V Ljubljani, dne 1. januarja 1930, Cena posamezni številki 1*50 Din. XII. leto. „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10‘—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev. Dr. Fran Ogrin: Novoletni razgled« In zopet je minulo, zatonilo leto v nepovratno večnost. Vsakdo se za= misli in dela zaključek, bilanco, dife* rencirano po poslih. Sicer pa zanimajo splošno življenjski in političnomprav* ni pojavi vsakogar. Ponudimo se ob teh! 1. Najprej dajemo vsak zase in napram sebi, družini, račun. Cela vrsta osebnih, rodbinskih dogodkov izza zadnjega leta vstaja pred nami. Še enkrat merimo njih vzroke in učinke in delamo sklepe za naprej, kako bomo uravnali svoje življenje, svoje delovat nje, da bo to nam, pa i javnosti v ko= rist. Marsikaj lahko izboljšamo in preš drugačimo za bodoče leto. Enega pa ne moremo popraviti: za nami je zopet eno leto, ki gre na ros vaš naše življenjske dobe. Ali naj postanemo sentimentalni ob Prešernovih stihih? »Dni mojih lepša polovica, kmalo, Mladosti leta, kmalo ste minule ...« To je neveselo, nemilo, toda kot možaki ne tožimo, marveč šli bomo das lje svojo pot. 2. V stanovskem oziru imamo za= znamovati bogato delo naše pokrajim ske organizacije in tudi več uspehov. Glavno delo Zveze državnih names ščencev za Slovenijo je bilo posvečeno ideji in načrtu, da se združijo vse razs tresene, posameznim strokovnim pas nogam služeče organizacije v enotno, močno pokrajinsko Zvezo, ki je včlas njena v beograjskem centralnem Glavs nem Savezu. Na žalost, se to ni docela posrečilo. Mnogo državnih nameščen* cev pa stoji sploh popolnoma apatično ob strani, mnogo jih je še neorgani* ziranih in tudi mnogo jih je med njimi ki še niso naročeni na naše glasilo, ki bi moralo biti vsakemu državnemu uslužbencu sveto. Zato naj se ob za* tonu starega leta ne presliši glas: Str* nejo naj se vse separatne uradniške organizacije v eno mogočno, skupno org a* nizacijo, (v obstoječo Zve* z o)! Oni, ki sploh še niso organizira* ni'pa naj to store in se z novim letom naroče tudi na »Naš Glas«. Le tako bo mogoče, da si pridobi* mo pravice, ki nam gredo in si izbolj* šamo in utrdimo svoj gmotni in pravni položaj z novim uradniškim zakonom, ki je na vidiku. 3. V poIitično*upravnem pogledu smo doživeli v preteklem letu največje in najglobokejše reforme. Ko je brez* vestno delo političnih strank in posa* meznih oseb grozilo upropastiti že dr* žavo samo, je prišla modra vladarjeva odločba z dne 6. januarjem 1929. Na* rodna skupščina, to torišče brezplodnih bojev in spletk, je bila razpuščena; ustava, sprejeta v vsej naglici, na Vi* dov dan leta 1921., razveljavljena; vsa postavodajna in izvršilna oblast pa je prešla na kralja. Kralj je imenoval le njemu same* mu odgovorno, nevtralno vlado, ki se je trudila z raznimi čini na gospodar* skem in kulturnem polju, zlasti pa z izdajo različnih zakonov, da čim prej nadoknadi vse to, kar so opustili in za* mudili bivši parlamenti in bivše vlade. Nad vse važna je upravna refor* ma, ki smo jo dobili z zakonom o na* zivu in razdelitvi države na upravna območja z dne 3. oktobra 1929. Nima* mo več kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak kratko in umestno ime naše države je: Kraljevina Jugo* slavija. Tudi imamo namesto 33 malih in finančno brezpomembnih oblasti le devet velikih upravnih področij, devet banovin. Te z banom in pomočnikom-bana (podbanom) na čelu imajo v mar* sičem razširjen in stvarni delokrog. Z zakonom o banski upravi so se namreč mnogi posli, ki so jih doslej upravljala ministrstva, prenesli na kraljevske banske uprave. Na nje je prešel tudi delokrog bivših oblastnih in okrajnih samouprav. Banovine, ki so pravne osebe (mo* rejo tedaj najemati tudi posojila), bo* do nudile, ko bo njihova organizacija povsem dovršena, najboljšo podlago za materijelno in kulturno prospeva* nje svojih velikih upravnih teritorijev. Pri tem bodo preizkušenemu kadru nameščencev v pomoč razni sveti (s posvetovalno pravico); banski sanitet* ni svet, banski prosvetni svet itd. V njih bodo delovali možje, vzeti iz sre* dine naroda. V posameznih, med letom izdanih številnih prevažnih zakonih bi se mor* da dobile ob strogem kritičnem premo* trivanju posamezne tehnične ali druge trdote, toda te je mogoče zlahka iz* gladiti in popraviti z neznatnim nove* branjem. Vsekakor je podana obširna in trdna osnova za nadaljnje uspešno delo, za notranjo in zunanjo konsoli* dacijo države. Zato kličemo, zaključujoč ta krat* ka izvajanja vsem tovarišem, naši sta* novski orglanizaciji in celokupni državi: »Srečno, zdravo novto leto!« Lovro Kalašić, inspektor finančne kontrole v p.: O vračunljivi vojaški službi« Od vseh strani naše prostrane do* movine dobivam od tovarišev raznih strok vprašanja o vračunljivosti časa, ki so ga državni uslužbenci prebili v vojaški službi, za stopnjo osnovne pla* če in za pokojnino. Ker mi je težko, vsakemu poedincu posebej odgovar* jati, smatram za primerno, če to vpra* šanje načnem v našem strokovnem glasilu. Temelj za časovno napredovanje od stopnje na stopnjo osnovne plače je doba državne službe, katero je po njenem efektivnem trajanju raču* nati za pokojnino. O tem jasno govori določba čl. 241 uradniškega zakona, katere sem se ves čas, dokler sem ak* tivno služil, držal in nisem v tem po* grešil. Žal se mnogi in premnogi niso ravnali po tej zakonski določbi, neka* teri pa še danes pomišljajo, izvajati jo, dasi je tudi državni svet enako od* ločil v svoji plenarni seji z dne 21. in 22^ decembra 1925., št. 47801. Ta od* ločba se glasi: »Osebam, ki so prvič stopile v civilno državno službo kralje* ^ine SHS pred 1. septembrom 1923. kot dnem, ko je stopil v veljavo novi uradniški zakon, je za stopnjo osnovne Plače vračunati po čl. 241. uradn. za* kona dobo, katero so prej prebili v avstro*ogrski vojski po splošni vojaški dolžnosti s to omejitvijo, da se mora tistim, ki so stopili v civilno državno službo po 6. septembru 1919., kot dne* vu, ko je bil razširjen srbski vojaški zakon na celokupno kraljevino, odbiti kadrski rok.« Toda v korist organom fi* nančne kontrole postoji še druga zakonska določba, ki ne velja za vse ostale stroke, in sicer je to člen 239. finančnega zakona za leto 1922/23., ki je bil objavljen v Službenih Novinah od 1. avgusta 1922. V 2. točki tega čle* na stoji: »Tistim organom finančne kontrole, ki bodo sprejeti v finančno kontrolo p o objavi tega zakona, se ne bo vračunala v leta za pokojnino služ* bena doba prebita v vojaški službi pred sprejemom v finančno kontrolo.« Isto je prenešeno v člen 42. točka 2. spre* memb in dopolnitev pravilnika za fi* nančno kontrolo, ki je objavljen v Službenih Novinah št. 142 od 26. junija 1923., kjer stoji doslovno: »Tistim or* ganom finančne kontrole, kateri so bili sprejeti v službo finančne kontrole p o 3L juliju 1922., se doba, prebita v vo* jaški službi pred sprejemom v fi* nančno kontrolo ne bo vračunala v leta službe za pokojnino.« Po tej navedeni zakonski določbi se mora organom finančne kontrole, kateri so bili sprejeti v službo do 31. julija 1922., računati za pokojnino in za stopnjo osnovne plače celokupna doba vojaške službe brez vsakršnega odbitka. V slučaju pa, da kdo ne priznava spredaj navedene zakonske določbe, temveč samo odločbo plenarne seje državnega sveta, katero sem prej ci* tiral, bi se osebam, ki so prvič stopile v civilno drž. službo pred 6. septem* brom 1919., morala priznati celokupna doba vojaške službe brez vsakršnega odbitka. Le onim, ki so prvič stopili v civilno drž. službo po 6. septembru 1919., pa pred 1. septembrom 1923., bi bilo treba odbiti kadrski rok. Kako pa, če je kdo aktivno služil v vojski kot prostovoljec, ali zaradi nastalih razmer, povzročenih od vojne, služil recimo 6, 7 ali še več let, koliko časa naj bi se temu odbilo kot k a d r* s k i rok? Takim osebam bi se moralo odbiti pod naslovom kadrskega roka samo 18 mesecev. Tako je v konkret* nem slučaju tudi zares odločilo mini* strstvo za vojsko in mornarico z odlo* kom M. št. 15701/A od 9. oktobra 1926. Ker, če je kot rok za računanje voja* škega službovanja po avstro*ogrskih vojaških predpisih vzet dan 6. septem* bra 1919., se od tega dne mora vse drž. uslužbence iz pokrajin izven Srbije in 'Črne gore glede časa, odsluženega v prejšnji avstro*ogrski armadi in mor* narici, smatrati kot prevedene po prejšnjem srbskem, oziroma sedanjem zakonu o ustrojstvu vojske in mor* narice. Tedaj postane jasno, da se jim po tem istem pravnem načelu na račun kadrskega roka ne more odbiti več, nego kolikor je določeno z zakonom o utrojstvu vojske iz leta 1904. oziroma s sedanjim našim zakonom o ustroj* stvu vojske in mornarice. To zaradi tega, ker ne bi bilo le nelogično, temveč bi tudi nasprotovalo čutu pravičnosti, če bi se nek zakon* ski predpis uporabljal le, kjer bi bil v škodo dotičnega uslužbenca, ne upo* rablja! bi se pa tam, kjer bi bil usluž* bencu v korist. Načelo pravičnosti zahteva, da se vsem drž. nameščen* cem izven ozemlja bivše Srbije in Črne gore, ki so bili sprejeti v civilno dr* J žavno službo po 6. septembru 1919., a pred 1. septembrom 1923., in katerim se zaradi tega služba v avstro*ogrski vojski računa po naših, ne pa po prejš* njih avstro*ogrskih vojaških predpisih, tudi redni kadrski rok računa in odbi* ja po naših vojaših zakonih iz leta 1904., oziroma iz leta 1923. in 1929. Nekateri mislijo, da je vračunlji* vost vojaške službe zvezana z n e p o* srednim prestopom iz vojaške v civilno državno službo. To pa ne dr* ži, ker je tudi državni svet v več pri* merih in v raznih svojih odločbah in razsodbah odločil, da je vračunljivost vojaške službe jasno opisana v § 8. zakona o vojaški preskrbi, iz 1. 1875., drž. zak. št. 158 ex 1875. Po tem zakonu se smatra kot prekinitev službe po definitivnem odpustu iz vojaške ob* veze (Militärverband). Po prejšnjih predpisih, ki so ve* Ijali v bivši Avstro*Ogrski, je trajala vojaška služba po različnih panogah orožja dve, tri ali štiri leta, dočim je vojaška neaktivna rezerv'a obenem z rezervo domobranstva in morske obrambe (Landwehr in See* wehr), trajala 10, 9 ali 8 let. Če je bil torej nekdo iz neaktivne rezerve ma* kar v zadnjem letu prevzet v civilno državno službo, se to ne smatra za pre* kinitev, temveč mu je treba priznati za pokojnino ves čas, katerega je v ak* tivni vojaški službi in aktivni vojaški rezervi prebil. IPo navedenem § 8. za* kona o vojaški oskrbi je treba smatra* ti kot dobo aktivnega službovanja tudi dobo poučevanja novincev (rekrutov) in vežbanja v orožju za one, ki so k temu pozvani. Tudi bivše avstrijsko finančno ministrstvo na Dunaju, je z razpisom od 15. novembra 1899., štev. 59782, s katerim je pojasnilo svoj raz* pis od 26. februarja 1878., štev. 1683 (List ministrskih naredb št. 3 ex 1878), izjavilo pozivno na določbe § 8. zakona o vojaški oskrbi od 27. decembra 1875., da ne postoji prekinitev službe, če vo* jaške osebe prestopijo v civilno držav* vo službo tudi tedaj, kadar se ta pre* stop ne izvrši neposredno, vendar pa še v dobi neaktivne rezerve ali neak* tivnega domobranstva. Konzumno-zadružni pokret. Iz govora Vasnö Tannerja, predsednika Mednarodne zadružne zveze. Zadružnemu pokretu je uspelo, da je globoko vsadil v mnogih državah zdrave korenike. Pripadnikov šteje na milijone, gospodarski uspehi se kupi* čijo v milijarde! Vplivi zadružnega pokreta se kažejo in so vidni celo v najmanjših krajih in tudi gospodar* skemu življenju držav so vtisnili vi* den pečat. Toda ni bilo vedno tako. V marši* kateri državi je stal gotov čas delavni — duševni in ročni — sloj daleč od zadružnega pokreta. Z lastnimi silami si je končno priboril ta pokret seda* njo pozicijo. Danes se nam zdi ne* verjetno, da je mogel delavni sloj srna* trati zadružno idejo kot nekaj nepo* membnega. Običajno imajo ljudje ve* liko zaupanje in vero v moč in po* membnost zakonov in odredb in ta vera je prešinila svojčas celo vodilne osebe v vrstah delavnega slola, da so polagali največjo važnost v političen pokret. Strokovno gibanje se je še strpelo, toda delo za zadružni pokret se je smatralo kot odvod ljudi od njih najvažnejših interesov in vsled tega kot zapreko stremljenju za osvobodi* tev delovnega sloja. In vendar pomeni zadružni pokret prednost, vsled česar so postajali lju* dje nanj pozorni in spoznali njegovo pomembnost. Ta pokret je vodil ljudi do spoznanja, kako je mogoče prihra* niti velike vsote, ki ostanejo njim na razpolago. Poleg tega so spoznali, da deluje zadruga tudi kot regulator cen vsakdanjim potrebščinam in kot ovira dviganju cen. Seveda se še dobe ozkosrčneži, ki podcenjujejo pomembnost zadružne* ga pokreta in iščejo v njem kvečjemu le ekonomično prednost. Toda če bi bila zapopadena v zadružnem pokre* tu, odnosno če bi bil pokret omejen le na ekonomsko prednost, tedaj bi zadružno gibanje značilo bore malo v človeški družbi. Če bi bil cilj zadruž* ništva samo v cenenem blagovnem nakupu in v povračilu eventualnih presežkov članom koncem bilančnega leta, tedaj bi 'bilo nesmiselno zašle* dovati nadaljne cilje zadružnega po* kreta. Toda naloga zadružništva se ne omejuje samo na navedeno. Napredek družbe mora pričeti pri človeku samem. Človeštvu ne poma* gajo prednosti politične nadvlade in dobri zakoni, če niso ljudje dozoreli, da jih pridnostno upotrebijo. Zadruž* ni pokret pa vzgaja ljudi za medse* bojno sožitje, organizacijo in solidar* nost; nadalje daje dan za dnem nauke o ekonomiji in uči spoznavati gospodarske probleme. Tolmačenje ekonomskih naukov pa je samo v prid zadružnikom. Tudi v drugem pogledu izvaja zadružni pokret svoj vpliv, kajti uči ljudi spoznavati, kako šibek je posa* meznik, a kako moč doseže, če se združi z ostalimi v veliko enoto. Vsled tega ni mogel zadružni pokret uspe* vati v Severno ameriških združenih državah, niti zavzeti razmaha, kakr* šnega smo pričakovali; če pa nam je znano, da se tamkaj posamezniki od* rivajo s komolci in se vsakdo zanaš? le na samega sebe, tedaj nam je ja* sno, zakaj je tamkaj zavrt razvoj za* družnega pokreta. Naš cilj ne obstoja samo v izboljšanju ekonomskih prilik sedanjosti. Zadružni pokret stremi za večjimi in dalekosežnejšimi cilji; njegov cilj je odstraniti sedanjo go« spodarsko formo, v kateri išče posa« meznik le za sebe dobiček, in početi z delom za splošno dobro. Njegov namen je, da dobi produkcijo kakor tudi posredovanje blaga v roke sploš« nost. Zadružni pokret stremi torej po praktični socializaciji na miren način, po načrtu. To se mu je že posrečilo v dokaj velikem obsegu. Čeprav ni zadružni pokret niti 100 let star, se lahko trdi, da so njegovi uspehi pomembno večji, kakor pa rezultati najbolj krvavih re« volucij. In ti uspehi so taki, da se nam ni bati, da bi jih zgubili kakor rezub tate marsikatere revolucije. Maiqkatera ideja je bila tako la« hko vsadljiva v tla resničnosti, kakor ideja zadružnega gibanja. Ubogi roch« dalski predilci niso niti zdaleka slutili, da podarjajo človeštvu uspešen in praktično uporabljiv nauk. Marsikak zadružnik se bo na ti« hem čudil, zakaj ni zadružna ideja ob« jela vsega sveta ga tako rekoč podjar« mila, ker so prednosti, ki jih nudi, očitne in vabljive. Zakaj se ni še hitreje širil razvoj kot doslej? Pojasnilo je isto kot pri širjenju vseh drugih idej. Človek je že po na« ravi konservativen in težko dostopen »novotariji«, četudi so prednosti no« votarije velike. Že posameznika je težko pripraviti do tega, da bi se po« boljšal; težko se priuči novih zmož« nosti. Koliko težje je potem spreme« niti mehanizem cele družbe! Ta meha« nizem je občutljiv tehnični sistem in grajen desetletja. Lahko se ga uniči, toda s kakim uspehom, nam dokazuje ruska revolucija; razvoj v novo smer zahteva časa in dela. Za nas je ve« lika tolažba, če vemo, da je delo evo« lucije trajnejše in solidnejše. Najhujši sovražnik našemu delu za širjenje in utrditev zadružništva ni mogoče kapitalističen gospodarski si« stem. Nasprotnik, katerega je težje premagati, je neznanje ljudi in njih konservativnost. Velika zmaga se pa doslej še ni dosegla brez trdega boja. To dejstvo morajo imeti zadružniki vedno pred očmi. Vsak zadružnik naj tudi pomisli, da ne stoji sam v težkem boju za iz« boljšanje eksistenčnih pogojev, nego milijoni zadružnikov, organiziranih po vsem svetu streme za dosego boljših življenskih pogojev. Zadružni pokret stoji na močnih tleh! To nam daje upanje, da se nam bo posrečilo bolj racijonelno urediti konzum, kar bo imelo za posledico, da bodo deležni kulturnega sadu tudi manj premožni sloji vseh narodov. (Po »Zadrugarju«, Ljubljana). ♦ Op. ured.: Tanner je po poklicu ravnatelj največjega finskega kon« zumnega društva. Bil je — dasi socia« list — celo ministrski predsednik na Finskem. Uradniško pravo v praksi. Odtegnjene razlike preveč izplačanih prejemkov na podlagi kasneje razve« Ijavljenih odločb o napredovanju se ne vračajo. Z rešenjem ministrstva za notra« nje zadeve, št. 29.403/29 je bilo odo« breno, da se R. N., služitelju sreskega načelstva v N. povrne odtegnjena razlika preveč mu izplačanih prejem« kov zaradi napačne razvrstitve. Glavna kontrola, kateri je bilo to rešenje dostavljeno v oceno, ga je razmotrivala v svoji splošni seji od 4. oktobra 1929, in je odločila: Da ne more soglašati s tem reše« njem, ker v tem primeru ne gre za slučaj, katerega predvideva odlok splošne seje glavne kontrole od 12. fe« bruarja 1929. leta, št. 13.801, ki je slu« žil kot temelj temu rešenju. Ta od« ločba se namreč nanaša samo na od« loke o napredovanju in postavljanju državnih uslužbencev in uradnikov, 'katere na tožbo glavne kontrole dr« žavni svet z razsodbo razveljavi, do« čim je tukaj upravna oblast sama po« pravila napačno razvrščenje imenova« nega. Razen tega cit. odlok splošne seje glavne kontrole, kakor tudi 73. člen finančnega zakona za 1. 19291/30., ki je bil v isti zadevi izdan, ne dolo« ča, da se že odtegnjeni preveč izdani prejemki na podlagi razveljavljenih odlokov o postavljanju in napredeva« nju morajo vrniti, temveč samo to, da se preveč izplačani prejemki v ta« kih slučajih ne bodo izterjavah od dotičnih državnih uradnikov in usluž« bencev. Iz splošne seje glavne kontrole od 4. oktobra 1929, št. 81.295. Kod radiooddajna postaja imamo interes na tem, da ste s svojim radijem stalno zadovoljni Zato boste dobili v našem prodajnem paviljonu na Miklošičevi cesti (poleg Uniona) najbolj zanesljivo tak aparat, ki Vas bo zadovoljil. Naša velikanska zaloga Vam omogoči izbiro. Prodajamo tudi na obroke. RADIO Ljubljana Miklošičeva cesta P. Telefon 3190. Z Jutrovega. Nekoč je sedel Nasreddin ko, gost iza mizo bogatega kupca. Sredi obeda si naenkrat poželi sira in pri« čne: »Sir je nenavadno tečna in dobra jed. Pospešuje prebavo, je zelo redi« len in ga prav lahko nosimo s seboj na popotovanju.« Gostitelj takoj ukaže, naj mu prineso sira. Toda služabniki se vrnejo in povedo, da ga ni v hiši niti zai ko« söek. »Tem - bolje,« (pravi Nasneddim, »zakaj ta jed povzroča le zoprno žejo, pokvariš si, želodec z njo in na vse zadnje človek še oboli.« Nato gospodar: »Najprej hvališ sir, da je dober, nato ga spet grajaš. Kako vendar v resnici misliš o> njem?» »Gospod,« odvrne Nasreddin, »to je čisto od tega odvisno, 5; je sir pri rolki ali, pa aei gai ni.« * Nasreddin je pripravljal ženito« vanjsko pojedino svojemu mlademu Binu. Sosedi mu odsvetujejo. »Saj je še dosti premlad! Pravi otrok je še. Po« čakaj vsaj, dai doraste in pride k pa» meti.« »Ko pride k pameti,« jim odvrne Nasreddin, »se sploh ne bo hotel o>že» niti.« ♦ Nekoč je opazoval Arnavt kmete, kako sade' vinsko trto. »Dragi moji,« pravi Arnavt, »kdaj obrodi to sadno drevo?« »V štirih letih.« »Ej, potem bi ga pa jm namesto vas šel; po štirih letih vsadil.« * Paša se vrača z vojne. Pri spre« jemu v malem mestecu ni bilo čuti običajnih topovskih strelov v pozdrav visokemu prišlecu. »Oprosti, velmožni gospodair,« se trepetaje opravičuje' mestni zapoved« nik razsrjenemu paši, »neznansko rad bi ti bil pustil streljati na čast, ampak saj veš, vojna jo bila in bilo je tisoč vzrokov, da te nisem mogel pozdraviti s topovskimi streli.« »Tisoč vzrokov? Kateri neki?« »Prvič nimamo topov. Potem ...« »Dovolj! Ta zadostuje. Ostalih 999 mi ni treba naštevati.« * Neki Grk j»e poslušal Turke, ki so zabavljali Grkom in v nič devali po« tomce slavnih Helenov. Pričel je hva« Hranilni in posojilni konzorcij kreditna zadruga državnih uslužbencev LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 5/1. Telefon štev. 3413. — Čekovni račun štev. 10.681. Daje nameščencem posojila, tudi ranžijska po 8°/o. Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje po 5—6l/2°/o brez odbitka rentnega davka, torej povprečno za Va °/o ugodneje nego drugod. Stanovska zavest, zbudi se! Vlagajte i z k I j u č n o p r i n a š i staroznani zadrugi! PLAČILO POTNIH STROŠKOV. Glavna kontrola je premotrivala sporni vizum na računu potnih stro« škov A. J., sreskega načelnika v N. ter je ugotovila: »da je postopanje krajevne kon« trole pravilno, ker po čl. 1 Uredbe D. R. št. 150.000/28 pripada državnim uslužbencem povračilo stroškov, na» stalih ob priliki službenega potovanja, ne pa nagrada ali honorar za oprav« Ijeni posel. Po tem torej pripada po« lagaču računa zgolj povračilo za kilo« metražo in večja dnevnica, ne pa dve dnevnici za en dan, dasiravno je ob priliki tega potovanja opravil dvoje poslov. Iz splošne seje glavne kontrole od 3. septembra 1929, št, 77.597. V Ženevi se je vršila letos od 30. maja do 21. junija konferenca »Mednarodne organizacije dela«. Ta važna konferenca ima namen podpirati delovanje Društva narodov kot samo« stojna mednarodna ustanova. Redno enkrat na leto se sestanejo delegati vseh držav, da prouče vprašanja, ki se tičejo dela in delavcev, duševnih in telesnih. Na te konference pošiljajo vse države svoje oficijelne zastopni« ke, da se udeležujejo razprav in even« tualno v imenu svoje države predla« gajo razne predloge, ki se tičejo de« lovnega napredka celokupnega člove« štva. Na letošnji konferenci je bilo zastopanih 50 držav s 168 delegati in 235 strokovnjaki. Med ostalim je le« tošnja konferenca Mednarodne orga= nizacije dela obravnavala tudi vpraša« nje ureditve delovnega časa za urad« nike in nameščence, kar dokazuje, da uradniško vprašanje postaja polago« ma več nego notranja zadeva posa« meznih držav, namreč da postaja obče mednarodno vprašanje, s katerim se morajo pečati vse kulturne države, ki so včlanjene v Mednarodni organiza« ciji dela. V tem vprašanju, ki je posebno za nas državne nameščence zelo važno, je konferenca sklenila poslati vsem državam vprašalno polo, ki bo obse« gala 15 vprašanj, na katera naj poedi« ne vlade odgovore. Vprašanja se gla« se: je li priporočljivo, da se določi maksimalni delovni čas za nameščen« ce in da«li je kot maksimum primerno 48urno delo na teden; je li potreben popoldanski odmor na en dan v tednu in kdaj naj se ta odmor obvezno do« loči: pred nedeljo (praznikom) ali za njim; je li primerno, da bi se tedensko delo skrčilo na 5 (oziroma celo na 4) delovnikov; da li naj bi se za neke kategorije nameščencev vsaj uvedla delovna lestvica, to je: da bi se za višjo starost določilo manj dela? Če upoštevamo, da je ta Medna« rodna organizacijat>dela oficijelna po« svetovalna ustanova za vse kulturne države vsega sveta, smemo s prav po« sebnim zanimanjem zasledovati reše« vanje teh za nas važnih vprašanj. Na« še strokovne organizacije pa bi mogle, če bo naša vlada to želela, nuditi jej vse potrebne podatke. Pasta s patent, odpiračem davno priznana krema za čevlle V 5 barvah. Za {evlje v vseh modnih barvah bela SCHMOLLPASTA. OblačiSnica za Slovenijo Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije. želi vsem cenj. odjemalcem tvrdka Srečko Vršič nasl. V. Lesjak, Ljubljana Šelenburgova ulica 3. liti in slaviti imenitno prošlost svo« j e ga narod a »Vsi sloveči modrijani so, izšli iz Grčije,« se pohvali. »Res je,« mu odgovore, »zato jih pa tam tudi nič ni ostalo.« • Dva brata' priženeta mezga na semenj in mlajši ga začne Uvaliti na vse pretege. »Naš mezeg,« pravi v prekipeva« jočem hvalospevu, »je tako uren, da prehiti gazelo v teku.« Starejši mu prišepne': »Ti malce pretiravaš. Reci rajši: zajca. Saj je tudi takih mezgov malo na svetu.« * Ubog hamal, turški nosač, igre z lestvo na rami po trgu in kliče na ves glas: »S pota! Umaknite se, ljudje božji!« Pride po trgu bogat efendi, čuje hamala pa si misli, naj se rajši kdo drugi umakne, in se ne umakne. Te« daj ga hamal oplazi z lestvo in ga po« škoduje. Efendi v vik in tira hamala pred kadijev sodni stol. Kadi zapove ha« malu, naj Ke opraviči. Toda mostič molči kakor riba, krili z rokami in dela čudne znake — me zine pa ne be« sedice. Nato kiadi: »Kaj bi? Mož je oči« vidno gluhonem « »Gluhonem?« vzroji tožnik zibad« Ijivo. »Prej je pa kričal ipo trgu: »S pota, umaknite se!« na vse grlo, da se je po vsem mestu razlegalo.« »No, zakaj se pa potem misi umak« mil,« ga zavrne premeteni hamal. * Bogat španjolski Žid je dal svojo hčer mlademu možu za ženo. »Nisi prav storil,« mu reče sosed, »zapravljivca si izbral za zeta. Z vso doto, ki si mu jo dal, bo komaj po« plačal svoje dolgove.« »Človeče! zakaj mi tega prej ne poveš!« »Ej, 'kako pa! Saj je bil tudi meni precej dolžan.« '* * Živel je star skopuh, da ga mu ni bilo para v vsem vilajetu. Neki večer — v petek je bilo, svet dan — gre v džamijo k molitvi. Spo» torna se spomni, da ni naročil ženi, naj svečo skrbno utrinja, da je ne po» gori preveč. Vrne se, pride domov in narodi to ženi. »Bedak,« mu pravi ona, »saj si več čevljev strgal, nego voska prihranil.« »O ne, nikakor,« ji odvrne, »mi« slil sem na to im nesel čevlje — evo jih! — lepo' v roki« * Srečno in veselo novo leto 1930 želita vsem cenjenim naročnikom, dopisnikom, bralcem in prijateljem uredništvo in uprava „Našega Glasu“. ________________ ________ ________5 Vestnik. Vabilo. Z današnjo številko stopamo v leto 1930. in vabimo vse tovariše, da nam ostanejo zvesti tudi v bodoče in nam pridobe še novih naročnikov. Za vse cenjene gg. naročnike smo priložili danes položnice in prosimo vse najvljudneje, da nam z njimi nakažejo naročnino za prvo četrtletje 1930. in poravnajo morebitne zaostanke. Položnico dobi vsak; kdor ima naročnino že plačano, naj položnico shrani ali pa jo da tovarišu, ki še ni naš naročnik. — Uprava. Naraščanje naročnikov »Našega Glasu«. V teku prešlega leta se je število naročnikov našega glasila povečalo skoro za tretjino. Navzlic temu je med slovenskimi državnimi nameščenci le še preveč takih, ki se ne zavedajo pomena lastnega centralnega stanovskega glasila za vse drž. uslužbenstvo. Zato naj bo naloga vsakega zavednega tovariša, da agitira za »Naš Glas« med svojimi znanci, da nudi listu svojo pomoč, dopisuje vanj in ga razširja med vse sloje. Vsak državni nameščenec naj pa smatra za svojo častno dolžnost, da je naročen na osrednje stanovsko glasilo državnih uslužbencev Dravske banovine. V letu 1930. se mora število naročnikov »Našega Glasu« vsaj podvojiti. Zato vsi na delo! Lep vzgled stanovske zavednosti. Tovariš g. Ivan Drame, višji sodni ofi-cijal v Mariboru, je vrnil nabiralno polo in prijavil štiri nove naročnike, g. Oro-slav V e r h o v n i k, višji sodni oficijal v Prevaljah pa dva nova naročnika našega glasila. Prav tako je tudi tovariš g. Anton Holz, sodni kanclist pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah, z nabiralno polo pridobil tri nove naročnike našemu glasilu. Če bi vsak tovariš, ki je prejel nabiralno polo, vsaj v enaki meri kot navedeni, storil svojo stanovsko dolžnost, bi se moglo naše glasilo še mnogo bolj razširiti in izpopolniti. — Zavedne tovariše posnemajte! Vse gospode, ki so prejeli nabiralne pole, pa nujno prosimo, naj jih čimprej, izpolnjene z imeni novih naročnikov, vrnejo upravi. Naš Glas — in njega odmevi. »Glasnik Umirovljenika«, glasilo »Društva bo-sansko-hercegovskih upokojencev v Sarajevu, priobčuje v svoji 23. številki od 1. decembra 1929. v doslovnem prevodu članek »Draginjske doklade našim upokojencem v inozemstvu«, katerega je napisal tajnik Zveze g. Joža Bekš in ki ga je dne 1. avgusta 1929. naš list priobčil v št. 22. lanskega letnika. Občni zbor Udruženja davčnih uradnikov, sekcije ljubljanske, se vrši v nedeljo dne 26. januarja 1930. v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila upravnega in nadzornega odbora; 2. Debata o teh poročilih; 3. Razrešnica članom upravnega in nadzornega odbora; 4. Volitve novega upravnega in nadzornega odbora; 5. Rešitev eventuelnih predlogov in pritožb; 6. Event, predavanje; 7. Eventuelni predlog za spremembo pravil. — Opozarjamo na član 45. pravil. Kraj in čas objavimo naknadno. — Društvo sodnih pocluradnikov in slug v Ljubljani sklicuje redni občni zbor na dan 12. januarja 1930 ob 1. uri popoldne v justično palačo, soba štev. 28 v Ljubljani. Pozivamo gospo* de tovariše, da se občnega zbora za* nesljivo in polnoštevilno udeleže. —■ Odbor. ' Posmrtni sklad nižjih državnih nameščencev v Ljubljani naznanja vsem članom in članicam, da je dne 5. decembra 1929. umrla članica gospa Marija Kovačič, soproga vpokojenega paznika prisilne delavnice. Zato se vse članstvo Poziva, naj vplača znesek za člana po 10 Din po poštni položnici najkasneje do 10, januarja 1930. Za odbor: Ivan Poje, tč. tajnik. Inkorporacija Brinja in Sv. Križa. Občinska sveta na Ježici in v Ljubljani sta sporazumno sklenila, da se odlomka Brinje in Sv. Križ ježiške občine priklopita mestni občini ljubljanski. To inkor-poracijo je sporazumno z velikim županom odobril komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti z odlokom štev. 21.813 od 3. VIII. 1929. (glej Uradni list od 23. avgusta 1929!) Sv. Križ in Brinje tvorita torej od 3. avgusta 1929. dalje sestavni del ljubljanske mestne občine. Zato pripadajo državnim nameščencem, stanujočim na ozemlju teh dveh, prej je-žiških občinskih odlomkov, draginjske doklade po drugem razredu draginj-skih doklad, kamor spada mesto Ljubljana. Vse tovariše, ki stanujejo na Brinju, oz. pri Sv. Križu, opozarjamo na prednje. Ukrenejo naj pri svojih nakazovalcih potrebno, da se jim bodo od 3. avgusta 1929. dalje izplačevale pravilne doklade po II. razredu, kolikor se to ni že uradoma zgodilo. Pokojninski odsek finančne direkcije v Ljubljani se je preselil iz drugega nadstropja direkcijskega poslopja v pritličje. Vhod je s Poljanske ceste št. 2. Pokojninski odsek se nahaja odslej desno od glavne vhodne veže v pritličju. — S to preselitvijo bo gotovo zelo ustreženo mnogim starejšim upokojencem, ki so le s težavo hodili visoko v drugo nadstropje. Uradniške božičnice. Dodatno k našemu tozadevnemu člančiču v predhodnji številki moramo resnici na ljubo še povedati, da so se — če izvzamemo mesto Ljubljano — tudi vse druge naše statutarne občine zelo prizadevale, nuditi svojemu uradništvu za Božič priboljške. Zvedeli smo, da sta mestni občini Zagreb in Maribor izplačali svojemu osebju za Božič po 50% enomesečnih prejemkov. To ugodnost imajo Mariborčani celo zasigurano v svoji službeni pragmatiki. V ta namen je zagrebški občinski svet na predlog župana drja. Sr-kulja odobril kredit 1,200.000 Din. Prav tako je celo mestece Celje priznalo svojim nastavljenemu majo božičnico, in sicer po 250 Din za nastavljence z rodbino, in po 200 Din za samce (samice). Iz Ptuja vesti še niso dospele; upati pa je, da so za uradništvo tudi ugodne. Izjemo, kakor rečeno, je napravila > edinole naša bela (?) Ljubljana, kjer so občinski nastavljene! ostali za Božič popolnoma praznih rok in kjer o kaki božičnici ni bilo ne duha ne sluha. Razlika na draginjskih dokladah žandarmerijskim upokojencem. Zagrebški »Savez javnih nameštenika« je predložil ministrstvu za vojsko in mornarico prošnjo žand. upokojencev, da se jih prevede na prejemke, katere določa novi zakon o žandarmeriji od 1. aprila 1929 ter da se jim izplača razlika na osebnih in rodbinskih dokladah od 1. septembra 1923. dalje. Vojno ministrstvo je to prošnjo izročilo zagrebški komandi žandarmerije. Ta je obvestila navedeno organizacijo, da se uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o žandarmeriji in zakona o žand. pokojninskem fondu, ki je stopila v veljavo s 1. aprilom 1929., s katerim dnem se po le-tej uredbi pridobi pravica do povišanih prejemkov, nc more uporabljati tudi v prid žand. upokojencev, ki so bili upokojeni pred L aprilom 1929. Razlike drag. dodatkov, katero žele ti upokojenci, pa ni mogoče izplačati, ker ni zakonitega temelja za željeno izplačilo. Ureditev prejemkov profesorjev vojaških učnih zavodov. V »Vojnem listu« Med r prednostmi ena : Praktično za perilo in lep dar za drage malčke s slikami za izrezati daje *S