r Največji dnrrruk Iv Združenih državah . Velja za v»e leto B Za pol leta i.. . . $6.00 . - $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i GLAS List rstovenskih idelavcevvAmeriki. The largest Slovenian Daily in the United States. . Issued ereary day except Soadayi and legal Hobdays. 75,000 Reader«. TELEFON: CHELSEA 3878 iteretf os Bcctnl Matter, September O, IMS, at the Port Office at New York, N. I, ni Act ml of March S, 1*7S TELEFON: CHELSEA SSfl NO. 234. — STEV. 234. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 6, 1930. — PONDELJEK, 6. OKTOBRA 1930 ?OLDM| NAJVEČJI VODLJIVI BALON NA SVETU SE JE RAZBIL NA "R-10r JE NASTALA EKSPLOZIJA, IN 46 OSEB JE IZGUBILO ŽIVLJENJE Odtrgano krmilo je povzročilo nenaden padec. — Samo osem oseb je bilo rešenih. — Med mrtvimi je tudi lord Thomson, državni tajnik za zrako-plovstvo. — Trupla so strašno nakažena. — Vodljivi balon je bil namenjen v Indijo. LONDON, Anglija, 5. oktobra. — Zračno ministrstvo je izdalo danes popoldne kratko poročilo o največji tragediji, kar jih pomni zgodovina zrakopMvstva. Največji angleški vodljivi balon "R-IOI" je u-ničen, in 46 oseb, večinoma članov posadke, je izgubilo življenje. Poročilo se je glasilo: — BOLGARSKI KRALJ BORIS SE JE ZAROČIL Potom zaroke bolgarskega kralja s princeso Gio-vanno si je zajamčila Italija novo zvezo na Balkanu. SOFIJA, Bolgarska, 4. oktobra. Do danes so pred bolgarsko javnostjo prikrivali zaroko bolgarskega kralia Borisa s tretjo hžerko i-talijanskega kralja, princeso Gio-vanno. HITLERJEVI P0MAGAČI OBSOJENI Proti odločitvi sodišča so množice kričale: "Nemčija se prebuja!" ter vprizarjale demonatra-• • cue LEIPZIG, Nemčija, 4. oktobra. — Osveta, osveta! Nemčija se prebuja! To je bil krik. ki je obvladoval bučne demonstracije, katere je vprizorila velikanska ljudska mno- PO BRAZILIJI SE ŠIRI VSTAJA V boju pri Santa Ana je bilo baje ubitih deset ljudi. — Spopadi vsepovsod. — Prebivalstvo beži. POLITIČNI NEMIRI NA ŠPANSKEM Vlada je v velikih skrbeh glede napetosti po vsej deželi. — Delavci v Bilbao so napovedali generalno stavko. SPOPAD MED NACIJONALISTI IN POLICIJO MONTEVIDEO, Urugauy, 4. okt. — Poročila iz Rivere. uruguayskega obmejnega mesta, javljajo, da se vedno bolj širi upor v brazilski pro- » pomičnega nemira, ki vinci Rio Grande do Sul. MADRID. Španska. 4. okt. — Val Že dalj časa se je sicer namiga- j aca krog poslopja najvišjega sevalo, da sta zaljubljena, toda k<> Je bil objavljen pravorek pred par dnevi je italijanski posla-1 v veleizdajniškem procesu v Lip-nik Placentini izjavil, da ni niti skeiT*-misliti na tako zvezo, ker je kralj j pravoslavne, princesa pa katoliške vere. Otroci iz tega zakona bi morali — Zračno ministrstvo z žalostjo naznanja, da biti potem katoličani, dočim t>oi-1 daje ker Sodišče je izreklo pravorek krivde proti poročnikom Hansu Ludinu. Richardu Scheingeru in Frideriku Wendtu. ki so bili obtoženi veleiz- je vodljivi balon R-IOI", ki je bil namenjen v Indijo, padel južno od Beauais v Franciji na tla in začel goreti. Pri tem je izgubilo življenje 46 oseb. Zatem slede imena smrtno ponesrečenih, med katerimi se nahaja tudi lord Thomson, angleški državni tajnik za zrakoplovstvo. Trupla usmrčenih bodo prevedli v Anglijo. # ALDONE, Francija, 5. oktob ra. — Na polju v tukajšnji bližini leže razvaline oziroma ostanki največjega vodljivega balona na svetu, angleškega "R-IOr. Balon je padel danes zjutraj na tla, eksplodiral in začel goreti. 1 rideset strašno nakaženih trupel leži v mali sosednji šoli. Osem oseb, med njimi sedem članov posadke, je ostalo pri življenju. Inženir Leech, ki se je tekom katastrofe nahajal v kabini, poroča: — so štirili fašistično propa-garska ustava izrecno zahteva, d*- do y nemški armadi mora biU bolgarski prestolonasled- Komaj je dr Baumgart- nik pravoslaven. | ner besedo: _ Krivi! — ter so bili Na kak nac n sta se bolgarski . trije ^^ na osemnajst me-vlada in Vatikan pobotala, je zaen-I, 2apofa y trdnjavi> M ^ pn, krat se tajnost. . čele demonstracije v poslopju in Tukajšnji uradni krogi zaniku- izven njega. jejo, da bi bila ta zveza političnega pomena, češ, da se bosta vzela kralj ; Ljudstvo je povsem natančno in princesa samo iz ljubezni. pokazalo, da ne odobrava pravore- ka. Splošno se pa domneva, da igrajo pri tem veliko vlogo tudi politični motivi. Italija hoče utrditi svoj vpliv na Balkanu in sicer na stroške Fran-aije. Napoloficijelni dnevnik "Slovo" j ^ ^^ pravi, da se bo s to zvezo utrdila di V sodni dvorani so metale deklice poljubčke obsojenim častnikom. Izven poslopja pa je policija napadla demonstrante. Sodišče je objavilo, da bo preisko-od kazni. nastija ter bo zajamčila Bolgarski prosti razvoj. Kralj je star Šestintrideset, prin- Ludin in Scheringer bosta spo-dena iz armade. V sodni dvorani je postala nek.i cesa Giovanna pa triindvajset let., ženska histerična ter zakričala: — __— V koga naj imajo Nemci se- Li-ge narodov. To dejstvi napravilo konec govoricam, da bliža Franciji kabinetna kriza. PARIŠKI KABINET JE ODO- — Naenkrat nas je presenetil silen vihar. Ba BRIL BRIANDOVO POLITIKO Ion se je nagnil ter začel drveti s prvim koncem PARIZ Francija> 3. oktobra. -proti zemlji ter je strašno trčil ob tla. Naenkrat je Kabinet je danes odobril stališče, bilo vse v plamenih. Planil sera proti platnenemu ki 8a ie zaV2emal Briand na skup . ■•11 i ščini Li-ge narodov. To dejstvo ji ovoju ter porinil glavo skozi. — Nato sem napravil večjo luknjo in se rešil skozi njo. Kaj je pravzaprav povzročilo katastrofo, se ni moglo dognati. R-101 je bil dolg 775 čevljev. Pred kratkim so ga preko srede prerezali ter vstavili več novih reber. Inštalirali so tudi devet novih Diesselnovih motorjev. i daj zaupanje? Bila je aretiran\ ! in odvedli so jo jokajočo. j Neka druga žeuiska je izročila Ludinu šopek rož. Nacionalistični listi najdejo vso tolažbo v prepričanju, da so bili častniki prepojeni z ljubeznijo do domovine. Danes zjutraj je umrla v Lenox Hill bolnišnici v New Yorku Mrs. Zora Putrich, soproga našega tovariša in prijatelja, Mr. Johna Putricha, strojnega stavca v tiskarni "Glas Naroda". Pokojnica, ki je bila rojena, v Zagrebu, je prišla pred osemnajstimi leti povsem mlada v Ameriko .ter posvetila vso skrb svojemu soprogu in domu. Bila je skromna, vedrega, veselega rnačaja. Težko bolezen ki se je pojavila pred p.** meseci po srečno prestani težki operaciji, je prenašala udano, brez tožb. Konec je jjtU Sel nenadno ln nepričakovano. Globoko vzžaloočenemu soprogu, dobremu tovarišu in prijatelju, ki Je iegubil najljubše in najdražje, kar je imel na svetu, izrekamo svoje iskreno soialje in upamo, da bo ta kruti udarec usode moško pre- nesel. 'M& • VSLED ZAROKE SE BOSTA JUGOSLAVIJA IN BOLGARSKA ŠE BOLJ ODTUJILI Seico Nenoff, newyorski dopisnik nekega bolgarskega dnevnika je rekel, da bo poroka bolgarskega kralja z italijansko princeso utrdila odnosa je med Bolgarsko in Italijo ter dosti škodovala italijansko-bolgarskam odnošajem z Jugoslavijo. — Ta zveza, — je izjavil — bo velikega pomena v političnem ozi-ru. Bolgarska je Mussolini j evi politiki baš tako potrebna, kot je bila nekoč potrebna kajzerjevi politiki. Prijateljstvo med Bolgarsko in Italijo narašča izza leta 1923, ko je vojaštvo strmoglavilo kmetsko vlado v Sofiji. Vsako leto gre na stotine bolgarskih študentov študirat, v Italijo, ker so deležni italijanske državne podpore. Poroka bo napravila še večjo vrzel med Jugoslavijo jn, NEMŠKI DIPLOMATI DOBI VAJO MANJŠE PLAČE BERLIN, Nemčija, 4. oktobra. — Vlada je danes znižala plače vsem konzulom in članom "diplomatskega zbora. Nekaterim je znižala plače za eno šestino. SPOMENIK NA CAST STRESEMANNU BERLIN, Nemčija, 3. oktobra. — Danes, ob prvi obletnici smrti dr. Gustava Streseni an a, je bil odkrit na pokopališču krasen spomenik na čast pokojniku. Razen pokojnikove družine so bili navzoči tudi vsi člani kabineta ter velika množica občinstva. Dosti prebivalcev, ki so v skrben za svojo varnost, beži preko meje. na uruguaysko ozemlje. Železniška zveza med obema državama je začasno prekinjena, in nova ojačenja so bila poslana na mejo. da preprečijo napade n a nevtralna tla. Pri Santa Ana Do Livramento je prišlo med civilisti ter častniki do boja. tekom katerega je bilo ubitih deset oseb na obeh straneh. Državljani so napadli hotel Americo,1 kjer imajo častniki svoj glavni stan. Po daljšem boju so se ga polasti-t li. General Piguesredo, kojega pri- . boenika sta bila ubita, je bil are- i tiran. (j—~i^iHUtt. b.a se vliva po ; vsej Španski, je vzbudil v glavnem mestu precejšnjo razburjenost. Dijaške stavke v Bilbao in Bar-, celoni. kjer je že dalj časa središče gibanja za neodvisnost Katalonije, so v vladnih krogih vzbudile veliko potrtost. Strokovni delavci in politični e-lementi se bore proti uniji ter skušajo motiti zborovanja. Potem, ko je bilo sedem let ovirano od diktature skupno delo delavcev in politikov, skušajo dati sedaj novemu političnemu stroju po-sktašnjo novih odredb. V Barceloni je položaj zelo napet. Aretirani so bili številni komu-nosti, delavski agitatorji in radi-kalci, ne da bi se izvedelo kaj o Petindvajset ljudi je bilo ranjenih pri demonstracijah, ki so izbruhnile v Indiji. j njih. Zmaga vstašev je pustila posad-1 y Bilbao j Danes, malo pred poldne, je streljal neki dozdevni komunist na HAVANA, Cuba, 4. oktobra. — vlak predmestne železnice. Nikdo Nova postava je bila danes uve-pa ni bil ranjen . Ijavljena, s katero se daje pred- Vsled stavke se je pojavilo zopet sedniku Machadu polnomoč, da pomanj kanje kruha. razveljavi ustavne pravice. Drža v- Vse pekarije ter prodajalne živil ni načelnik se najbrž ne namera-so ostale zaprte. i va takoj poslužiti novega sredstva. VEČ P0LN0M0ČI ZA PREDSEDNIKA CUBE ŽELEZNIŠKA NESREČA PARIZ, Francija, 3. oktobra. — Na St., Lazare postaji se je za vršila težka železniška nesreča. Tri o-sebe si bile mrtve, več pa ranjenih. Nesrečo je baje zakrivil strojevodja. NOVI ANGLEŠKI TANKI Slika Je bila" vseta tekom zadnjih angleških menevrov ▼ Aledrshat, Anglija, ter nam kaže nove, mole tanke v akciji. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovijencev točno y polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih Naslovljencl prejmejo toraj denar doma, bres zamorf* časa. brn nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene b podpisom naslovijencev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih slučajih tudi na sodni JI v stari domovini Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir V Jugoslavijo Din 500 ............................ S 9.40 1000 ........................... S 18.60 2000..............................S 37.00 2500 ............................ S 46.25 5000 ........................... S 91.50 " 10,000 ..............................>181.80 V Italijo Ur 100 200 9 5.75 $1L30 300 ___$16.80 500__$27.4f 1000_______554.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—-, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazuma-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 7S SAKSER STATE BANK n COBTLANDT STREET NEW YOU, 9L I. Telephone Barclay 0380 — 0381 NARODA MRS. ZORA PUTRICH NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 1930 LARGEST BLOTUCR DAILY IB O. A ft Owned and Published by starane publishing company (A Corporation) __. . ; Louis Benedik, Trea^- Piace of business of the corporation and addresses of above officers: fit W. l»th 81rtej Mmrmmgh of Manhattan. New York City. N. Y. GLAS NARODA" (Voice of tbe People» Issued Every Day Except Sundays and Holidays 2a rtuo leto velja list in Kanado _________ Za pol leta ------------- Za četrt leta________________ Ameriko Za New Vork za celo leto 17 00 .......MM Za pol leta .................................$3 Ji ........93 00 Za inozemstvo za celo leto______S7.09 Za pol leta _______________________13-50 Subscription Yearly tUO._ Advertisement on Agreement. Gias Naroda" iahaja yak! dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brca podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMUati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje MvalaAče naznani, a« ne v Bostonu, Mass,, petdeseta letna konvencija Ameriške Delavske Federacije. V r>iia m* Imj sredi gospodarske krize, ene največjih kriz, kar so jih doživele Združene države v zadnjih petdesetih letih. Nastala je prodnkc-ijisko-tehniena revolucija, ki je neizmerno |>ove**ala že obstoječe težave. Ameriško delavni v<» stoji pred povsem novimi razmerami in odnošaji. Še pred par leti sp je zdela bodočnost jasna in mno-^oohetajočau naenkrat se je pa izpremenila v evropsko črnino. Ameriškemu delavcu se. ne godi nie bolje kot se godi njegovemu razrednemu tovarišu v Evropi. Delavec tudi * tej blagoslovljeni deželi ni nie drugega kot proletaree in mezdni suženj. Ameriško delavsko gibanje bi se moralo pečati z razmerami kot obstoje. Pa se ne. Oziroma voditelji ameriškega delavskega gibanja se nočejo pečati ž njimi. Največja ameriška delavska organizacija ni v zadnjih mesecih pokazala niti najmanjšega zmisla za nov«) situacijo. Od voditeljev ne move torej delavstvo zaenkrat še ničesar priča kovat i. Agitacija za državno zavarovanje proti brezposelnim je prišlo iz vrst delavcev, no pa iz voditeljskih vrst. Nekateri smatrajo konvencijo v Bostonu zato za važen dogodek, ker bo nastopil kot slavnostni govornik pr«*dsodnik Združenih držav Herbert Hoover. Tisto, kar bo povedal, bo 'brez vsake važnosti in po. mena. Najbrž bo omenil konferenco, katere so se udeležili pred več kot šestimi meseci delavski voditelji in načelniki ameriške industrije ter so obljubili: prvi, da ne bodo proglašali št raj ko v; drugi pa, da ne bodo znižali plač. Poudaril bo, da so delavski voditelji vestno držali svojo obljubo, pozabil bo pa omeniti, da so jo načelniki industrije nesramno kršili Po tem svojem govoru se bo podal predsednik na konvencijo Ameriške Legije ter ji prinesel pozdrave stoti-sočorih delavcev. Bostanska konvencija je nekaka jubilejna konvencija. Pred petdesetimi leti. leta 1881 se je namreč stvo-j i ila iz posameznih unij in malih organizacij ^Federation' of Trades and Labor Union«**, ki je bila direktna predhodnica Ameriške Delavske Federacije. Nova organizacija je bila posledica vstaje organiziranih ameriških delavcev, ki se je obračala proti vpliv« polit i kaše v, kateri so se ndejstvovali v tkKnights of La-l>or'f—Vitezih dela. Sprva je bila napredna, toda tega naprednjaštva je bilo kmalu konec. Razvila se je v kliko, katero so obvla-j dali kapitalistični politiki. Mladi angleški priseljenec Samuel Gompers je bil 'Ivignil zastavo revolucije ter ustvaril razpoloženje za novo ustanovitev. Nastala je dualna organizacija "Federation of Trades and Labor Unons"f ki si je šest let kazne-je nadela ima "American Federation of Labor". Petdeset let je poteklo izza prve konvencije. Jubilejno zborovanje bo slišalo velike besede, videlo bo pa le malo dejanj. Girard, O. Koncert Toneta Šublja v sosednji naseibini Bessemer, je sijajno uspel. Naš umetnik bil prvi Slo-vcnec, ki je nastopil na odru v High School Avditoriju v tej nasalbini. Velika prostorna dvorana, ki ima za 800 cjtb proste ra. ni bila sicer prs-več pcina. a žito naselbino je bila udeležba po/cijna. Tako; ko se je pevec prikazal na odru, ga j? pu-olšksk, navdušeno pozdrav1 La. in tako je vseskozi žel za vsako p&iem gro-movit aplavz. Program je hil jako bogat, in naš pevec je moral veliko pesmi ponoviti in še doda*.: povrhu. Njegcv glas se je tako kra~no razlegal po dvefrani. di je na poslušalca tako vplivalo, da se je vsak čudil odkod prihaja ta glas. Ame-rikanci so se kar divili, ko je pel ameriške pesmi. Na koncertu je bil navzoč ravnatelj te višje šole in se je čudil našemu umetniku, da more sam tako dolgo peti, in je rekel, da kaj takega ni slišal. Zanimal se je tudi za našo narodno pesem, čeravno je ni razumel, pa je vse skozi pazno zasledoval našo pesem, in se jako pohvalne izrazil o nas Slovencih. Be.všcmer, Fa. V naši naselbini je priredlil prvi kcncert pevec g. Anton Subeij. Povabilo ga je društvo S. N. P. J., št. 97. Koncert g. Šublja se je vršil v Bessemer High School Auditorium. Ta koncert je imel prav lep u-speh. posebno zazdaj, v teh slab.h j delavskih razmerah. Ko je vstopil pevec na oder, se nam je že s svojim nastopom vsem prikupil. Za vsako pesem, ki jo je seči v žep v teh težkih slabih časih, toda če se vsi zavzemamemo in vsak daruje po svoji moči, bi imeli sklad v kratkem času nabran, s katerim bi se postavil skromen spomenik, ki naj bi opozarjal Slovence in vse dešle tujce v Ljubljani, na barbarsko grozodejstvo Mussolinijevega fašizma in njegove justice. Nikakor ne bi smele dopusrt:ti. slovensko-ameri^Ke žene, da bi šel ta tragičen deg; le k kar tako mimo nas. Msliti si moremo, kako britko bi nas zadelo, ko bi se kaj sličnega zgodilo z našimi lastnimi i'nevi. Kako strašno je moral zadeti v tree grozni degodefc one uboge m3tore, ko so se zrušila mlada zapel, je žel obilen aplavz in so ga tele:a. preluknjana in razmesarje-klicali nazaj na oder, da j? moral j na Te*esa. katerim so dale one ži^-pesem spe: ponoviti. jljenje in v ^i^eeji previdnosti Pel je v treh jezikih, v sloven- '^z^&jil-e-skem. hrvatskem in angleškem. Na j Pa da W to zgodilo v tujem programu so bile same lepe pesmi ! svKu- & bile Žrtve resnično kri- Tudi to pat je bil naš pevec obdarjen s krasnim cvetjem. Prva mu je podarila veliko košarico rož naselbina Bessemer, ki sta jo izročili mladi dekleti. Prva je hčerka naprednega rojaka Mr. Snižiča. druga pa hčerka istotako naprednega rojaka Mr. Slapničar ja. Obe sta v lepi slcvenščini pozdravili našega umetnika. Nato ga pozdravi z dru-ko košarico rož Mlada Zora Dolčič z besedami: "Izročam Vam ta šopek cvetlic kot pozdrav girardskih Slovencev". Naš pevec se je z veseljem v srcu zahvalil in še zapel. cd orane. Lepe je bilo videti, ko sta mu podarili dve mladi deklici v imenu be^semerške naselbine košarico cvetlic. To sta Miss Roži Slapničar in M ss Frances Snežič in ga pozdravile v lepi slovenščini. Zatem se pa prikaže še druga košarica cvetlic, ki mu jo je podarila Miss Zora Dolcic. Tudi ta mlada Girardčanka je pozdravila v lepih slovenskih besedah našega pevca v imenu girardske naselbine. Torej hvala lepa rojakom iz oddaljenih naselbin Hvala girard-skim rojakom in tvdi domačemu občinstvu, ki nas je posetrlo ta večer. John Jevnikar. Barberton, O. ve kakeza izdajalstva ali umora, ne bi bilo tako strašne. Tcda omenjene žrtve so morale nasilno umreti na rednih tleh. Če bi bile v resnici. krive. da so ruva.!e proti na^I- i i nemu fašističnemu početju, se jim r»e bi moglo šteti v zlo. kajti raz- : mere so nam dovolj znane in ve- : mo. da prenašajo grozno muko na- ' či zasužnjeni brat: in sestre. Sedaj ! pa so prišli krvoloki tam iz Kala- i brije in so začel: moriti nase ljud- ' stvo na rodnih tleh. Ali ni to nekaj v nebo vpijočega! Kje je Bog, ki dopusti delati to strašno grozodejstvo? To ni več neverni Turek, ki je moril kristjane, pač pa na žalost, kristjan, ki uganja proti kristjanu iste vere grozodejstvo, kot so ga uganjali nekoč Turki, ki niso b'li nič bolj krvoločni. Tako ne more iti in tudi ne bode šlo, toda do kdaj. je še vprašanje za nas Torej, naj še enkra: pripomnim, ako se bo ideja, katera je že zapo-četa. razširila med vse ostalo žen-- *vo v Združenih državah, naj se .se katera cgla^i in objavi svoje m:i?nje. v enem ali drugem časo-p -u. ekušajmo uresničit; plemenito delo in pokazati svoje zavednost, da tudi me v duhu prenašamo trpljenje našega zastižnenega naroda. Za naš narod mera priti čas In tud. gotovo bo prišel, ko se bo o-.resel krvoloka-trinoga. Ako so za-| čeli drogi narodi pomilovaU na>e i ubogo zasužnjeno ljudstvo r.i se ! zavzeli zani. ne dopustimo, cia bo-j mo samo zaostal:. Saj smo prost; v svobodni državi, ko nas nihče ne ^ preganja radi vere. narodnosti in j našega jez ka. Zato bi se nam mo- Predno se je mladenič poročil, ga je pozvala k sebi njegova oodc^a tašča, mu napravila dolgo pridigo in rekla: — Ja, dragi moi. rečem ii. da boš moral začeti novo življtnie Le gle;, da ne boš uganjal nobenih neumnosti več. — Samo en-- bom napravil.— je odvrnil mladenič ter je šel in se pereči!. x Pred kratkim ]e umrl ameriški fabrikant. ki te na že kdai poskušali poboljšati"1 — O. seveda, že večkrat, pa mu je vselej prišla policija na pomoč. * Kaj pomeni ta čr:ii las na tvo i >ukn]i° — je vprašala svetlolasa žena svojega moža. — Ta las pomeni. — je odvrnil mož. — da se boš začela prepirati z menoj in ma očitati, da se z drugimi ženskami pečam Sladka ženica je vprašala svojega moža: — Ali veš, dragi moj kaj se mi je nocoj sanjalo*1 Tako ljubeznjivo ca je pogledala in se pretegnila v postelji da m i je bilo kar mehko pri ?rcu. — No. kaj se ti je sanjaio0 — Sanjalo se mi je. da mi kupil novo obleko. Mož je nekoliko pomisli!, nato pa odvrnil: — Veš kaj, kar na drugo stran se obrni in še enkrat sladko zaspi. In sanja nai se ti. kje naj denar vzamem za novo obleko. Tragična smrt v železniškem doru. V železniškem predoru med Škof-ljicao in Šmariem se je dogodila stal 60-letiii progovni mojster Josip Muser. stanujoč v Šiški. Podal ze je bil popoldne na službeni ogled proge, nakar se je zvečer vrača! zopet po progi proti Škofljici. V predoru ga je dohitel vlak. ki ga je podrl na tla in ga na mestu ubil. Popolnoma neskaženo truplo je našel v predoru zjutraj progavni delavec Hribar, ki je nesrečo takoj javil dalje. Truplo, ki ima edono na. glavi malo poškodbo, so pozneje spravili * v mrtvašnico na pokopališču v ; Šmarju, kjer se je popo'dne vršil komisijski cgled. I Kako je prišlo do nesreče ni pc- I j pelnema jasno, ker je imel nesreč-| ni Muser priliko ogniti se vlaku in vlomilec še ničesar, ker je bil prehitro opažen. Pri zaslišanju, kakor ' stoPlt- 5 Pro^e k zidu. poročajo, j? dal napačno ime, tako Pckcjni je bil ožcnjeci ter zapušča da ne se še ne ve. koga je posadila vdovc in tr! nepreskrbljene otroke, policija v kajbico. Tragična smrt vrlega moža je pov- ?od. zlarti v Šmarju in seveda v Šiški ter med njegovimi tovariši vzbu-Napad zaradi konkurence pri delu. dlla globoko sočutje. Od Cerkelj do Sv. Duha gradijo ' revo banovinsko cesto in izravnavajo vse klance. Pri delu je zaposlenih precej domačinov, pa tudi natno štev.lo Bosancev, do katerih domači delavci goje mržnjo zaradi konkurence pri delu. ANGLEŽINJA IN MADŽARSKI MEDVED 17. septembra se je v Debevčevi .gostilni pri Sv. Duhu vršilo izplačevanje mezd. Ko so Bosanc^ s poslovodjo po izplačilu zapustili gostilno, so sredi vasi doživeli napad domačinov iz zasede. Domačini so žene in matere ter hčere slovenske, bili oboroženi s koli in kamenjem sirom Združenih držav. Zber.mo ter je padlo tudi par strelov. Bo-"klad v slovensko-žen-kem imenu sanci so se v temi jadrno razbežali ter postavimo spomenik nesrečnim j in vso neč prebili v bližnjem goz-j žrtvam. Tc bo naš najboljši odeo- du. Domačini pa so se po njihovem vor Mussoliniju in njegovemu fašizmu. Seveda, težko se je odločiti in po- begu sami sprli in je prišlo do med-rbejnega preklinjanja, iz katerega so nekateri odnesli občutne poškodbe Ln vbodljaje. K smrtni nesreči v Senaš&h. Senuš prt Leakovcu §a Kkmo živi pod jakbn do j mc»m tesstera t vinogradu pas. Martina ▼ Brcram gart. Kakor ma< fxxUbrxtt poroči « je ▼ YxM pastopil MM M Lev- hramov Izkopane jame, kamor se staka defevnica in 90 od 1—2 m globoke. Nesrečni Bdi ae j« pred usodnim padcem dodobra nazobal groe-dja in a hrbtom obrnjen proti luži staL Mepianhlcu korak naaaj je po-▼»rodil padec t vodo, kjer je «*o-nesrečnega etaoi shrd Naznanilo vlagateljem Viled znižanja obrestovan ja investicij hranilnic je sklenila zveza Savings B a n k v New Yorku znižati obrestno mero za vloge od 41 na 4% Ker investira nas zavod denar svojih vlagateljev v obveznice (bonde), naznanjamo, da bomo tudi ml vlbge od 1. Oblastva so bila takoj zjutraj obli veščena o dogodku in je uvedena stroga preiskava ^Napadalci bodo izročeni v krške zapore. . * . * SAKSER STATE BANK CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY % Obenem je ukrenjeno vse potrebno, da se zaščiti osebna varnost delavcev iz drugih krajev. Vse podrob-p posti bo ugotovila komisija. (Vlom v Velikih Laščah. V noči od 18. na 19. septembra so neznani lopovi vlomili v gostilno Franceta Hočevarja vulgo Matij eta v Velikih Taščah Odprli so vfata in vzeli iz kredence 3000 Din gotovine, eno škatlo s 1000 komadi cigaret "Zeta". Zadišale so jim tudi paštete, ki so Jih vzeli nekaj skate! s seboj Tatvino je opažila zju- Angieška zasebna uradnica dr. Dora Waldorff iz Towerja je na svojem pc-tovanju po Srednji Evropi prišla tudi na Madžarsko. — Pred kiatkim si je ogledala Budimpešto tista dežela Mati ie rekla petletnemu fantku: — No. Janezek, zdaj si pa že dovolj jedel. Zdaj imaš že poln trebušček. Fantek jo je proseče pogledal in odvrnil: — Trebušček je poln. toda v glavi je še malo prostora. Žena se je vsa upehana vrnila domov in pripovedovala svojemu možu: — Oh. celo pot sem tekla za štritkaro, pa je nisem mogla dohiteti. No, nazadnje je pa vseeno dobro. Sem že vsaj prihranila pet centov. — Veš kaj. — ji je svetoval lju-beznjivi mož. — drugič pa za tak-sicabom teci. boš prihranila najmanj dolar. * Kaj je svobodna republika? Svobodna republika je menda v kateri ima vsak ter je posetila tudi tamošnji zoološki vrt. Videla je v kletki tudi kar-patskega medveda, ki si je melanholično lizal šape. Waldoffovi se je žival zasmilila, da je segla z roko skozi omreže in pobožala medveda po debeli glavi. Medvedu pa je bilo usmiljenje člana one družbe, ki jemlje živalim svobodo najbrž le preveč in je hlastnil po ročici. Neprevidno Angležinjo je močno ogri-zel in je izpustil nje roko šele, ko je prihitel na pomoč neki častnik, ki je s sabljo udaril medveda po glavi. Gospodično so s hudimi ranami prenesli v bolnico, rjaveč pa je še dolgo žvečil krvavo rokavico, k: jo je bil snel deklici z roke. SEZNAM ARANŽIRANI H KONCERTOV. trai služkinj a. 1 f Ako taiste izostalo, neredno ali boleče mesečno čitčenje, naročite al moje staro-ItRjako wlravilo. Cena zavoju $3.— Ptfite mi m niimitpoqp)fi >rl Volodka Zavituikin sorodniki in mamice. ga pričeli po- — Pustite me vsaj da pojem, pr.iv pred svatb > .svojo nevesto zcravljati .n potiskati v sobo. Ko Že od jutra nisem nič jedel zaradi ,..-»•(! ja njen: mami. -e to opra- so ga privleki noter, so se jeli po-U* ceremonije :a in bre jloh nikc ■ da :bju. bi bi se slekel. Kar v govarjatl z njim. mu stiskali roko I Sorodnik so ga pa vlekli ven in lahko rečemo mimogre- in ga izpraševali. v kateri zvezi jel8a vrgli na stopnišče. včlanjen. Volodka nikakor ni mo- j Drugi dan je šel Volodka Za-::fv se je bil Volodja gel razbrati, kje je prav za prav] vituškin po službi v mestni poded-,..\\.'\v je odhitela ta naravn05t na vsa dekleta vprek. j koiodvor in ^ odpeljala v Ljub. Volodka je stopil k vratom in | ljano kjer jo je mahnila narav_ tam ves zmeden obstal. j nost na veiesejmišče. Vsedla se je No. hvala Bogu! — si je mi- na klopico in opazovala direndaj Me. ne. — pravi. — hvala No. pa dajte zavoj, — pravi. Položite mi ga na kolena, kar n;< naj vas ne bo sram. Dosti lažji* bo^st* stali i a n- dala Ah .e je ba- lil - Zdaj bodo sedli za mizo in oJcrog sebe NekaI7asa"je bila'glo-..... n" ukradel, ali pa j,' jo bom lahko našel. Tista, ki bo boko 2atapljena, Premišljevala ie rdI* k meni- b0 Prav eotova mo-;o svoji usodi. - Trinajstkrat sem Zavituskin o je še en- ! ja. Če bi bila vsaj onale plavooka. Ula ž{? predka2novana.... Treba sc ' :1 *ardel mi_bodo ^ti5nUi lif kako bo poboljšati, drugače zaidem spet — O Gospod. — si je mislil, ' " " * k.iko srčkane gospodične se voeijo - Tramvajem! Tako ta minHi dve postaji. Tri. fctiri. Končno je Zavituškin videl, d.i " gospodična preriva k izhodu Tudi Volodka Je vstal. Tam pri izhrdu se je torej začelo njuno znanje. Predstavila sta se drug drugemu ln šla s.kupai dalje. Tako hitrj n brez ov.r je šlo, da jo je Volod-ki Zavituskin že čez dva dni za- kludo potem pa naj z njo živim. gor- v nesrečno ^ v Begunjah. ,aMmizotem jeH g05t5e P°Sed'a?i ; Takrat J« Prišel mimo njen stari znanec. — Oh, glej ga no — Škor- Marruca jih je za Boga prosila. ček, _ ga Je poklicala na, malo počakajo in še ne sedejo.! _ Marička,. jej Marička, kaj si a gostov ni bilo moči zadržati. Vsi' so se kakor cn mož vrgli na jedačo' in pijačo. Volcdja Zavituškina -o pobegnili r.a čac no mesto, poleg njega pa posadili eno irmed deklet. Volodka jo je pogledal in kar odleglo mu je. — Glej jo no. si misli, — saj nubil Ah je bila zadovoljna ali ni napačna. Brez klobučka bi bil.i 'et;a ne votn, vem pa. da sta., yotovo lepša. Še nosu ni moči vila tretji dan v mestni pododdelek j deti izpod njega, n e vpisala. Vpisala >ta se tudi v j Od preobilja čuvstev je Volodja Z Ac i S »poročni urad v Sovjetski, Za vituškin nalii sebi in njej vina, Ru- 11 ►. nakar so se razvili glavni ter se sklonil k njej. da bi jo objel dogodki Po vpisu sta šla mlada poročena na vtanovanje k mamici. Tam je j . ., , _. ... različni vzdihi. bilo seveda vse navzkriž. Mnogo gostov je bilo tn mtzo so pogrinjali in poljubil. Tedaj je bil ogenj v strehi. Po sobi so se pričeli razl°cati kriki in STE UTRUJENI? fvaoavtte ■> now« energijo t 6»ofko' |M.;r»hn»* . n^-rjij* a Km»rk>»" Ta i.iM>vt,o |.r»-i"»-luii'ti.i t-mika VftCM jvniLuii l ni<».U k n'>rm.tln»>«t» t»l'«» m r., aulra l i^.jinii.. I.Lui n.nrU ----------« /erav , £S( >RKa j — To je norec, pasji sin, — so kričali. — Kar vse bi rad imel. Mlada soproga še k mizi ni prišla, ker se še oblači, ta je pa že. z drugo pričel. Nastala je splošna zmešnjava. Volodka bi bil sicer lahko vzel vse za šalo pa je bil preveč užaljen. V zmedi ga je namreč neki sorodnik mahnil s steklenico po tilniku. Volodka je za vpil: — Pes naj vas razume. Najraz-Ičnejše posa}ajo k meni ženske, jaz pa naj potem vem. katero je prava. Mali Oglasi imajo velik uspeh » res ti? i — Z mesom in l^ostmi! — se je 1 odrezala Marička. Izmenjala sta v naglici še nekaj besedi tam ni ; klopi ali kmalu sta se odločila, da ■ praznujeta svidenje s časo vina iz pol litra je nastal liter, pa ga še ni bilo dosti. Škorec, kakor ga je klicala Marička. se je do večera : pošteno napil, Maričko so pa vabili neki Italijani, s katerimi je od ča-i sa do časa uhajala neznano kam. j Vračala pa se 'je vedno nazaj do ' Škorca, ki je zaradi preveč zavžite | pijače naposled popolnoma omagal in zaspal. Zbudil ga je šele njegov prijatelj- Lojze iz Škofje Loke. kateremu je bilo strašno žal. da je Škorec že tako pri kralju. — Denar imam in za litre bi dajal. — je omenil bolj proti Marič-ki, kakor proti Škorcu in pomežik-nil. — Se bova pa midva skup držala, — je ponižno menila Marička in Lojzetu je bilo prav. Izginila sta od Škorce ve mize in odšla na av-todrom. Marički se je svet čedalje bolj dopadel in j?ozabila je na vs3 dobre sklepe. Na "aeroplanih" je že dala Lojzetu krepak poljubček, nakar sta se odočila za kratek sprehod po mestu. Kaj kmalu pa sta zavila v kavarno v Kolodvorski ulici, kjer sta sedela dolge ure, naposled proti jutru pa sta zavila še v sosednji dalmatinsko gostilno. Tam pa je opešal tudi Lojze in slednjič ves pijan padel po tleh kakor snop. To se je godilo v stranski sobici, kjer sta bila sama. Marička je poklicala gostilničarja in mu pojasnila položaj, ki pa je bil že itak dovolj jasen. — Lojze ima denar, pa ga mu vi spravite! — je dejala še na to Marička. — Seveda, vse bom uredil, — je pritrdil gostilničar. Marička je nato Izginila, že čez dobri dve uri pa jo je poiskal stražnik, ki jo je nael zopet v kavarni. — Ves, zaradi denarja, Marička, — je dejal stražnik, — ki si ga sunila zaspanemu Lojzetu. — NI mogoče, — se je čudila Marička, — saj ga je vendar vzel gostlničar. — Nak, pravi da ne, — pa tudi Lojze, ki je zdaj ie čisto svež, meni, da si ga morala izpihati ti. Lepa svotica, okrog 900 Din. Na policiji -je Marička pozneje vse priBiala, da gostilničnar ni i-mel nikakega opravka z Loj zetovim denArjti&JLftla. bo morala Madčfca POLJSKA PRED NOVIMI VOLITVAMI ar l erodn€>— l celo za skopuha z lučjo! VAŠI GOSTJE so sedli k bridge-u. Svetilke skušate tako razpostaviti, da bi vsaka oseba lahko videla karte, ne da bi jih drugi pokazala. Vi pa odkrijete prazno stikalo—in itf morate v sosednjo sobo ter vzeti is svetilke žarnico, da spravite zadevo v red. To je nerodno! To je neprijetno—popolnoma napačno štednje, če morate prenašati Mazda žarnico od prostora do prostora, če stane žarnica samo 20c! Če se hočete v teh dolgih, temnih večerih udobno počutiti—če hočete šediti denar—storite najboljše, da kupite dovolj Mazda žarnic, da n&polnete vsa stikala in jih imate nekaj pri rokah za slučaj potrebe. Kupite žarnice v priročnih kartonih, pa boste prihranili 10% pri ceni enega kartona. Kajti, z novim cenami, ki so jih naznanili izdelovalci, stanejo NAVADNE ŽARNICE—10. 35r 25. 40, 50. CO wattov velikosti. 20c ena, toda samo SL08 karton šestih BARVANE ŽARNICE—25 wattov velikosti, 25c ena. toda samo SI.35 karton šestih DEKORATIVNE ŽARNICE—v barvah v gotskih svetnih ali modernističnih oblikah—stane sedaj 40c ena, toda samo S2.16 karton šestih. Če kupujete po kartonih, si jih pustite poslati in njih ceno pripisati vašemu računu za elektriko. Če kupujete te žarnice v Standard Zavojih, 120 v zavoju, prištedite 15%! T lie New York Edison System Th« New York Edison Company Brooklyn Edison Company. Inc. The United Electric Ligh L and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company ki je komaj prišla iz kaznilnice,' znova na ričst. — Ne pomagajo vsi dobri sklepi, — je dejala resignirano, — sem j pač take narave.... SAMOMOR ZDRAVNIKA IZ I UBOJ ZARADI LJUBOSUM-STRAHU PRED ODGOVOR- i NOSTI VILA CESARJEVEGA • MORILCA Izkopavanja v Pompejih so do-vedla do zelo zanimivega odkritja. Nedavno so naleteli pri izkopavanju mesta na bivališče odličnega Rimljana in izkazalo se je. da je bil dom last enega izmed zarotnikov proti Kaju Juliju Cezarju. Našli so dobro ohranjene dele pohištva, o-krašene z umetniško izdelanimi levjimi glavami, na katerih je napisano ime: P. Servilius Casca Lon-gus. Kakor znano, je Kaska med prvimi zabodel Cezarja z bodalom. Med mnogimi drugimi dragocenimi predmeti so našli tudi veliko srebrno časo, okrašeno z reliefi Tritona in Nerejid ter raznih morskih pošasti. Največjo pozornost umetniških 'krov pa vzbuja 25 cm visoka bronasta soha Apolon ova, ki drži v eni roki jelena, v drugi pa lavorov venec. Kip je umetniško delo iz 6. stoletja pred našim štetjem. Blizu vile so odkrili tudi podzemske prostore. kjer so se najbrž vršile tajne svečanosti neke vzhodne verske ločine. NOSTJO V Subotici je vzbudil veliko senzacijo samomor znanega kirurga in lastnika sanatorija "Park" dr. Mirka Wilheima. Mcž je nedavno pri 19-letni Lizi Kopilovičevi iz Baj-mana izvršil odvod ploda in je dekle umrlo. V strahu pred kaznijo si je dr. Wilhelm vbrizgal 5 gramov morfija in po dveh dneli agonije izdihnil. I BBEZPLACNl PODIL BOARD OP EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki k tele naučiti tn hočejo postati dr-tavljanl Ždruienlh driav. Oglasite m aa pojasnila ▼ ljmkki fell it*. 117 Cast 41. cesto v petek zjutraj •« M. lfc, Nkt itr. 3M, ali pa v prttillit to un*m tk L i« m-fta lUL CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (BNGUSH SLOVENE EEADEK) $2.— rtmroČMe ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA II« West IS Street New Task Ctky V selu Bistarcu pri Tuzli sta va->ka fanta Marijan Čanič in Marko Galušič dvorila lepi mladenki Janji Nikič, kateri je pa bil Marijan bolj všeč. Zato ni čuda. da je začel Marko tekmeca sovražiti. Ko sta se Čanič in mladenka vračala z veselice. se jima je pridružil tudi Galušič v družbi Mirka Pranjiča. Blizu doma je dekle fanta odslovila, češ. da je njen oče ne sme videti v družbi fantov. Čanič se je že poslovil, tedaj je pa pristopil Galušič in hotel dekle spremiti do doma. Čanič se je temu uprl. na kar je med njima nastal prepir in pretep, med katerim sta oba padla. Na tleh je Čanič iz žepa potegnil noč in zabodel nasprotnika v vrat. Galušič je imel še toliko moči, da je vstal, se opotekel par korakov in obležal mrtev. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure Pssloiajms se to star« ta vsi teta izjeme, Zadnji dogodki na Poljskem so pokazali, kako pravilna je bila. domneva, da pomeni Pilsudski kot predsednk nove vlade pričetek dolgo pričakovane radikalne akcije zoper sejmsko opozicijo. Prehod v e-nergično borbo zoper Sejm je tedaj tu in za razvoj nadaljnje poljske notranje politike je silno važno, kako se bo iztekla ta akeja. Kakor znano, ie imel v razpušče-nem sejmu vladni blok. ki je brezpogojno podpiral politiko maršala PilsudsJcega. samo eno tretjino poslanikih mest in tudi v senatu ie ;mel samo manjšino za seboj. Pripomniti je treba, da sta bila tako sejm kot senat izvoljena že pod režimom Pilsudskefca in cia se takrat vsem naporom vlade ni posrečilo spraviti v volitvah več glasov za svojo listo ko: približno tretjno. Nastaja najvažnejše vprašanje, kakega izida je pričakovati od no-vemberskih volitev. Ali si je pridobil režim znperednih vlad. sestoje-cih samo iz pristašev Pilsudskega, med volilci toliko simpatij, da se bo mogla dosedanja tretHna vladnih mandatov povečati na polovico in čez. Ker pa je za obravnavanje in sprejem nove ustave, kakor je ves čas na programu Pilsud.skega pristašev, potrebna š? večja kot navadna večina, bi se moralo razpo-loženie volilcev še mnogo zdatne-je spremeniti v prilog vladi, ako bi hotel novi Sejm vršti voljo vladne-sa tabora. Star? izkušnja pa kaže, da si vlada v času gospodarskih kriz. kakor jih imamo tudi danes še. ne pridobiva novih simpatij, marveč raiše še zsrublja stare. Po tej poti bi tedaj ne bilo pričakovati, da bi se bile pozicije vladnega blcka med volilci izboljšale. Morda je prav zaradi tega Pilsudski izrabil prilike, ko je Treviranus sprožil šovinistično kampanjo zoper sedanjo poljsko-nemiko mejo. in prav v tem momentu razpustil Sejm in razpisal volitve, da v njih apelira tudi na nacionalna čustva volilcev, ki jim mora pod svojimi volilnimi in političnimi gesli zagotavljati zanesljivo ter uspešno obrambo obstoječega stanja. Dalje je treba imeti pred očmi, da so se poljske opozicijaine stranke že dolgo pripravljale na volitve, ki so jih pričakovale -pričo pretenj vladnega bloka z velike gotovostjo ravno za jesen. Sorodne stranke so se zbližale, kar velja posebno o ra-dikalnejih agrarnih strankah. Zelo je tedaj verjetno, da bodo opozici-jonalne stranke skepale koalicije za volitve, .s čimer si bodo gotovo svoje pozicije še izbolj.šale. Narodne manjšine, ki PilsudskLmu nikdar niso bile naklonjene in ki igrajo po svoji znatno številčni moči dovolj važno vlogo, bodo prav tako oja-čile opozicijo. Spričo vsega tega se prav gotovo ne more trditi, da bi bile šanse vladnega bloka za volitve zelo u-godne in v normalnih odnošajih bi bilo komaj pričakovati, da bi vlada izšla zmagovita iz volilnega boja. zmagovita v toliki meri, kakor >i je potrebno za izvedbo postavljenega programa. Zato ni povsem jasno, na kai se namerava nasloniti vlada hi s katerimi faktorji računa za jesen. Nič ni tedaj presenetljivo, da so se pojavile vesti o pripravljajočih se vladnih na-redbah, ki bi merile 2elo daleč ter pomenile oktuiranje novega volilnega* reda in morda še marsikaj drugega enako važnega. Vlada je nastopila zelo energično zoper voditelje opoaicijonalnih strank ter jih mnogo pozaprla; zdi se, da pomeni to uvod v pravo volilno borbo, ki bo brezdvoma silno srdita Maršal Pilsudski je cd prevzema oblasti v maju 1. 1926. v svoji politiki ostal na polovici pota, to se pravi, da je sicer z vojaško silo prevžel oblast v svoje roke in jo brez presledka in omahovanja držal trdno ves čas. da pa ni izvršil drugih aktov, ki bi tudi v formalnem pogledu kršili obstoječo ustavo, za katero pa ima v mislih in besedah vedno samo najbrezotozir-nejšo obsodbo. Zdi se, da je sedaj nastopil odločilen moment, ko bo treba tudi s to polovičarsko politiki nehati in se odločiti tudi formalno za radikalnejšo smer. Seveda pa Je vprašanje, ali ne bo Pilsudski še enkrat poskusil, če mu volilci ne olajšajo dela ter mu s svojim pristankom v volitvah ne omogočijo izvedbe programa na enostavnejši način, z ohranitvijo formalnih ustavnih določb. V tem primeru M se seveda nadaljnji politični razvoj na Poljskem razpleta) brez prevelikih napetosti ter brez perturbacij. KRATKA DNEVNA ZGODBA _ kakor Tedaj se je pojavila nevesta v belem krilu s cvetlicami ob bokih. «CIIIllOiF -4» "ti • '«• - - - «*v NEW YORK, MONDAY, OCTOBER C, 193« Neljubljena žena. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. —— n im —t— Za Glas Naroda priredil G. P. 6 1 Nadaljevanje.) 2e več mesecev je bila Ria v vili Matern. Nekega dne sta sedeli obe dami v majhnem salonu gospe Mal-vme, . * i* + Ria je držala v svojih rokah fino pletenje in Malvina je zrla, nezaposlena, skozi okno. . Zunaj je medtem pogrnila zima svoj beli plašč preko zemlje. Prvi, trdni sneg je ležal preko polja. Že zgodaj se je večerilo. Malvina se je naenkrat ozrla proti Riji. — Če ne boš takoj odložila dela, si bo pokvarila oči, Ria. — je rekla proti deklici. Ta se je smehljaje ozrla proti njej. — Jaz lahko še dobro vidim, teta Malvina! — Mudi se mi zelo s tem delom! Seveda, gotovo moja biti do Božiča! — Komu pa boš podarila take stvari? Stricu Rolfu, seveda. Ali misliš, teta Malvina. da mu bo to ugajalo? To je pristni, bizantinski uzorec! — Dobro je, to mu bo že ugajalo, — je odvrnila Malvina Ria se je nasmehnila. Dobro. vsa vprašanje je bilo lahko izgovorjeno, a sTce Malvine je vendar rtrasrio nemirno utripalo. Ria je odložila pletenje. Nato se ji podprla glavo z roko ter pričela govoriti z tihim glase m Da vam pojasnim to. vam moram natančno ponoviti njegove besede Ne smete me smatrati za premalo nedolžno. Stric Rolf mi je rekel: Misli ai mala Ria, da je moje srce velika hiša, razdeljena v vsa- Kovrstne prostore. Najprvo pride največja in najlepša soba, večga kot vse ostale. V njej stanuje že več let moja draga žena. Takoj poleg je druga soba, ki pripada mojemu Heinzu. Ta dva človeka rabita namreč več prostora, kot vsi drugi. Majhna, svetla sobica je pripravljena tudi zate. Razven-:ega je še par sob za geste, ki so zasedeni vsi od ljubih, dostojnih ljudi. Vse druge prostore, namreč stopnjice, soba za navlako izpolni moja ljubezen do poklica. Ali ni to lepa primera? Stric Rolf zna vedno obleči vse v primerno obleko* Malvina ni odgovorila. Se vedno je zvenelo v njenih ušesih: — Največja ln najlepša soba je ona, v kateri prebiva že več let moja draga žena? Kot avonenje zvonov so se glasile te besede. V-»e je kazalo, kot da se je sedaj razpočil obroč, ki je dosedaj sti-j'kal njeno srce. Vedno ^e ji je zdelo, da sliši zopet njegov glas, kako je pripovedoval to veselo novico Malvina je zaprla oči ter naslonila glavo nazaj- Polagoma se je dvignila Ria ter hotela zapustiti sobo. Malvina je slišala lahni šum njene obleke ter se prestrašila. — Kam pa hočete iti, Ria? Mlada deklica je obstala. — Mislila sem hotela motiti! da ste trudni in da hočete počivati. — Nisem vas — Ne. ne. prav nič me ne motite. Jaz nisem trudna. Ostanite le, — je rekla Malvina naglo. Nato pa se je naenkrat vzravnala ter iztegnila roki proti Riji: Hočeva reči druga drugI "ti", Ria. Tako čudno zveni, če nagovarjaš strica z "14", mene pa z "vi". Ria je prijela z veseljem roko ter jo poljubila. To je bilo prvo znamenje gorice j šega čustva od gospe Malvine. — če dovolite, bom to rajJa storila. Jaz vas imam tako rada, teta Malvina! Ta je postala rdeča kot mlada deklica. — Ali me imaš rada? Saj vendar nisem storila ničesar, da zaslužim tvojo ljubezen! — Vendar, — je odgovorila Ria. vsa vesela. — Sprejeli sfce me v svoje hiso ter mi vedno izkazovali le dobro, čeprav sem vam bila tuja in pogoeto tudi nadlefeia! — TO lahko vzbudi hvaležnost, a nikake Ajubezni! — In vendar vas imam rada, ker čutim, da ste kljub svojemu obnašanju vendar dober m plemenit človek! Stric Rolf, kateremu sem pred aratkim rekla, mi je odgovoril — Veseli me, mala Ria. da si sama iznašla, kakšna vLsokomisleča ženska je pravzaprav teta Malvtna! On ne razmetava svoje ljubezni, a kogar je rzijubila, ima njeno ljubeezn do konca. Tega se bom vedno dr-ilaU, teta Malvina Izprra sem imela strašen atrah pred teboj. Izgledala 84 tako mrzla in hladna! Sedaj pa je vse drugače! M* i vina j« pnslmsla te besede « nepopisnim občatkom. Igraje kot osrok je potegnilo *o dete vse koprene z njene duše. Zadeta prav v dno tt» se je dvignila.. • - - A Pobožala je hitro glavico Rije ter rekla: — Dete, — dete! Nato pa je zapustila sobo, kot na begu pred samo seboj. i* Nekako pol ure pozneje je sedela Ria.s teto Mad v in o ter stricem Rolfom pri čaju. Čudno je bilo, da je bil hišni gospodar ob tem času doma, kar se ni zgodilo že več prejšnjih let. Njegova žena je prinesla s seboj šopek krasnih rož, kar je bila redkost ob tem letnem času. Ko je Rolf Matern slišal, kako sta se njegova žena in Ria tikali, je pogledal na svojo ženo. Ta pogled je popolnoma spravil Malvino iz ravnotežja. Ria je čutila instinktivno, da se predejo med obema nevidne nitke. Dvignila se je ter posegla po rožah. — Ali dovoliš, da jih stavim v svežo vodo, teta Malvina? Tudi konce hočem nekoliko prikrajšati, da bodo ostali cvetovi dalj časa sveži! Malvina je prikimala in Ria je hitro zapustila sobo. Ko sta bila cba zakonska sama,.je prijel Rolf Matern za roko svoje žene ter rekel razburjeno: — Malvina, v tvojih očeh čitam nekaj, kar vzbuja v meni upanje, da si konečno uvidela svojo zmoto! Ali naj postane med nama tako. kot je bilo nekoč? Ali mi konečno vrjameš? Vzdihnila je globoko. — Vrjamem ti, Rolf, — a pusti me še nekoliko časa, da nagdem samo sebe. Hitro jo je potegnil v svoji roki. — Draga žena, — ne pusti zaiti solnca več tako pogosto, predno ne pokoplješ vseh svojih dvomov! Midva se starava in naše solnce zahaja, čeprav je naše srce še mlado in gorko ter noče ničesar vedeti o smrti in starosti! Malvina ali misliš še kdaj na to, kako srečna sva bila nekoč v majhnem stanovanju v predmestju — ko sva blia še revna, ne pa bogata kot iedaj? Ležala je, tresoča se, na njegovem srcu ter zrla polna jada k njemu navzgor: KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. — Rolf, Rolf, — ali sem bila v resnici kriva le sama, izgubila? — je vprašala mučno. 'Dalje prihodnjič.) da sva se Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s paraikom "He de France" preko Havre: TRETJI JESENSKI IZLET 24. oktobra i 2. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "SATURNIA" dne 28. novembra 1930 Nadaljni Izlet po isti progi: I 0. decembra — "Vulcania" Za cene, sca pojasnila in navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mltov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so ie sto ln sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa kar je najvažneje, da boste o vsem točno ln pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK $2 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 9380 DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, , ZABAVE OGLAŠUJTE u GLAS NARODA** ne čita samo vaše članstvo, pač pa vti Slovenci v vaši okolici. QNE ZA OGLASE SO ZMERNE MOLITVENIKI: Marija Varhinja: v platno zvezano ............ .80 v fino platno ..............1/W (Cretan je Parnikov — Shipping New* — a oktobra: Vulcunla. Trat Berengaria, Cherbourg Columbus, Cherbcurg, Bremen President Roosevelt, Cherbourg. Ham- v usnje vezano ............1.00 bu.rB Hamburg. Cherbourg. Hamburg 9. oktobra: v fino usnje rezano........ 1.70 Rajski glasovi: t platno vezano %...........1.— v fino platno vezano........ 1.10 v usnje vezano ........................1.50 v fino usnje vezano ................1.70 Skrbi za dušo: ▼ platno vezano.............80 t fino platno vezano........ 1 .'JO v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ........ 1.80 Sveta Ura (s debelimi trkam!): v platno vezano.............90 v fino platno vezano...... 1.50 v fino usnje vezano ........1.60 "•""a ». Nebesa Naš Dom: v usnje vezano ............ 1.50 ▼ fino usnje vezano ........ 1.80 Kriško v platno vezano.............80 v cel old vezano ............ 1.20 v fino usnje vez...........1.50 Hrvatski molitveniki: Ctjeha starosti, fina vea ........1.— najfinejša vez ..............1.60 Slava Bogu t mir ljudem, fina ves 1.50 najfinejš -rez ..............1.60 Zvenčee nebeški, v platno.......86 fina vez ....................1,— Vlenae. najfinejša ves ..........1.6« Angleški molitveniki: (za mladine) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10 Come Unto Me .............................30 fino vezano ..........................35 Key of Heaven: fino vezano .................. v usnje vezano ......... ▼ najfinejše usnje vezano .. .35 .. 70 ..1.20 (Za odrasle) Bey of Heaven: v celoid fino vezano ............1.20 v celoid najfinejši vez ........1.50 v fino usnje vezano ........ 1X0 Catholic Pocket Manual! v fino usnje vezano 1.30 Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. oktobra; Paris, Havre Majestic. Cherbourg Statendam, Boulogne lur Me:, Rotterdam Roma, Napoll, Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 15. oktobra: Alauretanla. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg 1«. oktobra: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Conte urande, Napoll, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Dresden. Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de France, Havre Saturnla, Trst Europa. Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg, Aniwerpen 3. decembra: Aqottanla, Cherbourg I'resident Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 4. decembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 5. Pari*. Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus. Napoll, Genova 6. decembra: I.eviathan. Cherbourg 10. decembra: Vvilcania, Trst Berengaria. Cherbourg George Washington. Cherboutg. Hamburg ri.ntp H!ancaraann, Napoll, Genova 11. decembra: R«-r]in, K-iuIogne Sur Mer, Urem>-n Huma, Napoli, Genova 12. decembra: Te de France. Havre St T^'ui^, Cherbourg, Bremen j 15. decembra: j Europa. Cherbourg, Bremen I 16. decembra: J Muu'etanla. Cherbourg 17 decembra: President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg New Yorlc. Cherbourg. Hamburg 18. decembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 23. decembra: I Albert Ilullln, Cherbourg, Hamburg ' 24. decembra: I .\meri 10. okt.; 5. dec. (6 P. M.) 14 P. M.) FRANCE 17. okt.; 14. nov. I (7 P. M.) (7 P. M.) » lie de France 24. okt.; 21. nov. «7 P. M.t (7 P. M.) : Najkr»jto pot po Baiaznici V•&»(>. J* v posebni kabini s vaezn! Modern* , ml wdobno«.U — PlJaCm in aiavaa francoska kuhinja. Izredno nitk« tmne. VprmJaJt* k(l». egaaoil PoobltU«aH» tfttU •II FRENCH LINE It STATE STRKav NIW YO«K. N. Y. Radio, osnovni pojmi Iz Radie tefc- broibano ....................L75 Bafnnar v kronski in dinarski veljavi ..........................75 V............... 1 obsega 452 strani .............130 Mladeničem, .. Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 ivetka skupa) J«) I Sveto Pismo stare in nove zaveze. micKarssvo ......................i^-j Iepo trdo Te«ana ..............5.— ........^ Sadno vino .................. Najboljša slov. lepo ves. (KallnSek) Nasveti za hiio ta dom. Spolna nevarnost............... .25 Sadje v gospodinjstvu............75 Lina knjiga in berilo laškega je- i ^ Uvod v Filozofijo (Veberr) ......1.50 £ 22 ...................... ll VdiU vsevedei .................80 ...................... Veliki slovenski spisovnik trgov- Nemško slovensko slovar.........skib In drugih pisem ..........2.25 Slovensko nemški slovar.........1— VoUtlna Icnjiiiea ............... 0iaim .............. Zdravilna »UMa .............. .40 Obrtno knjigovodstva ............IN Zel in plevel, slovar naravnega Pevotninarstv«, trd. vea.........UM) zdravilstva ....................13* ^jf"*"- broiL ............4! Zbirk« domačih zdravil ........ .60 £3! —........, Zcodevina Umetnosti pri Sloven- rJ- ** ........ah, Hrvatih in Srhih..........1J0 TOW M OUks .............. M Zdravje ................1J25 Prilo-sjeranja ^ perila po Untal Zdravje id bolezen v domači WSL ® VX^TCl 2? ooooooooo J (PChhv .75 sketa Usjalinna^!.l!'!™?!!....14 M8 str. trd. ves. 40 EnjigrpoiUjamo poštnin9 pro*t> "GLAS NARODA" 316 W. 18. 81. New York Kako se potu« je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvo\«stne brro-parnike. Tudi nedriavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Ret urn Permit) iz Wash-j ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez per mi ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje edem mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. I. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanav, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščenl v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na pognano in zanesljivo SAKSER STATE BANK n CORTLANDT STREET NEW TORS ■M BJUtOETt ILQW DAILY M WL S. SL