Kraška vina nizajo uspehe: po ocenah žirije nagrade Best Italian wine awards vitovska v samem vrhu italijanskih vin /4 Goriški sobotni nočni avtobus za mlade je pod vprašajem Primorski Vsi pristojni za isto mizo Dušan Udovič S prvim srečanjem vladnega omizja, ki je imelo na dnevnem redu nujna odprta vprašanja naše skupnosti, smo lahko zadovoljni. Najprej zato, ker je do umestitve omizja vendarle prišlo, kar je zmogla Montijeva vlada, medtem ko je prej dolgo ostajalo le pri besedah. Predvsem pa smo lahko zadovoljni zato, ker so so za isto mizo prvič sedli ključni dejavniki, ki so tako ali drugače pristojni za uresničevanje naše zakonske zaščite. Temu bi se reklo kvadratura kroga. Vzpostavljeno je bilo institucionalno telo, katerega naloga je iskanje konkretnih rešitev za probleme, s katerimi se, doslej brez ustreznih rezultatov, že dolgo spopadamo, naj gre za finaciranje institucij, vprašanja medijev, šolstva in drugih. Saj kaj ti pomaga zaščitni zakon, če se pri njem stalno nekaj zatika, kar te lahko spravi tudi na rob preživetja, kjer se, bolj ali manj, mnoge manjšinske institucije nahajajo danes. Seveda ni nihče pričakoval, da bo že z današnjim dnem steklo vse kot po olju, kot da je bil končno najden odrešilni recept, nekakšen hokus-pokus. Take prakse ni nikjer in kdor misli, da je možna, se uspava v neplodnih iluzijah. Problemi, tudi naši, se lahko rešujejo le v dialogu, krepitvi medsebojnega zaupanja in razumevanja. In ravno tak dialog z državo in njenimi pristojnimi institucijami, vsemi skupaj za isto mizo, je bil včeraj vzpostavljen. Vzdušje na umestit-veni seji omizja je bilo dobro, izkazana je bila volja, da se konkretna vprašanja postavljajo na dnevni red in rešujejo. Tako kot se spodobi za sodobno demokratično državo, za katero je manjšina re-surz, ne pa problem. dnevnik TOREK, 25. SEPTEMBRA 2012 št. 226 (20.549) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € rim - Umestitev pod vodstvom podtajnika Saveria Ruperta Končno vladno omizje za slovensko manjšino Na prvi seji govor o državnih prispevkih in našem dnevniku dežela lacij Sinoči odstop predsednice Polverini kakšna usoda nas čaka RIM - Na notranjem ministrstvu so včeraj popoldne umestili vladno omizje (na sliki) za vprašanja slovenske manjšine, ki ga vodi podtajnik Saverio Ruperto, pooblaščenec notranje ministrice Anne Marie Can-cellieri. Na umestitveni seji so govorilo o državnem financiranju sloven- Volitve na Koroškem 20. januarja 2013? Na 3. strani Po himalajski tragediji še iščejo pogrešance Na 4. strani Cosolini bo prižgal svetilko v Assisiju Na 5. strani V Zgoniku znižali količnik davka IMU Na 6. strani Gledališki vrtiljak ponuja 7 predstav Na 8. strani skih ustanov in Primorskega dnevnika. Vlada bo manjšinskim ustanovam v kratkem izplačala 2,8 milijona evrov prispevkov, kar je nekaj več kot polovico načrtovanih prispevkov za tekoče leto. Odprto ostaja vprašanje preostalih prispevkov. Vprašanja šolstva in volilnih zakonov bo omizje obravnavalo na seji, ki bo oktobra. Ruperto je v izjavi za Primorski dnevnik pozitivno ocenil umestitev omizja in duh dialoga, ki je preveval prvo zasedanje. Opozoril je sicer, da omizje čaka veliko zelo zahtevnega dela. Na 3. strani RIM - Predsednica dežele Lacij je naposled prenehala s ci-nacanjem in je sinoči sporočila javnosti, da nepreklicno odstopa. Na tiskovni konferenci je med drugim povedala, da je s svojo odločitvijo že včeraj seznanila predsednika republike Napolitana in predsednika vlade Montija. Dejala je, da deželni odbor iz te zgodbe izhaja »čist«, saj je po njeni oceni deloval dobro in dosegel pomembne rezultate. Odbor prekinja svoje delo zaradi deželnega sveta, ga je Polverinijeva označila za »nevrednega« »Te ljudi sama pošiljam domov, ne da bi čakala na nadaljnje uprizoritve, kajti s temi zlikovci nočem imeti ničesar skupnega«, je še dejala odstopajoča predsednica in pri tem napadla tudi levosredinsko opozicijo. Na 11. strani rezija Obsojene tri nestrpne Rezijanke REZIJA - Pred mirovnim sodnikom v Tablji je padel zastor na proces proti trem nestrpnim Rezijankam, in sicer proti Erici in Orietti Di Lenardo ter Anni Di Floriano. Vse tri so bile zaradi žalitev in groženj Gabrieleju Cherubiniju, ki je prvi zaprosil za dvojezično osebno izkaznico v Reziji, in predsednici rezijan-ske folklorne skupine Pameli Pielich, obsojene na denarne kazni in plačilo sodnih stroškov ter odškodnine obema tožnikoma. Na 2. strani ANGLESCINA-SPANSCINA-FRANCOSCINA-NEMSCINA-SLOVENSCINA-HRVASCINA Predavatelji v materinščini Dnevni in večerni jezikovni tečaji vseh stopenj Posebni tečaji za predšolske otroke, osnovnošolske otroke in srednješolsko mladino Individualni tečaji Tečaji za podjetja Sedež izpitov Trinity College London Pripravljalni tečaji za izpite University of Cambridge Pooblaščeni cantor št. 5934 TrRINITY COLLEGE LONDON Jezikovni tečaji SCUOLAPER INTERPRET! Trst, Ul. S. Francesco 6 Tel./Fax 040.371300 www.scuolaperinterpreti.it - E-mail: scuolaperinterpreti@libero.it VNI3SVAUH-VNmSN3A01S-VNI3SIAI3N-VNI3S03NVUd-VNI3SNVdSVNI3S319NV i 2 Torek, 25. septembra 2012 ALPE-JADRAN / REZIJA - Končan sodni postopek zaradi zapletov ob izdaji prve dvojezične osebne izkaznice Tri nestrpne Rezijanke obsojene na denarne kazni Zaradi grobih žalitev in groženj sta jih tožila Gabriele Cherubini in Pamela Pielich REZIJA - Pred mirovnim sodnikom v Tablji je padel zastor na proces proti trem Rezijankam, in sicer proti Eri-ci in Orietti Di Lenardo ter Anni Di Flo-riano. Vse tri so bile zaradi žalitev in groženj Gabrieleju Cherubiniju, ki je prvi zaprosil za dvojezično osebno izkaznico v Reziji, in predsednice rezijanske folklorne skupine Pameli Pielich, obsojene na po 500 evrov denarne kazni in plačilo sodnih stroškov, vsaka pa bo morala Cherubiniju, ki je po rodu sicer iz Bologne, in Pielichovi plačati še po 500 evrov odškodnine. Gabrieleja Cherubi-nija je zastopala odvetnica Daniela To-nussi, medtem ko je Pamelo Pielich zastopala odvetnica Monica Del Negro. Proces pred mirovnim sodnikom sodišča na Tablji se je začel septembra lani, sodni postopek pa je bil posledica »vročega rezijanskega poletja« pred dvema letoma, ko so izdajo prve dvojezične italijansko-slovenske osebne izkaznice spremljale številne protestne akcije. Skupina ljudi je namreč ta dogodek imela za provokacijo oziroma napad na i* -1 JLJ^- v Pamela Pielich italijanstvo in posebnost Rezije oziroma njene kulture, ki naj ne bi imela nič skupnega s slovensko. Protesti pa so se sprevrgli v besedno nasilje in žalitve, tako da sta Gabriele Cherubini in pred- Gabriele Cherubini sednica rezijanske folklorne skupine Pamela Pielich omenjene tri Rezijanke prijavila zaradi grobih žalitev in groženj. Mirovni sodnik je že takrat pozval obe strani, naj najdeta dogovor, da ne bi FILM - Predpremiera v soboto v ljubljanski Drami Škafarjev film Deklica in drevo poklon Štefki Drolc in Ivanki Mežan LJUBLJANA - Na velikem odru ljubljanske Drame bodo v soboto predpre-mierno predvajali novi slovenski celovečerni film Deklica in drevo Vlada Škafarja. Režiser je glavni vlogi namenil igralkama Štefki Drolc in Ivanki Mežan. Kot je dejal na novinarski konferenci, je film po-klon igralkama - "bitjema, ki sta zaznamovali njegovo življenje". Za film si je Škafar sposodil Prešernov citat "Moja posoda tvojega imena", pri čemer je njegovo delo le "posoda" za imeni velikih umetnic, je pojasnil. Režiserja je Mežanova prepričala v filmu Matjaža Klopčiča Cvetje v jeseni, Drolčeva pa v Klopčičevem filmu Na Papirnatih avionih. Zato je film, tako Škafar, obenem tudi poklon Klopčiču. Za Mežanovo je bil film velika preizkušnja, saj se je prvič znašla brez teksta in naloge. Morala je podati svoje spomine brez vnaprej določenega besedila, kar po njenih besedah predstavlja veliko tveganje. Podobno je tudi Drolčevo snemanje navdajalo z občutkom odgovornosti. "Napotkov ni bilo veliko, režiser nama je pu- Štefka Drolc (levo) in Ivanka Mežan (desno) imata glavno vlogo v Škafarjevem filmu Deklica in drevo stil veliko svobode, zato ne vem, kako bodo gledalci sprejeli ta film," je dejala. Celovečerec, ki so ga snemali v Beli krajini, v ospredje postavlja pogovor in obujanje spominov Drolčeve in Mežano-ve pod velikim hrastom. Po Škafarjevih besedah celovečerec ni niti dokumentarni niti igrani film. "Snemal sem film, kakšne označbe bo dobil pozneje, pa ni več moja stvar," je poudaril. Film, ki je nastal v produkciji Gustav Filma, je sooblikovalo pet "Škafarju pomembnih žensk". Poleg Drolčeve in Me-žanove nastopata še Helena Koder in Joni Zakonjšek, literarne navdihe pa je režiser iskal pri Bredi Smolnikar. V torek, 2. oktobra, bo film doživel premiero na filmskem platnu v Kinodvo-ru, film pa je tudi uvrščen v tekmovalni program Festivala slovenskega filma. bilo potrebno nadaljevati kazenskega postopka, vendar dogovora ni bilo in sodni postopek se je nadaljeval februarja letos. Že med prvo obravnavo septembra lani je društvo Identita e Tutela Val Resia, katerega somišljenice so tudi tri obsojenke, pred sodiščem organiziralo protestni zbor, da bi spet poudarili posebnost rezijanske kulture in italijanstvo Rezije. Postopek se je nato nadaljeval februarja letos, zdaj pa je končno doživel sodni epilog z obsodbo treh nestrpnih Rezijank, ki očitno ne morejo prenesti, da so v Reziji prisotni tudi Slovenci in slovenska kultura. Kot nam je povedala Pamela Pie-lich, sta skupaj z Gabrielejem Cheru-binijem večkrat predlagala, da pride do dogovora s toženo stranko, vendar je nasprotna stran dogovor vztrajno zavračala. Zato je proces šel normalno svojo pot in kot pravi predsednica re-zijanske folklorne skupine Pamela Pie-lich je zadovoljna, da se je zadeva končala in seveda tudi, da se je končala tako, kot se je. BENEČIJA - Nedavni obisk Novakova tudi na čedajskem sedežu SDGZ ČEDAD - Med svojim obiskom v Benečiji je prejšnji teden ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak obiskalo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) v Čedadu, kjer sta jo sprejela predsednik Adriano Gariup in direktor Servis - SDGZ Čedad Roberto Cedron. Predstavnika SDGZ sta prikazala utrip tradicionalnega in tudi inovativnega krajevnega gospodarstva, od gostiln in hotelov ponudbe Vabila na kosilo in turističnega projekta Alpe Adria Turizem, do trgovcev, obrtnikov in drugih gospodarskih problematik, ki so vezane na specifični teritorij, kjer živijo in delujejo Slovenci v videmski pokrajini. SDGZ Čedad je informacijo ministrici in Uradu za Slovence v zamejstvu dopolnilo še s seznamom najbolj vidnih članov in podjetnikov, ki so dejavni v okviru SDGZ - Servis v Videmski pokrajini. Franc Pukšič ne bo šel v Južno Ameriko LJUBLJANA - Načrtovano potovanje tričlanske delegacije komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu pod vodstvom predsednika komisije Franca Pukšiča (SLS) v Južno Ameriko je v tem času po besedah predsednika DZ Gregorja Viranta (DL) skrajno neprimerno. Sam bo naredil vse, da to potovanje prepreči, je v izjavi za novinarje dejal Virant. Kot je v DZ novinarjem včeraj še dejal Virant, dodana vrednost, ki bi jo to potovanje prineslo, nikakor ne odtehta stroškov potovanja, bilo pa je tudi veliko ogorčenih reakcij s strani državljanov. »Naredil bom vse, kar je v moji moči, da to potovanje preprečim,« je dejal Virant. Pojasnil je še, da je bil prvi program potovanja na kolegiju DZ obravnavan pred tedni, predsednik DZ pa je takrat predlagal, da se točka odloži, ker potovanje ni bilo v skladu s pravilnikom o mednarodni dejavnosti, saj naj bi trajalo več kot šest dni. Pukšič je medtem v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da bi lahko bili stroški potovanja v Latinsko Ameriko po njegovih podatkih bistveno nižji od načrtovanih 25 tisoč evrov. Hkrati je dodal, da se je sam osebno že v soboto odpovedal omenjenemu potovanju. Afere naj bi bilo s tem konec. Slovenska in srbska policija razbili mednarodno mrežo prekupčevalcev mamil LJUBLJANA - Slovenska in srbska policija sta uspešno razbili mednarodno mrežo prekupčevalcev mamil. V Sloveniji so prijeli štiri osumljence, je pojasnil predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija. V Srbiji pa so prijeli sedem osumljencev, je včeraj poročal srbski časnik Blic. Gre za kriminalno mrežo, ki se je dalj časa ukvarjala predvsem s tihotapljenjem heroina iz Turčije in kokaina iz Južne Amerike v Srbijo, Slovenijo in druge države EU, je pojasnil Menegalija. Aretacije je enota srbske policije za boj proti organiziranemu kriminalu izvedla v Beogradu, Pančevu, Novem Sadu in na mejnem prehodu Gradina. Ob aretaciji so osumljencem ob večji količini mamil zasegli tudi večje količine orožja in denarja. Aretacije v Sloveniji pa so v nedeljo izvedli na območju ljubljanske in koprske policijske uprave. V akciji sodelovalo 30 kriminalistov in pripadnikov specialne enote policije. Aretirani so osumljeni kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Grozi jim od pet do 15 let zapora, je še pojasnil Menegalija. računsko sodišče Riccardo Illy oproščen TRST - Prizivni oddelek Računskega sodišča je 20. septembra sprejel priziv nekdanjega predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Riccar-da Illyja v okviru t. i. afere »Beautiful exit« in ocenil, da javna uprava ni bila oškodovana. Na prvi stopnji je sodišče decembra 2010 odločilo, da morajo Illy, razni odborniki in funkcionarji vrniti Deželi FJK skoraj 1,6 milijona evrov zaradi domnevnih »zlatih« odpravnin visokim deželnim funkcionarjem. Ob Il-lyju so bili na spisku vsi njegovi deželni odborniki (Antonaz, Cosolini, Mo-retton, Bertossi, Beltrame, Marsilio, Iacop, Antonucci, Pecol Cominotto, So-nego in Del Piero) ter funkcionarji Andrea Viero, Michele Losito in Roberto Conte. Nekdanji odborniki in funkcionarji pa so naposled umaknili priziv in se dogovorili za plačilo znižanih vsot (od 10 do 20%). Illy pa je bil zdaj oproščen. Pred časom je izjavil, da bo po sodnem razpletu odločal o svojem morebitnem povratku v politiko. POSTOJNA - Tatovi na primorski avtocesti postajajo vse bolj predrzni mm • V ■■ I • V« MV Vt| Kraje na črpalkah in počivališčih Včeraj zjutraj ostal brez 4000 evrov in dokumentov - Tarča tatov tudi vozniki tovornjakov na počivališčih POSTOJNA - Kraje na bencinskih črpalkah in počivališčih na primorski avtocesti postajajo vse bolj pogoste, tatovi pa vedno bolj predrzni. Tako so se samo od sobote zgodaj zjutraj do včeraj štiri kraje, oškodovanci pa so ostali brez mobilnih telefonov, dokumentov, kreditnih kartic in od 46 do 4000 evrov gotovine. Tatovi največkrat uporabljajo enostaven trik. Eden od njih potrka na okno voznika in ga opozori, da ima verjetno počeno gumo, medtem ko »hvaležni« voznik kontrolira pnevmatike pa pajdaš (ali pajdaši) iz avta ali tovornjaka ukradejo predvsem denar, dokumente in kreditne kartice. Tako se je včeraj ob 0.48 zjutraj pri uslužbencu bencinskega servisa Ravbarkomanda na avtocesti Koper - Ljubljana zglasil italijanski državljan, ki je povedal, da so mu prerezali pnevmatike ter ukradli denar in dokumente. Neznanec je potrkal po steklu in povedal, da je nekaj narobe s pnevmatikami, drugi pa je medtem ukradel torbici z dokumenti, kreditnimi karticami 4000 evrov gotovine, kopijo kontaktnih ključev osebnega avtomobila in ključe stanovanjske hiše. Na avtocesti Gabrk-Fernetiči (počivališče Studenec, smer Ljubljana) pa je v soboto okoli četrte ure zjutraj romunskemu vozniku kamiona nekdo potrkal na vrata in mu povedal, da ima počeno pnevmatiko. Vozniku je nato ukradel 46 evrov. Približno ob isti uri je nekdo na istem počivališču oprl vrata najbrž nezaklenjenega slovaškega kamiona in vozniku ukradel dva mobilna telefona, 350 evrov in dve bančni kartici. V nedeljo zvečer pa so prav tako na počivališču Studenec neznanci okradli hrvaškega tovornjakarja. Med počitkom so mu ukradli približno 700l nafte, podjetje iz Hrvaške je tako oškodovano za 1000 evrov. Na avtocestnih bencinskih črpalkah (na posnetku Ravbarkomanda) previdnost ni odveč / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 25. septembra 2012 3 rim - Uradna umestitev vladnega omizja o problemih Slovencev v Italiji Slovenski manjšini v naslednjih dneh nekaj več kot polovica prispevkov 2012 Odprto ostaja vprašanje preostalih 2,5 milijona evrov - Obljuba za izplačilo zamudnih podpor Primorskemu dnevniku RIM - Finančno ministrstvo bo v zelo kratkem času izplačalo kulturnim ustanovam slovenske manjšine 2,8 milijona evrov državnih prispevkov iz sklada zaščitnega zakona za tekoče leto. To je na včerajšnji umestit-veni seji permanentnega institucionalnega omizja za vprašanja slovenske manjšine, ki deluje v sklopu notranjega ministrstva, napovedal vladni podtajnik in koordinator omizja Sa-verio Ruperto. Obljubil je tudi, da bo vlada Primorskemu dnevniku izplačala zaostale državne prispevke in da bo naš dnevnik kot manjšinski časnik enakopravno obravnavan v novem zakonu za založniške dejavnosti, ki naj bi prihodnje leto nadomestil sedanjega. Ruperto je priznal, da glede državnih prispevkov Slovencem ni prišlo do ravno tvornega dialoga in sodelovanja med Rimom in Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Problemi, ki so nastali na tej relaciji, se menda rešujejo, tako da bo v blagajne manjšinskih ustanov v kratkem prišlo 2,8 milijona evrov. Kaj pa preostalih 2,5 milijona evrov, ki so »zapisani« v državnem proračunskem zakonu 2013? Vladni podtajnik je izpostavil splošno finančno krizo in poznejše proračunske reze bivšega finančnega ministra Giulia Tremontija in tudi Montijeve vlade. Za teh 2,5 milijona evrov se bo očitno treba boriti, tako da se bo najbrž ponovila ne ravno spodbudna zgodba iz prejšnjih let, ko je bila za izplačilo vseh prispevkov odločilna Slovenija. Ruperto je pojasnil, da znaša splošni finančni sklad zaščitnega zakona za tekoče leto 6,9 milijona evrov, kar je 1,5 milijona evrov manj kot lani. Predstavnik vlade je prvič jasno namignil na možnost, da bi znotraj razpoložljivih sredstev (6,9 milijona evrov) oblikovali nove kriterije financiranja manjšinskih ustanov in javnih uprav. Za dosego tega cilja pa bi bilo treba najbrž spremeniti zaščitni zakon iz leta 2001, ki je po Ru-pertovih besedah potreben »preverjanja«. To se bo lahko vsekakor zgodilo le po volitvah prihodnjo pomlad. Notranje ministrstvo (in to predstavlja novost) razmišlja, da bi za zajezitev krize manjšinskih ustanov izkoristili doslej neizkoriščena finančna sredstva iz zaščitnega zakona, ki so ostala ali so se »vrnila« v državne blagajne. Podtajnik Ruperto je omenil vsoto šest milijonov evrov, kar ni majhen znesek. Predstavniki Montijeve vlade so se obvezali, da bodo pristojne službe za založniške dejavnosti izplačale Primorskemu dnevniku zaostale državne prispevke. Naš časnik bi moral biti v nastajajočem novem založniškem zakonu (po obdobju 2012-2013, torej z letom 2014) obravnavan kot manjšinski dnevnik s sistemskim javnim financiranjem. Na omizju so obravnavali tudi pomisleke, ki jih je v zvezi z financiranjem Primorskega dnevnika, svojčas izrazila Državna jamstvena agencija na področju komunikacij (Agicom). Umestitev omizja je vodil njegov koordinator Ruperto, na seji so Mon-tijevo vlado zastopali funkcionarji predsedstva vlade, ministrstva za dežele in službe notranjega ministrstva za civilne svoboščine in priseljenstvo, poleg tržaškega prefekta in vladnega komisarja za FJK Alessandra Giacc-hettija, ki bo iz Trsta vodil delovno skupino vladnega omizja. Paritetni odbor za slovensko manjšino sta zastopala predsednica Jole Namor in član italijanske narodnosti Domenico Morelli, Deželo FJK pa funkcionarja odborništva, ki je pristojno za slovensko manjšino, Giuseppe Napoli in Pavel Slamič. Stalna člana omizja sta tudi predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič. S.T. rim - Omizje Ruperto: Dober začetek, a še veliko dela za vse RIM - »Z dialogom in s soočenjem tudi različnih mnenj bo omizje gotovo izpolnilo svoj glavni cilj, ki je izboljšanje položaja Slovencev v Italiji,« meni vladni podtajnik in vodja omizja Saverio Ruperto. Prepričan je, da omizje čaka še veliko dela, »če bo prevladal duh iz ume-stitvene seje pa smo lahko optimisti, da bodo glavni problemi tudi primerno rešeni,« pravi Ruperto. Omizje bo spet sklical v teku oktobra, ko se bo ukvarjalo s šolstvom in z volilno zakonodajo. Od leve: Pavel Slamič, Giuseppe Napoli, Rudi Pavšič, Drago Štoka in Jole Namor na včerajšnji umestitvi vladnega omizja o slovenski manjšini koroška - Predčasne volitve Vse stranke razen svobodnjakov se ogrevajo za volitve 20. januarja 2013 CELOVEC - Potem, ko so svobodnjaki (FPK) tudi pretekli teden že sedmič predčasno zapustili sejo koroškega deželnega zbora in tako vnovič preprečili razpustitev deželnega parlamenta in s tem tudi predčasne volitve v letošnjem letu (volitve naj bi bile 25. novembra), vse ostale deželnozborske stranke in tudi stranka BZO (Zavezništvo za bodočnost Avstrije, ki ga je ustanovil še Jorg Haider) zdaj zahtevajo zdaj, da bi Korošice in Korošci volili 20. januarja 2013. Za ta termin so se dogovorili na pogovoru, na katerega je konec preteklega tedna vabil predsednik ljudske stranke (OVP) Gabriel Obernosterer predstavnike socialdemokratov (SPO) in Zelenih. Po sestanku so vsi trije predsednik poudarili, da si bodo prizadevali, da bi bile volitve 20. januarja 2013, torej na dan vseavstrijskega ljudskega referenduma o obvezni vojaščini oz. uvedbi profesionalne vojske v Avstriji. Pri tem pa glavni argument ni ta, da bi na ta način prihranili nekaj denarja pri izvedbi Prestolnica Koroške Celovec volitev, temveč ta, da pomeni vsakršno zavlačevanje volitev povečanje škode za deželo. »Zato je vsak dan, za katerega se arhiv prej izvedejo volitve, pridobljen dan,« je po razgovoru šefov treh deželnozbor-skih strank dejal Obernosterer. Na ra- zgovor je bil povabljen tudi Kurt Scheuch kot novi predsednik svobodnjaške stranke na Koroškem, a se sestanka ni udeležil. Svobodnjaki namreč še naprej hočejo volitve 3. marca 2013. Januar kot termin predčasnih volitev na Koroškem pa zagovarja tudi predsednik parlamentarne stranke BZO Josef Bucher, ki se je pridružil oceni ostalih strank na Koroškem, češ da je v deželi prišlo do popolnega zastoja v politiki in da dežela hudo trpi pod političnim vodstvom, kot ga predstavljajo svobodnjaki na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem, predsednikom stranke Kurtom Scheuchom, deželnim svetnikom Haraldom Dober-nigom in drugimi predstavniki FPK. Na zborovanju BZO konec tedna v Vrbi ob Vrbskem jezeru je še predlagal, naj bi ustanovili poseben svet modrecev, ki bi Koroško vodil iz slepe ulice. Na zborovanju je nadalje ponovil, da hoče na volitvah postati novi deželni glavar na Koroškem. Ivan Lukan politika - Deželne volitve Bandelli kandidat za predsednika FJK TRST - Franco Bandelli bo prihodnjo pomlad kandidiral za predsednika Furlanije-Julijske krajine na listi gibanja UnAltra regione (Druga dežela), ki se predstavlja kot alternativa tako desni kot levi sredini. Sodeč po tržaških upravnih volitvah bo Bandellijevo gibanje največ glasov dobilo med volilci desnice, kateri predsedniški kandidat dejansko pripada. Bandellijevo kandidaturo so uradno napovedali na sinočnji skupščini gibanja, kjer je bilo slišati pikre kritike tako na račun aktualnega predsednika Dežele Renza Tonda, kot kandidatke Demokratske stranke Debore Serracc-hiani. Bandelli in somišljeniki očitajo Tondu, da ni naredil nič in da je politični talec v rokah deželnih odbornikov, Serracchianijeva pa je brez programa in idej, njeno kandidaturo pa spremljajo notranji razkoli v levi sredini. Gibanje Un'Altra regione zna biti jeziček na tehtnici med Tondom in Serracchianijevo, ki ne brez težav snu- Franco Bandelli jeta volilni koaliciji. Za Tonda je vprašljivo zavezništvo s Severno ligo in posebno z UDC, Serracchianijevo, ki je zaprla vrata Zvezi levice, pa je doslej podprla le občanska lista, ki jo je svojčas ustanovil Riccardo Illy. V Celovcu razstava o evtanaziji v času nacizma CELOVEC - V deželnem arhivu v Celovcu so konec preteklega tedna odprli razstavo, s katero je dežela počastila spomin na umorjene žrtve nacističnega evtanazijskega programa na Koroškem. Gre za okrog 1.500 žrtev, ki so jih umorili ali na Koroškem ali jih deportirali v dvorec Hartheim na Gradiščanskem in jih tam usmrtili s plinom. »Dogodkov iz enega najtemnejših poglavij zgodovine naše dežele naj ne bi potlačili v zavesti, tudi na dogodke naj ne bi pozabili, temveč moramo iz njih izpeljati svoje nauke za prihodnost,« je ob odprtju razstave poudaril namestnik deželnega glavarja in predsednik koroških socialdemokratov (SPÖ) Peter Kaiser. Dodal je še, naj usode družin, katerih člane so nacisti umorili, za vedno spominjajo na to, kaj se zgodi, če solidarnost družbe razkrojijo zavist, sovraštvo in nesloga. Razstava z naslovom NS-Euthanasie in Kärnten (Evtanazija v času nacizma na Koroškem) bo odprta do 2. novembra 2012. Del gradiva je iz razstave gra-diščanske deželne biblioteke o nacistični evtanaziji, koroški sklop sta zasnovala direktor deželnega arhiva Wilhelm Wadl in Helge Stromberger. (I.L.) Lisandra zaprosila za razgovor s sodniki TRST - 21-letna Kubanka Lisandra Aguila Rico, ki je že dober teden dni v zaporu in je obtožena dvojnega umora in ropa z obtežilnimi okoliščinami, je direktorico tržaškega zapora Claudio Danelon zaprosila, naj ji omogoči pogovor s sodniki. Kot se je izvedelo, bi Ricojeva, ki naj bi skupaj s polbratom Reiverjem Labordejem Ricom v Lignanu na izredno okruten način umorila zakonca Rosetto Sostero e Paola Burgata, rada s sodniki govorila v zvezi z nadaljevanjem postopka proti njej. V zvezi z umorom naj bi tudi določili datum, ko naj bi si preiskovalci skupaj z obtoženo pčonovno ogledali prizorišče zločina. Včeraj pa je sodnik za predhodne preiskave Paolo Lauteri tudi podpisal nalog za pripor polbrata obtoženke, Reiverja Labordeja Ricoja, ki je pobegnil na Kubo. Na podlagi tega bodo lahko čez 14 dni razpisali tudi mednarodni zaporni nalog za mladega Kubanca. 4 Torek, 25. septembra 2012 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / vino - Včeraj podelili nagrade Best Italian wine awards Vitovska si utira pot v Italijo in svet Zidarich najboljši glede na razmerje med kakovostjo in ceno MILAN - Vitovska si vztrajno utira pot v Italijo in svet, o njej vse pogosteje pišejo najvplivnejši časopisi. Praprovski vinar Benjamin Zidarich se je s svojo vitovsko iz leta 2009 nazadnje povzpel na 19. mesto med najboljšimi italijanskimi vini. Tako je ocenila strokovna žirija nagrade Best Italian wine awards, ki je med 160 izbranimi vini iz Italije sestavila lestvico petdesetih najboljših. Prvih dvajset je v soboto objavil dnevnik Corriere della Sera, med »vinsko smetano« pa je še ena vrhunska vitovska, in sicer letnik 2007 bratov Vodopivec iz Koludrovice, ki je pristala na 37. mestu. To pa še ni vse. Spletna izdaja italijanskega gospodarskega dnevnika Il Sole24Ore je včeraj razkrila, da je Zidaricheva vitovska iz leta 2010 po ocenah žirije najboljša - se pravi na prvem mestu v Italiji - glede na razmerje med kakovostjo in ceno. V žiriji so bili razni italijanski kritiki, priznani pokuševalec (in pobudnik nagrade ter svetovni prvak v pokuša-nju leta 2010) Luca Gardini, francoski enolog Raoul Samana ter britanski kritik Tim Atkin (Economist in Observer). Absolutno prvo mesto je zasedel trebbiano (2007), ki ga v Abru-cih proizvaja Francesco Valentini. Benjamin Zidarich se je sinoči udeležil nagrajevanja v hotelu Grand Visconti Palace v Milanu. Po telefonu je povedal, da je zaradi (dvojnega) uspeha zelo zadovoljen, takoj pa je pristavil, da je to skupen uspeh vseh kraških vinarjev, ki verjamejo v to sorto in vanjo vlagajo. »Danilo Lupinc je prvi ustekleničil vitovsko, Edi Kante jo je razvil in vsi vinarji imajo zasluge. Tako se kakovost in prepoznavnost vitovske s skupnim trudom večata, kar je pozitivno za vse,« je dejal Zidarich. Praprovski vinogradnik pa upa, da bodo na Krasu čim prej odpravili birokratske ovire, ki zaustavljajo razvoj kmetijstva, »da bomo lahko uredili nove vinograde«. Svojo vitovsko iz leta 2009 seveda ceni, zelo dobra pa sta tudi letnika 2006 in 2011. »Vino proizvajam na tradicionalen način, vesel pa sem, da naša kraška avtohtona sorta zre v svet,« je zaključil. Paolo Vodopivec je prav tako zadovoljen in pripisuje podvig celotnemu Krasu. Ob tem pa poudarja, da so priznanja in nagrade posamezni koraki, ki jih morajo vinarji dopolniti s trdim delom. Sam je lep uspeh zabeležil že marca letos, ko je Luca Gardini vključil njegovo vino v stoterico najboljših na svetu. (af) Benjamin Zidarich kroma Paolo Vodopivec himalaja - Pogrešane še iščejo Na Manasluju najmanj 13 mrtvih, ■ •• • H V V med njimi Trzacan Alberto Magliano je edina italijanska smrtna žrtev nedeljske gorske nesreče na Himalaji ansa nesreča pri devinu - Saško Djuraševic Umrli ljubljanski voznik je bil poznavalec budizma TRST, LJUBLJANA - Obe žrtvi sobotne prometne nesreče na avtocestnem priključku pri Devinu sta imeli družino z otroki. 36-letni Paolo Passador iz Romansa, ki je zadnja leta živel na Padričah, zapušča ženo, dojenčka in nekaj več kot leto dni starega otroka, 62-letni Ljubljančan Saško Djuraševic (po rodu je bil iz Črne gore) pa ženo in hčer, iz prvega zakona pa je imel sina. Znanci so povedali, da je pred leti izgubil sina, ki je umrl v slovenskih gorah. Na Rimski cesti v Ljubljani je Djuraševic (na sliki) pred nedavnim odprl svoje podjetje Trifilon, s katerim je prodajal pripomočke za alternativno medicino, prehrambne dodatke in druge artikle, med katerimi je marsikateri proizvod prihajal iz Azije. Djuraševica so namreč zelo zanimali budizem, orientalska modrost ter zgodovina in kultura Tibeta. Pogosto je o tem pisal in predaval, v Sloveniji je sodeloval z raznimi društvi, dejavnimi na tem področju. Po- gosto se je odpravljal na oddih na slovenski Kras. Medtem še ni jasno, zakaj je do nesreče točno prišlo. Paolo Passador je v petek ponoči izgubil nadzor nad svojim ford focusom in trčil v desno ter nato še levo varnostno ograjo. Morda ga je premagal spanec ali pa se je počutil slabo, možno pa je tudi, da je na njegovem vozilu prišlo do okvare. Ford se je naposled obrnil v nasprotno smer, Djuraševic pa se je z avtom alfa romeo čelno zaletel vanj. Glasbena skupina Fandango, pri kateri je Passador igral bas kitaro, bo preminulemu prijatelju posvetila vse prihodnje koncerte. (af) KATMANDU - Plaz, ki se je na himalajski gori Manaslu sprožil v noči na nedeljo, je terjal najmanj trinajst smrtnih žrtev, večinoma Evropejcev, vsaj sedem alpinistov še pogrešajo, po ocenah nepalskih medijev pa naj bi bilo pogrešanih precej več. Edini umrli italijanski državljan je Alberto Magliano - Tržačan, ki se je že v mladih letih preselil v Milan. Najdena trupla so včeraj pripeljali v nepalsko glavno mesto Katmandu. Zaradi slabega vremena so reševalno akcijo v nedeljo prekinili, včeraj pa se je nadaljevala do večera po krajevnem času. Poleg helikopterja so bili v akciji šerpe, 18 alpinistov pa je na varnem. Kot so povedali preživeli, se je plaz sprožil sredi noči, ko so v šotorih spali. Plaz se je sprožil na višini 7400 metrov in je s seboj odnesel del tabora na okoli 6800 metrih nadmorske višine. Alberto Magliano je bil nenavaden alpinist. Po poklicu je bil me-nedžer, po Reinholdu Messnerju pa je bil drugi italijanski državljan, ki je osvojil sedem najvišjih vrhov na svetu. Z družino se je preselil v Milan že v mladih letih, v Trst pa se je vračal na obisk k babici. »Alberto je bil poseben alpinist, različen od ostalih. Bil je menedžer, ki je že vodil milansko letališče, zdaj pa je bil v pokoju in je upravljal hotel,« je o njem dejal tržaški alpinist Marco Tossutti. Magliano je po njegovih besedah ljubil Trst in tržaško narečje, v gorah pa je bil previden, čeprav je sodeloval v ambicioznih odpravah na raznih celinah. Bil je tudi prvi Tržačan na vrhu sveta, na Everestu, kjer ga je Tossutti spoznal. Na Ma-naslu se je Magliano odpravil tudi pred dvema letoma. Manaslu je z 8156 metri osma najvišja gora na svetu in velja za eno najnevarnejših. Vrh sta leta 1956 prva osvojila člana japonske odprave, od takrat pa je nanj splezalo manj kot 300 alpinistov. Gora je doslej zahtevala tudi več kot 60 življenj, med njimi sta tudi dva Slovenca - Nejc Zaplotnik leta 1983 in Franc Oderlap leta 2009. Leta 1972 je sneg zasul južnokorejsko odpravo, umrlo je 15 ljudi. (af) JEZIK NA OBROBJU Vračam se k zamenjavi popolnoma različnih terminov žirant, žirantka in član(ica) žirije, o katerih sem pisala prejšnji teden. Podobna sta si le navidezno, kar me je opozorilo na veliko površnost pri izbiri besed. Zdi se mi skoraj nerazumljivo, kako je mogel pisec poročila o modni reviji zamenjati dva po pomenu in izvoru popolnoma različna izraza. Podobnost se pokaže samo v slovenščini, v italijanščini je razlika med girante in giu-rato kar precej velika že na prvi pogled. Žirant v ital. girante ima svoj izvor v glagolu girare, kar pomeni obračati, obrniti. Nemogoče je, da pri nas kdo ne bi vedel, kaj pomeni girare un conto, girare una cambiale ali pa il denaro gira. Tudi v slovenščini rabljeni žirant izvira iz ital. glagola girare - obračati. Prav tako tudi namesto tega rabljeni indosant in indosirati, v katerih se skriva il dosso - hrbet, ker indosant podpiše menico na hrbtni strani in jo s podpisom prenese na drugo osebo. Izraza indossare in indossamento najdemo tudi v italijanskih slovarjih v istem pomenu. V slovenščini uporabljamo za obe tujki (žirant in indosant) slovenski izraz menični porok ali porokinja. Pri tem je zanimivo, da najdemo besede istega izvora (indossare; indos-satore, indossatrice; portare, avere indos-so) tudi v Šlenčevem slovarju, a samo v pomenu obleči, oblačiti, imeti na sebi, in maneken, manekenka. V italijanskih slovarjih sta oba pod istim geslom, saj imata oba isti izvor in pomen, t.j. nekaj kar dam na hrbet, kar dam nase. Indosant je torej v nekem smislu celo povezan z modno revijo, popolnoma nobene zveze pa nima s člani žirije, ki so sodelovali pri reviji. In tudi ne z menicami, ki jih tam niso potrebovali. Za slovensko žirijo uporabljajo Italijani besedo giuria. Člani žirije t.j. ocenjevalne komisije so membri della giuria ali giurati. V pravnem jeziku je giu-rato porotnik. Izvor moramo poiskati v glagolu giurare, ki pomeni priseči, prisegati. V italijanščino in v slovenščino smo ga sprejeli od Francozov, v starofrancošči-ni je jurée, v fr. jury - prisega. Njen prvi pomen je porota, drugi pa žirija - ocenjevalna komisija, ki jo sestavlja skupina strokovnjakov. Giurato je torej zaprisežen človek. Zato je zapriseženi čuvaj guardia giurata. Vsi vemo, da je giuramento prisega, da sotto giuramento prevedemo pod prisego; poznamo tudi violare, mancare il giuramen-to, kar je v slovenščini prelomiti prisego, prestar giuramento pa je celo svečano priseči. Če upoštevamo veliko pomensko razliko med glagoloma girare in giura-re, girante in giurato in posledično med žirantom in članom žirije, je zamenjava, ki jo je zakrivil poročevalec nerazumljiva in neopravičljiva. Lelja Rehar Sancin 'etekasû Ureja Filip Fischer OBCHODXri'HÍSO^L Klí.UY K VÍJNMÍAL'IIK ---V TF.TîHTt J.--- IVl-Ii'-í îum i t. "h ■',■(' lVkü f unit \ rci£l„J. - - - Ferdinand Vondraček je bil Čeh, ki se je prav lepo uveljavil v Trstu s svojim podjetjem z začimbnimi snovmi, drogami in čajem. Njegovo prodajalsko osebje je pripadalo večinoma češki koloniji, kar je Vondraček s ponosom dal natisniti na razglednico: Prodajalsko osebje podjetja F. Vondraček v Trstu. (Večinoma člani češke kolonije v Trstu.) Na dan 31. decembra 1911 naj bi Trst štel z vojaštvom vred le 565 Čehov, v resnici pa jih je bilo gotovo več, saj so Čehi veliko pomenili v tržaškem gospodarstvu. Danes ni nobene kolikor toliko organizirane češke kolonije v Trstu. Nikoli ne bomo izvedeli, koliko Čehov se je poitalijanilo ali tudi poslovenilo in koliko se jih je po prvi vojni moralo izseliti. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu / TRST Torek, 25. septembra 2012 APrimorski ~ dnevnik 5 občina trst - Razprava v mestni skupščini se je zavlekla pozno v noč Združitev AcegasAps-Hera v številnih krčih in popadkih Poročilo predsednika AcegasAps Paniccie - Številni protesti opozicije in ljudi v dvorani Napovedana združitev med tržaško-padovskim podjetjem AcegasAps in gigantom iz Emilie-Romagne Hero je imela pred porodom v tržaški občinski palači številne krče in popadke. Nosečnost je bila dolga, je na začetku sinočnje seje, nakazal predsednik AcegasAps Massimo Paniccia. Omenil je, da so sorodna podjetja iz Vicenze, Verone, Vidma, Brescie, Piemonta in Ligurije zavrnile industrijsko poroko. Hera, skoraj petkrat večja in močnejša, jo je sprejela. Tako bo nastalo eno od dvajsetih največjih podjetij v Italiji, je napovedal. Omenil je nekaj številk, med katerimi pa ni bilo številke o dolgu AcegasAps. Nanj je opozoril Stefano Ukmar, prvi udeleženec v razpravi po predstavitvi sklepa o združitvi AcegasAps-Hera župana Roberta Cosolinija. Svetnik Demokratske stranke je primerjal položaj podjetja od leta 2003 do letos. Leta 2003 je štelo podjetje 905 uslužbencev, letos 1.800, od katerih pa jih je le 824 s Tržaškega. Od teh jih 752 dela pri matičnem podjetju, ostalih 72 pri hčerinskih podjetjih. Leta 2003 je ustvarilo podjetje 11,7 milijona evrov dobička, od tega jih je 64 odstotkov šlo občini (kot večinskemu delničarju). Sedaj je dobiček približno enak, občini pa gre le kakih 31 odstotkov. Dolg je leta 2003 znašal 152 milijonov evrov, letos znaša 460 milijonov. Ampak: pred devetimi leti so bili največji upniki dobavitelji, dolg do bank je znašal le 36 milijonov evrov. danes znaša dolg do bank kar400 milijonov evrov. Take številke ne ponujajo rožnatih perspektiv. Zato je zdru- Massimo Paniccia kroma žitev s Hero »velika industrijska operacija«, je ocenil Ukmar. Župan Cosolini je v svoji predstavitvi poudaril, da se z združitvijo »poveča javna večina v podjetju«; veliko podjetje bo imelo večjo industrijsko in investicijsko moč; delovna mesta bodo z bolj solidnim podjetjem boje zajamčena; povečala se bo vrednost premoženja podjetja. Izrecno je večkrat podčrtal, da bo upravljanje vodnih virov ostalo v javnih rokah. Vse lepo in prav, torej? Kje pa! Seje so se udeležili predstavniki foruma za vodo, ki so na srečanju z načelniki svetniških skupin zahtevali, naj se odrečejo združitvi, saj bi sicer postalo razpolaganje z vodnimi viri zgolj industrijsko-finančna zadeva. Številni pristaši Severne lige (me njimi tudi Danilo Slo-kar in rajonski svetnik Adriano Ostrouška) so z napisi na majicah nasprotovali »razprodaji AcegasAps«. Svoje so dodali svetniki opozicije. Claudio Giacomelli (Ljudstvo svobode) je zahteval preložitev razprave, ker po zakonu o zadevi ne more odločati, kdor poseduje delnice podjetja, o katerem je govor. Isto velja če delnice posedujejo tudi njegovi sorodniki do četrtega kolena. Zahteva po preložitvi je bila zavrnjena. Podobno usodo je dočakala zahteva Paola Menisa (Gibanje 5 zvezd), po kateri naj bi bil sklep o združitvi A ce-gasAps v nasprotju s sklepom o županskih programskih smernicah, v katerih je zapisano, da mora podjetje Acega-sAps ohraniti lastni integriteto. Piero Camber (Ljudstvo svobode), ki je priznal, da poseduje 200 delnic AcegasAps, je zahteval, naj ostali svetniki javijo, ali posedujejo delnice Ace-gasAps. Poziv je naletel na gluha ušesa. Paolo Rovis (LS) je namignil na nekakšen sporazum, ki naj bi ga v Padovi - tudi tam so sinoči sklepali o združitvi - dosegli s stranko Italija vrednot (manjše število članov upravnega sveta, manjši prejemki upraviteljev), da bi slednja podprla združitev. Co-solini mu je odgovoril, da sporazuma (še) ni podpisal. M.K. pokrajina Najstniki imajo največ težav v odnosih s šolo Kar 187 dijakov 12 italijanskih višjih srednjih šol v Trstu (pri projektu ni sodelovala nobena slovenska šola) se je v lanskem šolskem letu poslužilo psihološke svetovalnice, ki jim jo je ponudila pokrajina Trst v okviru projekta za psihološko oporo mladostnikom v sodelovanju z združenjem Jonas Trieste Onlus. Projekt je obsegal najprej skupinska srečanja v razredih, predvsem prvih in drugih, kjer so prišli do izraza težave in nelagodje, ki jih občutijo mladostniki v medosebnih odnosih v družini, šoli, z vrstniki, z drugim spolom itd. Drugi del projekta je ponudil možnost individualnega razgovora s psihologom, kjer so mladi lahko iznesli svoje težave in dobili ustrezno pomoč. Mladi so pri tem imeli največ težav povezanih s šolo (odnos s profesorji, skrb za šolski uspeh) in z vrstniki (čustvenost, spolnost, bulizem), manj pa glede odnosov v družini. Kot je povedala psihologinja Francesca Perini, je 14% vseh mladih imelo težave z odvisnostmi oz. motnje v prehrani (bulimija ali anoreksija), kar 39% pa psihološke težave s šolo. železarna Obisk svetnikov Deželna komisija za okolje in ozemlje ter deželna komisija za produktivne dejavnosti bosta zahtevali od deželne vlade, da takoj pojasni, kaj dela oziroma namerava storiti glede perečega vprašanja škedenjske železarne. To sta poudarila predsednika druge in četrte komisije Federico Razzini (Severna liga) in Alessan-dro Colautti (Ljudstvo svobode), ki sta si včeraj popoldne skupaj s drugimi deželnimi svetniki, člani teh komisij ogledala škedenjsko železarno. Delegacija svetnikov, v kateri sta bila tudi slovenska deželna svetnika se je sestala z vodstvom tovarne in s predstavniki sindikalnih organizacij. Na srečanjih so poglobili stanje glede na napovedano zaprtje obrata konec leta 2015 in perspektive za zaposlene delavce in njihove družine. Poleg tega so govorili tudi vprašanju zračnega onesnaževanja ter o zdravju občanov in delavcev. Namen pobude, sta povedala Razzini in Colautti je ugotoviti perspektive in možnosti, ki jih lahko nudi deželno omizje, ter koliko časa bo še potrebno za izdelavo programskega sporazuma, na osnovi katerega bo lahko ukrepala italijanska vlada. pokrajina - Obširna poročila o doslej izvedenem programu pokrajinske uprave Pregled opravljenega dela Strateška okoljska presoja za elektrarno na Opčinah že stekla brez soudeležbe Pokrajine? - Dokumenti na spletu bodo prevedeni v slovenščino Včerajšnja popoldanska seja tržaškega pokrajinskega sveta je bila prvenstveno posvečena poročilom in razpravi o stanju izvajanja programa, ki si ga je upravna večina zadala v bilanci za leto 2012, kjer so morali sprejeti tudi ohranitev proračunskega ravnovesja spričo nekaterih zunaj-proračunskih dolgov, ki jih bo Pokrajina vsekakor krila. O tem, kaj je bilo storjenega in kaj ne, o čemer so govorili predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, podpredsednik Igor Dolenc ter odborniki Adele Pino, Mariella De Francesco, Roberta Tarlao in Vittorio Zollia. Tako je pokrajinska uprava poskrbela za preverjanje možnosti zunajšolskih dejavnosti v šolskih prostorih, dalje je okrepila revizijo načrtov za preureditev šolske mreže, da bi spodbujala izbiro tehničnih šol. Prav tako želi okrepiti službo psihološke po- moči dijakom, tik pred zdajci pa je izid vi-deoposnetka o dejavnosti službe za orien-tiranje v svet dela za višješolce in univerzitetne študente, ki končajo svoj študij. Na področju dela je bil z zaposloval-nimi agencijami podpisan dogovor, na podlagi katerega bo glede srečevanja med ponudbo in povpraševanjem po delu mogoče obrniti se na Pokrajino, prav tako je v pripravi nova pobuda za vajence, aktivirani so bili tudi projekti za osebe v dopolnilni blagajni in brezposelne za opravljanje družbeno in javno koristnih del. Na socialnem področju se bo izvajanje teritorialnega načrta za priseljevanje končalo avgusta prihodnje leto, ker Dežela ni dala drugih sredstev, drugače je Pokrajina med drugim razširila konvencijo z medkulturnimi posredniki. Omeniti velja eksperimentalne projekte v korist invali- dom, na področju medgeneracijskega zbliževanja pa bo stekla nova pobuda, zelo pozitivna pa je izkušnja poletnega avtobusa za mlade Overnight. Med novostmi pa so tečaji usposabljanja za kamnoseke, mizarje, tesarje in pivovarje. Pokrajina Trst tudi dela na tem, da se izboljšajo in poenostavijo postopki v uradih civilne motorizacije, medtem ko Dežela zamuja z oblikovanjem lastnega načrta o krajevnih javnih prevozih, zaradi napovedanega dolgotrajnega mirovanja open-skega tramvaja pa za prevoze z Opčin načrtujejo dve progi, od katerih bi ena povezovala z univerzo in raziskovalnimi središči, druga pa z mestom. Na področju okolja je Zollia izrazil začudenje ob novici, da je v deželni komisiji že stekel postopek za strateško okoljsko presojo načrta za izgradnjo elektrarne na biomase pri Opčinah, ne da bi bila Pokrajina vključena vanj. Glede ovrednotenja Krasa se Dežela ni izjasnila, predvsem kar se tiče pokrajinskih pobud za obeležitev stoletnice začetka prve svetovne vojne, prav tako je delno padel v vodo dogovor o vinu Prosecco Doc, glede obnove kraškega roba pa ni bilo velikih korakov naprej, ker spomeniško varstvo ni pripravljeno nuditi odgovorov, iz deželnih uradov pa prav tako prihajajo le besedna zagotovila v zvezi z omejitvami na evropskih zaščitenih območjih. Med projekti na področju kulture je treba omeniti vseh osem projektov za ovrednotenje slovenske manjšine, ki jih je Pokrajina predložila in so bili odobreni. Prav v tem tednu je pokrajinska uprava zaposlila dodatne prevajalke, ki bodo v slovenščino prevedle vse dokumente, ki bodo šli na splet. (iž) cerkev - Priprave na oktobrsko deželno romanje v Assisi Župan bo prižgal svetilko Olje zanjo so letos darovali prebivalci FJK - Prihodnji teden v Assisi 750 romarjev - Jutri zvečer bedenje v stolnici sv. Justa Cerkvene in civilne institucije sodelujejo kroma Prihodnjega 4. oktobra bo tržaški župan Roberto Cosolini v znameniti baziliki sv. Frančiška v Assisiju prižgal svetilko ob grobu sv. Frančiška Asiškega, za katero so olje darovali prebivalci Furlanije Julijske krajine. Cosolini bo v Assisiju zastopal vse župane iz FJK in posledično tudi vse župane Italije. Sv. Frančišek Asiški je namreč, skupaj s sv. Katarino Siensko zavetnik Italije in njegov god, ki pade na 4. oktober, bo letos obhajalo kakih 750 romarjev iz naše dežele, ki se bodo v Assisiju mudili od 3. do 5. oktobra skupaj s svojimi škofi ter predstavniki deželne in krajevnih uprav. Pobudo, pri kateri sodelujejo tako verske kot civilne institucije, so predstavili včeraj dopoldne na sedežu tržaške škofije ob prisotnosti nadškofa msgr. Giampaola Crepaldija in občinske odbornice za šolstvo Antonelle Grim ter predstavnikov reda frančiškanov in minoritov p. Lina Pellande in p. Andrea Tommasija. Vsako leto ena od italijanskih dežel daruje olje za svetilko, ki gori ob grobu sv. Frančiška: letos je prišla na vrsto FJK, katere predstavniki in romarji so bili v Assisiju že leta 1955, leta 1972 in leta 1990. Potem ko se je danes v Assisiju začela devetdnev-nica, ki bo trajala do prihodnjega torka, bo praznovanje godu sv. Frančiška doseglo vrhunec v naslednjih dneh, ko bo v sredo, 3. oktobra v bazliki sv. Marije angelov svečanost, ki jo bo vodil nadškof Crepaldi, medtem ko bo na- slednji dan, 4. oktobra, na god sv. Frančiška, v asiški baziliki slovesno somaševanje, ki ga bo vodil upokojeni goriški nadškof msgr. Dino De Antoni in med katerim bo župan Cosolini prižgal svetilko. Maši bo sledil pozdrav predstavnikov cerkvenih in civilnih institucij (prisoten bo tudi predsednik dežele FJK Renzo Tondo in predstavnik italijanske vlade, morda tudi sam premier Mario Monti), medtem ko bo popoldanske večernice v spodnji baziliki vodil videmski nadškof msgr. Andrea Bruno Mazzocca-to, sledila pa bo procesija. Tržaška škofija se je primerno pripravila na dogodek, ki bo tudi priložnost za soočenje o državljanski identiteti in poti do vere, je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci, kjer so med drugim poudarili, kako bo jutri zvečer v stolnici sv. Justa ob 20.30 škofijsko molitveno bedenje s Frančiškovo relikvijo, predvsem pa je bila škofija ob tej priložnosti pozorna do mladih: tako bo vsako leto 17. septembra kaka pobuda oz. srečanje za mlade, da bi se seznanili z likom sv. Frančiška, poleg tega je stekla akcija za približanje Frančiškovega lika šolski populaciji (v ta namen so že poleti stopili v stik z Deželnim šolskim uradom in posameznimi ravnatelji šol). Vse to, da bi mladim poudarili Frančiškov zgled in aktualnost (npr. na področju varstva okolja, medkulturnega posredništva in prizadevanja za mir) ter da bi tako postali tudi sami protagonisti prenove tako Cerkve kot tudi družbe in institucij. (iž) 6 Torek, 25. septembra 2012 KULTURA / zgoniška občina - Skupščina soglasno odobrila znižanje davka na nepremičnine Zgonik: IMU minus 0,3% Davčna stopnja za glavna stanovanja znaša 0,37 odstotka - Za mlade družine (do 35. leta starosti), ki so najele hipotekarno posojilo za nakup ali prenovo stanovanja, znaša davčna stopnja 0,30 odstotka Projekt za razvoj terminala Zgoniški župan Mirko Sardoč kot hollywoodski zvezdnik Tom Cruise? Po včerajšnji seji zgoniškega občinskega sveta primerjava ni nespodobna, niti pretirana. Oba sta se spoprijela z ... mission impossible: Cruise v filmski fikciji, Sardoč v upraviteljski realnosti. Kajti znižanje davka na nepremičnine IMU je bila na zgoniškem koncu prav to: misija nemogoče. Montijeva vlada je ob uvedbi enotnega občinskega davka na nepremičnine določila osnovno davčno stopnjo 0,4 odstotka za glavno stanovanje. Zgoniška skupščina je januarja osvojila vladni sklep. Po analizi prvega obroka prejemkov, pa se je Sardočeva uprava odločila, da zniža davčno stopnjo z 0,4 na 0,37 odstotka, to je skoraj za desetino. Občinski svet je odločitev uprave podprl, seveda, soglasno. In s tem podrl »rekord« o najnižjem davku na prvo stanovanje, ki si ga je dotlej lastila repentabrska občina (0,38 odstotka). Z znižanjem davka IMU na prvo stanovanje smo skušali priskočiti na pomoč našim občanom, je ob predstavitvi sklepa »z veseljem in kančnom ponosa« poudaril župan Sardoč. To pa ni bilo še vse, kar je občanom v korist postorila levosredinska uprava. Sklep je vseboval še dve pomembni odločitvi. Prva je splošnega značaja: osnovna davčna stopnja je bila znižana od 0,76 na 0,74 odstotka (davek na druga stanovanja in na stavbe za proizvodne dejavnosti). Druga je namenjena mladim družinskim parom: mlade družine (do 35. leta starosti), ki so najele hipote-karno posojilo za nakup ali za prenovo prvega stanovanja, bodo plačale davek IMU »v višini 0,30 odstotka.« Torej četrtino manj, kot je do včeraj znašala osnovna davčna stopnja IMU za glavno stanovanje. Potrjen pa je bil stalni odbitek v višini 200 evrov poleg nadaljnjih 50 evrov za vsakega v družini bivajočega otroka do 26. leta starosti. Prav tako je bila potrjena zmanjšana davčna stopnja za kmetijske objekte za proizvodne namene (0,2 odstotka). Nove davčne osnove bodo veljale retroaktivno, to je od 1. januarja 2012. Pomeni, da bo za občane drugi obrok davka na nepremičnine »lažji« od prvega. Na seji je bilo pojasnjeno, kako je bilo mogoče znižati davčno stopnjo za prva stanovanja. Januarja je uprava na podlagi izračunov iz nekdanjega davka na nepremičnine ICI predvidevala, Davek IMU v zgoniški občini (1. obrok) Glavno stanovanje Zazidljiva zemljišča Druge stavbe 137.684,46 € 9.161,00 € 158.240,01 € Skupaj za 6 mesecev 305.085,47 € Mirko Sardoč kroma da ji bo letni davek IMU navrgel kakih 500 tisoč evrov. Občinski knjigovodski urad je opravil vrsto projekcij, po izplačilu prvega obroka je opravil analizo prihodkov. Davek je za obdobje šestih mesecev navrgel nekaj več kot 305 tisoč evrov. Od teh je skoraj 138 tisoč evrov prispelo iz poglavja »prvo stanovanje«, nekaj več kot 158 tisoč evrov iz poglavja »druge stavbe«, medtem ko je davek na zazidljiva zemljiš- ča »prispeval« dobrih« 9 tisoč evrov. Na dlani je bilo, da so nove rente in spremembe, ki jih je prinesel nov regulacijski načrt, prispevale svoje. Namesto da bi se občina s tem »okoristila«, se je uprava odločila, da stopi na stran občanov in zniža davčne stopnje. Sardoč se je ob tem izrecno zahvalil osebju knjigovodskega urada, »saj je hvala njihovemu izredno profesionalnemu in dinamičnemu pristopu, da nam je bilo mogoče izpeljati takojšnjo izdelavo in preustroj predlaganih tarif; tako smo se lahko držali obveze, da konstantno, vestno, odgovorno in resno monitoriramo in gospodarimo s kultura - Jutri sklep občinskega sveta Alojz Rebula častni občan Devina-Nabrežine Devinsko-nabrežinski občinski svet bo na jutrišnji seji odobril sklep za podelitev naziva častnega občana pisatelju Alojzu Rebuli, ki je bil rojen v Šempola-ju. Utemeljitev sklepa, ki bo najbrž doživel soglasje, je pripravila občinska od-bornica za kulturo Marija Brecelj, ki ga bo tudi predstavila kolegom v skupščini. Župan Vladimir Kukanja bo najvišje občinsko priznanje Rebuli podelil 18. oktobra, dan potem, ko mu bo tržaški pre-fekt Alessandro Giacchetti uradno izročil odlikovanje velikega častnika viteškega reda za zasluge Republike Italije, za katerega se je pred kratkim odločil predsednik republike Giorgio Napolitano. To je drugo najvišje državno odlikovanje na področjih kulture, gospodarstva, javnega ali človekoljubnega dela. Visoko italijansko priznanje je še en dokaz o tem, da rojeva pozitivne sadove "projekt Rebula', ki ga je izvedla Knjižni- ca Dušana Černeta iz Trsta v sodelovanju z založbo Edizioni San Paolo iz Milana in s finančno podporo Dežele Fur-lanije - Julijske krajine. Z njim je želela doseči, da bi italijanska javnost temeljiteje spoznala delo tržaškega pisatelja in po njem tudi slovensko narodno skupnost in sploh slovensko kulturo. sredstvi naših davkoplačevalcev.« Sklep o nižjem davku na prvo stanovanje je bil, kot rečeno, odobren soglasno. Zgoniška skupščina je včeraj odobrila še dva zelo pomembna sklepa. Prvi se nanaša na »prevzem« območja nekdanje smodnišnice pri Briščikih. Drugi na varianto prostorskega načrta za uporabo v javne namene dela nekdanje vojašnice Dardi pri Briščikih, ki jo je bila občina prevzela pred leti od državne domene. Oba sklepa sta bila odobrena soglasno. O njiju bomo še poročali. M.K. zdravstvo - Usb Mastrapasqua: 25 funkcij, plača 1,3 milijona € ! Področna osnovna sindikalna zveza Usb prireja jutri na državni ravni protest in zbiranje podpisov za ljudsko peticijo z zahtevo, da italijanska vlada postavi prag za plačo javnih menedžerjev in prepove možnost opravljanja več funkcij. Tako kot v drugih mestih bodo tudi v Trstu protestirali in zbirali podpise pred sedežem zavoda za pokojnine Inps v okvir t.i. No Mastrapasqua day. Takih je več, vendar je že zelo znan primer predsednika Inpsa Antonia Mastra-pasque, ki je tudi podpredsednik družbe Equitalia, nepremičninskega sklada IdeA FIMIT in član upravnih svetov v raznih zasebnih družbah. Mastrapasqua ima skratka več kot 25 funkcij, poudarja sindikat Usb, njegov letni dohodek pa je približno 1,3 milijona evrov. Evropski projekt SAIL (System Addressed to Integrated Logistic management) v okviru programa Marie Curie se bliža koncu drugega leta dejavnosti, danes in jutri pa bo v Trstu predstavnik Evropske komisije, ki bo ocenjeval rezultate. Koordinator projekta je Univerza v Trstu, in sicer oddelek za inženirstvo in arhitekturo (prof. Walter Ukovich, Valentina Boschian in Gabriella Stecco). Ostala dva partnerja sta podjetje Teorema Engeneering srl (iz znanstvenega parka) in grški teh-nološko-izobraževalni inštitut iz Epi-ra. Projekt traja štiri leta, raziskovalci pa proučujejo možnost razvijanja logistike za tržaško pristanišče v tovornem terminalu na Fernetičih. Predstavnik Evropske komisije bo danes na univerzi, jutri pa na Fernetičih. Tečaji v domu žensk V mednarodnem domu žensk je v teku vpisovanje na tečaje za leto 201213. V Ul. Pisoni 3 bodo v četrtek od 17. do 20. ure in v petek od 10. ure do 11.30 predstavili razne delavnice, več informacij na spletni strani www.ca- sainternazionaledelledonne.org. Skupščina ARCI Drevi ob 18. uri bo na sedežu združenja ARCI Servizio Civile Trieste (Ul. Fabio Svero 31) krajevna skupščina. Na dnevnem redu so sprememba statuta, izvolitev nove skupščine ter nadzornikov in revizorjev in imenovanje delegatov v državno skupščino. Informacije na telefonski številki 040761683. Danes ne darujemo krvi V Trstu danes ne bo mogoče darovati krvi, ker bo center zaprt zaradi obnove računalniškega sistema, saj je v teku združevanje strežnikov v enotni deželni EmoNet. Zagotovljene bodo samo nujne transfuzije. Od srede dalje bo delovanje spet redno. Urad za priseljevanje Okenca urada za priseljevanje na tržaški kvesturi so odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, v ponedeljek, sredo in petek pa tudi od 14.30 do 17. ure. dolina - V soboto popoldne zelo dobro obiskana predstavitev knjige spominov Draga Slavca Zgodbe mojega življenja Spetič: Za svobodo in pravičnost se je vredno boriti še danes - Zlobec: Pomen NOB je nesporen, kolaboracija pa je za zgodovino pustila samo prisego Hitlerju V Dolini so v soboto pozno popoldne javno predstavili knjigo Zgodbe mojega življenja, ki jo je izdelal Boris Pan-gerc na osnovi spominov domačina in bivšega partizana Draga Slavca. Partizana, ki je bil tudi zaprt v nemško delovno taborišče in iz katerega je tudi zbežal, pred in po tem pa je doživel vrsto mestoma dramatičnih dogodivščin. Povojna leta je preživel v svoji Dolini, kjer je bil med drugim dolgoletni občinski odbornik in je tudi stalno spodbujal kulturne in socialne dejavnosti. Njegovo knjigo so predstavili na polnem dolinskem trgu. Pozdravila je predsednica VZPI- ANPI Stanka Hrovatin, ki je tudi prebrala pismo Dragu Slavcu, ki ga je poslal državni predsednik VZPI prof. Carlo Smuraglia. Delo Draga Slavca je predstavil Stojan Spetič, za njim pa je govoril Ciril Zlobec. Program sta oblikovala domači pevski zbor Valentin Vodnik in lokalna godba, Marjetka Popovski pa je poskrbela za splet partizanskih pesmi. Spetič je v svojem govoru podrobno orisal lik Draga Slavca, uvodoma pa po- Predstavitev knjige Draga Slavca v Dolini kroma udaril, da je Giancarlo Pajetta sredi 70. let obiskal Dolino in njen spomenik padlim. Pred spomenikom je obstal ob spoznanju, da je tako velik in dolg, ker bi sicer na njem ne stala imena padlih za svobodo iz dolinske občne. Teh je tristo, če ne celo več, je spomnil Spetič. Vsak izmed teh padlih, borcev, deportirancev, žrtev faš- izma ali vojne vihre, je imel svojo življenjsko zgodbo, in vsak bi lahko napisal svoje dogodivščine. V obdobju spremenjenih družbenih in političnih razmer padajo na ta skupen spomin negativne ocene, klevete, obsodbe in poskusi sprevračanja vrednot, je poudaril Spetič. Zato je prav, da preživeli pričevalci te naše zgodovine, iz katere še danes črpamo navdih pri pomembnejših izbirah, je dodal, posredujejo svoj spomin skupnosti, ki ga bo osvojila in posredovala v čas, ki prihaja. Slavec se je znal kot mlad fant in nato odrasel človek upreti in premikati gore v imenu hrepenenja po svobodi in pravičnosti, je dejal Spetič. Za to se je vredno boriti tudi danes, in to velja še posebno za mlade. Po Spetiču je govoril tudi Zlobec. Poudaril je, da ga veže na Slavca podobna zgodba posebnih bataljonov v Abru-cih in nato partizanščine. Glede sedanjih polemik je dodal, da je pomen NOB nesporen, saj je rešil slovenski narod, ki so ga hoteli Italijani podrediti, Nemci pa uničiti, da bi si prilastili Slovenijo. NOB je dala veliko kulture, pesmi in poezije, je še povedal Zlobec, medtem ko je kolabora-cija za zgodovino pustila samo prisego Hitlerju. PROVINCIA di TRIESTE icrjn uri[;r.!vii.i f media uf«Jila Fokrapu Ira ■ FOTOGRAFSKA RAZSTAVA ODPRTA OD 27. SEPTEMBRA MOJ KRAS 100 LET 100 PODOB Vezilo Scipiu Slataperju V prenovljenem Skladišču idej bo od 27. septembra dalje odprta razstava Moj Kras 100 let 100 podob. Vezilo Scipiu Slataperju. Zamisel fotografske razstave je sprožil predlog kulturnega društva Nadir Pro, pobudo je nato prevzela Pokrajina Trst in sta jo podprli Dežela Furlanija Julijska krajina in sklad Fondazione CRTrieste. Gre za postavitev razstave, posvečene Slataperjevemu romanu ob letošnji 100. obletnici prvega izida. Razstava ponuja obiskovalcem sodobno razbiranje prostora in ozemlja, ki sta orisana v romanu, in sicer s posnetki izbranih pomembnih fotografov. »Stoletnica prvega izida knjige Moj Kras, ki ga je izdala založba Libreria della Voce, pomeni pomemben jubilej. Po eni strani nas sili k premisleku o vlogi te umetniške stvaritve znotraj italijanske književnosti 20. stoletja - pravi Maria Teresa Bassa Poropat, predsednica Pokrajine Trst in odbornica za kulturo - po drugi strani pa tudi k opredelitvi prenovljenega razmerja mestnega človeka do kraške planote v odnosu z morjem, ki mesto obliva. Pogled na temo je sodoben, današnji in obdan s tenkočutnostjo, poleg tega pa verjetno ne pozablja popolnoma na globoke vezi z naravo, s katerimi je knjiga prežeta.« Devetnajst fotografov je pogledalo skozi objektiv, povabilo jih je društvo Nadir Pro, da se soočijo s teritorijem prek različnih zornih kotov, saj je ravno teritorij protagonist značilnega Slataperjevega pripovedovanja. Iztočnica za poustvarjanje fotografskega objektiva je deset odlomkov iz Mojega Krasa. Razstava predstavlja tudi manjši, ampak pomemben zgodovinski in dokumentarni odsek, za katerega so se stkale vezi z Državnim arhivom iz Trsta in s tržaško Mestno knjižnico Attilio Hortis. Razstavi sledi objava kataloga, ki prevzema vlogo nekakšnega avtorskega vodnika; katalog je izraz volje pokrajinske uprave, ne nazadnje kot priložnost za poudarek na področju tiskarske umetnosti, kar se kaže s pozornostjo do izbora papirja in črnila, pa tudi v izjemnosti vezave. Zaradi teh lastnosti ima izdaja kataloga tudi pokroviteljstvo festivala Pordenonelegge in Državne posoške knjižnice ter vsebuje izbrane odlomke znanega Slataperjevega dela v italijanščini in slovenščini skupaj z izborom posnetkov, da bi z njimi tem bolje zajeli čim širši prikaz človeškega in književnega vesolja avtorja, seveda prek posodobljenega in poglobljenega posredovanja umetniške občutljivosti in osebnosti posameznega fotografa. V katalogu je tudi prispevek profesorice umetnostne kritike Cristine Benussi s tržaške univerze. Zaradi svoje značilne zasnove katalog ne bo predstavljen sočasno z odprtjem razstave, pač pa 7. oktobra ob priložnosti Papirnate nedelje (»Domenica di carta«), pobude, ki jo je najavilo Ministrstvo za kulturno dediščino in kulturne dejavnosti in je namenjena izrednemu odprtju državnih arhivov in knjižnic. Razstava bo opremljena s spremnimi besedili v italijanščini, slovenščini in angleščini. Partnerska občila sta dnevnik Il Piccolo in agencija Ansa. INFO: Moj Kras 100 let 100 podob. Vezilo Scipiu Slataperju Skladišče idej, Korzo Cavour (vhod na morski strani), Trst od 27. septembra do 4. novembra 2012 - Vstop prost. Urnik: ponedeljek in četrtek 10-13/15-17, torek in sreda 10-13, petek, sobota in nedelja 10-20. Pokrajina Trst, Služba za kulturo in plemenitenje prostorske dediščine - www.provincia.trieste.it ■ NEXT - POBUDE V SKLADIŠČU IDEJ Delavnice, degustacije in srečanja od 28. do 30. septembra ■ SEDEŽ SAD DOGOVORA MED POKRAJINO TRST IN TRŽAŠKO PRISTANIŠKO OBLASTJO NA NABREŽJU ODPIRA SKLADIŠČE IDEJ Novo večnamensko središče za mesto in njegov teritorij Zamisel za uresničitev razstavnega središča na Korzu Cavour se je porodila v okviru splošne prenove objektov na mestnem nabrežju, kjer je Pokrajina Trst neposredno udeležena tudi pri prenovi in ovrednotenju sosednjega Doma pristaniških delavcev, sedeža Hiše filma. Za Skladišče idej je pokrajinska uprava s tržaško Pristaniško oblastjo sklenila dogovor za najem prostorov z namenom uresničitve večnamenskega središča za institucionalne in kulturne dejavnosti ter za promocijo teritorija. Skladišče idej se danes predstavlja kot objekt, zasnovan v spoštovanju zunanjih volumnov, kjer so okrog osrednjega odprtega prostora razporejeni modularni prostori za konferenčno dvorano, delavnice in informativne urade. Bližina mestnega središča, železniške in avtobusne postaje ter stičišča prog javnega prevoza na Trgu Liberta omogoča širokemu občinstvu dostop do objekta. Stavba, ki je zaradi zgodovinske in arhitekturne vrednosti spomeniško zaščitena, je del kompleksa, ki se razvija vzdolž Korza Cavour na jugovzhodnem koncu prostocarinskega območja starega tržaškega pristanišča. Izhodiščno točko za načrt iz leta 1907 predstavljajo drugi javni posegi na območju pristanišča, kot so na primer skladišča soli in carinski prehodi, načrt pa izhaja iz potrebe po prostorih za skladiščenje in razstavljanje blaga za z železnico povezane carinske preglede. Enostavna zasnova Skladišča idej je skladna z vzorcem standardne industrijske gradnje, ki popolnoma ustreza arhitekturi tistega obdobja. Originalno poslopje je ohranilo samo stranska zaključka: enonadstropni del na vzhodu in pritlični del na zahodu. Osrednji del poslopja je bil porušen in po drugi svetovni vojni nadomeščen s sodobnim večnadstropnim objektom. V teku let je bil celotni kompleks večkrat preurejen, pritlični del pa na pročelju vendar ohranja originalne značilnosti poslopja. Tudi znotraj objekta so bili izvedeni različni posegi z namenom prilagoditve postopno spremenjenim funkcionalnim zahtevam. Vsi posegi so bili sicer opravljeni v notranjosti objekta in se niso dotaknili zunanje podobe stavbe, ki je torej blizu originalni podobi skladišča. V okviru Evropskega salona inovacije in znanstvenega raziskovanja Next je Pokrajina Trst, sopobudnica dogodka, pripravila vrsto pobud, delavnic, degustacij in srečanj v Skladišču idej na Korzu Cavour. Program dogodkov je sledeč: PETEK, 28. SEPTEMBER ob 16.00 - Pappamundi/Hrana sveta. Didaktična delavnica za otroke od 7. do 12. leta o zdravi, naravni in trajnostni prehrani skozi igro in vzgojne dejavnosti v organizaciji odbora Pro Fondazione ELIC v sodelovanju s Pokrajino Trst in s pokroviteljstvom Ministrstva za mednarodno kooperacijo in vključevanje. ob 17.00 - Sai che pesci pigliare?/Iz morja v ponev Javno srečanje, namenjeno spoznavanju in ozaveščenemu nakupovanju rib in drugih morskih dobrot v spoštovanju načel trajnostnega razvoja okolja in vrednosti sezonskih lokalnih proizvodov. Srečanje pripravlja Pokrajina Trst v sodelovanju z Morskim naravnim rezervatom v Miramaru. ob 18.30 - Proprieta Uniche/Edinstvene značilnosti. Javno srečanje z usmerjenimi degustacijami s spoznavanjem organoleptičnih lastnosti, tradicij in inovacij enoloških in kulinaričnih odličnosti teritorija. Srečanje pripravlja Pokrajina Trst v sodelovanju s proizvodnimi konzorciji in Oddelkom za znanosti življenja Univerze v Trstu. SOBOTA, 29. SEPTEMBER ob 10.00 Pappamundi/Hrana sveta. Didaktična delavnica za otroke od 7. do 12. leta o zdravi, naravni in trajnostni prehrani skozi igro in vzgojne dejavnosti v organizaciji odbora Pro Fondazione ELIC v sodelovanju s Pokrajino Trst in s pokroviteljstvom Ministrstva za mednarodno kooperacijo in vključevanje. ob 12.00 Sai che pesci pigliare?/Iz morja v ponev Javno srečanje, namenjeno spoznavanju in ozaveščenemu nakupovanju rib in drugih morskih dobrot v spoštovanju načel trajnostnega razvoja okolja in vrednosti sezonskih lokalnih proizvodov. Srečanje pripravlja Pokrajina Trst v sodelovanju z Morskim naravnim rezervatom v Miramaru. ob 16.00 - ob 17.30 Vedere il cibo / Videti hrano. Didaktične delavnice, namenjene »opazovanju hrane« z risbami, izrezki in barvami pod vodstvom Muzeja otrok Mini Mu. Delavnico pripravlja Pokrajina Trst v sodelovanju z Muzejem otrok Mini Mu in Podjetjem za zdravstvene storitve št. 1 Triestina. NEDELJA, 30. SEPTEMBER ob 10.00 - ob 11.00 - ob 12.00 Maschere di natura/Naravne maske Igralno-ustvarjalna delavnica z naravnimi materiali: z listi, vejicami, kamenčki, lubjem, ki jih bodo prinesli voditelji delavnice, bodo lahko otroci ustvarjali nenavadne maske. Dejavnost pripravlja Pokrajina Trst v sodelovanju z zadrugo Rogos, upraviteljico botaničnega vrta Carsiana. ob 11.00 Proprieta uniche/Edinstvene značilnosti. Javno srečanje z usmerjenimi degustacijami s spoznavanjem organoleptičnih lastnosti, tradicij in inovacij enoloških in kulinaričnih odličnosti teritorija. Srečanje pripravlja Pokrajina Trst v sodelovanju s proizvodnimi konzorciji in Oddelkom za znanosti življenja Univerze v Trstu. Vse pobude so brezplačne, potrebna pa je najava s klicem v tajništvo ustanove Immaginario scientifico. Telefonska številka 040 224337je na voljo od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 17.00. INFO: www.provincia.trieste.it Trieste Next je pobuda Občine Trst, Univerze v Trstu in založnika Nordesteuropa Editore s prispevkom sklada Fondazione CRTrieste. Sopobudniki so: Avtonomna Dežela Furlanija Julijska krajina, Pokrajina Trst, Tržaška Trgovinska zbornica, AREA Science Park, SISSA-Scuola Internazionale Superiore di Studi Avanzati, odbor za kandidaturo "Venezia Nordest Evropska prestolnica kulture 2019". Main Partner Telecom Italia. Supporter Gran Moravia. Media Partner: La Repubblica Affari & Finanza, Il Piccolo, Radio 24, Le Scienze, Ansa, ICMoving Channel, Osservatorio Balcani e Caucaso. CEIMTÍ0 /A SR I'IMPIEGO wwwjpruvirKliJlile5le.lt/ Lportelldavofci rt: WO 369 IWWQ HSiTMUO 369 «5 ÍLUÍBfi Zt, PPVFíQYAJdJi HEP IW PQN^DBO-ihJA THOU PELA WO ÍSÍKWHO 3W27WtO J&JM5 IpG i^VffifU (tlii tfJiiinic+rtijltijH E-rtiiil iiKBlirtrtiffp^HKia e*K4.iC U'Jdn* vfi M -dO píí* ed 9 ! 5 do 1Í Pi&Aftltliík ¡ÍI Od iS M dfl 16 B IAPMLOVAKIE ÍÍECIHÍWIB EKUFIhl DELAVCEV i-HH* Til 040 3WJOUWO 3W27T.1 0*0 M9W5- Ipoédj^rtfu ttüf edil«* ijitlpfcíji* 2*0 *i M1i •-nut IOIIM obbii^Htfioflpovrc^/KitiH 4 i.'i+d»e u e M (WAídtljl e pílfc-d «IS 15 do 12 J5- OKf NCE JA DRUiiNÍKE WPELAVÍF Til. 0« 3&91OMW0 36627*040 JW6K iptHriVrr&u [fit' 22Í, 22* * 2421 t-ftüü *MibH*(ir*Yiilii VüttiOfjr mido* UMft n Pi (ytfríJftím WOGhJ OKfNCE Zt> PODJÍTJ4 ■liluíbi WfiQ p«ft«¡tíHj A CibCOS. M [Ki FÜt -TfíT "Tí! Fji 040 KH61 •-(Mil diitrKMpfOpAi^ViHlrii I.II+Jmf u't Vrfa Od g.Mto lí 30 Ul^íLTií :.lirrl■:.i¡i" 1)1. i 3 fftl TÜ 040 37WJ21W7/1ÍB Iíi W ÍPBH'J Ui+di:t U t tw íMHVdiljkí ÜO píifc-d Gd 3 30 Oo 12 30 PQftrifijti rt^tcntk cd IÍO.MPLFKÍNA QJKÍAMÍACIJÍKA F NOTA JA kilNFLIrtTf NA PFLU iN mOBLFMATIKO "¡IÍEUEAICEY íriit Tífl Dvíiíttal, Abftjíü. 3 ■ rn-X <111 flrf) Til 0« 63W3SWC MOM lí 040 6J0H6