, zato pa ima še odlične štiri igralce, kot so Baggio, De Agostini, Berti in Serena. Večjih problemov po mojem mnenju ne bi smel imeti. Vsako srečanje igra s trinajstimi igralci, kar je čisto dovolj.«
»Včeraj je Italija dokazala, da zna tudi v kritičnih trenutkih obdržati hladno kri. Je prav gotovo zrela ekipa, saj je znala počakati in najti pravo rešitev. Obramba deluje res učinkovito, tudi v napadu znajo igralci postati sila nevarni.«
Sedaj čaka Italijane srečanje z Irci.
»Videl sem srečanje med Irsko in Romunijo. Irci igrajo moško igro, ki temelji na dolgih podajah in zaključnim strelom z glavo. Vendar tudi Italija razpolaga z nekaterimi dobrimi igralci, ki dobro obvladajo igro iz zraka, kot npr. Ferri, Bergomi in Maldini. Zmaga ne bo prav lahka, vendar Irska ni ne Brazilija pa niti Nemčija«.
Nato še polfinale z Argentino...
»Ne vem, če bo Argentina dosegla polfinale. Maradona in tovariši se bodo morali močno potruditi proti zmagovalcu srečanja med Jugoslavijo in Španijo. Prepričan sem, da bo to
Gian Franco Crisci
eno najlepših srečanj letošnjega mundiala in presenečenje bi lahko ne izostalo. Bodimo si na jasnem: kaj je do danes pokazala Argentina? že v uvodnem srečanju proti Kamerunu je pokazala svoje hibe, proti Sovjetski zvezi je zmagala tudi po zaslugi sodnika, srečanje proti Braziliji pa je bil zgovoren prikaz o neučinkovitosti Argentincev. Če bi Careca in Muller imela le ščepec sreče, bi Maradonovim tovarišem gotovo nasula najmanj tri gole. Izpad Brazilije je nedvomno olajšal pot Vicinijevih varovancev. Srečanje Italija - Brazilija bi bilo prav gotovo enkratno doživetje, vendar moram pri-
znati, da nam je takšen razplet ugodnejši«.
Pecimo, da bo Italija dospela do ii-nala. Ali bo njen nasprotnik nemška reprezentanca?
»Mislim, da bo prav Nemčija dospela do velikega finala, vendar outsider bi lahko bilo prav moštvo Češkoslovaške. Italija je sicer lepo odpravila nevarne Čehoslovake, vendar je vsaka tekma poglavje zase. Poleg tega bodo Nemci igrali brez Vdllerja, zato bo srečanje zelo zanimivo in odprto vsakemu rezultatu.«
Kaj pa menite o sodnikih letošnjega mundiala?
»Niso se preveč izkazali. Italijanski so, mimo sporne izločitve Agnolina, prav gotovo dokazali, česa so sposobni. Sodnik, ki že vrsto let vodi mednarodna srečanja, pa ne bi smel s tako majhne razdalje prezreti očitnega igranja z roko (beri Maradonov podvig). Nekateri sodniki bi res morali obesiti piščalko na klin.«
Kaj pa menite o organizaciji?
»Do danes je teklo vse kot po olju in zato gre pripravljalnemu odboru in Lucu Di Montezemolo vsa čast in hvala za izpeljavo svetovnega prvenstva. Že vabilo organizatorja prvenstva v ZDA, kjer se bo vsa svetovna elita ponovno zbrala čez štiri leta, je odraz profesionalnosti in učinkovitosti dolgega in napornega dela.«
In končno, morda banalno, vendar obvezno vprašanje. Kdo bo v Rimu igral za svetovni naslov?
»Upam, da bo to Italija. Vrhunsko srečanje pa bi vsekakor bilo med Italijo in Zvezno republiko Nemčijo.« (mč)
Po podatkih Auditel
»Azzurri« TV zvezde
RIM — Italija-TV superstar. Italijanska nogometna reprezentanca je postala na Škornju prava televizijska zvezda. Njene štiri tekme na tem svetovnem prvenstvu si je ogledalo skupno celih 100 milijonov gledalcev. Ponedeljkovi tekmi med »azzurri« in Urugvajem je prisostvovalo povprečno, 25 milijonov 333 tisoč ljudi ali 79,85 odstotka vseh televizijskih gledalcev tistega večera. Tolikšen TV avditorij predstavlja tudi rekord za drugio italijansko TV mrežo, ki je tekmo oddajala.
Po statistiki Auditel je bila to druga najbolj gledana TV oddaja, odkar so pred tremi leti začeli statistično »izračunavati« TV gledalce. Rekord je tudi »v rokah« italijanske nogometne reprezentance, saj si tekmo med Italijo in ZDA 14. junija ogledalo 25.749.000 gledalcev. »Azzurri« si na tej televizijski lestvici lastijo tudi tretje in četrto mesto (Italija - ČSFR 25.287.000 gledalcev; Italija - Avstrija 23.939.000 gledalcev). Po podatkih Auditel naj bi si torej prve štiri tekme Italije na TV ogledalo kar 100.308.000 gledalcev.
Italijanska nogometna reprezentanca pa »ugaja« tudi Zahodnim Nemcem. Vsaj tako gre sklepati po podatkih zahodnonemške televizijske mreže. Ponedeljkovo tekmo med Italijo in Urugvajem si je ogledalo več kot 13 milijonov ljudi, to je 37 odstotkov vseh televizijskih gledalcev tistega večera. Doslej ni nobena nogometna reprezentanca, če izvzamemo seveda reprezentanco ZRN, zabeležila tolikšen televizijski uspeh na zahodnonem-ških tleh.
Disciplinska komisija
Berti »out«
Disciplinska komisija svetovnega nogometnega prvenstva je imela včeraj še kar dosti dela, saj je bilo na srečanjih
Osmine finala veliko opomnjenih, čeprav
igra ni bila pretirano groba, pa tudi nekaj izključenih. Po predvidevanjih (in seveda po pravilniku, ki predpisuje, da vsak igralec, ki prejme dva opomina, ne igra ene tekme) ne bo na četrtfinalnem srečanju Italija - Irska nastopil Nicola Berti, ki je dobil rumeni karton na zmagovitem srečanju proti Urugvaju. Na tem srečanju so bili opomnjeni tudi trije urugvajski igralci, vendar le Perdomo drugič.
Na srečanju med Irsko in Romunijo so rumeni karton dobili štirje igralci, le Hagi pa drugič, tako da ga ne bo na naslednji mednarodni tekmi Romunije. Na srečanju Argentina - Brazilija je bil, kot znano, izključen brazilski kapetan Ricardo Gomez, disciplinska komisija pa 11111 je potrdila eno kolo izključitve. V ■vrstah Argentine sta bila opomnjena Gi-usti in Monzon. Za slednjega je to drugi rumeni karton, tako da ne bo mogel igrati na četrtfinalnem srečanju proti Jugoslaviji.
Divjanje prenapatežev povzročilo 20 ranjenih, aretirali pa so jih 246
Britanski huligani opustošili Rimini
RIMINI — Po nekajdnevnem zatišju so se angleški huligani znova oglasili. Tokrat so razsajali po Riminiju po tekmi med Italijo in Urugvajem. Okrog polnoči so s pripadniki varnostnih sil začeli pravo bitko, ki je trajala dve dobri uri in so opustošili središče znanega italijanskega poletnega letoviš-čarskega središča. Povzročili so veliko materialne škode, saj so poškodovali mnogo izložb, parkiranih avtomobilov in drugih objektov, zanetili pa so tudi nekaj požarov.
Najhuje je bilo, ko so huligani prišli v »stik« z Italijani, ki so po ulicah proslavljali zmago »azzuurov«. Prišlo je do množičnih pretepov in 20 oseb (pet Angležev, Francoz, Tunizijec, dva policista, ostali pa so domačini) se je moralo zateči po pomoč v bolnišnico. Najhuje jo je skupila neka turistka, ki si je zlomila ramo. Dveurni spopad se je končal z aretacijo kar 246 angleških navijačev. Noč so prebedeli na komisariatu in v karabinjerski kasarni, že včeraj popoldne pa so jih s posebnim čarterskim poletom nagnali domov. Po nepotrjenih vesteh je med njimi tudi
nekaj vidnejših vodij tolp, čeprav so bili mnogi prenapeteži brez dokumentov. Angleži so se pritožili, da so jih italijanski navijači izzivali, vendar pa je kvestor iz Forlija to zanikal.
Na to, da bi lahko Rimini postal prizorišče nemirov, so organi varnosti resno računali, saj se je tam v pričakovanju tekem osmine finala utaborilo najmanj dva tisoč Britancev. Zato so tudi poostrili budnost in okrepili število policistov, vendar pa jim kljub uporabi solzilcev ni uspelo takoj zatreti divjanja prenapetežev.
Spet se je ozračje v Riminiju napelo v jutranjih urah, ko so nekateri Britanci grozili lastnikom barov in gostiln, naj jim natočijo alkoholne pijače. Nastopila je policija, ki je navijače razgnala. Kvestor je izdal ukaz o prepovedi uživanja alkoholnih pijač, ki velja do danes.
Nekaj vandalskih dejanj so zabeležili tudi v Rimu po tekmi »azzurrov«. Policija je prijela pet mladih Italijanov, ki so poškodovali nekaj vozil.
Na sliki AP: policisti so imeli z angleškimi navijači veliko dela
Navijaška strast pa taka!
Navijaška strast res nima mej. Na sliki (telefoto AP) vidimo belgijskega navijača z nogo v mavcu na ramenih rojaka, ki se je dobrohotno ponudil, da mu pomaga priti do stadiona na sinočnjo tekmo med Anglijo in Belgijo
OSMINA FINAU ČETRTFINALE
POLFINALE
ITALIJA

URUGVAJ IRSKA

ROMUNIJA ŠPANIJA

JUGOSLAVIJA BRAZILIJA

ARGENTINA ZRN

NIZOZEMSKA ČSFR

KOSTARIKA ANGLIJA

BELGIJA KAMERUN

ITALIJA
RIM
30. junija ob 21.00
IRSKA
JUGOSLAVIJA
FIRENCE
30. junija ob 17,00
ARGENTINA
ZRN
MILAN
1. julija ob 21.00
ČSFR
ANGLIJA
NEAPELJ 1. julija ob 21.00
KOLUMBIJA
KAMERUN
zmagovalec A
NEAPELJ 3. julija ob 20.00
zmagovalec B
zmagovalec C
TURIN
4. julija ob 20.00
zmagovalec D
FINALE
1. mesto
RIM
8. julija ob 20.00
3. mesto
BARI
7. julija ob 20.00 (poraženca polfinala)
SVETOVNI
PRVAK
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 1ir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 ESI I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 27. junija 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
izdaja	^ ZTT	Član italijanske
in tiska	Trst	f 113»] zveze ^»opisnih
^	^	založnikov FIEG
Drugi dan mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu
Monika Seleš brez težav
LONDON — Medtem ko je Jugoslovanka Monika Seleš brez večjih težav premostila prvo kolo (Švedinji Stran-dlundovi je vsega pustila tri igre), so Italijanke na mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu spet imele črn dan. Včeraj pa je prišlo tudi do nekaj prvovrstnih presenečenj: že v prvem kolu so namreč izpadli kar tri nosilci skupin, št. 4 Američan John McEnroe, št. 5 Ekvadorec Andres Gomez in št. 6 Američan Tim Mayotte.
V središču pozornosti pa je bila včeraj gotovo Nemka Steffi Graf, toda ne zaradi igre, temveč zaradi grožnje same igralke, da bo izbrala ameriško državljanstvo, če ne bo nemški tisk prenehal s skrajno žaljivim pisanjem o njeni družini. Del nemškega »škandalističnega« tiska se je namreč spravil na očeta Petra, s katerim naj bi zanosilo mlado dekle, on pa »seveda« ne bi priznal otroka.
IZIDI 1. KOLA
MOŠKI: Mecir (ČSFR) - Carbonell (Šp.) 6:4, 6:1, 6:1; Kratzmann (Avstral.) -
Motta (Braz.) 6:2, 6:1, 6:3; Grabb (ZDA) -Gomes (Ekv.) 6:4, 6:2, 6:2; Bruguera (Šp.) -Castle (VB) 6:7, 6:4, 6:3, 6:1; Antonisch (Av.) - Robertson (J. Afr.) 7:6, 6:4, 3:6, 4:6, 6:4; Stoltenberg (Avstral.) - Woodbridge (Avstral.) 6:3, 7:5, 7:6; Riglewski (ZRN) -Paloheimo (Fin.) 6:4, 7:5, 7:5; Pugh (ZDA) - Gunnarsson (Šve.) 6:3, 1:6, 5:7, 6:3, 6:4; Kovermans (Niz.) - Bailey (VB) 6:4, 6:4, 6:2; Muller (J. Afr.) - Mayotte (ZDA) 4:6, 7:6, 7:5, 6:3. Srejber (ČSFR) - Reneberg (ZDA) 6:7, 3:6, 7:6, 6:3, 6:2; Shelton (ZDA) -Hogstedt (Šve.) 7:6, 5:7, 7:6, 6:4; Edberg (Šve.) - Dyke (AvstralJ 4:6, 6:1, 6:3, 6:1; Bloom (Izr.) - Korde (CSFR) 6:0, 6:4, 4:6, 6:2; Camberlin (ZDA) - Petčev (VB) 3:6, 6:0, 7:6, 6:3; Van Rensburg (J. Afr.) - Sam-pras (ZDA) 7:6, 7:5, 7:6; Rostagno (ZDA) -McEnroe (ZDA) 7:5, 6:4, 6:4.
ŽENSKE: Seleš (Jug.) - Strandlund (Šve.) 6:2, 6:0; McNeil (ZDA) - Piccolini (It.) 6:1, 3:6, 6:1; McOuillan (Avstral.) -Reggi (It.) 7:6, 7:6; Sukova (ČSFR) - Bol-legraf (Niz.) 7:5, 6:2; Helard (Fr.) - Jordan
(ZDA) 7:5, 6:2; Provis (Avstral.) - Martinek (ZRN) 6:1, 6:0; Garrison (ZDA) - Smith (VB) 6:2, 6:1; Novotna (ČSFR) - Golarsa (It.) 3:6, 7:6, 6:2; Fairbank (ZDA) - Baran-ski (Polj.) 6:2, 3:6, 6:2; Malejeva (Bolg.) -Lindgvist (Šve.) 6:7, 6:4, 6:2; Sidane (ZDA)
-	Ferrando (ZDA) 1:6, 7:6, 6:3; Graf (ZRN)
-	Porvvick (ZRN) 6:1, 6:2; Navratilova (ZDA) - Amiach (Fr.) 6:1, 6:1; Rajchrtova (ČSFR) - Keller (ZDA) 7:5, 6:7, 6:4; Faber (ZDA) - Stubbs (Avstral.) 5:7, 7:5, 8:6; Cun-nignghem (ZDA) - Borneo (VB) 4:6, 6:2, 11:9; Minter (Avstral.) - Salmon (VB) 6:2, 6:2; Kohde-Kilsch (ZRN) - Paz (Arg.) 4:6, 6:1, 6:1; Frazier (ZDA) - Demongeot (Fr.) 6:1, 6:4; Smith (ZDA) - Wood (VB) 6:3, 4:6, 6:2; Jagermah (Niz.) - Zrubakova (ČŠFR) 6:4, 6:1; McGrafth (ZDA) - Bridukovec (SZ) 6:1, 6:2; Gomer (VB) - E. Malejeva (Bolg.) 6:2, 6:3; Zvereva (SZ) - harner (ZDA) 6:3, 6:3; Magers (ZDA) - Smylie (Avstral.) 6:1, 7:6; Tanvier (Fr.) - Santrock (ZDA) 6:4, 6:1; Fendick (ZDA) - Hu Na (ZDA) 7:5, 7:5.
Še eno priznanje za našo atletiko
Macchiutova azzurra
Naša atletinja, sicer članica tržaškega CUS Marčjaret Macchiut je bila izbrana v državno reprezentanco za dvoboj Italija - Španija under 17, ki bo v nedeljo, 24. t. m., v Macerati. Macchiutova bo nastopala na 100 m ovire. Naša ženska atletika (pred dnevi je.z italijansko mladinsko reprezentanco nastopila tudi Claudia Coslovich) nam torej daje lepa zadoščenja.
Iračani na Al v Siriji
BAGDAD — Iraški olimpijski odbor je odločil, da se bodo iraški tekmovalci udeležili arabskih iger, ki bodo na sporedu v Siriji novembra letos. Najprej so iraški predstavniki sklenili, da se teh iger ne bodo udeležili, sedaj pa odločitev »največjega političnega foruma«, da se je treba te manifestacije udeležiti. Bo prišlo do sprave med Irakom in Sirijo s pomočjo športa, kot se je to zgodilo že za več drugih držav.
Maxicono odslovil trenerja
PARMA — Odbojkarski klub Maxicono iz Parme je dokaj nepričakovano zamenjal svojega trenerja, 30-letnega Montalija, ki je z ekipo osvojil državno prvenstvo, italijanski pokal in pokal pokalnih prvkaov in svetovni klubski pokal. Montalija bo zamenjal Brazilec Paulo Roberto de Freitas »Bebeto«. Društvo iz Parme je kot tujca najelo tudi brazilskega državnega reprezentantca Carlaa.
Italijansko prvenstvo v razredu superbike
Naša zadovoljila
PERGUSA (SICILIJA) — Pilota Primotor kluba Edmund Hlabian in Gianfranco Pisetta, ki sta se v nedeljo na dirkališču v Pergusi udeležila veljavne preizkušnje za italijansko prvenstvo v razredu superbike, sta dosegla dobra rezultata.
Hlabian (Primotor - Adriaimpex), ki je prvič nastopal na sedlu novega motorja in nasploh prvič letos, se je v prvi vožnji uvrstil na 15. mesto, v drugi pa je zasedel 16. mesto. Gianfranco Pisetta (Bertocchi arcal), ki je bil na progi prvič po težji poškodbi obeh zapestji, se je v prvi vožnji uvrstil na 18 mestu, v drugi pa na 16.
Rezultata sta za oba dirkača Primotor kluba zelo spodbudna, če upoštevamo, da sta oba prvič nastopala na sicilskem dirkališču in da sta oba nastopala po precejšnjem premoru. Poleg tega je italijansko prvenstvo v razredu superbike nasploh zelo kakovostno in prvouvrščeni piloti na državnem prvenstvu sodijo med vodilne tudi v svetovnem merilu, tako da sta oba naša predstavnika lahko zadovoljna z doseženim.
Za Hlabiana in za Pisetto je bila dirka v Pergusi prav gotovo zahtevna in ustrezna priprava na prvo dirko za prvenstvo Alpe-Jadran, ki bo že v nedeljo na sporedu na reškem dirkališču Grobnik. Na tej dirki lahko pričakujemo dobri uvrstitvi naših pilotov, ki bosta nastopala na domači progi. Naj še navedemo, da bo v nedeljo na Grobniku prisotnih tudi nekaj mednarodno priznanih motociklistov.
Tudi 23 Italijanov na Touru Bugno eden izmed favoritov
npmm m
I« **>«t Umurni m
, ,, Mtrif
*	i Sv««
O
Hjt	■■■
O : '' '
' * «■ '>■»
liiillliiilsii
'v
/


V'o0>'
ii
m, mM&imm
f
{
\
M. iMmtvt
- mmmmm irn
K\
' ■’ J
in*—''

■ ‘. I « > KVIM'

:
r MtMMtt V .	-
r.	^
**£■*&**
-s Jr
ir . . - '
v. m ■/vm« «*'»«**


* -•.««*!*** #» »«»» <*» (*•:
77E TOUR DE FRANCE
30 JUIN - 22 JUILLET 1990
PARIZ — V nedeljo so se v raznih državah odvijala državna kolesarska prvenstva. Medtem ko je v Belgiji osvojil državni naslov 34-letni Criguielion, nizozemski prvak pa je 33-letni Winnen, v Italiji pa je prišlo do presenečenja, saj je zmagal mladi in nepoznani Furlan iz Trevisa, bodo privrženci kolesarstva od sobote naprej uživali ob etapah 77. francoskega Toura.
Najpomembnejša etapna dirka na svetu, Tour de France, bo torej startala v soboto, 30. t. m., iz kraja Futuroscope, ki je v srednji Franciji, in to s prologom od 6,5 km. Francoska etapna dirka se bo končala 22. julija kot običajno na Elizejskih poljanah v Parizu, potem ko bodo kolesarji prevozili 3.420 km.
Italijani bodo nastopili v Franciji s štirimi ekipami in s 23 kolesarji. Italijanske ekipe pa so naslednje: Ariostea Ceramiche, Carrera, Chateaux D’ Ax. Gio-vannetti pa bo dirkal za špansko ekipo Seur. Arioestea bo edino moštvo, ki bo sestavljeno iz samo italijanskih kolesarjev. Le-ti pa so: Argentin, Cassani, Baffi, Massi, Cenghialta, Elli, Siboni, Conti in Piva. Eden od favoritov za končno zmago Bugno pa bo nastopal za ekipo Chateaux d' Ax.
Turnir Topolino v miniodbojki
Borova A ekipa zasluženo prva
Kot smo že poročali, je tržaška odbojkarska zveza pred dnevi priredila pokrajinsko fazo turnirja Topolino v miniodbojki.
Medtem ko so se v moški konkurenci prijavile samo tri šesterke, med temi ni bilo slovenske, je bila udeležba med dekleti kot običajno mnogo bolj spodbudna (okoli 20 trojk), lahko pa bi bila še bolj številčna, če bi tekmovanje izvedli vsaj pred koncem šolskega leta. Na ženskem tekmovanju je nastopilo šest slovenskih miniekip, se pravi tri Borove, dve Sokolovi in ena Kontovelova.
Po prvem dnevu tekmovanja, ki se je odvijalo na odprtem igrišču rikrea-torija Cobolli, je v boju za prvo mesto ostalo le osem ekip, od teh kar štiri slovenske (dve Borovi, Kontovelova in Sokolova), zanimivo pa je, da so italijanska društva v finalu zastopali sami rikreatoriji, kjer inštruktorji v zadnjih letih mladino vse bolj uvajajo v igro ob mreži.
Neuradni naslov pokrajinskega prvaka je osvojila Borova A ekipa. V finalu za 1. mesto je z 2:1 premagala ekipo rikreatorija Riccieri.
Po letošnjih propozicijah napreduje iz Trsta v državno fazo samo moški prvak.
KONČNI VRSTNI RED
1. Bor Friulexport A, 2. Riccieri, 3. Gentilli, 4. Kontovel, 5. Pitteri, 6. Cobolli, 7. Sokol A, 8. Bor Friulexport C.
POSTAVE NAŠIH EKIP
BOR FRIULEKPORT A: Mara Bogateč, Giulia Sadlowski, Ivana Flego, Roberta Orel.
BOR FRIULEKPORT B: Fjona in Karin Mezgec, Nastja Milič.
BOR FRIULEKPORT C: Tanja Giu-govaz, Tanja Sternad, Tanja Tomasel-li, Mirjam Čermelj.
KONTOVEL: Ivana Sasso, Martina Hrovatin, Anja Starec, Manuela Škrk, Karin Gabrovec.
SOKOL A: Tamara Legiša, Jesenka Furlan, Kristina Bohgatec.
SOKOL B: Jasna Tuta, Elizabeta Legiša, Andra Sanna, Laura Bogateč.
Borove ekipe je vodila Elizabeta Nacinovijeva, Kontovelova prof. Dragica Hrovatin, Sokolovi pa Cirila Kralj.
Ob napredovanju nabrežinskega moštva v promocijsko košarkarsko ligo
Vztrajnost glavna vrlina sokolovcev
Predsednik ŠD Sokol Pavel Vldoni
Moštvo nabrežinskega Sokola pred petkovim odločilnim srečanjem za prestop v promocijsko ligo	(Foto Križmančič)
Vztrajnost je v športu nezanemarljiva vrlina, ki se prej ali slej obrestuje. Da je temu skoraj vedno tako, potrjuje tudi primer Sokolovih košarkarjev, ki so si pred nekaj dnevi priborili pravico do nastopa med članskimi pokrajinskimi promocijskimi ligaši.
V zadnji, odločilni tekmi so sokolovci premagali »krajevnega« tekmeca Lego Nazionale in prestopili v višji rang tekmovanja.
Napredovanja so se Nabrežine! dokopali natanko pet let po debitu v prvenstvu prve divizije in priznati je treba, da so se po dveh sezonah »aklimatizacije«, v teh treh zadnjih letih sokolovci vselej potegovali za napredovanje, ki jim je letos tudi uspelo.
Tako bo Sokol v prihodnji sezoni verjetno četrto slovensko moštvo, ob Boru, Ciciboni in Kontovelu, ki bo nastopalo v članskem promocijskem prvenstvu. Od ostalih naših ligašev pa se Nabrežinci razlikujejo po tem, da so vsi »domači«, v smislu, da so prav vsi začeli s športno dejavnostjo pod okriljem Sokola, že kar pri minibasketu, ter da so potem, nekateri po večletnem nastopanju za Kontovel in za druge klube, okrepili domačo člansko vrsto, s katero nameravajo povsem dostojno nastopati v promocijskem prvenstvu, kot zatrjuje tudi predsednik društva Pavel Vidoni: »V prihodnji sezo-
ni bomo potrdili celotno postavo, saj so si vsi fantje to zaslužili na igrišču. Tudi ne izključujemo, da bi se nam pridružil kak nov igralec, če bo do tega prišlo spontano ali po prijateljski liniji, preko koga izmed naših košarkarjev. Prav gotovo pa ne bomo iskali nikogar, tudi ne bomo nikogar pregovarjali, da bi ekipo okrepili. Na dlani je, da bo tekmovanje zahtevnejše, vendar menim, da nam taka zasedba omogoča častno in dostojno nastopanje na igrišču. Ko smo pred petimi leti sestavili člansko postavo, smo to storili predvsem zato, da bi igralcem, ki so takrat odslužili mladinske kategorije in ki niso našli mesta pri drugih slovenskih klubih, omogočili nadaljnje igranje. V nekaj letih smo nazaj dobili vse igralce, ki so prej nastopali v drugih sredinah in že takrat smo zastavili delo nekoliko resneje. Dvakrat nam je napredovanje za las ušlo, letos pa nam je uspelo.«
In Sokol se torej uvršča v višjo kategorijo. Pri tem je najbolj zanimivo, to še enkrat poudarjamo, da sestavljajo ekipo izključno domači igralci, nekateri so vedno nastopali samo pri Sokolu, nekateri drugi pa so igrali pri Kontovelu, Boru in Jadranu, v tistem obdobju, ko še ni bilo članskega moštva v Nabrežini ali pa, če hočete, ko so bili vsi tile igralci koristnejši drugim klubom.
Ne gre pa zanemariti dejstva, da imajo sokolovci nekaj solidnih igralcev v Jad-
ranovem mladinskem oz. članskem moštvu. Navedeni igralci bodo seveda nadaljevali svojo košarkarsko pot pri Jadranu, njihova prisotnost pa je le jamstvo za poznejše morebitne generacijske zamenjave.
Glede nastopov v promocijskem prvenstvu je bolj optimistično razpoložen tudi trener Andrej Pupis, ki je letos uspešno nastopal tudi v vlogi igralca. »Prav gotovo bomo tudi v prihodnji sezoni prilagodili priprave in treninge začetku prvenstva. Verjetno bomo v pripravljalnem obdobju tudi nekam šli, morebiti na kak turnir ipd. Letos smo imeli največje težave v igri s postavo Fincanti-eri, ki je pa bila najpopolnejša ekipa v prvenstvu. Pri nas ni skrajno visokih igralcev, vendar se uspešno prilagajamo glede na značilnosti nasprotnikov.«
Boste v promocijski ligi nastopali brez težav?
»Vsekakor ne. Letos sem si ogledal nekaj tekem v promocijskem prvenstvu in priznati moram, da raven ni kdove kako visoka. Sedaj pa je tudi prerano razpravljati o tem. Nedvomno je, da bodo pred nami drugačne im večje zahteve, toda menim, da bomo dostojno nastopali in da bomo lahko zadovoljili tudi glede rezultatov.«
(Cancia)
obvestila
TAJNIŠTVO ZSŠDI obvešča, da bo danes, 27. t. m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja izvšnega odbora.
PRIMOTOR KLUB vabi člane, ki bodo sodelovali na dirki Alpe-Adria, da se udeležijo seje, ki bo drevi ob 20.30 v baru »G« na Fernetičih.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM sklicuje za petek, 29. t. m., ob 20.30 v prvem sklicu in ob 21. uri v drugem redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE sklicuje za petek, 29. t. m., redni občni zbor, ki bo v prostorih domačega Kulturnega doma. Prvi sklic skupščine bo ob 20.30, drugi pa ob 21.00.
ŠZ GAJA
organizira od 2. do 8. julija mešani turnir v odbojki.
Vpisovanja in informacije v športnem centru na Padričah jutri, danes, in jutri, 28. t. m., od 17. do 19. ure (tel. 226115).
TPK SIRENA
organizira tečaje za otroke in odrasle. Tečaj windsurfa za odrasle in mladince od 16. leta dalje od 9. do 14. julija in od 20. do 25. avgusta, jadranje od 16. do 21. julija. Tečaj optimistov za otroke od 8. do 14. leta od 25. julija do 8. avgusta. Vpisovanje najkasneje 8 dni pred začetkom tečaja.
Vse podrobnejše informacije in navodila dobiš na pomorskem sedežu v popoldanskih urah - tel. 422696 v Trstu, Miramarski drevored 32.
SPDT
obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za 24-dnevni trekking v Nepalu do baznega tabora pod Everestom. Odhod 16. oktobra t. 1. Mesta so omejena. Vpisuje in vsa potrebna pojasnila daje Lojze Abram (tel. 415534).
BIKE TEAM
vabi v Praprot (zbirališče na prostoru vaške šagre) v nedeljo, 1. julija, na shod z gorskimi kolesi (mo-untain bike). Start bo ob 10. uri, vpisovanje pa od 8. ure dalje. Izkupiček gre v korist malega Giulia Vidalija. Informacije dobite na tel. št. 200939 ali 200393.