vreoniJtvoinvprava* V VČiTELUKI TISKARNI/ ROKOPIJI NE VRAČAJO/ANONIMNIDO-L ‘PlSl * SE * NE • PRIOBČV -I lElO/POjTNlNAPLA-^ VCANA V-GOTOVINI TELEFON STEV. 906. leto iv. LJUBLJANA, 30. OKTOBRA 1026. STEV. 47. toAHOČNlNA'-XA-lVCOSLA» VDO ČETRTLETNO OIN IJ CELOLETNO DIN OO/ZA* INOZEMSTVO 1E DODATI MTNSNO/OGLASI P<^ CENIKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA- P0-DlN*l'50, POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 Orjunaši! Spomin padlih drugov proslavimo s tiho bratsko svečanostjo na gomilah naših najdražjih pn sv. Knzu, v ponedeljek, dne 1. novembra. Četniki se zbirajo na določenem in objavljenem jim mestu ob pol 15. uri, ostalo članstvo in prijatelji pa jih počakajo pri gomilah junaških drugov, kamor prispo četniki ob 15. uri. Orjunaši! Pokažimo svetu, da ne klonemo m da smo vredni drugi onih, ki so padli braneč naše prapore in čast Orjune. Naj ga ne bo med nami, ki je prisegel 1. novembra 1924 zvestobo do groba pokojnim junakom, da bi klonil in se dal oplašiti od onih, ki v srcu še vedno trepetajo pred obračunom, kateri mora P”*5* Razpuščeni! Pismo mrtvim... Povedi kolo krvavo. Ti kralje Petre! Iz mesta Krem i. večernimi mra-kovi na moii levi tam leže grobovi m misli mi hite v dalie vse, kier so pokrile bele kosti sleherno ned zemlje, ko so osvetniki utirali oot v zasužnjeno iti nodiatmlieno domovino da gredo rn solncem oreko raztreščenih lobanj In nrestrelienih sire. Imeli smo liudi. a danes nas soo-miniaio nanie samo še nolrazDadle gomile in nolomlietii križi z napisi uo dežiu izbranimi: »Tu nočiva neznani fnnak borbe za osvoboienie.« Vse ie minulo! Vrnile so se vojske "V ' •svoifULtin*) tromacTto note m teo so odrešile narod, ki ie slutil osvobo-ianie iedva v obečaniih kaali Matjaževe voiske. Grobovi in žrtve oa so ostale pozabljene po Dobmdži. Kaimakčalanu Marinami. GlruMištu. soški fronti, tirolskih grapah In vsepovsod. kier leži na tisoče grobov bjrft7 imena in križa. Pozabljene so žrtve in umiranie mož nravice kladiva. ki so šli ood vislice in svinčenke. avstrijskih krvoslednih dsov 7 nasmehom na ustih in nezlomliivo vero v očeh. GIrobovi tulilo in tiriaita obračuna za prelito kri ter žrtvovana življenja. Odpirajo se grobnice na Ceru. Kosmaiu. Osjavju Sabotinu, Podtrožčici. Albanske globeli bruhalo one. ki so bili ponosni knt hrasti in noginiali za to, da bi bilo bolie In lepše niihovl dec! katera Ip tegobno uniralo oči oreko moria In umirala v nesku draške obale. Iz srlobin .Jadranskega moria se vijejo leeiloni onih ki so bili v poliani cvet in izdihali na Krfu. kot rože DOd mrzlo jesensko slano. Iz BI-zerte se čuie mirtvi glas do domo- vini hrepenečih in odgovana mu bolni krik polkov pokopanih do mi-roeoiih vseh brezimenih in še v sim strašnih taborišč, kier so v rešetkah umirali in hirali tisoči uietih ter interniranih našega rodu s oes-miio hrenenenia na ovelih ustnicah. Nad vsemi oa stoil gomila Velikega Kralia oadlih in se beli z Oolenca orekn cele zemlie ter gori v svitu zahajajočega solnca. kot krvava baklia In večna luč. njegovim uaibolišim in naizvesteišim. Žari Oplenac. Neeov žar kipi do neba in orodira do ooslednie najgloblje. gomile Dozablienih in zaou- šČenih. Pozabljeni, zaDuščerti in zatajeni! To ie krik. ki VDiie iz široko odprtih grobov to uro ko bodo go-soodie v frakih in cilindrih oficiel--no slavili soornin Dadlih ter Dri tem v mislih računali kam z denariem in blagri priborjenem i do oroliti krvi Doginulih. Zastoni te bila boE'ba» Ostalo ie vse. kakor ie bilo in blagor Vam bratie. ki sni vate zapuščeni in n*v-zablieni raztreseni uo celem svetu. kpr bi sicer morali i Vi danes po Osvoboienui nadaljevati no albaii-sk| Kalvariil Vaš križev not kakor Vaši oreostali soborci. Naša zemlja ip postala prosta sinekure za delomržne Dolitičarie in demagoške bandite ki z brezpri-merno drskostio uničujeio vse s tolikimi žrtvami priborjene tekovine in osem let iščeio razlik, s katerimi bi imravičili svoie senaratistič-no rovarjenje. Namesto napredka, moremo le vseDOvsod zaznamovati nazadovanje in konstantno DroDadanie. lugoslovenska ideia, za katero so bile donrinešene neizmerne žrtve. se nahaja danes v defenzivi oroti onim ki so bili v tistih časih, ko sp ie vršil gigantski boi za nie-dinienie naibesnefši sovražniki in izkonali tisoča onih grobov, katere danes oolakuielo zapuščene sirote, vdove in maike do celi zemlji. Habsburški lakaii in veleizdajalci Dostaiaio ministri, kakor tudi oni. ki so Drežeti mržnie oroti srbstvu klicali »Srhe na vrbe« in DOŠiliali Jugoslovene na Suhi baier. Preostale borce za uiedinienie oa za-Diraio in mečejo na cesto da DOgl-niaio gladu in bede. dočim ie dovoli DOgače za vse bivše. c. kr. dvorne ter vladne svetnike, ki so se Driteoli s cesarskega Dunaja In kraljeve Pešte. da danes osem let do osvoboieniu oosedaio za držav-nouradniškimi Disalnimi mizami one Jugoslavije ob misli na koio so pred letom 1918. klicali na nomoč črnožolte feldžandarme. V izobilju in bogastvu se koolieln bivši av-stro-oerski general štabni oficirii in krvavi auditorif. iugoslovenskim dobrovolicem Da z nasiliem iem-lie.TO to kar iim te bilo s Kraljevo besedo za večno izročeno. Soborcu Petra Mrkontiča, ki mu ie usoda odločila, da še danes živi v teh žalostno sramotnih časih ne oreostaia do vseh Drošniah in intervencijah drugega, nego da leže ob gomilo oozabljenega Hubma-.lerja ali Merlaka in vdano Dričaka smrti od lakote in bede ki ie itak naizvesteiša družica vsem tistim, ki v tei zemlii v resnici liubiin državo in narod. Rivierski borci in ministrsko porodične dame se koplietn v zlatu, diademih in nrebogati svili, do selih in mansardah Da umiralo betežne od vseh zapuščene maike. ki so dale domovini svoje naidražie — kri svoie krvi zato, da iim danes odreka ono boro betvico Dodoore. na katero ie mislil Dri zadniih zdihljajih umirajoči sin. Z niihovimi umiraiočimi se vzdihi Da Se mešaio v čudni harmoniii orošnie gladnih vojnih sirot ki ta hio. ko žge sleherni kandila svoiim nokoinim na mirogoiih ne vedo, kie leže kosti niihovih očetov. Zastoni se ubiiajo v črno odete maike vdove ker zemlia ie skoDa in država nehvaležna. Deca graditeljev države Dlače. narod Da oleše okoli zlatega teleta in prepušča oblast njim. ki so vodili borbo za dsvoboienie po pariških varieteiih in rivierskih barih ter montecarlovski igralnici. Kaj ie njim mar siromaštvo preostalih heroiev. ki tavaio nr» naših ulicah brez udov ali vida ter oobiraio drobtinice z mize, ki ip. bila pogrnjena ob veliki , uri zanie. LISTEK. E. P. V.: Zatajeni grobovi... »Na humkama v tudjini. srnsko cveče ne če niči...« (Epitaf na Vidu.) Dnevi postajajo mračni, enolični. Nehote orehaiamo v žalostno otožno razDoloženie turobnih praznikov mrtvih in Dokoinih. Bližajo se dnevi, ko vstane misel in se zariie v vso notramo brezdanio globino dušp ter riie da zakrvave znova vse komai po pozablienin zaceljene rane. Ogledujoč astre cvetoče na bobovih dragih, ki so odšli se SDomlniam tudi onih ki jim ta hio priiateliska roka ne rahlia težke odeie in blagoslavlia večnega ležišča solza ostavljenih ... « Kje ste prijatelji, moloici moji, da se to žalostno uro Domenimo in pogovoi imo o dneh. ki so ugasnili za gorami. Truden ie bil Vaš korak in tegobno otožen Vaš nasmeh ko ste odšli, da se izoočiicte za po- slednjo borbo, čujte pobratimi kliče Vas brat. Ni Vas! Molče Vam neme ustnice in iz carstva tišine ni ieka Vašega veselo iunaškega smeha, s katerim smo se tolikokrat rogali nevarnostim ko smo stali ramo ob rami in zaključevali račune z našimi živlienii v neenaki borbi šibkih oroti močnim in sitnim. Molčite, kot ste molčali tedai. ko nam ie srce treDetalo v krčih radi us>de tako hublietie naše nam zemlje. Ostaiaio samo spomini in ti se vrste in z niimi Vaši. mrtvi bratje, liki. Pozabljeni in zapuščeni ste da me mrazi, ko se spominiam hvaležnosti naroda ki ie prištet svoie nai-boliše med roparje in cestninarje zato da le lažie pozabil na one. ki so se žrtvovali brez vprašania in pomišlievania. Z molkom nrehaiate mrtvi preko tega in v smrtnih 'krčih stisniene ustnice izdaiaio sikoro Dreziren nasmešek. V brezmejne dalie in globine seea Vaš Dogled. Vitezi deiani in žrtvovani odou-ščaio n.iim ki ne vedo kai delalo.. Smeh ie na niih licih in tudi na Tvoiem brat Rok. ki si bil med. niimi zadnii omahnil in klonil sredi Težke so skrbi vladaiočih in kockaiočih za odelo na križ razDe-tega. Treba ie uničiti iugosloven-stvo in do konca doigrati ODasno igro... NositelH In oobomikl Jugoslovanstva — Oriunaši ki so se zbrali zato da bi izvedli oooroko Dadlih za osvoboienje. na so ta hiD razou-ščeni. ker so hoteli tudi za ceno svoie Mrvi očuvati integriteto /em-Ife in narodnega edlnstva ter zaustaviti olenienie in rušenje države ki izgublia na moči in ugledu zunai in znotrai državnih meia radi tovrstnega D0St0Dania. Zaman le bila Drelita oriunaška kri in zastoni leže ood gomilami kosti mož. ki so tako vroče ljubili zemlio narod in Kra-Ha da so brer Dremisleka žrtvovali svoia v mladosti kloeča živlienla in izrekli veliko besedo. Tako zaman, da danes dve leti do njihovi iuna-škotragični smrti ne sme iugoslo-venski nacionalist ored niihove gomile. da hi Hm ootožil gorie oriza-deiano Dn nnih. ki so cp s krvavimi rokami obešenih, ustreljenih sestradanih In v smrt nremišlieno nosanih Dolastili gosoodstva in ki mečeio v areste one. katerih se boie. da bi iim sodili za niihova krivična dela. In vendar na ta dan. ko oraznu-iemn soomin zapuščenih in oozab-lienih, Orjunaši ne obuou- iemo. iker čitamo Doleg besed obsodbe skrčenih čeliusti belih lobani Dadlih i zagotovilo da bo dobe nonižanfa in razžallenia tako kmalu konec kakor le bilo končano avstro-ogrsko cesarstvo. Globoko so udrte niih očesne črne iame, govore Da. da bo Drišel dan obračuna za vse ki danes ubijalo .Jusrosloven-svo in ugled lugoslavife oreri zu-naniim svetom. Usoda niih In njihovih ie že zapisana na nebu in zemlii. Treba in bo samn obistiniti in D^reiti orek« ruševin njihovih zlonosnih načrtov, ki dame« groze »ničiti ono. za kar so se žrtvovali naši nai-dražii k oozitivnemn delu oo katerem bodo imeli vsi oni. ki danes begam kot nemirne sence nad svojimi gomilami mir in dušni coko?. Ako oa Sp ta korak oouesreči. petem ie oa tudi šp vedno boliša pot k onim ki spe do Kaimakčala-nu. kakor živeti sedanje žlvlienie sužniev onim. ki so in bodo vedno izdajali ter oroda? iali našo zemljo in narod!! To pa se ne bo nikdar zgodilo. ker Disano ie: »Božje kladivo mora udariti, danes ali iutri. orej ali slei... Kar ie krivo ho ravno in Dokončano bo. kar ie zlo!« A V. Kupujmo in podpirajmo izvrstno Kolinsko cikorijo domači izdelek. borbe, ko smo videli v Tebi nai-dražiega nam vodnika ... Zemlia na Tvoii gomili še ni za-zelenela in vendar se mi zdi. da baš Tebe nogrešam že vekove. ki sva se našla v uri. kateri ni v moii duši spomina. Bilo ie samo uresni-čenie slutnie ko sva se srečala in Pogledala globoko in Došteno v oči ene mrzle zimske noči. Cul sem o Tebi že preie mnogo. bHo na ie vse tako čudno nerazumliivo in fodeto v strahotno tainost, da me ie tisti hio. ko sem Doeledal v brezdanio odkrito siniino Tvoiih oči Drevzelo SDoznanie. da liudje neslkončno erdo lažeio iti obrekujejo ... Tvoie modre oči. Zavolio njih 0 Te črtili in obrekovali, ker so ile kakor žareč ogeni ki ie Dro- drl vse do srca katero ie ležalo orpfi niimi golo in razklano, da le ni bilo misli ki bi se mogla skriti v njem. Koliko nas ie bilo. ki smo lahko mirno in brezskrbno zrli v 1 voie oči iti iskali skrivnost v njihovi globini zapisano? Bila ie velika ta taina in Prelivala se ie V harmoniji besed resnice, ooštenia, ljubezni in zvestobe do groba. V teh očeh sem našel miru. ko mi ie duša za hip pod udarci krute res- ničnosti in krvavih živhenskih žalitev omahovala in obupovala nad dovršeniem misiie, katero smo prevzeli mi zaničevani in ponižani. Bil si mi najboljši in naimilejši druže. Našla sva se na beli ccsti Dod srebrnimi zvezdami tani Dod Javornikom in v trenutku sklenila nriiatelistvo brez običajnih fraz in Dijače. Hodila sva do zasneženi cesti in razDletala drzne načrte za bodočnost, vredne Tebe. Marsikaterega smo izvršili še več Da iih ie DokoDanih s Teboj. Zdi se mi, da ie bilo včerai ko ie lilo 7. neba in so se do Doliu vlačile iesenske megle. Ozračie ie vo-nialo do krvi in razsutem drobovju. Priolazil si se skozi mračne gozdove in orebil vse oazne sovražne kordone ob oni rneii, ki ie nam vsem kakor v srce vsekana. Kolikokrat si se Dregrizel skozi to železno verigo, vedi sam Bože Obiskal sem Te sestradanega in utrujenega do onemoglosti. V očeh sem Ti čital grozo in vedel, da se ie nri-oetilo nekai groznega. Bila ie resnica. Iztrgal si se smrti iz rok s tem. da si prizadejal sam Smrt. Nisi hotel ubijati. Pomiš- Tegetthof. Nastala ie DOlemika v naši javnosti. iz katere povzamemo zoDet en dokaz več. da robske duše ne miruieio in da hočeio našo sramot* no preteklost Dosvežiti 7 novo bla* mažo. Ker se slučajno nahaja v, mariborskem muzeiu spomenik slu* čajno v Mariboru rojenega avstrijskega admirala Tegetthof a so brihtne butice stuhtale da bi kazalo dati ta sDomenik nazaj, odkoder se ga ie upravičeno pri prevratu odstranilo. Torei restitutio in integrum in mesto Maribor nai votira za to 20.000 Din kredita (ki se zahteva od Dokretašev tega famoznega načrta. Na dan Dostavitve bi se ob svi-raniu cesarske himne, navzočnosti nebroi Denzioniranih avstrijskih' častnikov, legii starih veterainar-iev. vršila Darada. ki bi razširjala oenetranten duh1 skrbno čuvanih'* naftaliziranih avstrijskih uniform. Nočem navajati argumentov za in proti. Argumenti za so nlod hlapčevskih natur, ki še dolgo ne bodo utihnile. Zn enkrat ie bil Tegetthof* čez nekai časa hn Radetzky in nri-šel bo čas. ko bo Fran .losjo itd. predmet niihove »pHetete«. Govoriti Da o argumentih proti menda ni treba. Jasno nač ie, da Maribor že iz razloga ker ie obrnemo mesto z nemško, še zmiral šovinistično manlSfno. takšnih eksperimentov ne bo delal. Ce reDOStiramo Tegett-hofa. sankcioniramo vso avstrijsko zgodovino in imDlidte Driznamo. da ip bila «reča 7a Slovence, da so ta* ko dolgo rohovali DOd avstrijskim fasrmom teš. bogve bilo bi lahko še kai htiišega. Kai pa če bi bili pod1 Italiio. ali pa pod Nemčiio. ali pa — prekrižajte se — ood barbarsko Srbiio. počenši pri Dušanu Silnem. To ie miselnost ultramontanskih avtonomistov, katerim ip ideial do-leg republik Monaco, San Marino in Angrire tudi še renublika Slovenija, s kakšnim Drelatom na čelu in nod Drotektoratom naDeža. Sicer Da gospodje, kai se nrepi-rate? Ali ste že vprašali gospoda generala da li to dopušča vis-ka in kobaridska Italiia. Zna se zgoditi, da bodo morali tisti ki bi kai takega učinili. sklonjenih hrbtov defili-: rati v znak zadoščenia pred itali-iansko zastavo in s stegnjeno roko pozdravliati pred tribuno, kier bodeta v obiemu sedela Ninčič in Mus-: lial si in iskal izhoda za mirno rešitev. Usoda in volia obraniti vse* ki si iih Doznal kot naše, ie bla; da si Dosegel do samoobrambi in Dremagal z odločno gesto daleko nadmočne. Roka Ti ie bila sigurna in volia železna, da so omahnili oni v brezmoči ki so hoteli noseči do Tvoiem življenju. Liudie niso vedeli čemu in za-kai. Dvignili so se farizeii in obuvali na Te in Tvoi čin. Ti Da si hodil svoio oot in molčal na vse. ker si vedel, da ie v molku veliki odgovor bodočim boljšim rodovom. ZaDrl si se sam v sp ter sp še; boli oklenil svoiih redkih Dobrati-mov ki smo vedno globlie verovali v Te. Nismo izDraševali in v. dvomili iskali resnice, ki si io nosil' odorto na rokah nego samo slepo zaupali. Kakšni so bili motivi, ki Ti niso dovolili da bi no vsem prestanem trnlieniu Doložil trudno elavo na trdo ležišče in se soočil ali ooiskal utehe v tistem vsakdaniem delu ki ga ie. opravljalo toliko tisoč Tebi enakih sovrstnikov? Kai Te ie vodilo k temu, da si s prezirom gledal na ceno svoiega živlienia in ga solini. Poleg Libije. Trikolisa in So-mali ima namreč Italiia tudi še ko-ioniio Eshaeziio in zato pač ne kaže nositi Tegetthofa iz muzeia ter sra Dostaviti na višii ukaz zoDet nazai. Zato ie ves prepir le teoretičnega značaja. Mariborski vseve-dež in oanevrooeiec Scarabaeus ie že obupal in se resienirano rado-voliuie s piedestalom. na katerega bo dal iz Diietete lonec »VergiB-meinicht«. Zato nai slediio temu pametnemu sklepu tudi drugi in nai eoiiio svoia čustva še naorei med štirimi stenami, lavnosti Da Driza na.šaio z izlivi robskih duš In se Dri tem nikar ne poslužujte primer. da je i Franciia ohranila spomenike vseh dob neDoškodovane ker za-mora sleherna še tako abotna gla-va doumeti, da ie velikanska razlika v tem da li so nokretačl posameznih historičnih s spomeniki proslavljenih činov možie narodna ali tufle. sovražne krvi kakor io v nri-meru Tegetthofa. T. V. Pouk slovenščine v Italiji. GentilUeva šolska reforma ie prinesla v italiiansko Šolo marsikaj novega, če smemo smatrati to reformo 7n Italiio na splošno za dobro, ne vemo. Tega tudi ne bomo preiskovali. Ker ima reforma za osnovo tkzv. nemško delavno šolo. ie lasno. da znači revolucijo v šolskem pouku. Mi io moramo in hočemo opazovati samo v toliko, v kolikor zadeva nas. Pri Slovencih ie razvpita ta reforma prav radi tega. ker nam ie požrla slovenski oouk na iiudskih šolah. Tozadevna odredba bi bila prišla brez dvoma pod sedanjim režimom tudi brez Gentiliia in brez niegove reforme. Ker po Gentiliievi reformi šolske ure nls« posvečene toliko resnemu delu kolikor igraniu (risanie, oette. telovadba ročno delo. izleti, nazorni nauk v naravi). smo se bali, da ta čisto italijanska šola-igral-nica ne bo veselo nadomestilo za resen pouk. ki ga ie gojila prejšnja šoia v materinščini. To ie bila nekaka dobra stran te nove italijanske šole. Pa ima ta dobra stran tudi svojo slabo stran, ki in močno odtehta, da otroci šolo ne smatrajo za nekai resnega in se jezikovni Douk italijanščine vrši zeoli le v medsebojni konverzaciji ob igri. vse drugo ie stranska stvar. Otrok šole ne smatra za šolo. ona mu ie igrišče, v kolikor mu nudi zabave, v kolikor Da se vrši resen pouk. se omeiuie na slavosDeve domovini. To je italijanska Šola. iz katere prinese otrok ob koncu leta nekaj oatriotičnih pesmi, nar novih t>o\-mov o domovini in nekai risb: uspehi v ofsaniu risanlu. računstvu. so minimalni. Vpliv šole na otrokovo izobrazbo ie tcdai sila maihen. vpliv na niegovo narodno čustvo ie še manjši. Pod natezal- nico patriotičnih besed Je izmučen in mrzi šolo in učitelja. Komai stopi v krog družine, iedva ip. Dar tednov iz šole. že pozabi vse. Njega zanima domača govorica, njega zanimajo kniige. ki iih bereta oče in mati. Šola ga ni naučila, uči ga življenje, orisilien se ni naučil, naučil sp. bo iz veselja v domači besedi, da bo razodeval prebrano ali zapisano tudi drugim v domači besedi. Naši domovi bodo postali šole. Vsak slovenski dom šola za se. V te domove GentiHieva reforma ne seže: tudi no bo i"«-ania. tu bo resno učenie iz veselia priprav« za živlienie ki hoče ohraniti materino besedo. Ko smo pri tem nai omenimo posebne tečaie za slovenščino, ki so se vršili v Gorici lansko leto. Slovenski starši so pošiljali svoie otroke v te tečaje polnoštevilno, znamenie. da so se zavedali pomena. ki ga ima materin jezik, ki ie duša vsakega posameznika, za človeka. Oblast ie tečaie izvohala. Prepovedala iih ie češ da smatra vsako skupno poučevanie treh in več otrok za šolo. Vnrašanie nastane, kai nai store oni slovenski starši, ki imajo nad tri za oouk zrele otroke, ki bi iih radi poučevali v materinščini? Ali morajo napraviti prošnjo. da smeio odpreti šolo? Prošnja bo seveda odbita. Ali pa iih morajo poučevati v dveh skupinah? Nsi to vorašanie italijanska vlada eotovo ti« V*o riala odsovora In tudi ni možno da ga da. Starši bodo storili svofo nolno dolžnost, vestneiše in uspešnejše nego reformirana šola. da bo slovenSk*» deca v Primorin vedno «Dremma na vsako izoremembo. Italijani in naša mornarica. Rimska revija »Rassegna Ita-liana« ie obiavila v seotemberski številki 1926 na strani 614 sledeči pamflet: »Dalmacija«. »Mlado kraljestvo SHS. ki je doseglo, da se niegovi breurovi močijo v morju Benetk in Kima. in ki razpolaga z nekim admiralom (o niega izvoru raie molčimo), ip sklenilo na si ustvari lastno mornarico. Stvar moramo vsekakor imeti v evidenci. Toda zanima nas tudi nekai drugega. Sedai so namreč dobili v megleni Angliii okloono križarko, ne vemo. ali obrablieno ali še rabno. in mlademu kraljestvu se ie zdelo po- trebno. da io krsti z imenom »Dal-maclia«. Razmotrivajmo malo. Mlado kraljestvo SHS ne bo oporekalo defstvu, da ima Dalmaciia za nas ■tostran breeov velikega moria velik in Doseben oomen. Morda bo oporekalo da pomeni Dalmacija za Italijo slavno zgodovino, veliko kulturo, dolgo hreoenenie. naivečSe mučeništvo zvezano tesno na nie-no lastno zgodovino in kulturo, hreoenenie In na nieno lastno narodno mučeništvo. Vezani smo z nlo s trdo vezlo zauoanfa In krvi ki ie nobena nogodba. noben političen razlog ne more raztrgati. Zaključimo. Mlado kraljestvo SHS bi bilo storilo veliko boli pametno z ozirom na oPortuniteto, če bi bilo izbralo drugo ime svoii križarki. Ime Dalmaciia poleg vsega drugega tudi ni nikdar prineslo sreče troimen-skemu narodu, združenemu ood svoio zadnio krono!« Prešli bi molče preko tega izliva bolne megalomanije dragih nam prijateliev z one strani Jadrana, da nas ni volia enkrat za vselei odgovoriti laškim brbliavcem. ki saniaio o tem da bodo še ital. mule pile vodo iz Dioklecijanovega vodnjaka v Solitu. Jugoslaviia se zaveda cene s tolikimi žrtvami priborjenega izhoda na iugoslovenski Jadran in zato stremi in bo stremela z vsemi silami za tem. da ga očuva Dod vsakim DOgoiem. .lugoslovenska mornarica nastala in če ie zaveznik« v Stiraliii strah pri misli na to. da se zna ponovit; še kdai zmaga pri Visu. svobodno iim. ker ie globočina našega Jadrana še vedno dovoli aloboka. da požre marsikaterega Ponosnih brodov one železne flote, raz kote ie pred pohodom v Tripoli tanim na-iavlial oočetek Pohoda imoeriia III. Rima. Danes ie iugoslovenska mornarica še mala in neznatna. Zgodi se oa lahko da bo čez noč. oorast-la tako, da bo o nienem admiralu italijanski narod imel še doveli prilike razmišliati. kakor nekoč o nekem Tegetthofu. Dalmacija i« sestavni del naše Jugoslavije in težko onemu, k: tega ne mara. ali ne more doumeti. V vekovnih borbah smo že dovoli iasno dokazali svetu, da Jugoslo- veni nikdar ne miruiemo dokler ne iztrgamo zarobljenih pokraiin. O obrambi rodne in še svobodne grude oa govori za cele knjige borba Srbov in Črnogorcev., katere črnosraičniška gospoda onkraj levega velikega moria po oodDira-nju in snabdevaniu Nikitinih od-metnikov prav dobro pozna. Želimo miru in dela ali gorie niim ki bi poizkušali za ceno naše zemlje nai-si ie že v Sloveniii. Dalmaciji. Primorju ali kierkoli tešiti »svoie hrepenenje«. ki bo udušeno v potokih krvi, da bo spomin na to borbo udarec v srce sleherni italijanski ženi. ki bo rodila, poročil« ali se-strovala on Ihibliansketra bataliona se ie vršno v nedelio in ie bilo orav dobro obiskano. Uvodno oredava-nie ie obravnavalo Jugoslovanstvo in uieeovo ideologijo, kot temelj oriunaškeea nroerama. Po preda-^ vršila zanimiva debata. 2. M. K. KRIMSKI: O. KRAS SKALO VITI...! O. Kras skaloviti. kot iaz. si ti trd. še trši postajaš, še hujši tvoi srd...; tui boe zdai mori te. in tlači... in zlobno ti vse uničuie... a srd in o dr/or tvoi te iači in srce načrte zle kuje...! čemu ti zdai boe — oborožen do zob — čemu nai boš tl zdai doma njegov rob...? ne r>lakaš. prehude so boli...! Zdai vem Da. zakai se ti mrko oziraš tak često o/koli čez. o. tk — na reko Krko...! Na tiho ta zibira ves srd in ves . eniev —. umolknil nien §um je vaiov in njih’ . , v spev.., tako i ti zbiraš v votlinah oeromnih vse sile in strele.., In kletve ... v oeromnih r o viti ah * da z boeom — v *rak bodo zletele! * rovina — mina. v katero so ooseeali mnoei četniki, ki so iznašali ueovore. katere iim staviio nasprotniki pri njihovem oropovedovaniu iueoslovenske misli. — Propaeandni tečai se nadaljuje in bo obdelal vsa v poštev orih^iaioča vorašania. lueoslovenska fronta sc ustanavlja potom oosredovania Akademske Oriune Zagreb na Stross-mayerievem vseučilišču in ie na oodlaei dosedanjih rezultatov upati, da bo med akademsko omladino misel združenia vseh Jueoslovenov brez ozira političnih strank in vere orva zmaeala. V nedelio. dne 24. t. m. ie obdr-zh! Snežniški bstallon svoif* vežbe. Vežlbe so se udeležili četniki Or-june Rakek in Loeatec. Pohvalno Prosveta. PREGAN.IAN.IE IN ZATIRANJE SLOVENCEV POD ITALIJO. O tei temi ie priredila Z. K. D. dne 22. t. in. v društvu »Preporod« Predavanje. Ker ie to vprašanje veleaktualnoi sem se predavanja udeležil. Čudno se mi zdi. da Z. K. D. tako važne teme ne da predavatelju ki ie. o vsem dobro poučen. Samo enkratno Dotovanie v Trst in Gorico še ne zadostuje, da se zamore o tem vorašaniu s predavanjem stopiti pred javnost. G. Dredavatelin se ie poznalo, da o razmerah v Primoriu ni tako poučen. kot bi moral biti. ako hoče kakor ie izjavil — orireiati slična oredavania do deželi. Predavanje ima sicer spisano, vendarle opisovanje oožiea trža-škeea »Balkana«. Krnskih doeod-kov, spopada med karabinerji in fašisti v Trstu ter Dohoda fašistov v Lokev in druee kraie bi bilo eo-tovo bolie. ako bi sp eosnod nre-davateli malo potrudil in vzel v. ^aw/en/( Enrilo Splošno priljubljen Kavai nadomestek, oHusen i cenen. Robiva »e v vseO dobro asoriiranlO Zcolont/alnlf) trgovina&. ie za'Četnike imenovanih Oriun. da se niso strašili slabeea vremena ter s tem Pokazali da se ne stra-šiio ne slabeea vremena kakor tudi nobenih drueih zaprek ter da so vedno, kadar iih pokliče oriunaška tromba, na mestu. Grafe vredni so četniki iz Vrhnike, ki se niso udeležili vežbe. Ravno tako te tudi eraie vredno obnašanie dveh četnikov Oriune Rakek, ki sta s svoiim nediscipliniranim obnašanjem v Četi zaslužila pošteno lekciia Gorica. V ponedeltek' ziutrai ob 9. uri. Popoldne ob 14. in pol. Znaki! Orjuna Maribor. Znaki za člane in članice se dobe pri Oblastnem blaeainiku oo 10 Din komad — samo nroti eotovini. Zletu voivodinskih Oriun. ki se vrši dne 7. novembra t. 1. bo prisostvoval polee brata Radoiloviča. tudi poznani veliki narodni delavec prof. Mile Pavlovič iz Beo-erada, ki bo eovoril na zboru. Središče ob Dravi. V nedelio, dne 31. t. m. se vrši v dvorani So-kolskeea doma ob 8. uri zvečer ustanovni občni zbor tukaišnte Or-june ob navzočnosti bratov deleea-tov oblastneea odbora v Mariboru in brata oblastneea čelnika. Z ozirom ria veliki pomen te nacionalne oreanizaciie se vabiio vsi somišljeniki da se občneea zbora udeleže. Poverieništvn Oriune. Kronika. ZMAGA PRI viTTORIU VENETU. Z naivečiim pompom slavi zopet cela Italiia zmaeo Vittoria Veneta in se divi iunaštvu o katerem vedo kai povedati samn meealo-mansko razpoloženi zavoievalci. ki ne moreio poimiti. da so tiste okto-berske dni napredovali samo zboe teea. ker se ni hotelo Slovanom več služiti avstriiskeea cesaria. Kakor privoščimo Italiianom oo sramoti Capporeta. Tripolitanije. Aduc. Custoze. Visa in še vseh tistih strašnih porazih, katere so že morali prenesti da imajo za pokazati vsai eno zmaeo tako Da mislimo zopet, da Vittorio Veneto ni nič kai pripraven datum in krai. Itali-lanski narofi ie sicer odlikoval na.\-• neSDOsobnefšeea arenerala svetovne voine. katereea so bili celo avstrif-ski eenerali z maršalsko palico. Ostali narodi pa niso pozabili, da so na edino VIII. madžarsko hon-vedsko diviziio postirano Dri Vit-toriiu Venetu, ki te v resnici skušala braniti Dostoianke. iurišali kombinirani anelo - kanadski oolki. dočim so »heroji« stiskali elave v jarkih in kleli zaveznike, ki so iim zboe napada na avstriiske postojanko skalili udobno živlienie za Piavske frontne rezerve. Kdo se ie boril pri Vittoriu Venetu, to naj-leoše pričaio »Zaoiski velike voine«, ki jih ureiata maršal Foch in predsednik Poincare. v katerih stoji črno na belem, da so izvršile napad na edini se upirajoči sektor anelo-kanadske truoe in da ip bila avstro-oersika voiska v popolnem razkroiu že ored oočetkom te ofenzive. Jueosloveni s posmehom eleda-mo na parade, ki se bodo vršile te dni na leni italijanski zemlii in mirno oričakuiemo tiovih voinih napovedi, ki iih bodo sioali nad nas širokoustni črnosraičniškj fanfaro-ni. Nesreča, ki ie Prišla do oni uri. roke — če že ne kakeea dnevnika — vsai naš list. kier bi našel dovoli materiala in točneišp podatke. Tako tudi elede statistike i-n vprašanja. ki ea ie stavil eden prisotnih* diiakov na predavatelia bi mu priporočal, da vzame v roke koledar Narodne odbrane. Potem se mu ne bo zeodilo da bo daial neeativne odeovore. Mnenia sem. da mora biti pre-davatelf o stvari, o kateri predava zlasti oa §e o tu omenjeni — sam prepričan. Sai se vendar niso doeodki. o katerih ie eovoril, samo *baJe« izvršili. te*mveč so se v resnici in še v mnoero hiaišem ob-S6ru! (»Balkan« ie bil požean, imetie mnoeih rodbin ki so v istem stanovale — ie bilo uničeno — ne °a baie — požean. baie uničeno; elede spomenika na Krnu velia isto. Pastirii so bili res zaprti, tudi pretepeni. Iiudje preeaniani itd. — ne Pa bate itd.) Nai še omenim obliube ki iih je e. predavatelj »baie« dal ob priliki poseta v Gorici in Trstu Prvič so to obliube. katerih predavatelj sam. ko smo Drostovolino zapustili avstrijsko voino in verovali onim. ki so orihaiali z belimi zastavami in streljali voiine ujetnike zateeadeH. da bi zmaea i no padlih sovražnikih kar naisiiajneiše izeledala že ne more preseči dosedatuih meia. Ako na bodo zmaee in Piave niiani lieroii res doeledno skušali brati no teh cenenih lavorikah i nove oo naši zemlii, svobodno iim. Videli bomo kdo bo odnesel krvavo ela-vo. ki ie bila doslei naš stalni delež, ko smo zapuščali zelene diplomatska mize. Poznana »Nemška hiša« v Gradišču. ki ie imela ob priliki roist- neea dne prestolonaslednika strgano zastavo, ni za obisk Čehoslovakov izobesila še te. — Mislimo da izgovarjanje na oomani-kanie denarnih sredlstev za nabavo nove zastave ne pride v poštev, ker ie znano, da ie hiša last Kranjske. hranilnice ki ima že toliko da lahko svote hiše ooremi z dostojnimi zastavami. Polee teea ie še nien predsednik e. Draeo -Hribar, ki ima kot star rodoljub eotovo toliko voliva nri resničnem unravlianiu teea zavoda, da bo zadostovala ena sama beseda za odstranienie vzrokov naših pritožb. »Aitidreievim!« Ni še doveli trpljenja in ni Se čaša oolna do roba.. -Kri že oolie oo žilah, treba oa je izbrati oravo uro. ker eorie tčdai. če ne bo rdrobilo v nrvem zamahu nakovalo kladiva ki ie trdo! Ve-ruite čakajte in delaite, da nas čas ne bo našel neorioravlienih kakor danes pred osmimi leti ko so povzeli besedo Aleši, namesto izvrševalcev oporoke Andreia Možine in Boštjana. Blaeaiev ie v tei zemlii danes malo in treba ie štediti z nii-hovo fcrvio. Rimsko - katoliški eoiskopat ie zboroval od II. t. m. v Zaerebu itt sklenil razne zaključke in nrotestd Da tudi ne v zvezi z Z. K. D. ne bo moeel izpolniti drueič oa v oraksi ne odeovariaio deianskemu dOIo-žaiu, kar so zlasti pokazali doeodki nedavnih dni. Ne samo v obljubah in besedah, amoak predvsem vsaj v posameznih shičaiih v živlieniu ie treba vse to tudi dokazati. Način. kako si predstavita predavatelj vztrajnost in rešitev Slovencev v Julijski Krajini, dokaauie absolutno ncooznanie tamošniih podeželskih razmer, čemur se seveda ni čuditi, ker — kot že omenjeno — predavatelj iz eneea poseta Trsta in Gorice še ne more dobiti iasne slike, pismenih zvez (vsai avtentičnih) s Primorjem ^jo sedai ni imel. virov si na ni ooiskal. Vse hvale vredno ie. da ie Z. K. D. v svoi letošnji seznam predavani vzela tudi to. vendar ne bi stvari škodovalo ako bi ta oredavania dala vsestransko verzirane-mu predavatelju e. dr. S. Bajiču, ali na kateremu Izmed dosedanjih predavateljev. Ako zasluži tema o vražah in verstvu strokovnjaka, mislim, da radi zaščite verskih ustanov, aerar-nih interesov mrtve roke, oremalih postavk v proračunu za potrebo rimsko-katoltške cerkve itd. O vsem so se posvetovali pre-vzvišeni knezoškofi ki niso nontiš-lialt načeti zelo delikatno vprašanje ženske mode. Ip v enent so molčal' vsi kot zid. to ie n slovenskem boeoslužiu. ki nam ea obeta Rim že osem let. ki ea oa no dosedanjih znamenjih in izkušnjah soditi še ne bo sto let, če bodo o tem odločevali samo naši in rimski cerkveni kroei ki imaio vse orei kakor interes na tem. da se. na meii Italiie da narodu ko-.ieea polovica ieči pod iarmom lik-tovskeea svežnia — v cerkev domača besedo kier naideio utehe vsi oreeaniani in zatirani. Zanimivo deistvo. Znano ie stališče češke narodne demokratske stranke, v vorašaniu nemškeea sodelovanja v češki vladi. Zato ie po-budilo nemalo senzaciio deistvo da ie ori razpravi o proeratmi nove češke vlade v kateri sodeluieio tudi Nemci, nenadoma stooil na stran zagovornikov teea sodelovania a poznani voditeli čeških narodnih demokratov — dr. Kramar. Izele-da. da ie i na češkem oridobila misel pošteneea sodelovanja Francozov. Nemcev in Slovanov mnogo privržencev in to celo med kroei, od katerih take orientaciie skoro ni bilo moeoče pričakovati. Samo naša oficielna politika še vedno niha neodločno med Parizom in Rimom ter razmišlia da li bi odslei hodila s preizkušenimi orožnimi nriiatelii ali zavezniki, kateri iedva čakato. da bi nam uerabili polee 600.000 že zasužnienih bratov še tinvr predele naše domovine. Konstatiramo. Po naši in »Ju-trovi« ueotovitvi. da ie danes izmed vseh slovenskih političnih listov edino »Slovenec« med zasužnjenimi brati dovoljeno čtivo, ie isti zavzel oozo oeorčeneea in Dri-čel psovati z »denuncianti«. Kakor nas to nsovanie prav nič ne vznemirja. tako pa pribiiamo da že v sobotni številki navita »Slovenec« nekoliko elasneiše protiitalijanske strune ki zaenkrat sicer še izve-nevaio v ueotovitvi: »Ml svoiih odtrganih bratov ne bomo nikdar zaoustili In n«» bomo orel mirovali, dokler tudi nllm n« zaslie solnce svobodnega kulturnega živlienia!«. kar ie v bistvu zelo krotki ooeol za izmirienie med elasilom stranke edinozveličavne SLS in strašno vojsko Mussolinijevih opričnikov. na katereea mi druei niti v saitiah ne pristanemo. Velreinieto Schuhfabriken Mallv & Demberger Neumarktl (Ober-krain) sc elase tiskovine s katerimi se obrača 8 leto no osvobojeni« fn dično podietie na naše treovce radi informacii. Tudi vsebina vprašalnega lista ie tiskana v nemškem jeziku. Svetuiemo Združenim tovarnam za čevlie, da si omisliio tudi tiskovine v državnem ieziku da nam ne bo treba delati na tak način reklame. Po 8 letih odoovedana služba. Sele 8 let po prevratu so se spomnili merodajni faktorii in Dotem ko ie že potrpežljivost nacionalnih kroeov prenehala, da pač ne ere. če zavzameta vodilni mesti v delavnici državnih železnic dva Nemca avstriiska državljana, inž. Cho-tlk in Felber. Služba Se ie odpove* dala obema s 1. januarjem 1927. tembolj to tako važno voraŠanie. 'L ozirom na iziavo g. predavatelja, da so mu liudie v Primoriu rekli, da ie Jugoslavija pozabila na nje. nai omenim še to: Naši Hudie res tn eovore in v mnoeih shičaiih upravičeno, res 8» na na druel strani tudi to da stavilo vse svoIa nat?e edino v — Oriuno! Ako se gosp. predavatelj interesira, pokažem mu lahko tozadevno nismo priiatelia iz Istre ki se tiče zlasti še razpusta naše oreanizaciie v liublianski oblasti. Taka Pisma bi morali čitati oni. ki misliio da so nas s formalnim razpustom tudi dejansko razpustili. I. B. Knllževnost' Martin Krpan se bo imenoval humoristični tednik ki ea bo izdajalo kulturno društvo »Martin Krpan« v Celju. Naročnina četrtletno 7.50 Din. Radovedni smo koliko Časa bo vzdržal ta nainoveiši borec na žalostni oocorelščini naše humoristične žurnalistike v borbi s kislo cvlčkarsko naravo Slovencev. V vsaki tisoči komad je vtisnjen pristen zlatnik, ki čaka srečnega kupca. Kupite takoj komad tega idealnega mila, mogoče najdete tudi Vi zlatnik! je najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tiskarmška dela od najpripro-atejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige, ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. —-Brošure v malin in tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. GRADBENO PODJETJE IG. DUKIC IN DRUG emu/ttde Wy,padaij^ davhd preizkušeni: Toda že. so na delu različni elementi ki hočeio doseči preklic te odpovedi. Svarimo oh nravem času gospod* ori neki nolitičnl stranki ki ie ralibocr že ves čas do nfievratu zatekališče vseh takšnih elementov. Ne moremo razumeti te eosoo’ de Za eno kroeliico pri volitvah se zanostavliaio interesi države in na-ciie. Tako se rfanes naičudneiši element« hvaliio. češ kai mi morete, erem oa k te5 stranki iti hom vse dosegel. Ravno delavnica državne železnice ie v tem oziru na slabem. Vsi tisti, ki hi pravzaprav radi »veleizdaie«. da se izrazimo v žargonu starih avstrijskih časov, moral? biti že davno izgnani preko meie so se žurili da so si oriborill legitimaciia stranke, katera na5 lih nanravl imune Za vs* lumoariie! Zato caveant consules. Farizeji. Nedeljski »Ilustrovani Slovenec« štev. 43. je priobčil na 359. strani sliko palače goriškega nadškofa dr. Sedeja, ki ie bila za zadmih volitev poslikana z napisi: »A mo.r te Sedeyl!« »Votate per il blocco!« »Amorte Sedey il porco SHS!!!« Slika n&i bi bila dokument preeaniania in trplienia poštene slovenske duhovščine pod faši-stovskim iarmom in odgovor nam. ki kažemo na vezi Vatikana s Qui-rinalom. V isti številki pa ie tri strani kasneje slika »nad '400 slovenskih Orlov in Orlic«, ki so bili dne 3. septembra sprejeti na izredno slovesen način ori sv. Očetu, ki ie ob tei priliki izrazil svoje veliko vese-lie nad cvetočimi slovenskimi organizacijami. Po vsem tem oa se naši edini slovetvoborci usaiaio nad Beogradom in brati Srbi. da Se ne brigaio za usodo neodrešenih bra- tov ter da koketiraio z Rimom v katerega ie neslo 400 slovenskih Orlov naimani pol milijona dinarjev, s katerimi so indirektno podprli sedanii fašistovski režim in liro. ' »Ki* so bili gospodi« oficirii«. čitamo često ori raznih poročilih o dobrodelnih in kulturnih prireditvah katerih se niso udeležili v zadovoljivi meri člani častniškega zbora. Na ta ooetovana vprašanja odgovarjamo vsem ki iih stavliaio sledeče: Poznano ie. da ie v naši vojski sleherna minuta racionelno izrabljena in da ie dnevni red dela in naporov zadevaioč zaduiega voinika ali načelnika generalnega štaba tako (jbilen. da po niegovi izvršitvi vsakdo stremi samo za tem, da se vlbže in odoočiie. Temu so oriča večerne ure Po naših kavarnah in restavracijah, kier se v nožnih urah mudi tako malo častnikov. Poleg tega fizičnega zadržka na ie še materielni ki ni nič mani pereč. Jugoslovenski častniki imaio nekoliko boljšo olačo od državnih uradnikov vendar oa iim zahteve, ki iih stavi nanie niihov stan radi uniformiranja, odvzameio ves tisti povišek. Tako stole bistveno v istem položaju, kakor državni uradniki o čemer pričam tudi knjige dolžnikov oficirskih nabavLialnih zadrug. Zahteve ki iih stavi naša javnost na oficirski kor v pogledu daiania materielnih žrtev so že itak znatne. Danes pride ukaz. da ie potreba darovati za noolavlience jutri za Rdeči križ pojutrišnjem vstopiti ali podpreti to ali ono oa- trkvt.USn« društvo \tv vSetal nabaviti to ali oho rodoljubno kniieo. Na videz so posamezni ti prispevki raz- la neprekosljlva sestava mila In terpentina vsebuie pristno zlato! meroma mali. Sešteti koncem meseca oa uredstavliaio znatne vsote, ki temeljito rušilo finančno ravnotežje blagain iugoslovenskiK častnikov. V Pallh Dri Sarajevu so 10. t. m. odkrili spomenik 48 oobešenim Srbom, ki so umirali s klici »Živel krali Petar!« in »Živela Srbija!« Odkritie ie bilo zelo slovesno in je napravilo na vse prisotne globok utis. Okoli spomenika so se zbrali vsi. ki so v tistih črnih dneh ko ie divjala avstro-ogrska soldateska v vsei besnosti, iečali z mučeniki zaledno Po iečah in čakali da i nie pokliče profos na zadnjo not. Iro-itiia usode Da ie hotela. dn ie bil med udeleženci te Dosmrtne proslave Dokoinih mučenikov mož na koieea duši leži nilh kri! Je tn bivši kapetan »šuckorašev«, ki ga ie sedai Jugoslavija odlikovala 7. redom « v. Save s katerim ie prišel ta hlo tudi na odkritie spomenika nieeovih žrtev! Suhi baier. Na ljubljanskem vojaškem strelišču sniva še danes večni sen 20 žrtev pobesnelih avstrijskih tiranov in soldateske. Žalosten • te pogled na ta nenavadni božii vrt. Ljubliana ie pozabila na niega. Do sedai ie oskrbovala grobove razpuščena Oriuna Št. J&- kob-Krakovo-Trnovo. letos so pa mesto nje — ker ii to brani razpust — prevzeli iniciativo šentia-kobski in trnovski fantje — bivši vojaki. Na deset tisočih okrašenih grobovih širom domovine bodo na dan Vseh mrtvih gorele lučice v spomin ookoinih. a kako veliko ie število pozabljenih, zapuščenih ero- \>o-v Yvm**KoV raZtrCSCIHI! do bojiščih za našo svobodo. Daleč smo v letih svobode zaostali za drugimi kulturnimi narodi, ki so se vse drugače oddolžili soomin žrtev nadlih v svetovni voini. • Slovesnost se vrši v ponedeljek 1. novembra ob pol 11. uri na vojaškem strelišču. Kai bi bilo 7 Jugosiovenl če bi iih en hloc preselili na Nizozemsko? Zagrnilo bi jih morje, kakor Rdeče morje Egipčane, ker bi v par letih’ propadli vsi tisočkilometerski Ustanovljeno 1852 TEODOR KORN * (preje HENRIK KORN) Ljubliana, Poljanska cesta 8. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalaoija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (skatelj) za konserve. L. MIKUS Ljubljana - Mestni trg 15 Dežniki na malo, na veliko, greoblekejjoprave. SP J ^f| Ustanovljeno 1839. Sukno-DOUBL KAMGARN za moške obleke. Velika izbira, ugodne cene R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU“ Ljubljana, Lingarjeva ulica , imruu eno tietuno svoiega ozemlja iz morskega objema. Alojzij Lombar Spod. Šiška, Celovška cesta 58. Krojaštvo za gospode in dame. Lastna zaloga prvovrstnega in modernega blaga. Najniije cenel TRGOVINA F. MERŠOL nasl. SE NAHAJA SEDAJ AVOLFOVA ULICA 5 Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. Predtiskarija. Ustanovljeno 1887. Ant. Krisper LJUBLJANA Mestni trg 26 mm ZALOGA galanterijskega blaga. mm Tovarna čevljev t V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša presrčno ljubljena mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Mariia dr. Pavliček-ova posestnica in trgovka na Savi - Jesenice, Gorenjsko V torek, dne 26. oktobra 1926 po dolgi in mučni bolezni preminula, v 47. letu svoje starosti. Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil v četrtek, dne 28. oktobra t. 1. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Savi št. 48 na jeseniško pokopališče, kjer je bila položena v rodbinsko grobnico. Pokojnico priporočamo v blag in trajen spomin. Jesenice, dne 29. oktobra 1926. Taliann bcprki v svoiem A 1*L. J * 1 __ /orc i lista »Oriuna« odgovarja Drejče Verbič. Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj. Odgovorni urednik; Jože S p a n Stev. 47. Ta ^pcenfu/e kav6, idferepŽc* fri ji daje dober okus. linji k žihj.,spada Franck. . -N' Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnicg;