L Novice izhajajo v Ljubljaui vsak teden dvakrat. nam reč v sredo in saboto. jj ober narodski v r reci Veljajo za celo leto po posti i{ 4 fl., scer 3 fl., za pol leta ♦ n., scer .3 ti., za pol Ieta>^ Odgovorni vrednik ï>r. .fanez Rleineiš. j|2fl. po pošti, scer 1 fl.30kr. j|' . ? * * jj- —--- Tečaj XI saboto 14. maja 1853. Li s t 39 Rođovitnost zemlje povzdigniti po drenažu (Dalje.) Poglavne cevi ali nabiravnice (Sainmeldrains) morajo, kakor vsak iz ravno rećenega lahko spozna, vselej na naj nižjem mestu potocja ležati * • • V # § # Iff • i b a a Vsaka cev j dolga, po potrebi en VaCJCJ 11 a, J1CSJ lll^ijcill UIUSIU puiutja U/i« U, - fU » ouna \j\jM J Vj l/ v » V i j vivri^i*, pv/ pvuvui VU pa zemljiše ni ravno in ima globine, je treba več ali več pavcov v notrajni svetlobi široka. Glavne tacih nabiravnic to je v vsaki globini ene. biti ziti 5 Pri napravi nabiravnic je treba na to pa da se te cevi položé za nekoliko sežnjev od cevi, se ve, morajo sirj Ker se stranska cev v glavno cev izteka, se morajo cevi skleniti. To se zgodi na trojno vizo : drevja ali germovja proč, da koreníne ne silijo v al se v glavno cev tako velika luknja vreže, da se cevi in jih ne zabašejo. Tudi za stranske cevi stranska cev va-njo vtakniti zamore, kakor kaže je dobro, da niso blizo drevja. Ako bi tedaj imel sledeča podoba: graben blizo drevesa priti, naj se mu ogne v do stojném ovinku. Drenažne cevi pa morajo biti napravljene po celem zemljišu, čeravno zna biti, da so nekteri ali to je le na 5 ? kraji poverh manj močirni viditi videz tako; na močirnem zemljišu je povsod mokro čeravno na nekterih krajih je mokrota globokeje skrita. Aako globoko naj se pokladajo cevi? Gotova postava se o tem ne more dati a b na lastnost ker mije je nar vec ležeče, in po ti 5 Cev zraven čerke a je glavna cev, cev za znamovana s čerko b je stranska cev, vtaknjena vuno. Tudi se znajo take cevi izpervega že v takem sklepu narediti, in take so prav terdne in terpé dolgo. TM _ _ 1 _ • I i• I 1 • Za navadno je pa že dosti, ako se le pri po se ravná bolj plitvo ali bolj globoko pokladanjepod- glavnih ali veiicih cevih na tistem mestu, kjer se zemeljskih cevi. Sploh zamore vendar tole vodilo veljati spod Navad bok 5 tud ne čez 7 cevljev glob ne k o. se pokladajo c ij Preplitvo dren so učile peljujejo kakor globokej napraviti ni dobro; skusnje ne more. (Dalje sledi.) ima stranska cev v poglavno ištekati, med dvema velikima cevkama toliko praznega prostora pusti, ko likor ga je treba za vtok stranske cevi ; to prazno mesto se s kamnjem, ruso, mahom ali ilovco tako oboka (ovélba) in zadela, da zemlja noter podati ? bočine odpeljuje da preplitve cevi veliko manj mokrotě od Ce se voda bolj iz glo itd b o lj je za koreninice 5 saj skusnje priča jo, da ko žita Umetnijske in obertnijske reći veliko globokej v dosihmal mislilo. emlj mnogih rast Samotis natore. segajo, kakor se je senožetih in sploh tam ? ali na vertih dosto, če se cevi položijo ? se globoko orati ne more Našim bravcem je ze znana imenitna nova znajdba, ee imenuje samotis natore (Naturselbstdruck), in se ne orje, ktera bo za umetnije in obertnije, posebno pa za nato- čevlj pod u ? je roznanstvo, neizrečeno koristna. Danes smo v stanu o ti važni znajdbi kaj več po Kakošne so drèna&ne cevi? kup 5 se daj bolj so krogl cevi, so tudi naj bolj vedati in popisati, kako se delà , da po ti viži na papir natisnjena stvar je pervotni popolnoma podobna: vsaka žilica, vsaka nitka, vsaka drobtinčica naj loze pokladati, so lahke in tedaj je v natisu ravno takosna, kakor je stvar sama. stroski transporta nižji; težo zemlje, ki nad 1 V i i • m m m. m m. _ . n j i m i potrebujejo le ozkih grabnov leži, nar bolje nosijo, pun^mujcj*.* jc uakhi ^lauuuv in se le redkokterikrat zabašejo, ker voda sama trebi vse ostanjke Napravljajo se pa ti samotisi natore takole: Tista stvar, naj je rastljina ali kak merčee ali ka se položi med bakreno kosno blago ali druga rec v njih kar 5 v ^ l\Vi » UU(* O «. JU I (ir IVUOHU WlUçU «II UI U^M I v V , HV |f V I U 0 I III v> <« u u i\ í V U w zastajajo od peska ali perští (kotleno) in svinčeno plošico; ti plošici se po tako lahko pri cevih. dru pravljenih ns ? ktera plosice Sledeča podoba nam kaže dvé take ste zaznamovane s ćerkama r kterega kaže čerka 6, skup sklenj tem med dva valjarja potisnete močno skup stiskata. Silna moč te mašine vtisne stvar v svinčeno ploso tako, da vsa podoba ostane na ste z oklep o ni. plosi do nar manjši pičice tako natanjko, kakor je stvar e: sama. Če se sedaj tak vtis na svinčeni plosi s farba mi cevi, ki 154 iako oblici (pomala), kakor se elikujejo ali malajo ba krotisi (Kupferstichdruck), ee napravi z enim pona Resnica je duho to, kar je očesu svitloba. Ciovek brez prijatia je podoben osamljenemu stéblu tisom živo pisana podoba vtisnjene stvari. Ker pa je na polji, ki od vsih zapuščeno nima ničesar, na kar bi svinec premehek, da se iz svinčene plose zamoglo se v težavi zamoglo nasloniti. Nabral veliko ponatisov narediti, se podoba sviocene plose za drugo močno plošo po posebni umetnosti prelije, ktero prelivanje tiskarji pod imenom „stereotipiranja" ali „gal- ■sf- vanisiranja" dobro poznajo. Taka stvar pa, ktera se stisniti ne smé, se převleče s stopljeno gutoperčo in se čez to se namaže sreberna toplina (Silberlosung) ; po eneta gutaperčna podoba (oblika) se rabi po tem za ma A tico (Matrize) galvaniških ponatisov. Dobrovniskim Življenje slavnih Slovanov. XVIII. Zlatarić. Naj slavnějším možém in slovečim pisavcom prištevajo tudi Dominika Zlat • 9 Zlati izreki leta Î556 v Dobrovniku vél po modroznanstvu, krasorečju, pravoznanstvu snistv tako Boljse je s pravičnim pes hoditi, kakor se s kri vičnim voziti. Učenost je velik besednik, ki se zamore s previd- nostjo prav dobro rabiti; sama na sebi pa ima gotovo le malo vrednosti. Ni nam potrebno vselej kaj vediti ; ali moćno potrebno je pa večkrat, ako veš, da nič ne veš. Več sreče kakor pameti imeti, je krivica! Več pameti kakor sreče imeti, to je prava pravica rojenega. V Padovi je slo- iu pe- da so ga za vladarja visoke šole Padovanske izvolili. To službo je tako marljivo in modro opravljal, da jo je kmali spet v čast bila pred pripravil, ktero je njim zgubila tako stoji napisano na spomioku ki so mu ga v Padovi na čast postavili. Vernivši se iz tega mesta domu v Dokrovnik , se je na vso moč trudil, da bi ee maternega jezika tako izućil, da bi mogel tudi v njem kaj učenega napisati. Odp se zato z bratom Mihelom in obhaja vso Dal » macijo in Horvasko, skerbno nabiraje manj znane besede Sreća ima oči zavezane; norca naj večkrat objame, jugoslovanskega lepoglasnega jezika. Napisal je potem ker ji naj večkrat na pot pride. Večkrat je dobro, za korak nazaj stopiti res v tem jeziku ko izverstnega; škoda, da se niso da je vsi spisi obranili ; veliko se jih je pogubilo Ohranili so Kdor prenaglo naprej leti 5 skok mogoče. pade. Eno in dvé je tri: tako računi pravični, krivični pa : eno in dvé je — pet ! ako se mu še bolj ne narase. Nekdo piše: V moji hiši ste dvé skrivni stopalnici. Ko sim uuidan v mislih zamaknjen po enih kviško stopa! m JI i li , un j \w --- i---- ---------7 ------ — J — J — r ©...... ^ —"" lahko v jamo 86 Pa razun spisa „ljubav Pirama i Tizbe" iz gerškega ki je bil pred smertjo tega pisavca natisnjen spisi, ) ». se sledeci ktere je imenovani brat Mihel po njegovi smerti (1607), na svet dal: Sofok Elekt sov A k i m in izvirni spis d T slova ne tni m Iju dma (nadgrobne besede nekim uče bi bil kmalo znak padel, in sicer zlo nevarno. Riojiai, --------------- J--— — v.--- Ko to Dim ljudém). Latinski pisavci nekoliko pomislim, sim najdel : da, kdor hoće po stopa! ? ako da nazaj ne pade; kdor pa po stopalnicah navzdol v nicah kviško hoditi, mora herbet lepo pripogvati hoče ali ta so £:a imenovali ,,Auriuaa » Chrysaeus", ktero oboje imé je po slovanském Z1 é polatinčeno in pogerčeno. g re ? mora svojo glavo ošabno kviško deržati, da na obraz ne pade. stopalnicami v življenju je ravno taka. Življenje v Carigradu Enega prijatia imeti, je prava člověkova sreča. Al po vec prijatlih hrepeneti, je zlo neumno, in v naj ne-varniše zanjke zapelje. fDalje in konec.) Tudi v Carigradu op old počiva od delà in južna prosto ljudstvo. Ko priđeš ti čas na terg, vidiš, kamor Ako popise slavnih mož beremo, si vošimo le njih koli pogledaš, ljudi obedovati. Po hisab in prodaja lastnost in del, pa njih osoda nam je zoperna cah čuješ ropot in žvenk žlic in nožev, in po zraku se Ako hočeš kaj z res dobrim izidom storiti, moras širi duh jedi! in bôde v nos gladne sprehajavce nehati biti, kar si, in se v to spreoberniti, kar delaš. Z volkovi smemo le tako dolgo tuliti, dokler smo strop Ku- poma sedé ljudjé, zemlja jim je klop in miza, in oblaki v nevarnosti od njih popadeni biti. > nimajo ne noža, ne vilic, ampak jedó iz skled s krop ! kreposti. Nesreća krasi ali olepšuje člověka, kakor raka hišami per stmi pogreto in vroče, pečeno in kuhano Pred Nesreća je marsikomu edina šola modrosti in po tramovih in vežah, v vertih povsod vi ? Kar se detetu brani, to pijani ljudjé delajo. (Xenophon.) dis ljudi jesti. Turk sedí mutast in skerčen pri jed Gerk pa kratkočasnice vganja. Po ulicah hodijo p e- sarji in mečejo psom kose mesa, ker po turški véri ne Domovini, staršem, prijatlom in vsim ljudém naj smé nobeden svojega lastnega psa imeti, je tedaj psov živiio od tesra. člověk pomaga kakor sam sebi. (Platon.) brezštevila po ulicah, ki brez gospodarja misli Kakor peklenska vrata tistega sovražim, ki eno kar se jim jesti verže. drugo pa govori. (Homer.) Raji te z resnico razjezím, kakor ti z lažjo ustre zem. (Seneca.) Poldnevna vročina pritisne in večidel se vlečejo prebi vavci spat, drugi se delajo in kupčujejo. Po ulicah ležé ljudjé kakor snopje po njivah. Naenkrat se čuje jek in zvonenje zvoncev v luki, na brodovju se Hudobnež se celô sence boji. (Seneca.) Modri člověk se ne sramuje spoznati svoje pre- kličejo brodnarji k južni, grehe; samo budalo hoče biti brez krivde. • Pri turških velikaših ee tudi pri obedih vidi iztočna Tudi sovražnika je treba poslušati, ako resnico ošabnost. Pride na mizo po 30 do 50 skled in še več » govori loncev, koz, lesenih čas, Najveća radost na svetu je ploše ? loparjev, krožnikov itd bogastvo ljube zen; najveće Tù se vidi kitajska in japanežka posoda, žlice in noži zadovolji!ost, najveće dobro— zdrav lje; najbolji lek pravi prijatel. obloženi z zlatom, ali jedila so na enako vižo in prosto pripravlj Pečenje, perutnina in opresnik se povsod lludobni sin je ocetova rana, ki se ne da ozdraviti vidi. Turk je zmern v jedi in po južni je vse popolnoma druga č kakor s smertjo njegovo Mnogo bolje je, biti pohvaljen od druzega, kakor ć?amega sebe hvaliti. tiho samo zvenk posodja se čuje. Ko popusti poldanska vročina ulice, setališča in verti, tramovi in krovi his spet ožive mestne , povsod — 155 — spet gré ljudstvo na delo, marsikdo tudi brez delà po-haja. Spet se tirajo velbludi, mezgi, konji in osli po ulicah , da se tlak trese pod njihnimi nogami; spet se čujejo vekači po ulicah in na novo ponojajo svojo robo, spet doni po celem mestu šum, ropot, rožlanje, krik in brum. V vodotoču pokajo topovi, ker se sultan po morju vozi, in kamor njegov brod pride, povsod ga pozdrav-Ijajo z gromenjem topov. Doveršijo se dnevni opravki, in svet hodi na veselice , samo tergovec še sedí v svoji prodajavnici. Ko-pve in kavane so natlačeoe ljudstva, da se v njih komaj skoz zdrenja. Naš ulicah in tergih se prikažejo igrači goljufi, norci, piskači, šeme in drugi dangubivci; vrači, čaravniki in prerokovavci se tudi najdejo in žepe ljudém oberajo. Tu vidiš cigane, ki vodijo medvede in opice; ondi zopet se poskušajo mládenči, kdo bo kogavžugal; dragi zopet jahajo konje in se ž njimi skušajo, kdo bo pred na odkazanem mestu , in tako se končá popoldan-snji čas. Na večer zopet pokličejo hodže Turke v džamije. Solnce se skrije za goro in delavci se vračajo od delà, čolničarji privezujejo svoje čoine na brege in sprehajavci hite nazaj v mesto na svoj dom. Tii je navada z g od ej na večer k pokoju iti, ker po tihem mraku nastopi naglo temna noc in černo zagrinjaio zakrije vsako reč očešu gledajočega , in po morju sčm začnejo na večer vleči vetrovi. Povsod je smertna tihota, samo morje iz daljine se čuje s svojim šumom in zmed mornarjev se slišijo glasovi hodžev in naznanujejo četerto dnevno molitev. Se doné pesmi brodnarjev, glasovi brodnarskih tromb in zvonenje zvoncev k večerji vabljajočih. Ko člověk o tem času od luke v mesto gré zapazi milione vžganih sveč. Vse kavane so razsvitljene, lampe na hišah, tramovih in krovih gore in zdaj se zbirajo gospe v družbe in smejo z odkritim licem gledati dolj na ulice. Sužnje strežejo svojim gospém, in sužnje jih stražijo, da bi kdo ne nadlegoval gospa pri noćnih zbiralisèih. V mestu so razsvitljene vse prodajavnice z lampicami in svečicami, ker občne svećave v mestu ni. Noč se pomika in postaja pozno. Posamesne svece se berlé po hišah in krovih in samo kopve in kavane so se polne ljudi. Imenitni Turci so se že zaperli v svoje stanove in ni jih viditi na ulicah , kjer je vedno manj in manj ljudstva , dokler se poslednjić poslednji k pokoju ne podá in ulice ostanejo prazne in puste. Okoli desete ure je vse tiho in pokojno po mestnih ulicah, tako tudi v laki 9 ako se ne čuje še pluskanje vêsel posamesnih čolnov. 1 4 Nenadoma, ko je že povsod vse tiho kakor v grobu, zagromi votli grom topa , in se razlega skoz nočno tiboto kakor silen tresk po zraku. S tim se oglasuje smert tistih Turkov, ki so zaslužili smertno kazen, in jih o tem času posekajo ali zadavijo ali ustrelé. Solnce življenja jim je za goro šio, — belega dneva ne doča-kajo živi. Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. 10. majnika je napravila kmetijska družba svoj letošnji veliki zbor, v kterem se je snidilo 78 gospodov družbenikov in većina gosp. predstojnikov družtvinih po-druznic, in kterega je poslavil tudi visokorodni grof Ch o-rinski, naš prečastiti deželni poglavar. Predsednik družbe gosp. Fid. Terpinc je v za-četnem govoru veselje razodel o nazočnosti gosp. de-želnega poglavarja, in je prijazno pozdravil veliko mno-žico zbranih družbenikov, kteri s tem naznanjajo, da jim je mar za prizadevanje družtva in za povzdigo kmetijstva, ki je imenitna podlaga blagostanja domovine. Zahvali! se je gosp. predsednik dalje pridnim pred- stojnikom družtvinih podružnic, ker le z njih pripomočjo zamore družba svoje namene vspešno do-segovati. Omenil je potem, da na družtvinem vertu na Poljanah so spet nove kmetijske mašine in orodja na ogled postavljene in tudi nektero orodje, ki je v pod-kovijski šoli po izgledu vunanjega blaga izdelano bilo. Poslednjić je družbi naznanil gospode namestnike druzih kmetijskih družb, ki so se po izvoljenih poročni-kih vdeležile današnjega zbora. Pervo po začetnem predsednikovem govoru je bilo, da je tajnik kmetijske družbe, dr. B lei we is, zboru na znanje dal imenitniši delà, s kterimi je opraviti imel glavni odbor po poslednjem občnem zboru. Razvidilo se je iz tega, da predsednik z odborniki vred so si, kar je moč bilo, prizadevali, v korist kmetijstva pridni biti. Gosp. odbornik Malič je po dokončanem tem na-znanilu zboru razodel: kaj je glavni odbor dosihmal za vpeljavo drenaže na Krajnskem delal. Zvedilo se jefiz te razodeve, da slavni odbor kmetijske družbe Šta-jarske nam je obljubil umetnega inženirja poslati, — da orodje, s kterim se grabni režejo, je že iz Angleskega prišlo, in da tudi gosp. Baumgartner je naročeno mašino že iz Marskega dobil, ki bo izdelovala drenážně cevi. Po vsem tem se smémo nadjati, daže letos se bo začela drénaža na Krajnskem. Sklenul je gosp. govornik to naznanilo s tem: da bi ti važni zboljšek posebno bolj mokrih zemljiš, kterega v druzih deželah kme-tovavci prehvaliti ne morejo, tudi pri nas tako se raz-širjeval, kakor po svoji dobroti zasluži, in da bi gosp. družbeniki ne ie svoje za drénažo pripravne in drénaže potrebne zemljiša drenažiti dali, temuč da bi tudi pre-možne sosede ali srenje spodbadali za drênazbo, ktera, kakor tudi krom pir izpervega, bo zadela na protivnike. Gosp. odbornik Schmidt je za tem zboru naznanil , da osnovo novega družtva, kterega namen ima biti obdelovanje Krasa in druzih pustih krajev Notrajnskega, je glavni odbor že předložil vis. deželnemu poglavarstvu s prošnjo, da bi se predložene postave poterdile in na njih podlagi smelo novo dru-žtvo v življenje in djanje stopiti. ; Dalje sledi.) Novičar iz slovenskih krajev. Xq. Iz Ormo&a. (Konec.) V svojem zadnjem dopisu v 29. listu ,,Novica sim obljubil povedati, kako je pravda zoper tisto „čud o del no dohtarco" iztekla, na ktere svčt je oče bolnega (obranega) otroka neko staro ženo do kervavega otepel. Danes spolnem svojo obljubo s sledečim : Marjeta S., 64 let stara přemožná posestnica iz T., je obstala, da le po večkratni nadležni prošnji posestnika B. iz občine B., kterega otrok se ni-kakor ozdraviti ni dal, se je podala k njemu in pri otroka poskušala, kar jo je mnogokrat poterjena skušnja učila; svetovala je korenine in cvetice, kterih zdravilno moč ji je rajnki oče na smertni postelji skrivé razodel in kterih nobeni živi duši povedati no more, tudi sodnii ne. Ko mi povedó — pravi ona dalje — da neka sumljiva stara baba v hišo bolnega otroka zahaja, sim gospodarju res rekla, naj je ne terpi pri hiši, ker zna biti, da je res otroka obrala in da se zavolj nje otrok ozdraviti ne more; — da bi mu bila pa velela babo pretepsti, je tajila. Gospodar vprašan: je li res, kar je „dohtarcaa ravno povedala, se dolgo dolgo obotavlja in si ne upa z resnico na dan, ker se boji, da bi tudi njemu ne naredila; po dolgem prigovarjanju sodnika se vendar pre-derzne resnico pričo nje povedati. Tudi župan vprašan zastran mazaštva „čudodelne dohtarce", noče (menda iz ravno tega straha) nič od nje vediti, akoravno je po vec farah dobro znana. Ona sama pa obstane, da že velika 156 otrok, pri kterih so zdravniki zastonj svojo umetnost po- patriarh nek odgovoril, da Greki ne želijo Rusovskega skušali, je ona (sto medvedov! ona?!) ozdravila, po- krila. Staroverci praznujejo veliko noc od 1. majnifca celi teden; na ti cas je bila velika prekucija napovedana, sebno tacih ki so hirali za susico; nikdar pravi pa ni za to od nobenega člověka kaksne plače tirjala ; ker Greki se zmiraj terdno verjejo, da po starem pre ji je kdo prostovoljno kaj dal v denarji ali blagu ie vzela. Taka velí je rožtvu pride to leto Carigrad pod njih oblast. Turška bila tudi pri gospodarji B., vlada je oštro čula vse te dní in je orožje pripravljeno kterega otroka je zadnjič léčila. imela zoper vstajo y al strah je bii pražen, vse je Sodba jo je za 6 tednov v zápor obsodila, ker se mimo vstalo. je od ene straní prestopka golju fi je okriviciia zavoîj tacih djanj, s kterimi je neumnost druzih ljudi v svoj prid obraćala, od druge straní pa sokrivnje gerdega ravna nj a, s kterim se je pregresil gospodar nad ote-peno ženo. gleda Ko slisi „dohtarca" sodnisko razsodbo y sila debelo i ker se kaj tacega ni nadjala, in ker misli, da se je s to razsodbo krivica zgodila, je napověděla se pri • V • * J f • j < I J I V»/ visji sodnn pritoziti ). Še vam moram povedati, da smo sedaj kaplana dobili, od kterega slišimo, da je za omiko ljudstva in do-mačo šolstvo včs vnet in serčen gospod. Zivo potrebujemo pri nas tacega iskrenega moža. Bog daj srečo! to arte. Somenj, ki je že večidel pri kraji, Ljubljane je bil precej dober ; poljskega delà ni bilo veliko kupca, so pa ti, ki so na več kupovali. Tudi lepši goveja živina se je tergovci se hvalijo; čeravno olj y somenj prišli dala dobro prodati milostljivi gospod knez in skof so za zidanje neke nove Iz Terz. čas. ćmo. da nas cerkve na Đolenskem podarili 10.000 lika velika pripomoć, za ktero bojo dot • v To je pač farmani tovo zivo hvalezni poveduje tista zgodba iz Po vsih Đunajskih novicah se prida je neki mesar mogel Metlik y tako po ceni goveje meso prodajal, da nihče ni popasti : od kod vole dobi y dokler ga žandarmerija nizasačila, da jih krade. Voli poprej po ceni mu bojo zdaj d r a ít i ! Novičar iz mnogih krajev Na Dunaj sta prišla te dní » ka kraljica in kralj belgiški, prićakujeta se kralj pruski in car rusov-i; njih dohod se bo praznoval z velicimi slovesnostmi. k Presvitli cesar se je ze £ • V PeU po novi ze leznici do Bayerbah N res ? da se ima železnica iz Postojne v Reko prej izdelati, kakor iz Ljublj? Terst; vlada želi, da bi železnica v Terst bila be v ko berž dodelana Cesarski patent ukazuje da začemši od 1 novembra 1852 ima na Ogersk v Voj in te m e š k Banatu začasní kataster za mero gruntnega davka veljati; plačeval se bo 16 od 100 fl. či stega dohodka. 8. maja je bil z veliko slovesnostjo Zagrebški škof Haulik za nadškofa posvećen; on je pervi nadškof Zagrebske škofije. Sla\ ni češki zgo ti ovi nar Palacký sledí sedaj po arhivih in bukviših Pa-rižkih zgodovino svoje domovine. — V oko ici Videm- eki so prodali letos blizo 50.000 murbinih, 500.000 pa akacijnih drevesc. — Ni davnej , kar je neka mali z dvema sinovama nabrane gobe jedla; mlajsi sin je za strašnimi bolečinami umerl še tišti dan, drugi dan pa mati, starejega sina so oteli. Koliko ljudi je požerla že smert po strupenih gob ah! Kdaj se bojo ljudje spa-metovali ne jesti, cesar ne poznajo dobro ? ! coskem je Na Fran v se 7. tega mesca padlo snega 2 pavca debelo. Nar novejši novice iz Carigrada pravijo, da zavolj božjega groba je še vse pri starem, da tedaj Rus ni zmagal ; tudi je od sultana za s\čt poprašani gerski v se * Le po ti poti, ila se mazastvo po posiavah ojstro in brez milosti kaznuj mogoce, da se zatare sčasoma ta ljulika Vred. Smert Marka Kraljevića. (Serbska narodna). Se napotil je Kraljević Marko U nedeljo jutro pred rumenim solncem Poleg morja v Urvino planino. Kadar bil na Urvini je Marko, Jame njemu šarac *) omahvati, Omahvati i točiti solze. To je Marka močno zabolelo, Ino Marko beseduje šarcu: »Stari šarac, stari dobro moje! »Glcj minulo že je sto i sest let, »Od kar bil sim s tabo se soznanul, »Pa še nikdar mi omahval nisi, »Danes pa mi jameš omahvati, y y >»Omahvati i točiti solze: »Naj mi Bog zna, dobrega ne bode »Jednemu od naju gre za glavo »Ali gre za mojo ali tvojo.« To je Marko ravno izgovoril, Kliče Vila z Urvine planine, Ter pokliče Kraljevića Marka: »V Bogu brate, o Kraljević Marko! »Znadeš li: zakaj konj omahuje? »Obžaluje šarac te gospoda, »Ker se bosta skoraj mi ločila.« Ali Marko Vili odgovarja .* »Bela Vila, naj boli te gerlo! »Kako hi se jaz od šarca loćil »Ko přehodil zemljo sim i mesta »I obhodil istok do zapada, »Pa od šarca boljega ni konja »Ne od mene boljega junaka! »Se ne mislim ločiti od šarca »Dokler imam še na rami glavo.« Pa mu bela odgovarja Vila: »V Bogu brate, o Kraljević Marko! »Nikdo šarca ti otel ne bode, »Ne zamoreš ti umreti Marko »Od junaka, ne od oštre sablje, »Od topuza, ne od bojna koplja y y y »Se na zemlji ne bojiš junaka, »Ampak, Marko, bo te umorila y y starega kervnika: y y y y »Smert od Boga »Ako meni pa verjeti nečeš »Kadar bodeš viši na planini, »Se ozri mi z desne na levico »I opazil boš dve tanjke jeli, »Vso ste goro z verhoma prerasle »Jo zelenim listjem zagernile, »Tam med njima izvira studenec »Tjè mi šarca svojega okreni, »S konja stopi, k jeli ga priveži »U studenec se poglej nad vodo , »Ino svoje lice boš ogledal, »Ino vidil, kdaj ti bo umreti.« To je Marko vbogal belo Vilo; Kadar bil je viši na planini, Je pogledal z desno na levico, I opazil je dve tanjki jeli, Vso ste goro z verhoma prerasle Jo zelenim listjem zagernile. Tjè je Marko bil okrenul šarca Z njega stopil, k jeli ga privezal Nad studenca vodo se pripogne, I nad vodo lice ogleduje. (Dalje sledi). y y y y * V Šarac, šek (konj). Natiskar in zalužnsk Jozef Blaznik v Ljubljani.