Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 207. ^ven Ljubljane s vin. v LluMjani, v snUo, ic septembra 1913. Leto XLI. ~ Velja po pošti: Za celo leto naprej za en meseo „ za Nemčijo oeloletno , za ostalo Inozemstvo , V Ljubljani na Za celo leto naprej . , za en mese. „ V opravi prejema, mesečno = Sobotni za celo leti ..... za Nemčijo oeloletno. za ostalo inozemstvo K 26-., 2-20 „ 29--35-- Inserati: Enostolpna petitTrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 T za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice lit: enostolpna petltvrsta po 18 Tin. Poslano: r enostolpna petitTrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemil ne« delje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red, tfcs" Uredništvo je v Kopitarjevi ultol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne e=s sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi oliol št. 6. — Račon poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-herc. št. 7563. - Upravnlškega teletona it 188. J*" Današnja številka obsega 6 strani. Žalostno socialno poolavje iz Francije. Vsem svobodomiselccm, socialnim demokratom in liberalcem je Francoska vzor države, kjer ni več cerkve in na ljudstvo sije svobodno solnce bratstva in enakosti. Vedno in vedno kriče, kako dobro je v Franciji, kjer ljudje nimajo več Boga, nimajo cerkve ne duhovnikov. Oglejmo si uradno statistiko, ki jo je izdala francoska vlada, in videli bomo, cla niti na Ruskem ni n. pr. tako slabo za delavke, kakor je ravno na Francoskem. Kapital, ki na Francoskem silno narašča in katerega gospodarji so upniki skoro vseh držav in večjih podjetij na svetu, grdo izžema kri iz ubogih delavk, oziroma vseh žensk, ki si morajo služiti kruh 'z rokami. Na Francoskem je približno H1 - milijona žensk in od teh si mora služiti svoj kruh približno 61 - milijona! Statistika dokazuje, da je nad dva milijona žensk zaposlenih samo v predilnicah in tkalnicah in v oblačilni industriji. Druge so zaposlene po raznih industrijskih strokah, prodajalnah, bankah in v državnih uradih. Najboljše so plačane delavke. ki brusijo drage kamne in imajo največ do 9 frankov na' dan. To pa je tudi edina stroka, ki je boljše plačana kot pa so plačane uradnice. Zato so ženske v vseli drugih strokah uprav mizerno plačane. Šivilje dobe do 24 h na dan z slabo prehrano in preskrbo. Pri nas na kmetih ima vsaka dekla več poleg zdrave domače hrane in oskrbe, Največja plača tovarniških delavk znaša 2'50 do 3'o0 frankov na dan. Največ delavk, in to skoro dve tretjini, ima pa dnevno 1 do 1 50 frankov. Na Francoskem je pa tudi velika draginja in tako so socialni demokrat-je izračunali, cla jc treba vsaki ženski najmanj 2 franka dnevno samo za prehrano. Kje maj ga vzame? Tu odgovarja moclro uradna statistika, da si mnoge po delopustu z nemoralnostjo nado-mestujejo primanjkljaj. Tu je vzrok, cla francosko ljudstvo propada telesno pa tudi po številu. Povsod v modernih državah se dela na to, cla se nočno delo za ženske odpravi ali vsaj omeji in da sc delovni čas skrajša. Na Francoskem pa delajo ženske v :11 slučajih še vedno po 14 do 16 ur dnevno. To jc gotovo žalostno in za republiko in narod, ki sc smatra za najprosvitlenejši na svetu, malo častno. Moderne ideje po knjigah, politiftnih banketih in na shodili ob volilni agitaciji niso še vse; republika bi morala tudi dejansko pokazati več zmisla za humaniteto. Kaj koristi Franciji »kulturni boj«, ko so pa socialne razmere njenega prolctariata tako slabe? Republika sc .je s tem, cla je cerkev iz javnega življenja izlirala, sama oropala moralnega vira, iz katerega se najbolj poživlja ravno bedno ljudstvo. Miško gibanje med flulpri, (Izviren dopis.) Sedanja nesreča bulgarskega naroda bo imela velike poslcdicc na cerkvenem in kulturnem polju. Bulgari so si z velikimi žrtvami priborili cerkveno in kulturno neodvisnost od grškega carigrajskcga patri-arhata, ki jc nasilno zatiral vse sledove bulgarske kulture in slovanskega bogoslužja. V tem boju so Icla 1860. bulgarski domoljubi agitirali za unijo z rimsko-kato-liško Cerkvijo. Ruska in angleška diplomacija je izkušala to gibanje ustaviti ter jc Bulgarom pri turški vladi leta 1870. iz-poslovala ccrkveno samostojnost pod poglavarstvom bulgarskega eksarha v Carigradu. Grški patriarh je Bulgare eksarhiste leta 1872. izobčil iz pravoslavne ccrkvc ter jih proglasil za »razkolnike«. Po ustanovitvi samostojne Bulgarije je ime! bulgarski eksarhat pravi pomen le še za Tra-cijo in Macedonijo. V Macedoniji je bulgarski eksarhat zelo uspešno deloval; Bulgari so imeli v Macedoniji 15 škofij z velikim številom nižjih in višjih šol. Vse to cerkveno in kulturno delo jc zdaj skoraj popolnoma uničeno. Srbi v Macedoniji nc priznavajo bulgarske narodnosti; vse bulgarske škofe in učitelje so nasilno izgnali iz Maccdonijc. Grki nc priznavajo bulgarskega eksarhata; bulgarske škofe in duhovnike so Grki deloma pomorili, deloma pa vrgli v ječe. Bulgari soglasno priznavajo, da je sedanja sužnost v grški in srbski Maccdoniji veliko hujša in nevarnejša kakor pod Turki. V tej skrajni stiski Bulgari resno razmišljajo, kako bi rešili življenje in narodnost svojih rojakov v Macedoniji. Ona evropska diplomacija, ki jim jc precl 40 leti ustanovila eksarhat, jih jc sedaj popolnoma zapustila in mirno gleda uničenje bulgarske cerkvene in šolske avtonomije v Maccdoniji. V obrambo svoje narodnosti so pripravljeni za skrajna sredstva. Kakor leta 1860., tako sc je tudi letos začela agitacija za unijo s katoliško Cerkvijo. Oficiozni Mir jc objavil rcsolucijc, ki so jih sklenili macedonski begunci na skupščini v Kiislendilu. V teh resolucijah poživljajo bulgarskega eksarha, naj se zedini s katoliško Cerkvijo, da sc pod pokroviteljstvom katoliških držav reši bulgarska narodnost v Maccdoniji. -Mir imenuje tc rcsolucijc obupni glas«. Isti ugledni dnevnik jc že v majniku letošnjega leta slavil delo katoliških misijonarjev v Bulgariji ter posebno priporočal katoliški kon-vikt in gimnazijo asitmpcionistov v Plov-divu. V najnovejših številkah prinaša »Mir« pisma misijonarjev lazaristov iz Zeitenlika pri Solunu, ki opisujejo grške grozovitosti v Macedoniji. Mir> sicer nc agitira za unijo, a vendar letos razodeva neko posebno naklonjenost do katoličanov in katoliških misijonarjev. Opozicionalno glasilo »Dnevnik v Sofiji jc pa že začelo odločno agitirati za unijo. Dne 3. septembra jc objavil uvodni članek, v katerem poživlja bulgarsko cerkev, naj vendar žc pretrga vse vezi s poganskim imperializmom« carigrajskcga pa-triarhata ter naj pripravlja podlago za unijo z Rimom. Članek končuje s pozivom: »Čas jc že, da vržemo od sebe pogansko pravoslavlje, podedovano od velike greš-nice (bludnice) Novega Rima (Carigrada) in krenemo po drugi poti. Objetja Rima so nam odprta. Njegovi pastirji so ljubezni-polnih src. Posebno sedaj so dejansko pokazali svojo krščansko ljubezen do mukotrpnega bulgarskega naroda. Naj bo torej Lonec domnevnega pravoslavja. Duhovniki, učitelji, politiki, širite to idejo! Po njej bomo rešili narodnost. Uredništvo pristavlja, da ima katoliško gibanje v sedanjih razmerah trdno podlago med narodom. Težko je prerokovati, kake poslcdicc bo imela ta agitacija. Gotovo jc, da katoliški stvari ne bo škodovala in da bo vsaj paralizirala grško in srbsko nestrpnost nasproti bulgarskim uniatom ter pripomogla, da unija v Maccdoniji nc bo zatrta. Morebiti bodo Bulgari s to agitacijo dosegli, da sc bo ruska in angleška diplomacija začela potegovati za bulgarsko cerkveno in šolsko avtonomijo v grški in srbski Macedoniji, kakor jim je nekdaj ta diplomacija iz-poslovala in garantirala cerkveno avtonomijo v turški Macedoniji. Nova Srbije, (B r z o j a v našega p o r o č e -v a 1 c a.) Belgrad, !). septembra. Kralj Peter je danes izdal naslednji proglas: S r b s k e ni u n a r o ti u! Po dveh vojnah, ki sta skoro za leto in dan prekinili vaše opravke in vaše napredovanje, jc nastal blagodejni mir. V obeli teli vojnah je naša vojska sijajno vršila zaupane ji naloge. N' prvi, s Turčijo, jc tekom enega samega meseca prinesla svobodo celi Stari Srbiji in velikemu delu Makedonije. Kasneje jc na eni strani prehodila Albanijo in zmagonosno izšla na Jadransko morje ter se objela z junaško črnogorsko vojsko. na drugi strani je pa pomagala Bulgarom osvojiti prvo turško prestoli-nico v Evropi Odrin. Toda to Srbiji šc ni prineslo ne pridobljenih vojnih sadov ne pravično pričakovanega miru. Z odloki evropskih velesil na londonski konerenci je bila prisiljena odreči so svoje najpomembnejše pridobitve: umakniti se jc morala z Jadranskega morja, iz Albanijo in videti prikrajšanje celo za-padne mojo samo Stare Srbije. Bulgari, naši zavezniki, nam ob to\ priliki no lo niso pomagali, marveč so nam odrekali celo pravico do večine ozemelj, ki jih jo srbska vojska v južni Stari Srbiji in Makedoniji sama osvobodila. S tem so nam liotoli presekati zvezo z našimi zavezniki Grki in nas tako odbiti od Fgejskega morja, vsled česar bi položaj Srbije postal še težji in odvisnejši, nego je bil preje. Da bi vse to dosegli, so Bulgari niso zadovoljili z mirnimi poti. Pripravili so oborožen napad, katerega je srbska vojska v veliki bitki na Bregal-nioj sijajno odbila. Naši junaki so potem v vrsti srečnih bojev, skupaj z bratsko črnogorsko vojsko, zagnali sovražnika nazaj do njegovih starih državnih moja in začeli prodirati tudi preko le-teli. V tem trenotku je v korist premaknjenega ravnotežja in miru na Balkanu storila odločilo* korak vlada Nj. Veličanstva rumunskoga kralja Karola, in mir je bil sklenjen in podpisan v Bukareštu 28. julija 1913. Na podlagi tega Jaz s tem proglašam prispojitev kraljevini Srbiji vseh osvojenih pokrajin v mejah, ki so določene: proti kraljevini Bulgarski z mirovno pogodbo, sklonjeno v Bukareštu; proti kraljevini Grški s srbsko-grškim sporazumom; proti Albaniji z začasno doinarkaeijsko črto v smislu sklepov veleposlaniškc konferenco v Londonu, dokler posebna mednarodna komisija ne bo izvršila končne obme-jitve; proti kraljevini čmigori z de- i. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d Lena r d. (Dalje.) Klečali so na mali plan.javici v gozdu, a poševno padajoči žarki zahajajočega solnca so spuščali svoj blesk med vrhunci smrek in jelk. Molitev se jo spajala s šumenjem dreves v globino gozda, tja v veliko, neizmerno daljavo . . . »O naša Gospa, naša Priprošnjica, naša Tolažnica!« razleglo sc je ječanje, jokanje, stokanje in tožba zatirancev, in gozd je odnašal te izbruhe obupa in bolesti tja na jasno poljano, nad bele koče, molečim so je pa zdelo, da ta odmev njihove brezkrajne bolesti m klicanje na pomoč in usmiljenje prihaja tja do nog Device Marije, ki kraljuje v nebesih, obdana s solncem in s krono iz zvezd na glavi; a Ona, stoje na ognjenem polkrogu meseca, posluša, sočustvuje z njimi in blagoslavlja spozna -valce svoje vere. Ljudje, ki so bili oropani svoje cerkve in niso imeli redne Verske oskrbi, ter so bili brez duhovnikov prepuščeni sami sobi, so si ustvarili novo vrsto ve-roizpovedanja, nekaj v sredini mod ka-toličanstvom v strogem pomenu in cerkveno unijo. Vso, kar jih jc vezalo s poljskim jezikom in katoliško vero, so smatrali kot nasprotje do vsiljenega iu vrinjenega jim pravoslavja, za, svojo lastno sveto vero, pri tem so pa obdržali navade unijatskoga obreda. Versko preganjanje jc vzbujalo v njih narodno zavest, narodno preganjanje jih jc zedinilo s katoliško vero. V nevarnosti, preganjanju, trpljenju je vedno bolj naraščal njihov upor, a hrepenenje po slavi mučenikov za vero jim je olajšalo trpljenje, batinc ječo, pregnanstvo iz dežele. Malinov jc vstal, otrl si s pestjo sledove solz s svojega po duhovniško obritega obraza in rekel: »Kakor veste, bratje moji in sestre, so pobožni romarji pred nami, vodniki iz Tesne, obljubili, za srečen prehod čez »Začarano močvirje« in v zahvalo božji previdnosti postaviti križ našega Gospoda v naši vasi in so položili v moje roke primerno svoto . . . Ni bilo primerno, da bi bili mi odklonili pobožni namen romarjem, pa tudi za našo vas je častno, da smo rešili toliko ljudi preganjanja in mučenja od strani naših neprijatoljev. Ta denar jo svet, torej smo šli z Mihaelom Dobkom ka- teremu naj Vsemogočni Bog dodeli sil, da vztraja v svojih mukah . . in z Baloni in z Martinom Šelogom li gozdarju, kupili hrast, ga pripeljali domov in ob-tesali v sveto znamenje rešitve, kakor je treba. Zdaj vas pa pozivam, da poveste svoje mnenje, kje in kako naj postavimo to znamenje k večji slavi našega križanega Gospoda Jezusa Kristusa.« Pri teh besedah .jo povesil glavo in pobožno vzelihnil, potem pa nadaljeval: »Premislite dobro, kako bi to najvarneje izvršili, da obvarujemo križ precl moskovskim sramotciijcm in izvršimo namen pobožnih romarjev. Kdor ve kaj povedati, naj govori.« Spregovoril jo Bal, kmet, vitek, visok, s pristriženimi jasnimi brkami: »Znano jo, kako sovražijo znamenje naše rešitve in ni upanja, cla bi privolili v našo prošnjo brez važnih vzrokov in zvijačnih poti. Pot proti Čer-vonki jo samotna, liroz drevja in po no-obljudenem polju, torej jo treba tam kapelice ali križa, cla bi so vedelo, da v toj vasi prebivajo resnični kristjani katoliške vero. Mislim torej, cla bi tam postavili križ.« Šum priznanja jo spremil njegove besoHo irski io na dostavi'; »Poleg poti jc griček, ki spada k pristavi in lepo l>i bilo. ako bi naš križ kraljeval na njem.« Nekateri so bili istega mnenja, toda Malinov jc rekel: »Ako ima lastnica graščine namen in veselje postaviti na onem griču znamenje muke Gospodovo, se ji nikdo izmed nas nc bo ustavljal, nasprotno še hvalili jo bomo; toda ta križ ima stati za naš kmečki unijatski denar, naj torej služi nam na slavo, a nc graščaki-nji. Gospoda so jo oddelila od nas ka-kor z zidom v dnevih zatiranja in preganjanja našo svete vere, zamašila ušesa za našo klicanje, naj torej ostane, kjer jo bila, mi si bomo pomagali brez nje, kakor smo si pomagali doslej. Sem za pot proti Čcrvonki, toda tam je mnogo naše zemlje, tucli moje polje so dotiku; naj stoji torej križ na naši zemlji,« Besede Malinovegn so bile sprejete s priznanjem in tudi oni, ki so bili za griček, so sc zadovoljili s polglasnim razgovorom: Dobra ii darežljiva gospa.« »Odkritosrčna katoličanka.« »Toda boječa, kol vso ženske.« »Res je, nobenega izmed naših ne sprejme.« »Trese so kot trepctliika pred vsakim urcdstojnišlvom.» markacijsko četo vojne okupacije do končne razmejitve; proti Bosni in Hercegovini z dosedanjo mejo. Dokler se v novih prispojenih pokrajinah] zakonskim polom nc utrdi tudi uprava, se bodo upravljale po Mojih odredbah kakor tudi po sklepih Mojc vlade v smislu posameznih obstoječih zakonov in njih uvajanju v življenje v novoosvobojenih krajih. Po zaslugi vitežke odločnosti. nezlomljivega junaštva in neupogljive vztrajnosti vseh udeležencev v minulih slavnih dogodkih, je sedaj naša mila domovina mnogo prostranejša, veliko močnejša in neprimerljivo uglednejša. Moja skrb bo, da bo v njej tudi življenje vsakega državljana srečnejše in naprednejše, posebej pa si moramo prizadevati, da bodo vsi naši bratje v novih krajih, brez razlike vere in rodu, v vsakem oziru zadovoljni, prosvečeni in zaščičeni s pranico in varnostjo, katere jim bo zajamčila vlada svobodne Srbije. V tem oziru čakajo vso našo deželo velike naloge: varujoči divno moč naše »ade — srbske vojske kakor zenico svojega očesa, bomo morali mnogo delati tudi na prosvetnem, gospodarskem in vsakem drugem polju narodnega dela, da izbrišemo sledi dolgega suženjstva ne samo v novih nego tudi v starih mejah. Dolžni smo dohiteti kulturne evropske narode, katerim smo mi, kot mnogostoletni prsobran, omogočili mirno napredovanje. In narod, . čegar vojska je v nekoliko tednih! z Javora, Merdarja in Ristovca dospela do Jadrana, Soluna in Marice, bo mogel tudi na polju mirnega dela hitro pokazati, da .je dorastel svojim velikim kulturnim nalogam. On bo s svojim delom in življenjem posvedočil, da jc vreden višine, na katero ga je dvignila vojna sreča. Jaz sem sedaj bolj nego kdaj prej ponosen na to, da sem sin in kralj takega naroda, in prosim Vsemogočnega, naj mu nikdar ne odtegne svoje milosti in varstva. Živel moj mili in vitežki srbski narod! Peter. XXX To je besedilo aneksijskega razglasa. DELEGACIJSKO ZASEDANJE. — NOVE VOJAŠKE ZAHTEVE. Dunaj, 9. septembra. V tukajšnjih političnih krogih, ki so zvezi s skupno vlado, ie zatrjuje, da se bo tekom tretjega tedna tega meseca vršila konferenca skupnih ministrov v svrho priprav za jesensko dele-gacijsko zasedanje. Kakor se zagotavlja, bo glavni predmet tej konferenci ugotovitev izdatkov za izredne vojaške ukrepe tekom balkanske krize. Mobilizacijski stroški se postavijo kot dodatni krediti na račun tekoče uprave. Obenem pa se bo bavila konferenca tudi s sestavo skupnega državnega proračuna za leto 1914. in novimi vojaškimi zahtevami, o katerih pa se ie ne ve, kako visoki bodo. Poudarja se, da je vest o novih vojaških zahtevah napravila vsepovsod zelo mučen vtisk in da se je zlasti na Ogrskem takoj pojavil kar najodločnejši odpor proti njim. Sedaj se seveda vrše v tem pogledu le še neobvezna predpogajanja med prizadetimi činitelji. Stvar se odloči šele v jeseni. Kakor rečeno, se Ogri zelo protivijo novim vojaškim zahtevam, to pa pred vsem zato, ker mislijo s svojim odporom izsiliti zopet novih koncesij zase. Pred vsem mislijo zahte- Pogovarjanje je pretrgal Šelogov glas: »Znano je, da mora prošnja za križ najprej iti na župana, potem na okrajnega glavarja in potem na gubernator-ja in on da povelje, ako je zadovoljen posestnik zemljišča, na katerem ima stati znamenje. Tako je bilo v Nametih in po drugih vaseh . . . Ker je Peter Malinov peljal romarsko družbo in sc je po njegovem nasvetu in s pomdčjo Marcelka Zelonke« pogledal je sam, pogledali so tudi drugi na od radosti pordelega dečka »posrečilo s pomočjo božje Previdnosti uiti nesreči, mislim, da bi na posestvu Malinovcga postavili od romarske družbe zaobljubljeni križ.« »Prav ima! Kes je! tako je prav! Pravično je!« so se razlegli razni glasovi. »Zahvalim se vam od srca,« je spregovoril Malinov z mehkejšim glasom, »to jc čast zame in za mojo rodbino, pa tudi moji otroci in vnuki nc bodo pozabili, kaj so dolžni naši sveti veri in vam.« »Ker imamo prostor že izbran,« jc rekel Šelog, »se gre šc za prošnjo. Kaj mislite, ako bi povedali žunanu resnico?« (Dalje.) vati Ogri, da se zniža ogrska kvota za rekrutni kontingent, in sicer tako, da bi razmerje med prebivalstvom in naborniki znašalo na Ogrskem le 44 c'<:, v Avstriji pa 56 v;(_. Z ozirom na to ogrsko zahtevo, kateri bi pa sledile šc druge, pač ni pričakovati, da bi nova vojaška bremena tako kmalu dobi'a pritrditev delegacij. — Kdaj se skličejo delegacije, še ni nič gotovega. BERCHTOLD PRED ODSTOPOM. Budimpešta, 9. septembra. Ogrski politični krogi zopet odločno trde, da Berchtold kmalu odstopi. Tudi resni politiki, ki se sicer /. osebnimi kombinacijami ne pečajo, sodijo, da je zadnja avdienca avstro-ogrskega poslanika pri Kvirttnlu, von Moreva, v najtesnejšem stiku v. izpremembo v zunanjem ministrstvu. ŽENA RUMUNSKEGA MINISTRA NA OGRSKEM ARETIRANA. Dunaj, 9. septembra. Rumunski no-tranji minister Take Jonescu je došel včeraj iz Pariza na Dunaj, kjer ga je čakala njegova žena, ki sc jc z avtomobilom iz Bukarešta na Dunaj pripeljala. Ko se je vozila skozi Ogrsko, so jo orožniki v Debi ustavili in aretirali. Z avtomobila so morali rumunsko zastavo odstraniti. KATOLIŠKI TELOVADCI PRI SV. OČETU. Rim, 7. septembra. Udeleženci mednarodne tekme katoliških telovadcev so se danes dopoldne podali v lateransko baziliko, kjer so bili pri sv. maši, nakar so odkorakali v cerkev sv. Petra. Sovražniki cerkve so med potjo poizkušali protidemonstracijo, a policija je demonstracijo preprečila. Po sv. maši v cerkvi sv. Petra so se katoliški telovadci, do 4000, zbrali na Damazovem dvorišču v Vatikanu. Inozemsko moštvo je bilo postavljeno pred italijansko izvzemši Benečanov, ki so stali v prvi vrsti, da boljše sv. očeta vidijo. Točno opoldne je prišel sv. oče s sijajnim spremstvom 'na Ralfaelovo oggio. Godba telovadcev je zasvirala papeževo himno, telovadci so sv. očeta navduše-pozdravili. Vsi telovadci so pokleknili in na papeževo znamenje vstali. Sveti oče jim je podelil apostolski blagoslov. Med ponovnimi ovacijami je sveti oče odšel. Pri gimnastičnih tekmah katoliških telovadnih društev je priborila tretjo konkurenco za inozemce krščan-; ska nemška telovadna zveza na Dunaju. ' JUBILEJ POLJSKE VSTAJE. Lvov, 9. septembra. Včeraj so obhajali 50 letnico zadnje poljske vstaje. Govorom je pozorno sledilo več tisoč Poljakov. Slavlja se je udeležilo tudi 200 vete-rancev, ki so se bili z Rusi v vstaji. NEMŠKI CESAR IN POLJSKI MAGNATI. Poznanj, 9, septembra. Nemški cesar Viljem je letos, ko je obiskal Poznanj, povabil osebno veliko tistih poljskih magna-tov k zimskim dvornim slavnostim v Bero-lin, ki se že od leta 1898. ne udeležujejo slavnosti berolinskega dvora. Obenem se je začasno umaknil novi predlog naselje-valne komisije, da bi se pet poljskih vi-težkih posestev odkupilo in zemljišče prodalo Nemcem. JAPONSKA EKSPEDICIJA V NANKIN. Berolin, 9. septembra. Iz Pekina: Dve japonski križarici in ena topničarka, ki jim poveljuje admiral, so došle v Nankin. Japonsko brodovje je izkrcalo 200 mornarjev. Balkanski dogodki. ZVITI TURKI. Rim, 9. septembra. Avstro - ogrska diplomacija se prizadeva, da bi se sklenila bulgarsko-turška zveza. Turčiji pa je prijateljstvo Bulgarije malo mari, pač na skuša iz težnjo Bulgarije se Turčiji približati čim več zase izbili, ne da bi sc dala kaj vezati. TURŠKO - BULGARSKA ALIANCA. London, 9. septembra. »Evening Standard« poroča iz Carigrada: Bulgarski delegati so izkušali turške delegate o vrednosti aliance prepričati, a niso dosegli najmanjšega uspeha. TURKI REKRUTIRAJO GRKE. Solun, 9. septembra. Turki rekru-I tirajo v Xantiju za orožje sposobne Grke. PROTI BAŠIBOCUKOM. Solun, 9. septembra. Turške oblasti so vjele četo bašibocukov, ki so pri j Xantiju nameravali neko vas opleniti. j Enega člana tolpe so obesili. RUSIJA POSREDUJE MED SRBIJO IN ČRNOGORO. Dunaj, 9. septembra. »Mittagsztg.« poroča iz Peterburga, da se Rusija energično prizadeva poravnati diferenco mod Srbijo in Crnoporo. ČRNOGORSKA POSLANIŠTVA. Cetlnje, 9. septembra. Črnogorska Vlada je sklenila ustanoviti poslaništva na Dunaju, Petcrburgu in v Belgradu. PATRIARH BOGDANOVIČ. Pad Gastein, 9. septembra. Dokazov, da sc jc patriarh Bogdanovič v Achi vtopil, jc vedno več. Zdaj so našli tudi kos njegove suknje, kos njegovega telovnika in del njegovih hlač v Achi. Domneva, da bi se bil patriarh sam usmrtil, jc po stanju poizvedb popolnoma neutemeljena. Če bi se bil hotel patriarh usmrtiti, bi si bil gotovo izbral tak prostor, cla bi sc bil gotovo potopil. Nadalje stoji, da je nameraval Bogdanovič 2. septembra odpotovati. V hotelski sobi, kjer je stanov^ so našli listek, kjer je zabeležil vse vlake, kdaj da odhajajo i/. Bad Gasteina. Patriarh je bil tudi globoko-veren mož, ki mu je bila brezdvomno misel na samoumor popolnoma tuja. PONESREČEN NEMŠKI ZRAKOPLOV. 16 MOŽ POGREŠAJO. Helgoland, 9. septembra. Mornariški zrakoplov »L. J.« je danes zvečer ob 7. uri 18 morskih milj sevejio od Helgolanda ponesrečil. Od posadke so, kolikor jc dozdaj znano, rešili šest oseb. Zrakoplov je padel, čez dan je bilo ozračje mirno, proti večeru je pa izbruhnil strašen vihar. Ko so opazili nesrečo, je več torpedovk hitelo na kraj nesreče. Od posadke pogrešajo 16 mož. POŠTA IN PROTIKATOLIŠKI FANATIZEM V FRANCIJI. Francoska vlada je prepovedala razpošiljanje razglednic, ki imajo protidomo-vinski, protiarmadni in tudi proticerkvcni napis. Tako n. pr. so prepovedane razglednice z geslom: »Klerikalizem je naš sovražnik!«, »Duhovnik je naš sovražnik!«, »Življenje katolicizma je smrt republike!«, »Brezverska šola je mir, cerkev je vojska!« in dr. Protikatoliški fanatiki so začeli seveda zaradi te prepovedi besno gonjo proti »pobožnemu« ministru Masseju. ŠTIRIDESETLETNI JUBILEJ ŽENSKE POŠTNE SLUŽBE V AVSTRIJI. Letos je minilo 40 let, odkar so v Avstriji ženske v poštni službi. L. 1872. je bilo sprejetih za poskušnjo nekaj žensk k pošti, a že naslednjega leta so bila vrata poštnih uradov ženskam na stežaj odprta. Dandanes uraduje v Avstriji 7300 poštnih uradnic, od katerih jih je pri brzojavu in telefonu 3100 zaposlenih. NOV KOMET ODKRIT. Berolin, 9. septembra. Astronom Neuimin, član zvezdarne Simais :na Krimu, je odkril nov komet. Pozicija kometa jc bila ponoči od 7. na 8. t. m. ob 11. uri 15 minut 357" 221' in 5 minut južne deklinacije. ŽRTEV DIVJIH LOVCEV. Solnograd, 9. septembra. 13. oktobra 1. 1. se je podal lovqc Perwein v službi na Kuchlerberg pri Gollingu, a domov se ni več vrnil. Sumili so, da so ga najbrže divji lovci usmrtili, a ostale so zaman vse poizvedbe za njim in so zato domnevali, da so divji lovci mrliča najbrže v potok vrgli. Mislili so že iz potoka odvesti vodo, kar bi bili vojaki izvedli, kakor je to prestolonaslednik zagotovil, a našli so v duplini nekega drevesca Perweinovo pismo, v katerem poroča, da pričakuje hud boj z divjimi lovci in imenuje v njem Ruperta Stein-bergerja in Valentina Simona kot svoja nasprotnika divja lovca. Steinbergerja in Simona so zaprli kakor tudi drvarja Frei-singerja in Forstla, ki sta sokrivde osumljena. Morilci so preiskovalnemu sodniku priznali, da so zavratno z lovskim bodal-cem Perweina zaklali in mrliča pokopali. Primorske vest!. p Slovenska gimnazija v Gorici. Glede tega se še poroča: Kar se poslopij tiče, je res, da dobite slovenska in laška gimnazija v kratkem čisto nove prostore v modernih novih stavbah, za katere je že določenih kot prvi obrok 220.000 K. Ker pa to ne gre od danes do jutri, so za sedaj slovenski gimnazijski razredi nastanjeni v starem poslopju v Šolski ulici. Kar se tiče učil, dobi vsa učila iz stare gimnazije nova nemška realna gimnazija. Tako so pa želeli vši slovenski gg. profesorji in posebno še strokovnjaki za fiziko, in sicer zato, ker so ti aparati in učila precej zastarela in pre-perela in povečini tudi ne več posebno porabna. Za nova učila na slovenski gimnaziji pa jc določenih osem tisoč kron za enkrat in je vse potrebno že naročeno pri najboljših firmah na Dunaju. Za začasnega vodjo slovenske gimnazije je imenovan prof. g. Andrej I p a v c c. p Čuden policijski komisar je dr. C a -sapiccola v Gorici. O njegovih manirah piše povodom nedeljskih dogodkov v Gorici »Soča« 9, t. m. sledeče: Verodostojne riče poročajo, da je dr. Casapiccola na-rulil slovenske inteligente na Travniku s Zivilisierte Horde« in je vzkliknil: Das ist slovenische Kultur«. Ukazal jc redar-, jem: Fahrt's nur hincin wic die Wilden!« — Slovencem so v nedeljo trgali slovenske znake s prsi, Nemci pa so lahko nosili sveja izzivajoča znamenja »Deutscher Ge-sangsverein«. Očividno je bil dan od Casa-piccole ukaz, potrgati Slovencem znake, Nemccm pa jih pustiti. Pripovedujejo nam, da jc dr. Casapjccola nekemu odhajajočemu Nemcu izročil nekaj potrganih slovenskih znakov z besedami: »Hier habens cin Andenken an Gorz«. — Čudno je tudi, da je vlada korporaliven nastop Nemcev po ulicah prepovedala, na dan nastopa pa ga trpela! — G. okrajni glavar Rebek bo pač moral Casapiccoli dopovedati, da sc ima drugače vesti nasproti Slovencem, ki so v Gorici doma! — Sicer se je pa skupna slovenska narodna manifestacija minulo nedeljo sijajno izvršila in zdi se, kakor da sc je zadnje čase sploh narodno življenje slovenstva premaknilo v Gorico. p Škof tržaški, prevzv. g. dr, Karlin je dospel včeraj v Volosko, kjer je bil od politične oblasti, župana in ljudstva sve« čano sprejet, p Naše bojne ladje »Radetzky«, »Te-gethoff«, »Zrinyi«, -Viribus unitis« — to so naši drcadnoughti — so se mudile te dni v Kvarnerskem zalivu poleg Opatije. V soboto so bile velike tekmovalne dirke moštva. Zmagalo je moštvo ladje »Zrinyi«. Ladje so bile na vpogled vsem tujcem. Mornarji so razkazovali ladje zelo natančno ter vsakemu postregli tudi z novopečenim kruhom in vinom. Čast našim mornarjem, ki so povečini Slovani. — Naj pri tej priliki omenimo, da je v Voloski lep hotel »Narodni Dom«, ki ga imata v najemu sestri pokojnega pesnika Medveda. Kdor v Opatijo noče iti, bo tukaj v Voloski prav dobro postrežen in zelo zadovoljen. Samo to bi želeli, da bi bil hotel naročen tudi na Slovenca . p Kako se v Puliu rešuje slovansko šolsko vprašanje. Na praznik, dne 8. septembra, je sklicala tukajšnja Narodna delavska organizacija shod, na katerem se je razpravljalo o proletarijatu in o perečem šolskem vprašanju v Pulju. K prvi točki sporeda je govoril vodja poljske Narodne delavske organizacije, dr. Pederin. Govornik je bil v svojih izvajanjih dostojen in se držal nekako srednje poti. Za njim je nastopil dr. Zuccon, ki je v jedrnatih besedah očrtal pereče šolsko vprašanje v Pulju in njegovi najbližji okolici. Koncem svojega govora je poživljal navzoče k agilni agitaciji pri starših slovanskih otrok, da vpišejo te dni svoje otroke v hrvaške šole. Prebrala in sklenila se je tudi resolucija, v kateri se vlada poživlja, da naredi vendar že enkrat konec vnebovpijočim krivicam, katere se gode Slovanom v Pulju na šolskem polju. Resolucija je bila od posetnikov shoda enoglasno sprejeta. Do tu dostojnost, kakršna se spodobi na shodih, na katerih se razpravlja o tako vitalnem vprašanju, kakor je ravno šolsko. Po teh dveh dostojnih dejanjih sheda je pa nastopil z vso sirovostjo in podivjanostjo nek socialno-demokraški kolovodja, kateri sc je drznil trditi, da leži vzrok, da Slovani nimajo svojih šol, v tem, ker so se Slovani udinjali »r i m s k o - k a t o 1 i š k i b a n d i«. Ta izraz je rabil govornik neštetokrat, ne da bi ga bil navzoči vladni zastopnik, kateri je stal zadaj med občinstvom, posvaril. Prepričani smo, da bi bil vladni zastopnik gotovo posegel vmes, če bi bila ta surovina rabila izraze, n. pr. »protestantovska« ali »muslimanska banda«. Pa tudi med člani Narodne delavske organizacije so se našli mladiči, katerim so se ti izbruhi dopadli in so se temu primerno odzvali s ploskanjem, medtem, ko so začeli le še količkaj dostojno misleči poslušalci zapuščati dvorano. Tako se v Pulju obravnavajo tako važna vprašanja, kakor je ravno šolsko. Če bodo gospodje pri vsakem tako važnem shodu pošiljali svojim poslušalcem za nameček govornike takega kalibra, kakršen je bil oni »socialist« v ponedeljek, potem se morajo puljski Slovani nadejati pač tega, da tudi delo dobromislečih govornikov nc bo nikdar doseglo svojega cilja. Na eni strani prositLduhovščino, da pomaga pri narodnem flelu, na drugi pa dajati besedo na javnem shodu človeku, ki njo in njene pristaše na tako podivjan način žali, to je pač vse drugo nego možato. Če še omenimo, da je bil shod zelo slabo obiskan, smo povedali vse o tem shodu, ki je stvari, kateri jc bil namenjen, le malo koristil. p Posledice priležništva. V ponedeljek zjutraj sc je odigrala v nekem tukajšnjem hotelu strašna tragedija. V hotelu sta se nastanila pekovski pomočnik Natalij Damijan, 23 let star, in od svojega moža ločena Marcella Dodič. Zjutraj jc zaslišalo hotelsko osobje iz sobe več strelov, nakar so poklicali dva stražnika, ki sta vrata s silo odprla. Nudil se jima je strašen prizor. Pek Damijan je bil v mlaki svoje krvi že mrtev; ustrelil se je v levo stran prsi. Njegova priležnica Dodič je sedela istotako v mlaki krvi težko ranjena od kroglje, katero ji jc pognal njen ljubimec v telo. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico in težko da bi okrevala, mrtveca pa v pokopališko mrtvašnice. Samomorilca sta zapustila več pisem. To tragično dejanje je zopet sad onih divjih zakonov, ki se v Pulju z neizrečeno hitrostjo množijo in na kar sc je mero- dajno oblast žc tolikrat opozarjalo. Toda vse zaman, v gnezdo tc puljske moralne propalosti se do danes šc ni upal nikdo poseči. Kje tiči vzrok uradne onemoglosti? Radi par oseb vendar ne gre, da sc pusti la kuga dalje širiti! O težko ranjeni pri-ležnici sc ravno še izve, da ima s svojim pravim možem hčerko, katera se nahaja v očetovi oskrbi. Ona je živela s svojim možem lc malo časa skupaj. p Kako ljudje letujejo. Neki Giovanni Gregorich, ki se kot agent za šivalne stroje mudi deloma v Trstu in deloma v Zadru, je hotel svoji rodovini priskrbeti letovišče in je svojcem izbral za to kraj Piran, a za žrtev gostilničarja Ravalica. In Ravalico je res žrtev. Gregorich namreč ni ničesar plačal, dasi je narasla dolžna vsota žc na 380 kron, vsled česar je gostitelj Grego-richevim odpovedal kredit, da so morali odpotovati. Pa s tem šc ni konec, kajti Ravalico je opozoril na Gregoricha policijo, ki je hitro dognala, da ima marsikako sle-parstvo na grbi. Sedaj pa pojde on — »zi-movat«. p Nesreča pri mlatitvi. V bolnišnico v Gorici so spravili dečka Ivana Škorjanca iz Fare, ki je bil tako nerodno vtaknil svojo nogo v mlatilnico, da mu jo je vzelo pod kolenom. p Ponesrečeno vkrcavanje. V ponc-nedeljek je bil na Reki sejem, ki ga vsako leto obiskuje sila ljudi. In tako jc hitelo tudi tokrat v Voloskem nad 200 potnikov na parnik »Savo«, ogrsko-hrvatske družbe, ki je bil priplul iz Lovrana z 260 osebami na krovu. Poveljnik ladje ni hotel sprejeti nobenega potnika več, ker jc bila ladja žc polna, in to je nestrpne ljudi tako hudo razburilo, da so vdrli na krov. V tem hipu pa se je ladja vlegla na stran in most za vkrcavanje, na katerem je stalo nad 30 oseb, je zdrknil v morje, z njim v*ed pa tudi vsi, ki so stali na njem. K sreči so rešili vse iz neprostovoljne kopelji. p Deklica utonila v Soči. V torek je utonila v Soči blizu Gorice 17 let stara Ivanka Primožičeva iz Pevme. Dekle je hotela skočiti z neke skale v vodo, pa je pred skokom tako nesrečno zdrknila s skale, da so jo prijeli deroči valovi, v katerih je reva utonila. Iztrgal jo je mrtvo požrešnim valovom zavratne Soče neki dijak, ki se je bil spustil za njo. p Nova hrvatska šola v Pulju. Te dni sem si ogledal hišo z lepim vrtom, ki so jo kupile v Pulju šolske sestre sv. Križa iz Djakova, v kateri bodo omenjene sestre že ta mesec odprle pvvi razred za deklice in otroški vrtec za otroke obojega spola. Poprave in adaptacija za šolske prostore se vršijo z vso naglico, da bo mogoče šolo s početkom šolskega leta otvoriti. Ker pridejo šolske sestre šele drugi teden, nadzoruje vse delo tukajšnji, za slovansko krščansko stvar velezaslužni g. kaplan Janko. Komisija in nadzorovalna oblast si je prostore že ogledala. Da pri tem po italijanskem običaju, kadar se gre za slovansko šolo, ni manjkalo šikan, je umevno samo-posebi. Tako je n. pr. komisija zahtevala pri eni šolski sobi kar štiri okna na eni strani, tako da pride med vsakim oknom komaj 20 cm-zidu. Ustreglo se je pa vsem pretiranim zahtevam, samo da se šola v pravem času otvori in se tako da hrvaškim in slovenskim staršem prilika, svoje hčerke zaupati šoli, v kateri se jih bo poučevalo v materinem jeziku in kjer se jih bo skušalo vzgojiti v takem duhu, da ne bodo potem tako lahko utonile v puljskem močvirju, ker to stran vzgoje se pogreša v vseh tukajšnjih italijanskih šolah. Odtod tu tudi toliko moralne propalosti, osobito med mladim ženskim svetom. Pozneje sc bodo otvorili na tej šoli tudi gospodinjski tečaji. Poučevali se bodo tudi tuji jeziki, kakor n. pr. francoščina. Da pouka v glasovirju ne bo manjkalo, je samoobsebi umevno. p Novo parobrodno družbo v malem Stilu so ustanovili v Trstu nekateri podjetni trgovci in kapitani. Ravnatelji družbe so A. Roth, Vladimir Pollich in kapitan Orest Olivette. Družba ima za sedaj samo parnik »Madrid«, ki je bil zgrajen leta 1906. v Angliji in ki nosi 5525 ton. p Razstava slik. V dvorani občinske realne gimnazije v Voloskem so razstavili slikarji J. K. Janowski, Ljudmila Janow-ska in Pavel Guštinčič 136 slik, ki pred-očujejo po večini primorske pokrajine in balkanske motive. Razstavo obiskujejo trupe gostov iz Opatije in Voloskega. p Albanska trgovinska zastava. V pristanišče na Reki jc prijadrala trgovinska ladja z — albansko zastavo. »Marsiale udi Verdi« je prva ladja iz Albanije, na kateri plapola rdeč prapor z dvoglavim črnim orlom. p Rovinjski pristan. Početkom poletja sc je bil zrušil večji del jeza v ro-vinjskem pristanu in sedaj ga je začela tvrdka Silvestrucci zopet graditi. V par tetinih bo dograjen, dosti trdnejši in močnejši, nego je bil prej. p Sleparski mesar. V Gorici so zaprli mesarja Antona Bačarja iz Postojnskega okraja. Bil je namreč oslcparil svojega gospodarja Štefana Hoiba v Vipavi za 900 kron; pri nečednem posla pa mu je pomagal neki Kodre, ki ga jc že prej dosegla roka pravice v Mirnu. p Slepar s ponarejenim denarjem. Nekako sredi julija je zaprla policija na Reki človeka, ki je bil razpečal po več mestih množino ponarejenega src? brnega denarja. Imenoval se je Jean Dais in jc trdil, da je rodom iz Novega Orleansa, česar mu pa nikdo ni verjel. Začeli so poizvedovati in ko so mu po kriminalnih uradih primerjali njegovo sliko s fotografijami gospodov njegove vrste, so našli, da je ujeti ptiček pravzaprav neki Stratis Anastasio Kcfala iz Grške, pretkan slepar. Kcfala ima šc tudi v Varšavi in Berolinu za odslužiti par mesecev, na kar jc »pozabil«, ker sc mu jc mudilo na Reko. P Spominska knjiga stoletnice rojstva škofa Dobrile. Odbor za proslavo stoletnice rojstva škofa Dobrile, naj: večjega dobrotnika istrskih Hrvatov, jc izdal koncem lanskega leta v Pazinu lepo »Spomcnknjigo« z zelo zanimivo vsebino. Kdor jo prečita, dobi jasno sliko istrskih razmer. Članke so pisali: škof Šarič, msgr. prošt Kalac, profesorji dr. Pregelj in Vac, pisatelj Viktor Car Emin in mnogi drugi. Knjiga je okrašena s slikami škofov: Dobrila, Strossmayer in Slomšek ter ima lepe izvirne slike profesorja Šantclna. Katoliško tiskovno društvo v Pazinu je razposlalo knjigo na ogled tudi slovenskim duhovnikom. Prosi se, da si jo nabavijo, ker jc istinito vredna. Čisti dobiček je namenjen za skromni spomenik, doprsni, škofa Dobrile v cerkvi Tinjan in za podpiranje dijakov, ki se nameravajo posvetiti duhovniškemu stanu, ki trpi-ravno sedaj v Istri veliko pomanjkanje. p Socialistična izobrazba. Iz Nabre-žine: V torek po katoliškem shodu v Ljubljani so se vozili mimo nabrežinske postaje nemški socialisti s svojim posebnim vlakom. Povsod so jim socialisti, tudi slovenski kot poroča »Zarja«, napravljali lepe vsprejemc. iT o so nemški sodrugi pričakovali tudi od socialistične Nabrežine, zlasti »zavednih« železničarjev. Pa kako presenečenje! Železničarji in nekateri uradniki, misleč, da sc vračajo Slovenci od katoliškega shoda v Ljubljani, so začeli ljudi v vlaku zasmehovati, zasramovati in prezirljivo obračati oči proti njim. Kaj so si mislili nemški sodrugi o slovenskih socialističnih železničarjih? — Tako se surovost sama kaznuje! p Razstava kuncev. »Socicta agra-ria« priredi v Trstu v ljudskem vrtu od dne 3. do 5. oktobra trajajočo razstavo kuncev, ki ima namen, vzbuditi zanimanje za to painogo gospodarstva. Zlasti pri sedanji vseobči draginji bi bilo dobro, če bi sc kunec v naših krajih bolj udomačil, kajti njegovo meso je zelo ceno in ukusno. p Sleparji z menjicami. Policija v Trstu jc zaprla 57 let, starega trgovinskega agenta Antona Nicolinija, kojega pravi poklic je bilo sleparstvo. Omenjeni Nicolini se je bil maja pojavil pri hrvatski štcdionici v Trstu in jc dobil tam na neko od trgovca Jakoba Posar-ja podpisano menjico znesek 000 kron. Sedaj pa je menjica zapadla in ko so jo pokazali Posarju, se je ta silno začudil svojemu dolgu, o katerem ni ničesar vedel. Bilo je takoj jasno, da je vmes slepar, ki je ponaredil podpis, ln ta je bil Nicolini. Štajerske novice. š Sveta dolžnost slovenskih in katoliških starišev. Katera jc ta dolžnost? Dati slovenskega otroka le v šolo, kjer se bo učil in vzgajal v slovenskem in katoliškem duhu. Slovensko deco nikdar v šole, kjer veje protislovenski in protiverski duh! V šulferanjskih in drugih nemških šolah ni prostora za nedolžno slovensko deco! Stariši, čc hočete dati svojim otrokom dobro časno in večno doto, če želite, da ostanejo vaši mali pošteni in bodo spoštovali vašo vero, vašo govorico, vaš stan, vašo domovino, vpišite jih v šole, kjer sc slovenski poučuje in kjer ima slovenščina vsaj svoje pravo mesto. Stariši, ne bodite grobokopi srečo svojih otrok! Vedite, da samo nemščina vaših otrok nc bo osrečila, ampak le poštenost, krščansko prepričanje in prava naobraz-ba. V šulferanjskih šolah sc zaničljivo govori o vaši govorici, učitelji so mnogokrat protestanti, ki posebno glede skupne molitve dajejo le slab vzgled katoliškim otrokom. Stariši! Čc ljubite svoje otroke, vpišite jih v slovenske šole! š Lepa prireditev naše organizacije je bila preteklo nedeljo, dne 7. septembra v Središču. Bil jc okrožni shod Dekliških zvez. Udeležba je bila zelo lepa. Shodu, ki sc jc vršil na Grabah l>n Lončaričcvih, je predsedovala domačinka predsednica D. Z. Marija Lon-čarič. Govorila so sledeča dekleta: .Muuda Ana in Vnuk Neža od Sv. Bol-fanka, Trop Marija od Velike Nedelje, Sever Katarina iz Ormoža, Kranjc Marija in Terezija iz Ljutomera, Vraz Ba- rika iz Svetinj, črček Liza, Horvat Matilda, Stambergar Jožefa, Jurkovič-Marija, Podgorelec Terezija iz Središča in Toplak Neža od Sv. Tomaža. Slavnostni govor jc imel urednik Fran Z o bo t iz Maribora, ki jc govoril o dvojni nalogi slovenskega ženstva: o nalogi v družini in domači hiši ter o nalogi v javnem življenju. Od 2. do pol 3. ure je bil odmor. I'o večernicah jc govornik iz Maribora še govoril o moči naših organizacij ter jc v šaljivi obliki okrcal liberalce in nemškutarje. Za njim jo še govorila zastopnica savinjskih deklet M. Lukman iz Št. Ju rja oh Taboru, nakar sc jc začel zabavni del prireditve. Igrala sc je igra »Junaške Blejke«, vrstile so se vesele pesmi in godba. Obiskali so slavnost tudi med-niurski Slovenci. š Poroke. Pri Sv. Benediktu se jc poročil g. Janez Zorko, mizar in hišni posestnik iz Radgone, z gdč. Genovefo Miki, posestnikovo hčerko. — Mladenič Fran Škofič v Zgornjem Dupleku pri Sv. Martinu pa sc je poročil z mladenko Mar. Kurbos iz Biša pri Sv. Bolfen-ku v Slovenskih goricah. Poročal je č. g. Marko Škofič, ka plan v Zreča h. Za »Slovensko Stražo« so gostje zložili 10 kron. š Iz sodnije. Okrajni sodnik Avgust Modrinjak v Mariboru jc imenovan za de-želnosodnega svetnika. š Iz poštne službe. Poštni oficial Ivan Kranjc v Radgoni je na lastno prošnjo prestavljen v Gradec; poštni asitent Jernej Vengušt pa pride iz Selzthala v Radgono. š Slovenska dijaška zveza za Štajersko (podružnica) sc je ustanovila 31. avgusta v Št. Lenartu v Slov. goricah. Na veselici, ki sc jc vršila isti dan popoldne, je govoril član »Dana«, jurist Janko Koser iz Juršincc pri Ptuju, Mladi naši, lc na delo! š Ljutomer. Odličen somišljenik z Murskega polja nam piše: Na grd napad glavarja tukajšnjih liberalcev v »Narodu« dne 6. t. m. na našega načelnika g. Rajha, župnika g. Wcixla in druge spoštovane može dobijo redki prleški liberalci ob svojem času tak odgovor, kot ga zaslužijo. Dozdaj smo jih šc pardonirali, ravnali z liberalci milostno in mnogokrat popustljivo, odslej nc več. š Cirilmetodove podružnice rastejo, a rastejo tudi podružnice »Slovenske Straže«? Na Dravskem polju, Savinjski dolini, Murskem polju in v Slovenskih goricah jc šc mnogo mnogo župnij, ki bi lahko imele močne podružnice »Slovenske Straže«. Zakaj taka malomarnost!? š Celjska gimnazija. Vpisovanje v I. razred samostojnih nemško-sloven-skih gimnazijskih razredov v Celju sc bo vršilo dne 16. t. m. od 8. do 10. ure dopoldne. š Kaj pa to? Po Ptujskem polju baje lazijo ljudje, ki obljubujejo slovenskim staršem, ki bi dali svoje sinove študirat v ptujsko gimnazijo, cla dobijo »vse zastonj«. »Samo fanta dajte, pa bo gospod postal in vas nc ho stalo •ne vinarja.« Slovenski starši, zaupniki v vseh župnijah, pozor! Pojasnite ljudem, da dokler bo vel na ptujski gimnaziji tak duh kot sedaj, tam za slovenskega dečka ni prostora. Zavod jc vzgajališče za renegate! š Na naslov g. nadzornika Drefla-ka. Kako se more dandanes odobravati postopanje tukajšnje učiteljice na slovenski šoli gdč. Roškcr, katera sc jc popolnoma vdinjala zagrizenim nemško-nacionalnim organizacijam. Slučaj: vandranje rajhovcev - Siidmarkovcev dne 28. avgusta po Št. Ilju. njeno sodelovanje pri vseli radikalnih nemško-nacionalnih prireditvah, vplivanje na slovenske šolske otroke, naj zunaj šole njo lc nemško pozdravljajo, njeno za-metavanje slovenščine v razredu, kjer b i sc naj slovensko podučevalo, pelo in molilo? Kaj bi rekli, g. Dreflak, čc bi kak slovenski učitelj bil tako aktivno udeležen v naših organizacijah in prireditvah, kakor je Roškerca v Sudrnar-ki? še pridemo! š Toča jc 25. p. m. hudo klestila po občinah Okoško, Vrholc in Grušovje v konjiškem okraju. Dne 5. t. m. pa divjalo hudo neurje z grozno točo. bliskom in gromom v kozjanski okolici. Pridelki na polju in v vinogradih so do polovice uničeni. Tudi strela jc na več krajih udarila. š V konkurz je prišel nomškutar-ski veletržcc z lesom Jakob Pcrnatk v Mcži ob Dravi. Kmetje v okolici in mnogi denarni avodi so močno oškodovani. š Sumljiva smrt. Iz Trbovelj poročajo: Dne septembra je umrl triletni sinček Bernharcl, zakoncev Dolanc, nagle smrti, ne da bi bil poprej kaj bolan. Zdravnik je pri ogledovanju mrliča dognal, da je otrok umrl radi za-strupljenja in jc stvar takoj javil državnemu pravdništvu v Celju, ki je določilo obdukcijo mrliča. V okolišu sc splotin govori, da otrok ni umrl naravne smrtL š šolski otrok tat in vlomilec. V mesecu avgustu se jc izvršilo v okolici Rimskih toplic več tatvin in vlomov. Storilcu dolgo časa niso mogli priti na sled. radi tega je postajal tat. vedno bolj predrzen. Dne 5. t. in. .je zasačila natakarica Ana Razboršek v gostilni »pri stari pošti« 121etnega delavčevega sina Janeza Romih iz Rimskih toplic v trenotku, ko jc ravno iz omare odnesel okrog 50 kron nikelnastega in srebrnega denarja ter je zbežal. Ko sc ga je zasledovalo, je mladi uzmovič, ko je videl, da ne more uteči, pometal denar na vse strani preč, nakar sc ga je vjelo. Denarja sc jc našlo samo 17 K 72 vin. Fant se ,je potepal dalj časa okrog, je pijaučeval po gostilnah, imel več urin drugih predmetov. Bil jc za vlome dobro pripravljen. Iz šole je imel skrajno slabo izpričevalo. š Ptujski sejem dne 3. septembra. Prignalo se je 100 konj, 1160 govede in 892 svinj. Promet jc bil dokaj dober. Ceno so bile malo napete. (Čudno: Cene v Gradcu na glavnem tržišču padajo, na pokrajinskih sejmiščih pa rastejo.) Prihodnji konjski in goveji sejem bo 16. t. m., svinjski pa 10. in 17. septembra. š Pasji kontumac. Celjsko okrajno glavarstvo .je, upoštevajoč ugoden potek pasje stekline v sosednjih okrajih Ptuj in Brežice, razveljavilo v sodnih okrajih Šmarje pri Jelšah in Laško odrejeni pasji kontumac. Dnevne novice. ! Občinski odbor občine Goče je v svoji seji soglasno izvolil za častnega občana presvitlega kneza in škofa dr. Ant, Bonaventura Jegliča iz Ljubljane. + Občinski odbor občine Ljubno je v svoji seji dne 2. septembra t. 1. glede na grde napade liberalnega časopisja soglasno izrekel blagorodnemu deželnemu glavarju dr. Ivanu Šusteršiču svoje spoštovanje in neomejeno zaupanje ter mu iskreno čestita ob njegovi petdesetletnici. Izjavo so podpisali vsi odborniki. — Ljudsko šolstvo. C. kr. kranjski deželni šolski svet jc potrdil deške in dekliške nadaljevalne šole na ljudskih šolah pri Sv. Ani, v Bukovici, na Kokri, pri Sv. Lenartu, na Malenskem Vrhu, na Sorici, v Primskovem, na Zalem Logu in v Dražgo-šah. Začasni učitelj v Strugah je postal absol. učiteljski pripravnik Viktor Kovač, v Osilnico je premeščena kot začasna učiteljica s Kala Marija Burja. Učiteljska suplentinja Stanislava M e š c k je poslala začasna učiteljica na štirirazred-nici v Kostanjevici. Definitivna učiteljica v Retečah je premeščena na lastno prošnjo nazaj v Lipoglav. Radi pouka na gospodinjskih tečajih bo v šolskem letu 1913/1914 suplirala učiteljico Marijo O d 1 a z c k na dekliški ljudski šoli v Kamniku učiteljska suplentinja Helena F i s c h e r. — Vič. V nedeljo, 14. t. m. uprizori kal. slov. izobraževalno društvo Vič-Glince igro »V tem znamenju boš zmagal!« Začetek ob 7. uri zvečer. Domačini in drugi okoličani ste vljudno vabljeni. — Izvanreden dan med gasilci v Novem mestu. 7. t. m. je načelnik novomeške požarne brambe g. Bcrgman v kratkem in zelo jedrnatem govoru pripel kolajne za petindvajsetletno službovanje gasilcem Ivanu Recelj, Jožefu Jcrele in Antonu Mirtiču, katere jc tem dež. predsedstvo z odlokom z dne 25. avgusta 1913, št. 2417, priznalo. Slavnost sc jc končala s trikratnim »Slava«-klicem Nj. Veličanstvu. — Gasilcema Jereletu in Mirtiču pa je mestna občina tudi poklonila po 20kronski zlat. — Popoldne se jc vršila na Miillerjevem vrtu veselica, pri kateri je svirala godba meščanske garde. — Čebelarjem na znanje. Slov. osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani naznanja, da dobe v kratkem neobdačeni sladkor vsi oni čebelarji, ki so se oglasili do 10. t. m., in sicer toliko, kolikor so zahtevali, nekateri še celo več. Toliko v tolažbo za letošnje skrajno slabo čebelarsko leto. — Abstinenca v Novem mestu, dvorila sc jc v Fihtcnavovi hiši izkuha z anti-alkoholno pijačo. G. Pirnauer je cene nastavila zelo nizko. — Kompanjon konjskega tatu. 7. t. m sc je raznesla po Novem mestu govorica, da je orožništvo pritiralo Hinko Figra, tatu ukradenih treh konj pri Ivanu. Zvedeli pa smo, da to ni bil gospodar, temveč le njegov mešetar Molan iz Konjic. Ta jc baje Figru pomagal take konje razpečavati. Omenjamo, da jc Figer, zelo nevaren konjski tal, po begu, preganjan od orožništva, šc isto noč šel skozi gozdovje v Družinsko vas. Zjutraj pa si jc pustil pri Haselnu zelo dobro in obilno postreči in odšel dalje. Molan pa jc v Žabnici razpečaval medtem ukradene konje pinegavske pasme. Figer jc star grešnik. Žc leto dni ga zasleduje okrožno sodišče radi nekega konja, katerega jc ukradel v Vel. Dolini. Ta mož se je znal dalj časa skrivati očesu postave. Zadnji čas jc odsedel večmesečno ječo v Bclo-varu. Figer jc 301clni človek, čednega lica, r malimi brkami. Molan bo, kakor se čuje, šc kaj več o stvari in o drugih takih konjskih barantijah povedal. Tudi za Tekstra se zanima. -- Kamniška železnica izdaje vozne listke, s katerimi ima vsak pravico, da se pelje na južni kolodvor. Čudno pa je, da kamniški vlak nc sme voziti tjadoli. Če bi sc torej kdo hotel poslužiti svoje pravice, ki jo ima natisnjeno črno na rjavem voznem listku, bi moral počakati na gorenjski vlak, rnagari če čaka celo uro. Človek res ne ve, ali se železniška uprava norčuje iz sebe ali iz potnikov! — Kamniški vlak je dosegel na praznik svetovni rekord glede lokalnih vlakov. Ker je bilo to pot izletnikov izredno veliko, se jih je lukamatija že v Šiški ustrašil. In res, do Domžal jc še šlo, potem pa jc — scagal. Vlak se je ustavil in nobena prošnja, ne grožnja ni nič pomagala. Stroj so odpregli in ga vodili semtertja. Drugega ni preostalo, da so štiri vagone odpregli. Kmetje domačini so hiteli na pomoč s konji, izletniki so pa izstopili in šli v gostilne na zajutrk. Slišali so se najrazličnejši dovtipi, Eni so trdili, da ima kamen v kolesu, drugi, da je napet, da ima koliko, en abstinent jc pa trdil, da so mu pozabili dati šnopsa v Šiški. Cel trop zdravnikov je bil okoli stroja. Vlak je imel zamude eno uro in je prišel potem srečno z največjo naglico v Kamnik. — Umrl je 9. t. m. dvorni svetnik zunanjega ministrstva Ivan Jczennicky pl. Jezerniczc. — Razpisane učiteljske službe. Postojnski okraj: učno mesto na trirazrednici v Št. Vidu pri Vipavi. Rok do 13. septembra. — Učiteljsko mesto na enorazrednici v Koritnici. Rok do 3. oktobra. — Kranjski okraj: učiteljsko mesto na deški štiriraz-rednici v Kranju. Rok do 28. septembra (prejšnje prošnje neveljavne). — Radovljiški okraj: učno mesto na petrazrednici v Radovljici. Rok do 30. septembra. Nad-učiteljsko mesto na štirirazrednici (s 6 paralelkami) na Jesenicah. Rok do 22. septembra. — Alkohol in harmonika na božjem potu. Iz shoda v Logu v vipavski dolini sta se med drugimi božjepotniki vračala v Idrijo 8. t. m. dva vozova z izletniki. Na prvem vozu je godel godec kot ob kaki svatbi. V Črnem vrhu na ovinku, kjer se cepi cesta v Godovič in v Idrijo, napravi voznik drugega voza — prejkone je menil voziti po cesti proti Idriji — v teku ovinek v ostrem kotu proti Godoviču. Pri tej neprevidni vožnji odleti starejši mož s hrbtom in glavo na tla. Kolo mu je šlo čez obe nogi. Na glavi je krvavel. Padec k sreči ni bil tako hud, ker je mož poizkusil vstati in se jc potem s pomočjo sopotnika zopet spravil na voz. Vozova sla potem oddirjala proti Godovjču nad Idrijo. To vožnjo bode mož pomnil. — Iz Tržiča. V zmislu sklepa osrednjega vsedijaškega podporniškega odbora v Ljubljani priredi cclokupno tržiško dijaštvo v nedeljo, 14. t. m. zabaven večer, čegar čisti dobiček sc razdeli med dunajsko, graško in praško podporno društvo. Ker je prireditev povsem brezbarvna, vabi tem potom podpisani odbor najvljudneje slavno tržiško občinstvo, da poseti v največjem številu to zares dalekopomembno dobrodelno prireditev. Slovenski dijak v tujini si hoče s tem zasigurati eksistenco v prihodnjih letih in odpomoči omenjenim podpornim društvom, ki so ga doslej reševala iz slabega gmotnega stanja, čigar blagajne so se pa tekom zadnjih let popolnoma izpraznile. Zato pričakuje podpisani odbor, da se slavno občinstvo radevoljno odzove našemu vabilu. — Za odbor V. P. O. iur. A. Koder, tč. predsednik; med. K. Luschiitzky, tč. tajnik. — Kolera na Hrvaškem se čodalje-bolj razširja. 7. in 8. je bilo v Kuzmin-c.ih, Bačincih, Rivici, Ugarju, Vukovarju in Zcmumu 18 novih sumljivih slučajev, izmed teb 9 s smrtnim izidom. — Zupana v Bošnjaoih so odstavili, ker je svojo Jiemarnostjo zakrivil, da sc je kolera tako razširila. — Štrajk tramvajskih uslužbencev v Zagrebu. Minulo nedeljo zjutraj so uslužbenci električne cestne železnicc v Zagrebu stopili v štrajk, ker je dal ravnatelj belgijske tramvajske družbe dr. Ljudevit Schwarz na spomenico uslužbencev neugoden odgovor. Promet sc je popolnoma ustavil, Popoldne je ravnateljstvo izdalo razglas, da so vsi stavkujoči uslužbenci odpuščeni in da se sprejema novo osobje. Ravnatelj Schwarz je izjavil, da sc z uslužbenci ne bodo vršila nobena pogajanja, da se nastavi novo osobje, med katero se sprejmejo tudi tisti dosedanji uslužbenci, ki bi za to prosili. Tramvajski promet bo počival dober teden, ker se mora novo osobje šele izvežbati. - Tridesetletnica hrvaškega jezi-ka v istrskem deželnem zboru. Te dni je poteklo 30 let, odkar se je v istrskem deželnem zboru izpregovorila prva hrvaška beseda. Bil je dr. Matko Lagi-nja. ki se je kot prvi v hrvaščini oglasil proti krivicam, ki so se ob tedanjih volitvah godile pod italijansko krutu-vlado hrvaškemu narodu. — Hrvaške kmečke zadruge. Leta 1912. je bilo na Hrvaškem s Slavonijo 252 kmečkih zadrug s 37.777 člani. Leta 1910. je bilo 238 zadrug in znaša prirastek zadnjih dveh let samo 14 zadrug. — Zveza srbskih gospodarskih zadrug v Dalmaciji je imela dne 3. t. m. svoj 6. letni občni zbor. Včlanjenih ima 40 poljedelskih zadrug (Heifeisnovega sestava), 10 Schulzc - Dellistchevih in 5 produktivnih zadrug, skupaj 55 članic. promet je znašal v zadnjem poslovnem letu 11 in pol milijona kron. — Hrvaško-srbski jezik v peštan-skih šolah. Z ozirom na zadnje dogod-be na Balkanu je Budimpeštanski magistrat sklenil v vse mestne srednje šole uvesti kak jugoslovanski iezik kot obvezen predmet. —Tiskarski škrat nam jc v pesmi ob priliki katoliškega shoda izpustil 2 vrstici, kakor so čitatelji že sami spoznali, ker manjka rim, »i prenaredil druge. Glasiti se mora: ln danes? Poglej to mladino, Ivi ljubi Boga in domovino. In potem: ln mati, ki je ob zibelki slonela. Za svoje ljubljence tako ic skrbela. In: Plačilo pa naše — mladina vesela. Kar s tem popravljamo. Semenj Malega šmarna za kože se bode vršil v pondeljek dne 15. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke Balkan" trgov, spedicijske in kom. del. družbe na Dunajski cesti št, 33. 2747 Književnost. * Bolgarska slovnica za Slovence in čitanka s slovensko-bolgarskimi razgovori, sestavil prof. Anton Bezenšek v Sofiji. Cena 1 I< 40 vin., s poštnino fr. 165. — Knjiga je namenjena onim Slovencem, ki se žele seznaniti z bolgarskim jezikom teoretično in praktično. A posebno prednost jej daje to, da je postavljen v bolgarskih besedah naglas, ako se ta razločuje od naglasa v slovenskih besedah. — Kratka čitanka, pridejfuna slovnici, obsega zanimive spise iz zgodovine, zemljepisja in državnega nstrojstva Bolgarije in Balkana. — Slovensko-bulgarski razgovori služijo za razne potrebe v javnem občevanju. na potovanju itd. Na kraju je priloženih pet tablic s cirilsko pisaVo. — V knjigi se nahaja na kratko vse, kar je potrebno za prlučenje bulgarščine. — Naročila sprejema pisatelj prof. Anton Bezenšek v Sofiji. Na prodaj je tudi v slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Gorici, Trstu, Mariboru in drugod. Llubljonske novice. lj Zveza Orlov in Kranjska podzveza imata sejo jutri, v četrtek, točno ob 6. uri zvečer v posvetovalnici Katol. tiskovnega društva v L nadstropju. Ker je dnevni red zelo važen, se prosi ločne in polnoštevilnc udeležbe. ij Na II. državni gimnaziji (ob Poljanski cesti) sc začne šolsko leto 1913/1914 dne 19. septembra s slovesno sv. mašo, ki sc bo služila ob 9. dopoldne v nunski cerkvi, redni pouk pa 20. septembra. V prvi razred se bodo učenci sprejemali dne 16. septembra. Ta dan se je zglasiti tudi tistim učencem- ki žele v II.—VIII. razred na novo vstopiti. Dosedanji učenci naj se vpišejo dne 18. septembra. Več pove naznanilo v šolskem poslopju. lj Na ljubljanski realki je razpisana suplentura historika. Prošnje je vposlati ravnateljstvu takoj. Ij Poljske narodne noše in »Slovenski Narod«. Prijatelj »Slov. Naroda« in »gledališki strokovnjak« ni zadovoljen s poljskimi nošami, katere smo videli na katoliškem shodu v Ljubljani. Poljakinje v poljskih plemiških nošah niso imelo na sebi nobenih dragulj, a oblečene so bile, kakor trdi, v »v gledališko svilo«. Ta »gledališki strokovnjak« torej ne razloči atlasa od gledališke svile. Morda si pa tudi predstavlja. da bi dotične dame morale imeti okrog vratu vence iz novcev in koral, kakor ciganke. Tako poljsko plemiško nošo bi zainogli imeti priliko videti v slovenskem gledališču, Poljakinja je gotovo ni nosila še nobena. Poljske nošo diše dotičnemu strokovnjaku močno po »maškeradi« in njegov sklep jo, da so Poljaki Slovence potegnili ali po domače — nafarbali. V istih narodnih in ljudskih nošah so nastopili Poljaki pri znanem jubilejskem sprevodu na Dunaju. Torej so gotovo potegnili tudi Dunajčane in cesarja! lj Poročil se je višjesodni svetnik dr. Travner v Ljubljani z gospodično Mici Orač iz Rogatca. lj Duhovnik nam piše: Na dan katoliškega shoda smo videli na lastne oči. koliko je takih, ki poznajo samo naš denar, drugače pa nas prezirajo. Nek znani ljubljanski gostilničar se jc izrazil, ker so ga vprašali, zakaj ni izobesil zastave, da so duhovniki tudi po zadnjem katoliškem shodu za nekaj časa izostali, pa so sami radi zopet nazaj prišli v njegovo gostilno. Tako tudi drugi. Ker je gotovo mnogim gospodom neznano, tedaj povemo, da so v hotelu »Union' nalašč prizidali novo po-> slopje, kjer je posebna soba za duhovnike. Vhod jc na vrt in soba jc tik takoimeno-vanega -Schankzimmer«. Vhod v sobo je poseben, soba sama pa visoka, zračna in popolnoma v narodnih barvah preslikana. Tam jc vedno duhovska družba. lj Umrli so v Ljubljani: Anton Trškan, posestnik, 26 let. — Lorenc Zajec, delavcc-hiralec, 62 let. — Edvard Zupane, rejenec, 11 tednov. — Franc Babnik, delavkin sin, 2 leti. — Marija Podkrajšek, soproga stavbnega inženirja, 28 let, lj Umrla je gospodična Jvana G o t z v starosti 84 let. Pogreb bode jutri, 11. t. m. iz hiralnicc na Radcckega cesti na pokopališče pri Sv. Križu ob 4. popoldne. lj Legar v Mostah prenehal. C kr. okrajno glavarstvo v Ljubljaani naznanja, da je legar v Mostah zatrt. Vsekako imajo za to zaslugo zdravstvene oblasti in ker se je občinstvo pokorilo tozadevnim odredbam. lj Vlom. V petek ponoči so na Mestnem trgu v Gotzlovo trgovino vlomili neznani tatovi ter odnesli več obleke, posebno pa hlač. Tatovi so prišli v trgovino pri zadnjih vratih v veži, kjer so ubili šipo, ter skozi odprtino zlezli v lokal, v katerem so si svetili s papirjem. Po vlomilcih t i nobenega, sledu. lj Sejem. Na današnji sejem je bilo prignanih 15 volov, 12 krav in 7 prašičev. lj S trga. Danes sta dva Vipavca pripeljala na trg 103 zaboje grozdja in sadja. Posebno živahen promet je bil danes na sadnem trgu, kjer je bilo razpostavljenega 172 košar raznega sadja. Jajc je bilo prinesenih na trg 55 košar, kuretnine pa 32 kurnikov. Krompirja je bilo 10 voz in so ga prodajali po starih cenah. Zelja je bilo 7 voz, kateri je bil 100 glav za 4 krone. Zadnje vesli. PETNAJSTLETNICA CESARICE- ELIZABETINE SMRTI. Dunaj, 10. septembra. Cesar jo da-k je govoril o »Obrtni organizaciji v okviru obrtnega reda«, dr. Z ure k o temi: »V mladini jc bodočnost ljudstva«, A. Kanourek »Kako moro katoliški mladenič delati za. blagor idomovinc in Cerkve?« — V delavskem odseku je govoril F. H e t f 1 e j s o »Razmerah češkega delavstva in konsumnem gibanju« in msgr. dr. F. S u 1 z o »Socialnem stališču srednjih stanov«. — V ženski sekciji je otvorila zborovanje princezinja Z. L o b k o w i t z ; gospa •Zdenka Janku je govorila o »Katoliški ženi v družini«, gdč. Jako b c c o »Katoliški ženi v družbi in ljudstvu«. — Ob 7. uri zvečer je v Palackyjcvi dvorani zboroval tiskovni odsek in se je vršila slavnostna seja Pijevega.društva; govoril je msgr. V Muller o »Časopisju v našem času«. Drugi dan kongresa, 8. t. m., so sc ob 8. uri vršile slovesne službe božje v dekanatski in kapucinski cerkvi. Ob 9. uri so začeli zborovati odseki. Kari-tativna sekcija je zborovala v kapucinski cerkvi; V II1 u m s k v je govoril o »Nalogah dobrodelnosti«. V. II a 1 c k pa o »Kolodvorskih poslanstvih in Rafaelovi družbi«. — Dijaški odsek je zboroval v gimnazijski telovadnici. Referi-rali so: jurist W a s c h k o o »Naših ci-Ijah«, filozof K ram ml o »Naši samo-vzgoji«, V. J a ji d a -o »Katol. dijaku med ljudstvom«. — Tret j uredniki so zborovali v kapucinski cerkvi; govorili so: P. M i z e r a o »Tretjcrcdniku v cerkvi«, P. Avguštin K u b e š o »Trctje-redniku v družini«, p. O. P o s p i š i 1 o »Tretj predniku v družbi«. — Obrt ni odsek je nadaljeval svoje borovanje in je poročal Fr. P t a č e k o »Skrbi za obrtni naraščaj«, A. Dr a p 1 i k o »Zvezi češkokatoli.ških obrtnikov za kraljevino Češko«. — V mladinskem odseku je p. J. Vonovka poročal o temi: »Cerkvena mladina — mladinska cerkev«, gospa L. Košar je pa govorila k vprašanju: »Kako more katoliško dekle delovati za blagor domovine iu cerkve«. — V delavskem odseku jc K. Katnar poročal o »Nalogah vsestro-kovne zveze v katoliškim gibanju«, msg. dr. S u 1 z in Peter Š r a m c k pa o »Nalogah in dolžnostih Orlov«. — V odseku združene katoliške inteligence je govoril clr. G. M a z a n e c o »Stališču katoliške inteligence v češkem ljudstvu in njenih nalogah«. Popoldne ob uri sc jc v vzornem redu razvrstil slavnostni izprevod, ki je bil nad vse sijajen. Razdeljen jc bil v štiri skupine: V prvi so šla katoliška izobraževalna, podporna, dobrodelna in župnijska društva; potem strokovni odseki: Deželna zveza čeških katoliških obrtnikov iz Prage, vsestrokovna zveza katoliškega delavstva, telovadna društva Orlov in druge strokovne organizacije — vsega nad 180 društev. V drugi skupini so korakali dijaki in dijaška društva, Damski odbor, pripravljalni odbor za katoliški shod, visoki dostojanstveniki in odlični udeleženci in gosti. Visoko plemstvo je bito nenavadno številno zastopano, ravnotako državno in avtonomno uradni-štvo, častništvo itd. V tretji skupini so sledili: Katoliška mladina s svojimi društvi, kmetijska društva, zveze, zadruge, klubi in druge kmetijske korporacije in odposlanstva v izredno velikem številu. V četrti skupini so šla verska društva in cerkv i li rodovi. Sprevod so zaključila lokalna društva. Vseh društev je bilo v sprevodu nad 400, plapolalo je nešteto zastav. Godb je v sprevodu igralo osem. Vreme jc bilo krasno in pogled na pestre barve narodnih noš, na bogata oblačila dostojanstvenikov in cel gozd zastav je bil naravnost veličasten. Kaj takega Kolin še ni videl. Popoldne ob 4. uri jc bilo sklepno Zborovanje v dekanatski cerkvi; slavnostna govornika sta bila: dr. Stoja n (o unionističnih prizadevanjih katoliške Cerkve) in msgr. V a n e č e k (o katoliških misijonih), ki se je v svojem govoru poteza! za to. da bi se vse avstrijske misijonske zbirke za zunanje misijone z dovoljenjem episkopata in zunanjega ministrstva obrnila za samostojne avstrijske, pod cesarjevim in vladnim pokroviteljstvom stoječe misijone. Po sklepnem govoru je kardinal Skrbe,nsky podolil višjepastirski blagoslov, nakar se je shod zaključil s petjem staročeškega korala »Svaty Va-clave«. Zvečer je bila še slavnostna predstava v veliki dvorani restavracije. »U Ptacku« s krasnimi živimi podobami in igrokaz »Lurd«. Češko-slovanski shod v Ivolinu je bil vreden naslednik hrvaško-slovci -skega shoda v Ljubljani. Mnenje gosp. dr. A. L e r c h a, fizika in primarija bolnišnice dobrodelnih bratov tla D u n a j u. Gosp. J. Serravallo Trst. Vaše železnato kina vino Serravallo sc je rabilo z dobrim vspehom v bolnišnici in v privatni praksi v slučajih slabokrvnosti in konvalescence po pljučnici pleure in malerije. Dr. A. Ler c h. Tržne cenc. Cene veljajo za 30 kg. Budimpešta, 10. septembra 1913. Pšenica za oktober 1913 . . . 1103 Pšenica za april 1914.....11 69 Rž za oktober 1913.....«17 Oves za oktober 191S .... 8'B1 Koruza za maj 1914.....7'59 274S Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, ozir. soprog, oče, brat, gospod Franc Zdešar posestnik in obč. odbornik včeraj ob pol 0. uri, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika sc vrši jutri iz iiiše žalosti Švica 20 na pokopališče na Dobrovi. Blagega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, 10. septembra 1913. Žalujoči ostali. Radioaktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem. s7i°!ir Postaja dolenjske železnice Straža — Toplice. Akratov vrelec 38» C, ki daje nad 1)0.000 hI radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, rovmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim iu drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija iu masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 976 66 Sanatorium Emona Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šet-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I.kir.odd. dež. boln. Sprejmeta se I! v • Iščem dobrega in poštenega 274' eccilijanec, oženjen, z dobrimi spričevali, izučen rokodelec, želi službo premeniti; je tudi pripravljen poleg organista prevzeti službo pismo-noše ali knj podobnega. Naslov pove iz prijaznosti uprava lista pod št. 2746. 2746 Učitelj, nekdanji učenec prof. Uin-laufov na Dunaju, poučuje obstoječa iz štirih stanovanj in vrtom sc poceni proda, v Kožni dolini št. 227. cesta IV. pri Ljubljani. 2662 Profesor dr. Alfred pl. mm se jc povrnil 2689 in zopet ordinira v Frančiškanski ulici št. 10. Dve šolski učenki ali dve gospodični ozir. dva manjša dijaka se sprejmeta na stanovanje in brano v separatno sobo. v bližini liceja. Pomoč pri učenju brezplačno. Več se izve na Tržaški cesti št 11. I. nadsir. 2648 Visokošol d se sprejme za nadzorstvo in poučevanje dveh gimnazijcev v Ljubljani za čas od 2. ure popoldne do 8. ure zvečer. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod »Odgojitelj« št. 2709. Slomškova ulica št. 13, priti. levo. Sprejme se 3 gospodične nadstropje, razgled m maslo, sitfeka m skisfo, Naslov povo uprava .,Slovenca" pod štev. 2741. igranje na citre Pri pridni vaji uspeli gotov. — Več se izve v Ljubljani, Cojzova cesta 9, priti., desno. 2688 4 poslopje z vsemi prostori, brez prevzetja blaga, tik postaje in okrajne ceste, da so takoj v najem v Pr-iah pri VelenjI (Celje). Štiri sela in delavci premogokopa, več sto oseb, imajo k tej trgovini najbližje. Tudi s prodajo mleka se lahko nekaj doseže, ker dobi trgovec na željo ocl prihodnjega leta naprej hlev in 8 oralov travnikov k trgovini po prav nizki ceni. Lastnik državni uradnik Jos. Je-schounig, Liezen, Zgornje Štajersko. 2745 Dne 13. oktobra 1913 ob 10. uri dopoldne se vrši pri c. kr. domobranskem pešpolku št. 27 v Ljubljani (pro-vijantura) konkurenčna obravnava glede dobave kruha in ovsa za domobranske čete (zavode) postaja Ljubljana za dobo ocl 1. januarja do 31. decembra 1914. Približna letna potrebščina 135,200 porcij kruha ]io 700 />■ in 560 q ovsa kraj oddaje Ljubljana. Pojasnila se morejo dobiti pri upravni komisiji pri kadru omenjenega polka, kjer se proti povračilu stroškov dobi tudi zvezek pogojev. 2736 (tudi dijaka) na stanovanje. Klavir na razpolago. Florijanska ulica štev. 23, I. nadstropje. 2740 Proda se po prav nizki ceni skoraj novo 2743 na hrano in stanovanje. Gosposka ulica št. 6, drugo razgled na ulico. 2731) 3 po zelo nizki ceni. Naslov pove upra7nišfvo tega lista pod št. 2742. 2 A-ntuu...- te 2738 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti iskreno ljubljenega sina, oziroma brata in strica, gospoda posestnika krje po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes oh 1/2-- uri popoldne v 20. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika se hode v četrtek, dne 11. t. m., oh 5. uri popoldne po slovesnem blagoslovljenju prepeljalo iz hiše žalosti, Cegnarjeva ulica št.-I, na pokopališče k Sv. Križu ter položilo v lastno rakev. Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v župni cerkvi Sv. Petra. V Ljubljani, dne 9, septembra 1913. Žalnjo£i ostali. li slovenski pogrebni zavoil Jos. Turk ) ® TK tf * V4-: X priporoča ivrdRa 9 S> ff jana, €^red šRofijo 1 svojo Bogato zalogo vsaRovrstniR izgofovljaniR 06 le M za 6eč£e i. 2734 (10) TiflJi^ v .ftim.-!^ J jSiSBa*!} U r Trgovsko učilišče in vzgojevalisce. Ustanovljeno 1834. Pričetek šole 1. oktobra 1913. Vpisovanje dne 27., 28.. 29. in 30. septembra. 2737 <3> Artur Mahr, ravnatelj. Sardenko, Mati sv. veselja. 1 K 10 vin., \cz. 2 K. »Katoliška Bukvama. Ta ljubka, religiozna pesnitev jc žela povsod polno priznanja. Sardenko hote z njo tudi z odrov vnemati ljudstvo zn lepe in svete ideje, katere bi rad zasadil globoko v srce svojemu narodu. Mati sv. veselja jc biser našega nabožnega pesništva in bo zasejala mnogo dobrega semena med slovenskim ljudstvom. Cestni zakon za Kranjsko. 1912. 1 K 20 vin. Katoliška Bukvama.« V javnem življenju prepotrebna in za vsakogar priporočljiva knjiga, ki jasno predočuje vsa določila novega ccstnega reda. Medved, Poezije, II. del. 4 K, vez. 5 K 40 vin. Katoliška Bukvama.-. Medved jc pesnik-mislec in njegove pesmi smemo uvrstiti v vrsto prvih naših klasikov. Čim večkrat jih beremo, tem krasnejše misli sc odpirajo pred nami. Kdor sc zna utopiti v njegove pesmi, mu nudijo preobilo užitka. Starogorski, Junaki svobode. Povesti in črticc iz Balkana. Cena 2 K. Katoliška Bukvama.« V času, ko sc vsi pogledi obračajo na Balkan, bo gotovo vsakega izredno zanimala navedena knjiga, ki vsebuje zbirko prekrasnih povesti izza pretekle vojne. Šenoa - Starogorski, Kletva. Roman, Cena 1 K 40 vin. Katoliška Bukvama.« Šenoa je najboljši hrvatski romanopisec in je žal lc premalo znan med Slovenci. Navedena knjiga nam v lepem prevodu podaja enega najkrasnejših njegovih romanov, ki se bo gotovo v najkrajšem času priljubil med slovenskim narodom. Šlebinger, Slovarček nemškega in slovenskega jezika. 1 K 20 vin., vez, 1 K SO vin. Katoliška Bukvama.« Vsakemu, kdor se bori s težavami nemškega jezika, bo ta slovarček izredno dobro ooše!. Ima namreč to prednost, da navaja različne, posebno pa nepravilne slovnične oblike, kar je bodisi za samouka kakor tudi za dijaka neprecenljive vrednosti. Novak, Nemščina brez učitelja. I. del. Nemška slovnica za samouke. 1 K 20 vin. II. del. Slovensko - nemški razgovori v vsakdanjem življenju. 1 K 20 vin. Katoliška Bukvama. Oba dela lično skupaj vezana 2 K 80 vin. Na podlagi tc knjižice sc samouk hitro in zadostno priuči nemški izgovarjavi in slovnici. V razgovorih pa najde vse potrebno, kar rabi v praktičnem vsakdanjem občevanju. S pomočjo tc knjižice bo Slo-vencc lahko izhajal med Nemci. se sprejme na stanovanje evontuolno tuili na hrano poti ugodnimi pogoji. Karolinška zemlja štev. 2, nasproti botaničnega vrta. -jTlil biu poštene rodbino z dežele, ki je dovršil vsaj štiri razrede ljudske :::olc se sprejme takoj kot w cenec v trgovino z mešanim blagom pri Leopoldu Knez, Št. Jurij pod Sumom, 2717 V Spodnji Šiški se proda Celovška cesta št. 117, obstoječa v/, več stanovanj in prostorne vinske kleti, zraven dve gospodarski poslopji, veliko dvorišče in vrt. Zraven je več stavbenih parcel in velik travnik, katero zemljišče se proda skupno ali posamezno. 2649 Natančne j a pojasnila daje lastnik istotam. Tudi sc izve v specerijski trgovini Ivan Pintarja, v Spodnji Šiški. izurjenega tudi pri hladilni napravi sprejme takoj Mlekarska zadruga Zagorje (pri št. Petru na Kranjskem), r. z. z o. p. Sprejmeta se takoj 9 za pekovsko obrt. Istotam se sprejme Natančnejša pojasnila daje Jean Schrey, Ljubljana, Gradišče štev. 5. 2733 Od dobrega najboljše! še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom Ljubljana, Sv. Petra cesta Novo mesto, hiša Iekarja Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih. Ena izmed najboljših naravnih, na ogljikovi kislini najbogatejših slatin jc „MAR!J Po zdravniških izpovedbah učinkuje isti kot pitna in zdravilna voda proti želodčnim in črevesnim bolečinam kakor tudi proti pljučnemu kataru; zelo priporočljiv jc za vsakogar, kateri trpi na slabi prebavi in zaprtju. V dokaz izborne kakovosti jc veliko število pohvalnih in priznalnih pisem. Glavna zaloga: tvrdka LESKOVIC & MEDEN v Ljubljani, Jurčičev trg št. 1. Važen oglas „SIovemske Straže"! — Citajte! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateli le s srečko! urška srečka H ndjpi t- poročljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400,000 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici ker igra šc dolgo vrsto let iu obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo -4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Dn7nrl Prihodnje žrebanje se vrši due 1. oktobra 19131 ■UlUI. 1 turška srečka in 1 srečka Italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo B K, Po žrebanjih Izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. Pojasnila daje in naročila sprejemR za „SlovensRo Stražo" g. Valentin Urbančič Ljubljana, Kongresni trg 19. Sprejmejo sc marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji! 1939 a 1 Hi a a a —" S pariški modeli damskih kostumov in paletojev, ki se ne bodo razstavili v izložbi in se samo na izrecno zahtevo pokažejo odjemalcem. Nadalje priporočam največjo izbero paletojev, kostumov, kril in bluz za dame in deklice, oblek in površnikov za gospode in dečke in šolsko mladino ter pelerin in otročjih oblekic po priznano nizkih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št 5. Vse ljudsko-šolske knjige = kakor tudi vse druge šolske, risalne fer pisarniške potrebščine priporoča ob začetku šolskega leta 2449 15 papirna frgouina Jerneja Bahouec naslednik IVAN GfllSEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2. TooarniSka zaloga šolskih zoezkoo obeh zaloib. Glasbena Matica v Ljubljani. Vpisovanje v glasbeno šolo v soboto 13., ponedeljek 15., torek 16., sredo 17. septembra dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. ure in v nedeljo, 14. septembra od 10. do 12. ure dopoldne. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaja učencem umetniško-glasbeno izobrazbo v klavirju in vijolini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine; v violi, violončelu, kontrabasu, flavti, oboi, klarinetu, fagotu, trobenti, rogu in pozavni do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru; v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znan-stveno-teoretičnih vedah, t. j. v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in eventualno kompoziciji in glasbeni zgodovini popolna izobrazba za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo kapelništvo itd Zavod stoji pod artističnim vodstvom g. koncertnega vodje M. Hubada in pod administrativnim vodstvom g. šol. ravnatelja Frana Gerbiča. Na zavodu poučuje 13 glasbenih učiteljev; med temi: Fr. Gerbič, M. Ilubad, Jos. Vcclral, Anton Trost, Klotilda Praprotnik, Jara Clumecka, Josip Pavčič in drugi. Natančnejši podatki so razvidni iz lepakov. 3704 Odbor »Glasbene Matice". olske knjige za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča £av. Schwentner knjigotržec v £jubljani, Prešernova ulica št. 3. Zm ***** na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige se dobe v predpisani izdaji vedno in v veliki izbiri v knjigarni in trgovini z niuzikaiijami Kleinmagr & Bamberg Ljubljana, Kongresni trg št. 2. Seznami šolskih knjig se oddajajo zastonj. 1690 i Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslancc.