stev. (00.
V UoMJaffl, v ceffleK one i. maia razi Posamezna stotiho етапе i "50 шп. telo Ul.
Naročnina
za državo SHS: na mesec .»«... Din 20 sa pol leta » . . . • .120 sa cclo leto .... „240
za inozemstvo: mesečno . . . „ „ . Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
V Jugoslaviji ,rll Din 40 v inozemstvu.... „ 60
Cene lnseralom:
Enostolpna peiitna vrsta mali oglasi po Din 130 in Din 2'—. večji oglasi nud 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3 - in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina ШШ v oeiovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre* Jemajo. Uredništva telefon 50. upravniitva 328.
Pelititen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inseraie) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Demokrat Pašič.
Gospod Nikola Pašič, današnji ministrski predsednik kraljevine SHS, je bil nekdaj demokrat. To je bilo takrat, ko se je «narodna radikalna stranka« res še borila za načela prave demokracije, ko je vladal v njej še duh revolucionarnega Ba-kunina, ki ga je v Srbiji skrbno netil in gojil eden izmed prvakov tedanjih radikalnih politikov, Svetozar Marković. Tista doba je bila res radikalna in demokratična v pravem smislu besede, ker so hoteli tedanji prvaki nove, sveže radikalne stranke res radikalno, t. j. korenito odpraviti napake absolutističnega režima v bivši Srbiji, hoteli so vreči despotsko kopijo bivše Turčije in vzpostaviti resničen demokratični režim in pomoči do veljave principu o vladi suverenega ljudstva.
Ta doba je bila zlata doba radikalne Stranke. V težkih notranjepolitičnih bojih so res končno zmagi?u demokratična načela, ki jih je oznanja, radikalski prvobo-ritelj Svetozar Marković. Kakor hitro pa je Nikola Pašič, praktični vodja radikalne stranke, zlezel na drž. krmilo s pomočjo teoretika Svetozarja Markoviča, je takoj zasviral na drugo pihalo: Iz nekdanjega pravega demokrata je postal Nikola Pašič čez noč «demokrat« v današnjem smislu te besede, postal je absolutist prve vrste in tiran svoje stranke, svojega naroda in svoje države. Če ga ni že prej vodila le špekulativnost, ga je popolnoma pokvarila dejanska moč njegove stranke nad vso državo. Iz demokrata Bakuninove vrste je postal «demokrat« Pribičevićeve sorte, oziroma »demokrat« po vzoru turških paš. —
Temu pojavu se tudi nihče ne bo čudil, kdor pozna njegovo pokolenje. Če bi bil Pašič čistokrven Srb, bi bil mogoče drugačen. Ker pa on to ni, je pač to, kar je in kakršen je. On je cincarin, to pa pove vse.
V cincarski krvi je mnogo kapljic židovske krvi. Znano pa je, da tiči židov-stvu vladoželjnost v krvi. V sredstvih, da pride do nadvlade, židovstvo ni bilo nikoli izbirčno. Tudi Pašičeva zgodovina nam to potrjuje. Enkrat zaklet sovražnik srbske dinastije, jutri zopet njen najgoreč-nejši zagovornik — kakor je pač kazalo. Glavno je bilo, da je na vrhu moči on, Nikola Pašič. Kajti, kdor je na vrhu državne moči, ta ima tudi ključ do materijel-nega blagostanja v svojih rokah, in to je hotela Pašičeva kri in narava. Kaj narod, kaj ljudstvo — on in njegovi, to je bilo vse! —
Če si predočimo te navadne stvari, nam bo tudi govor Nikole Pašiča v Bjelini lahko razumljiv. Tam je dejal današnji »demokrat« Nikola Pašič, «da bodo on in njegovi s krvjo branili to, kar je bilo ustvarjeno s krvjo.«
Kakor kaže zgodovina, gospod Nikola Pašič ne bo branil tega, kar je bilo ustvarjeno s krvjo drugih, s svojo in svoje rodbine krvjo. To ni v cincarski krvi. Ustrašil se pa prelivanja krvi ne bo, če jo bodo prelivali drugi, če jo bodo namreč hoteli. Za prelivanje krvi drugih je on demokrat, svojo «porodico« pa on zna ščititi. Zna čika Baja, šta radi, in nekoliko kapljic cincarske krvi je silno dragocena stvar. Bolje je, če se ta kri ženi takrat, ko ves svet plava v krvi. Posebno prijetno je to, če se ta dragocena kri lahko ženi med vojno v Parizu.
Od svoje vladohlepnosti seveda ta kri tudi ne more odstopiti. Raje prelije potoke druge krvi, katoliške in pravoslavne, samo da se obdrži cincarska kri na oblasti. Zato se ta kri tudi prav nič ne ženira na javnem zborovanju napovedovati nove krvave boje vsem, ki se komandi cincarske krvi ne marajo ukloniti. V svojih grožnjah se tudi samega kralja ne ustraši in tudi temu zagrozi: «Kar je bilo s krvjo
—	pa ne s Pašičevo in njegove porodice
—	ustvarjeno, bomo tudi s krvjo (s če-gavo?) branili pred onimi, ki poskušajo se dotakniti našega obstoja.«
Našega obstoja! Čegavega? Ali se kdo dotika obstoja države? Ali naroda? Ali dinastije? Čegavega obstoja? Odgovor je samo eden na to vprašanje: V krvi bomo utopili vse one, ki se dotikajo obstoja »oorodice« na matfari se nahaja med
temi tudi kralj sam, če noče biti tako «ob-jektiven«, da bi s svojo kraljevsko avtoriteto kril »demokratizem« Nikole Pašiča!
Načelo prave demokracije veleva, da odločaj povsod v državnem življenju volja ljudstva. Kdo je ljudstvo? To so po modernih naukih vsi državljani brez izjeme, ne pa samo Pašičeva porodica in porodice njegovih podrepačev. Tega načela pa današnji Pašič ne pozna več. On pravi: Moja volia je volja ljudstva in moja volja mora biti volja ljudstva — ali pa kri, ma^ari tudi kraljeva kri! Nach uns die Sintflut!
Zaradi lepšega je Nikola Pašič oblekel svojo voljo v «voljo svoje stranke«, ko je rekel: «Nadejamo se, da bo mogla radikalna stranka izvesti svojo voljo.« — Stranka! Ali je stranka, četudi je to radikalna stranka, že volja celokupnega prebivalstva? Ali je to volja in ali mora biti volja te stranke že volja cele države
in volja vreh ljud5? Kaj pa, če bi večina »državnega ljudstva« odločila drugače7 Odkod bo vzel Nikola Pašič potem svoj pravni naslov, da zatre voljo »državnega ljudstva« (Staatsvolk) s silo in z bajoneti? Po našem mnenju bo edini pravni naslov za tako postopanje zanj vladoželjnost cincarske krvi! To pa ni demokratija, ampak absolutistično nasilje, ki je glavni znak židovskih kapljic.
V ustih nekdanjega Bakuninovcga učenca je beseda demokracija danes velika sleparija in njegove grožnje v Bjelini vsem, ki ne plešejo po njegovi melodiji, so samo znak, da je bil gospod Nikola Pašič že kot Bakuninov učenec velik špekulant z demokratskimi principi in pristen — cincarin. Kri ni voda. Kdor pa ne pozna samo cincarske vladoželjnosti, ampak tudi židovsko figavost in bojazljivost, se cincarskih groženj ne bo ustrašil. Na volka je treba samo zakričali in volk beži.
Eelgrad, 30. aprila. (Izv.) Pašičev govor na shodu v Bjelini, kjer je bilo kljub številnim detektivom in žandarjem zbranih kakih dva tisoč ljudi, je napravil porazen vtis na korupcionistične kroge in izzval razne komentarje. Pod naslovom: »Pašič grozi s krvjo« prinaša »Odjek« značilen članek. «Odjek« je list poštenih srbskih krogov, zato je njegovo mišljenje pomembno. Ti krogi dobro poznajo Pašiča in njegovo življenje. Zato podajamo obširnejši izvleček iz tega članka.
Najprej konstatira «Odjck«, da bo Pašičev govor gotovo korigiran in da ne bo uradno objavljen v prvotni obliki. Zato se ne spušča v kritiko tega ali onega stavka, temveč v kritiko splošnega smisla in piše: «V tem pogledu se lahko reče, da v naši državi še ni bilo državnika na tako odgovornem mestu, kakor je danes g. Pašič, ki bi z večjo brezvestnostjo in lahkomiselnostjo tako izzivalno oznanjal laži, klevete in podkupovanja. Če smo ustanovitev te države dolžni onim, ki so dali zanjo svojo kri, s kakšno pravico se potem tolče s svojimi zaslugami na svoja prsa Pašič, ki ni nič žrtvoval, ki se je vedno brez vsake izjeme, ne samo v nevarnih časih, izneverjal svojim tovarišem in jih celo izdajal za osebne koristi in denar, kakor je bil slučaj za časa......? G. Pašič je od besede do besede govoril neresnico. V svojem govoru je trdil, ko jc govoril o ustvarjanju te države, da je bilo nekaj ljudi, ki so hoteli več državic. Samo
njegova in radikalne stranke zasluga je, da se je to preprečilo in da jc država složna.., Danes ve ves svet, da je to velika laž in ravno tako je laž, da je današnji blok ustvarjen v cilju, da se država ceni. Laž je, da je bila po zaslugi Pašiča odklonjena ponudba Avstri.e, da se nam da Bosna, Resnica pa je to, da je Pašič na začudenje naših zaveznikov začetkom leta 1918 hotel zmanjšati nacionalni program za takozvano Veliko Srbijo: to je Bosna s koščkom južne Dalmacije in de-,'om Vojvodine. Laž je ravnotako, da se danes situacija rešuje v znamenju cepljenja države, kajti opozicija zahteva drugačen režim od današnjega, ker so kri prelivali za to zemljo, žrtvovali zanjo več kakor Pašič in cela družba štreberjev, s katerimi se je korajžil na shodu v Bjelini. Gospodu Pašiču so se tudi v njegov govor vtihotapile nekatere resnice proti njegovi volji. Izjavil je, da se je stvoril neki blok, da vrže ono, kar je on dosegel in da se to ne sme dovoliti. To, česar se blok ne sme dotakniti, je oblast, ki je radikali ne dajo iz rok za nobeno ceno. Za grožnjo z meščansko vojno se nahaja grožnja kralju, ki je popolnoma jasna. Pašič preti z narodom. Pa kaj je narod pri Pašiču, vsakdo ve. Ako kralj ne odloči po volji Pašićevi, potem preti Pašič s krvjo. «Odjek končuje: «Mi smo že ob neki priliki konstatirali, da v tej državi faktično obstoja samo en protidržaven element in ta je — Pašič!«
rba 1
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) V dosedanjem počasnem tempu se rešuje kriza dalje. Če je bil prvotno cilj takega tempa ta, da se strasti v obeh taborih malo poležejo, potem se ta cilj ni dosegel. Kajti kriza se je tako zaostrila, kakor še dosedaj nikdar. Običajna borba med političnimi strankami je prešla na najekstremnejša polja. Kompromis med politiko poštenja in pravice in med režimsko politiko nasilja in korupcije je izključen. Borba se bo nadaljevala do konca, kajti politiki poštenosti in pravice ne bodo popustili pred nobenim poskusom. Kadar sta bila Pašič in Pribičevič prisiljena, da se borita do konca, sta se tega boja vedno izogibala in se bojevala za kulisami z znanimi metodami. Zmaga v tej borbi je že odločena, kajti ljudstvo se z gnusom in prezirom vsepovsod obrača od ^politikov, ki delajo z nasiljem in korupcijo. Vse, kar
?
je zdravo in nepokvarjeno, je združeno v protirežimskem taboru in hvalabogu je ogromna večina ostala kljub strupu režimskih listov in kljub najogabnejšemu podkupovanju nepokvarjena. Pribičevič, stoječ na robu svoje definitivne propasti, sipa ogenj in žveplo v svojem glasilu. Njegov osebni organ >Reč« je dnevno napolnjena z najodurnejšimi lažmi in grdimi napadi na Slovence in Hrvate ter na cele stranke, dalje z osebnimi obsodbe vrednimi napadi na LJubomira Davidoviča, katerega ta list psuje z vsemi izrazi iz svojega pouličnega slovarja, kljub temu da Pribičevič dobro ve, da je Davidovič brez dvoma eden naj-poštenejših srbskih politikov. Tako pisanje Pribičevičevega lista se splošno obsoja in se smatra kot najboljši dokaz popolne onemoglosti. Formalno bo sodba nad Pribiče-vičem izrečena v najkrajšem času.
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Dr. Anton Korošec, Ljubomir Davidovič in Nastas Petrovič so danes nadaljevali svojo razgovore v Jugoslovanskem klubu. Kakor smo poučeni, so bile predmet njihovih razgovorov intrige, ki so jih začeli trositi v Zagrebu in Belgradu Pribičeviće-vi pristaši. V Zagrebu so dali razširjati vesti, da njihov šef ve od kralja samega, da obstoja namera, da so od Radiča izsili kolikor mogoče mnogo ugodnih izjav, poleni
pa kljub temu vlada poveri Pašiču in Pri-bičeviču. V Belgradu pa se razširjajo najbolj neverjetno verzije o še ne objavljenem proglasu HRSS, in ti intriganti. že danes vedo, kako je stiliziran del proglasa, ki govori o državi in o formi vladavino ter po,d°bno. Podvzeli so se koraki, da se takim intrigam izpodbije tla. V Zagreb je odpotoval Žiga Popovič s posebnimi poročili za HRSS.
Dr. HRASNICA.
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Jutri se pričakuje v Belćradu orihod dr. Hrasnice.
AVDIJENCA LJUBOMIRA BAKIČA PRI KRALJU.
Pašič ni bil sprejet.
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Danes po* poldne ob 5. uri jc bil sprejet na dvoru od kralja v avdijenci podpredsednik narodne skupščine Ljubomir Bakić. Takoj po njegovi avdijenci so radikali raznesli vest, da bo sprejet tudi Nikola Pašič, kar pa se ni zgodilo. Kolikor smo poučeni, Pašič tudi v soboto ni bil sprejet, kakor so to poročali nekateri listi, temveč se je samo vpisal v dvorno knjigo.
NEODVISNI RADIKALI PROTI KORUPCIONISTIČNI KOALICIJI.
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Neodvisni radikali so imeli ožji sestanek svojih zaupnikov, na katerem so sklenili, da bodo podpirali politiko bloka, da bodo pri volitvah nastopili samostojno, da se bodo borili proti radikalom in da bodo v prihodnjih dneh pričeli izdajati svoj list, ki se bo imenoval »Radikal«.
INTERPELACIJA PROTI KOItUPCIONISTOM.
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Poslancc Magovčevič je stavil na finačnega ministra vprašanje, v katerem zahteva pojasnilo, kako je bilo mogoče, da so nekateri ministri dvignili razlike plač po novem zakonu.
Ob kongresu HRSS.
Zagreb, 30. aprila. (Izv.) Danes se jot vršila predkonferenca poslancev HRSS, na kateri so razpravljali o predlogih za jutrišnji kongres, ki so prične ob 8 zjutraj. Po kongresu bo seja Zadružne seljačke banke. Zvečer potujejo vsi poslanci HRSS v Belgrad. Jutri se bo razpravljajo tudi o odgovoru, ki naj se da Nastasu Petroviču na razna vprašanja, ki jih je stavil HRSS z ozirom na sedanji politični položaj. Trdi se, da je Petrovič imel od najvišjih faktorjev nalog, da se v Zagrebu informira o stališču HRSS nasproti kroni. Ako se to vprašanje povoljno reši, ne bi bilo več razloga, da se opozicionalnemu bloku ne bi poverila sestava poslovne vlade. Nastas Petrovič je dobil v Zagrebu zadovoljiva pojasnila, definitiven odgovor pa bo dobil po jutrišnjem kongresu HRSS. Zato se računa, da do 2. maja, dokler predsedstvo HRSS ne pride v Belgrad, ne bo padla odločitev v vladni krizi.
Belgrad, 30. aprila, (Izv.) V tukajšnjih krogih se z veliko napetostjo pričakuje rezultat jutrišnjega kongresa Radičeve stranke v Zagrebu.
Kongres zaupnikov HPS.
Zagreb, 30. aprila. (Izv.) Danes od 9. do 13. in od 16. naprej se je vršil kongres Hrvatske Pučke Stranke. Na kongres so' prišli delegati iz vseh hrvatskih krajev. Na kongresu je bilo najprej prebrano poročilo tajništva o petletnem delu in življenju HPS, nakar je bil dosedanjemu odboru podeljen absolutorij ter je bil izvoljen novi odbor in sicer: predsednik Stjepan Barič, podpredsedniki dr. Kamilo T i r i n g e r, Marin P i 1 i č in Juraj D u š a k, tajnik dr. Janko Š i m r a k.
Po izvolitvi odbora je predsednik Barič poročal o političnem položaju in v svojem poročilu poudaril končno zmago taktike in programa HPS v razvoju političnih dogodkov v državi. Nato je govoril o razmerju HPS do ostalih strank in se delj časa pomudil pri vprašanju sodelovanja HPS z ostalimi hrvatskimi strankami pri bodočih parlamentarnih volitvah. Na koncu Barićevega poročila je bil sprejet sklep, da bo HPS pri bodočih parlamentarnih volitvah na vsak način nastopila, prepušča se pa predsedstvu stranke, da uredi vprašanje eventuelnih volivnih kompromisov.
Sledila so poročila delegatov iz vseh krajev o položaju HPS. Poročila so bila ugodna.
Popoldne ob 4 se je kongres nadalje« val. Prvi je poročal dr. Jos. Andrič o gospodarskih razmerah v naši državi, za njim dr. Juretič o socialno-poliličnih' zahtevah HPS. Po obeh poročilih so bile sprejete tozadevne resolucije.
O vseh poročilih se je razvila zelo ži* vahna debata, katere so se udeležili delegati in stavljali daljne konkretne predloge.
Po končanem kongresu se je vršila šefa novoustanovljenega odbora, na kateri so podrobno razpravljali o vprašanju nastopa in organizacije za bodočo volitve ter o vprašanju reorganizacije stranke v posameznih pokrajinah.
O kongresu jo bil Izdan naslednji komunike:
Danes, 30. aprila, se je sestal v Zagrebu kongres zaupnikov HPS. Navzoči бо bili zaupniki iz vseh hrvatskih krajev. Kongresu je predsedoval predsednik g. Stjepan Barie. Kongres je vzel na znanje poročilo vodstva stranke in mu podelil absolutorij. Podana so bila poročila o notranji, zunanji, gospodarski, kulturni in socialni politiki ter so bile po poročilih sprejete resolucije. Zaupniki stranke so poročali o političnih razmerah v svojih krajih. Sklenjeno je, da HPS nastopi pri bodočih parlamentarnih volitvah, glede eventuelne kooperacije pa je dana vodstvu direktiva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Stjepan Barić, za glavnega tajnika pa g. dr. Janko Šimrak.
Na kongres so došli številni brzojavni ln pismeni pozdravi iz sinjske krajine, hrvatskega Primorja, Bosne, srednje Dalmacije, Hrvatskega Zagorja in Srema.
FINANČNA KRIZA V ZAGREBŠKEM GLEDIŠČU.
Zagreb, 30. aprila. (Izv.) Danes je tiprava Narodnega gledališča vsem svojim Ičlanom izročila pismene odpovedi na 3 mesece. Vzrok teh odpovedi je neurejeno finančno stanje. Med igralci je zavladalo vsled odpovedi veliko razburjenje.
ODGOVOR NAŠE VLADE REPARA-CIJSKI KOMISIJL
Pariz, 30. aprila. (Izv.) Reparacijska £omisija je dobila včeraj odgovore Jugoslavije in Japonske na poročilo strokovnjakov. Jugoslovanska vlada je odgovorila, da je pripravljena sodelovati v rešitvi reparacijskega vprašanja skupno z zavezniki
POLITIČNI OBISKI V ITALIJL
Rim, 30. aprila. Dne 16. maja je napovedan v Rimu obisk češkoslovaškega zunanjega ministra Bencša, ki bo konferiral z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Še isti večer se odpelje v Milan, kjer se bo sešel z belgijskim ministrskim predsednikom Theunisom in zunanjim ministrom Hy-mansom. — Vest, da bo Mussolini spremljal italijansko kraljevo dvojioo v London, ne odgovarja resnici.
Rim, 30. aprila. (Izv.) Agencija Volta potrjuje vest, da odpotujeta belgijska ministra Theunis in Hymans sredi maja r Milan, da se sestaneta z Mussolinijem.
DEMENTI POGODB PROTI RUSIJI.
London, 30. aprila. (Izv.) Prihod romunskega zunanjega ministra pričakujejo za prihodnji teden. V Londonu živeči romunski krogi zanikajo vesti o francosko-romunski pogodbi proti Rusiji. Tudi o Jugoslaviji trde, da je dala v Parizu razumeti, da se ne bo bojevala proti Rusiji.
ZA FRANCOSKO VALUTO NA OGRSKEM.
Budimpešta, 30. aprila. (Izv.) Bivši finančni minister Kallay se )e začel zavzemati za uvedbo francoske valute na Ogrskem.
POLET OKOLI SVETA.
Bombay, 30. aprila. (Izv.) Letalec Pel-letier je prispel v Karahi.
James OH ver Cunvood:	7
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Tu je začul glas svoje gospodarice, ki ga je klicala. Vlekla ga je za gosto dlako na vratu in ga skušala prisiliti, da odneha. Dolgo časa ni hotel, potem se je pa vendar odločil, da odpre svoje čeljusti. Nato se je Izabela nagnila proti možaku, ga pogledala in si pokrila obraz z rokami.
Nato se je umaknila do svoje postelje, kjer je padla na odeje. Tudi ona se ni več pregibala. Kazan je postal nemiren in šel k njej. Duhal je njen obraz in njene roke, ki so bile mrzle in jo nežno gladil z gobcem. Toda še vedno se ni zganila. Njene oči so bile zaprte.
Kazan se je vsedel k postelji, a ni izgubil iz oči trupla Maca Creadyja. Bil jo pripravljen, ga znova napasti, če bi bilo potreba. Zakaj, tako se je spraševal, se tudi mlada žena ne gane? Nazadnje зе je pa lo zganila, oči so se ji odprle in njena roka se ga je dotaknila.
Zunaj je sneg zaškripal pod koraki. Volčji pes je tekel proti vratom šotora. Pri svitu ognja je videl Thorp^, ki se jo bližal v noči počasnih korakov, oprt na palico. Opt tekel se je od slabosti in imel je krvav obraz.
Pri pogledu na palico se jo Kazan etresel od groze. Kaj bo rekel gospodar, če bo opazil, da je ugriznil Maca C'readyja? Brez dvoma ка bo pretepal znova, a strašno.
Pašićeva slika.
Raša Miloševič je v zagrebški »Slobod-ni Tribuni« priobčil o Nikoli Pašiču članek, ki ga takole označuje: Najprvo govori o zgodovini timoške ustaje proti Obrenovi-ćem, v katero je bil zapleten tudi Pašio, ter nadaljuje: »Nam ni glavno zgodovina same timoške ustaje. Odločilne so lastnoeti značaja in morale Nikole Pašiča, ker te v marsičem pojasnjujejo tudi današnjo Pašičevo politiko. Temne Btnmi Pašićevega značaja prihajajo tu na dan v vsej grdobiji. Pašič se kaže kot človek z one strani morale. Poglejmo:
1.	Nikola Pašič beži iz Srbije 25. oktobra 1883 ob 11 dopoldne, pa ni o tem svojemu najbolj intimnemu tovarišu, s katerim se je poslovil eno uro prej, črhnil niti besedice. On izdaja in vara svoje najintimnejše prijatelje in najboljše tovariše v boju, zapuščajoč jih usodi brez vsake besede dogovora.
2.	Nikola Pašič prosi za posredovanje zunanjih poslanikov, toda ne za to, da bi obvaroval narod, marveč da reši svojo glavo. Ko se ne čuti več varen, beži čez Savo, prepuščajoč narod trpljenju in streljanju.
3.	Nikola Pašić se leta 1907., ko že davno ni bilo med živimi nobenega Obreno-viča, hvali, češ da je on dvignil timoško ustajo, ter celo dolži svoje tovariše, češ da so bili kukavice. Toda on je ušel iz Srbije, ko je bila ustaja že potlačena in ko se je zbal za svojo glavo.
4.	Nikola Pašić leta 1885. z varnega mesta pozivlje narod na oborožen upor proli domovini, zahteva odstavitev državne oblasti in rušitev prometa. Danes pa je njemu protidržavno delo že vsaka nezadovoljnost z režimom in ustavo.
5.	Nikola Pašič leta 1899. izdaja svoje tovariše, za časa prekega soda radi atentata na kralja Milana ter nekatere obdolžuje, češ da so protidinastični, samo da reši svojo glavo.
Je-li na podlagi vsega tega čudno, če človek s tako moralo dela tako politiko? Je-li čudno, če imajo danes v njegovi okolici prvo besedo Laze Markoviči, Srskiči, Ja-niči in Kojiči? Vse to je psihološko in moralno razumljiv zaključek — prejšnjega! Enako logično pa je tudi to, da se je s to in tako družbo absolutno moral najti Sve-tozar Pribičevič (z dr. Žerjavom vred). Sorodne duše, sorodni pojmi o politični morali so jih morali brezpogojno zbližati. To je boj temnih sil za oblast in gospodstvok
J. M. Kadlčak t-
V katoliških krogih cele čsl. republike in med politiki splošno znani narodni delavec Kadlčak je 27. aprila umrl v Pragi.
Rojen 1856. 1. v Bfeznici pri Zlinu na Mo-ravskem, je L 1877. dovršil učiteljišče m v naslednjih letih razne strokovne in gospodarske tečaje, učil pa je največ na šoli v Frydlan-tu (Valašsko, severovzhodni kot Morave).
Kadlčak je bil neumoren delavec in bojevnik v prvi vrsti kršč, socialnih organizacij na vseh poljih od prvih početkov do danes. Pripadal je k gardi buditeljev in ustanoviteljev katoliških čsl. organizacij na gospodarskem, socialnem iu političnem polju: učiteljske, kmetske, zadružne, gasilske, čebelarske, šolske, politične. Njegov okraj je bil severovzhodna Mohova (Valahi). Kjer je zahteval položaj, koder se je pokazala potreba, tam je zgrabil za delo. Kot takega smo ga videli na orlovskih slavnostih 1. 1920 v Mariboru, Ljubljani in ua Bledu, kjer je energično nastopil
Naglo je zbežal v temo in se skril v smrečju. Tu se je obrnil in nema tožba bolesti in ljubezni se je dvignila in zamrla v njegovem grlu. Od sedaj naprej ga bodo neprestano pretepali. In da ga kazni, ga bo tudi ona tepla. Če bi ostal tu še delj časa, bi tekli za njim in če bi ga vjeli, bi ga pretepali...
Daleč proč od ognja je volčji pes obrnil glavo proti globinam gozda. Tu v tej temi ni bilo niti verig, niti palic, niti žgočih bičev. Nikdar ga ne bodo več tu našli.
Morda je še trenutek pomišljal. Nato se je pa izgubil v temi, nemo, kot bi bila storila ena onih divjih životinj, h katerim se je vračal.
IV. V svobodi. Veter je žalostno tožil v smrečju in del noči je Kazan taval po misteriju gozda. Nato se je znova približal taborišču in so vlegel, skrit za vejevjem. Tresel se je od mraza v globokem snegu in opazoval šotor, kjer se je bila izvršila strašna stvar Duhal je smrt v zraku, smrt, ki je bila prišla po njem. In tričetrt ure, ki je tičalo v njem, jo bolestno ihtelo, medtem ko se je en četrt volka divje upiral, s sovražnim pogledom, kazal zobe in bil pripravljen grizti.
Trikrat je videl, kako je Thorpe opotekajoč se in z zavezanim čelom stopil iz šotora in klical na vos glas: »Kazan! Kazan! Kazan!« Vse trikrat je bila Izabela poleg Thor-pa. Pri luči ognjišča jo je Kazan mogel videti. Bila je taka kot v trenutku, ko je bil skočil proti njej, da jo brani, in je bii ubil možaka. Bila je še bleda, bleda kot sneg, vsled novarnosti. ki io ie bila prestala in
65 letni čsl. senator v orlovskem kroju proti nesramnim napadom svobodomiselcev z gnojem in revolverji na orlovske goste iz inozemstva. L. Д922. na orlovskem taboru v Brnu se je poznala močna utrujenost na obrazu senatorja, ki je vzlic starosti in bolehnosti nastopal v kroju in prevzel težko delo.
Kot politik je bil 50 letni Kadlčak prvič 1. 1906. izvoljen v brnski deželni zbor, v maju it907. v dunajski državni zbor, nato je postal podpredsednik Kat. narodne in Ivršč. socialne stranice. Po prevratu so ga Valahi poslali v rovolucijsko narodno skupščino, pri prvih volitvah pa izvolili v senat (1. 1920.), ki mu je poveril čast podpredsednika. Cerkev ga je odlikovala z redom »Pro Eeclesia et Pontifice«, raznih diplom je imel nešleto. Naši predvojni politiki ga poznajo iz dunajskega parlamenta in iz delegacij (1. 1914), ld so zborovale na Dunaju in v Pesti.
Ob težki izgubi bratskim čsl. organizacijam našo sožalje, bogatozaslužnemu gardeka-pitanu katoliških Moravauov in Čehoslovakov, podpredsedniku senata, sivemu Orlu Kadlča-ku pa podeli Bog večno plačilo!	J. H.
b zunanje politike.
* Pogajanja med Anglijo in Rusijo v Londonu počasi napredujejo, vendar pa prevladuje mnenje, da bodo uspela. Baje se je Anglija odpovedala svojim predvojnim terjatvam na račun škode, ki so jo tuje, od Anglije podpirane protiboljšoviške intervencije Rusiji prizadele. Pač pa bo ruska vlada baje priznala dolgove napram privatnim upnikom in odškodovala angleške podjetnike v Rusiji. Ugodni potek pogajanj zelo
TRNJEVA POT,
Pod sedanjim režimom silno trpe vsi, ki so v gmotnem oziru odvisni od države. Tako tudi premnogi duhovniki. Težko sicer človek bere, če kak duhovnik po listih toži o svoji bedi, a v sedanjih razmerah je to umljivo. Za duhovnike ni lahko določiti od strani države primernih plač, ker imajo mnogi svoja krajevne dohodke: zemljišča, vinograd, bero, štolnino itd. Toda zemljišče redkokdaj duhovniku kaj donaša; le v tem slučaju, če ga more oddati v najem ali če je sam dober ekonom ali če ima svoje in pridne ljudi. Drugače ga pa ekonomsko skrbi uničujejo, ko bi vendar moral v prvi vrsti delovati v dušnem pa-stirstvu. Uničujejo ga pa tudi slabi in dragi posU, ogromni davki in vedne nesreče. In vinogradi? Koliko stroškov in dela, nazadnje še kaka uima, in vse je proč. Če pa vinograd le da nekaj hI vina, ga popijejo delavci in posli, oziroma se mora prodati. Tudi bera ni gotova. Slaba letina in slabi ljudje, katerih oblast noče prisiliti, da bi storili svojo dolžnost, tudi ogromni stroški ob pobaranju — vse to večkrat reducira vrednost bere na malenkost. Najbolj pravično bi bilo, ko bi vzela država fasije v svoje roke in jih prilagodila sedanji draginji: predvsem črtala dohodke iz rent, ki jih ne plačuje, in vpošlevala tekoče ogromne davke. Res so se aktiv, duhovnikom predpisale nekake draginjske doklade od Д. avgusta 1922 dalje po ;12 Din dnevno, in sicer sorazmerno onim, ki nimajo obdelanega zemljišča, ali ga imajo od 8 do 32 katastralnih oralov. Kdor ima več, ne dobi nič; vendar stoji v na-redbi, da sine minister ver glede na potrebo izjemoma tudi takim dovoljevati doklade. Zdaj pa poslušajte, kako se praktično ta naredim izvaja. Poznam župnika, ki službuje v majhni, visoko ležeči župniji, kjer je dolga
groza še ni bila popolnoma izginila iz njenih modrih oči. Tudi ona je klicala: »Kazanl Kazanl Kazank Tedaj pa je skoraj pes zmagal nad volkom in drgetaje od sreče se je splazil malo naprej, malodane se je odločil, da sprejme udarce, ki so ga po njegovem mnenju čakal. Toda strah pred ovratnikom je bil bolj močen in spet se je umaknil nazaj v noč. Pobita sta se Thorpe in Izabela vrnila v šotor in spet je zavladala tišina.
Ko je Kazan videl, da sta izginila in da plapolajoči ogenj pojema, se je odločil približati se sanern in napol zgorelim polenom. Malo bolj daleč je ležalo truplo moža, ki ga je bil ubil, pokrito z odejo. Thorpe ga je bil zavlekel do tja pod nek grm.
Kazan se je vlegel blizu žarečega oglja. Položil je nos na šape, pazljivo motril šotor z očmi in bil pripravljen zbežati v gozd pri prvi sumljivi kretnji. A čeravno so je silil, da ostane prebujen, se ni mogel zoper-stavljati prijetni toploti, ki je žarela proti njemu iz žerjavice in toplega pepela. Večkrat zaporedoma so se mu zaprle oči. Odprl jih je, potem pa spet zaprl in težek spanec ga je objel.
Sanjal ie o mehki Izabelini roki, o boju, v katerem so njegove čeljusti udarjale kot kastanjete iz jekla. Nenadoma pa se je zbudil in zapazil v tem trenutku, da se premika platno šotora. Zbežal je proti smrekam.
Zdanilo se je. Thorpe se jo prikazal, z eno roko je držal svojo mlado ženo, v drugi pa je imel puško. Obadva sta pogledalo proti truplu, ki je ležalo pod odejo. Nato je Thorne dvimiil clavo in zaklical:
upliva na mednarodni politični položaj, kar se zlasti pozna po tem, da so utihnili glasovi o nameravanih protiruskih alijancali.
Politične vesti.
-f Prestrašeni žerjavovci. S strahom gledajo slovenski demokrati na razvoj sedanje vladne krize. Ta njihov strah je upravičen, ker jih ne drži pokonci ljudska volja, ampak samo politično barantanje. Žo enkrat je postavil Pašič Pribičeviča pod kap in ta nevarnost p^eti iznova pristašem Pribičeviča in to v vsakem slučaju. Vod-stvo slovenskih demokratov čuti to nevarnost in ji je skušalo uteči s celim obratom svoje politične frakcije, s fuzijo Ž&rjavov-cpv z radikalno stranko. Pa tudi ta poizkus rešitve je ostal brezuspešen, ker je Žerja-vovce prehitela Narodnonapredna stranka. Jasno pa je, da se ljudje, ki so si nasprotni kot pes in mačka, ne bodo zedinili v radi-kalski stranki, če se izven nje niso mogli. Tako daleč je torej privozila in zavozila dr. Žerjavova »Jugoslovanska demokratska stranka« v Sloveniji, da je napela vse sile, da bi se združila s Pašičevo velesrbsko radikalno stranko, samo da se reši svojega popolnega poloma. Velesrbski politični pra-vec, ki so ga Žerjavovci vsa leta navidezno pobijali, pod plaščem jugoslovanske demokracije pa uspešneje uvajali kakor Pašič, so hoteli slovenski uskoki očitno, javno in brez vsakega sramu priznati in ga postaviti na čelo svojega programa. Zdaj, ko se jim je to izjalovilo, bodo kajpada to tajili, pa na svetu nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito. Takšno je torej »napredno jugoelo-venstvo« Žerjavovcev.
zima in kratko polelje, kjer zemlja pičlo ro< di. Ta župnik nima nikakih posebnih krajevnih dohodkov, nima bire, nima drugega, ima pa obdelanega zemljišča samo 2 orala in pol Neobdelanega posestva — gozdov ima sicer 38 oralov, a te gozdove so predniki tako posekali in izsekali, da 40 let in več nihče od njih ne bo imel nikakih dohodkov. Župnik je bii prepričan, da bo dobil vso draginjsko do-klado. Dobil pa ni niti pare. Mislil je, da le pomotoma. Zato je vložil avgusta 1923 tozadevno prošnjo na ministrstvo ver preko ordi-nariata in pokrajinske vlade ln priložil posestni list ter potrdili od šumske uprave pa občine, da so gozdovi posekani in brez dohodkov, vse v trdnem upanju, da se mu bo nakazala celotna doldada od 1. avg. 3,922 dalje, In zdaj ta trnjeva pot! Vsak dan je pričakoval doklade, ni je bilo. Delal je v potrebi dolgove, češ ko dobim skupaj doklado, pa povrnem. Zopet nič. Nato je pisal prijatelju poslan-i cu v Belgrad, naj stopi v ministrstvo ver in zadevo urgira. Odgovor prošnja še ni tukaj. Vprašal je ordinariat, kje je prošnja. Odgovoril mu je, da jo je poslal septembra 1923 na pokrajinsko vlado. Pisal je nato na pokraj. vlado dvakrat in ta mu je sporočila, da ja prošnjo odposlalo šele marca tek. leta v Belgrad. Pisal je zopet poslancu, naj stopi še enkrat v ministrstvo ver. In zdaj koncem aprila je dobil obvestilo, da mu je ministrstvo ver dovolilo drganjsko doklado od 1. aprila 192-1 dalje dnevno 9 Din. Doklade same še ni dobil. Pomislite, po tolikem trudu samo nekaj in še ta nekaj za 20 mesecev ne. Tako ali podobno trnjevo pot, kakor ta župnik, hodijo drugi ne samo duhovniki, ampak tudi uradniki in državni uslužbenci. Kdo se bo še navduševal za ta koruptni centralistični režim, ki niti na-redb, ki jih je sam izdal, ne izpolnjuje!
»Ho, o, o, o ... Kazan! Kazan! Kazank
Skozi nizko vejevje smrečja je Kazan gledal proti Thorpeu in proti puški in vsi udi so se mu začeli tresti. Brez dvoma ga je hotel gospodar privabiti pred predmet, ki ubija.
»Kazan! Kazanl Ka-a-a-a-zan! je spet klical Thorpe.«
Kazan je vedel, da ni daljave za mrzlo in morilno stvar, ki jo je držal Thorpe. Ostati dalje časa bi bilo nevarno. Zadnjič je obrnil svoje oči proti Izabeli z neizreč-nim izrazom ljubezni in naklonjenosti. Bila je ura ločitve. Najraje bi bil zatulil v svojem obupu in osamljenosti proti sivemu nebu. A molčal je, da ga ne bi odkrili.
»Odšel je!« je dejala Izabela ganjeno.
»Da, odšel!« je odgovoril Thorpe z negotovim glasom. »On je vedel, jaz pa ne. Kako obžalujem, da sem ga tako bedasto pretepel. Sedaj je prepozno... odšel je in ne bo ga več nazaj.«
»Ne, ne! Prišel bo spet...'« je živahna odvrnila mlada žena. »Ne bo me zapustil. Ljubil me je. Bil je divji in strašen. In ve, kako zelo sem ga ljubila. Vrnil se bo! Čujte!«
Iz globočine gozda je prišlo do taborišča dolgo, žalostno tulenje.
Tako se je poslovil Kazan.
(Dalje sledi.)
№ POTREBNO, da Va« mu Ji revmatizem in trganje v križu, ker »Rcumatie« odstranjuje bole-čine v najkrajšem času. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico je lekarna Leostek.
' iHuaiiiananiiiiiiBniiniinH«
Dopisi.
le Dupelj, oblina Križe. Zupan Lončar Id davkar Zabkar iz Tržiča sta pretekli petek skovala načrt, kako bi za predstoječo občinske volitve v Križah postavila demokratsko-samostojniško listo, kajti znani eamostojnež iz Križev, bud nasprotnik nižjih slojev, silno hlepi po mandatu. (To svojo listo bodo pobarvali 8 kakšno hudo versko firmo, toda Dup-Ijanci jim ne bomo šli na liml
— Z Viča. Odgovor na notico Brezsrč-nost« r »Slov. Narodu« št 96 z dne 26. apr. 1924. Podpisanemu županu se v omenjeni notici očita po »Slov. Narodu« brczsrčnost in navaja kot dokaz usodo nekega Štruklja, katerega je sodišče postavilo na hladno, proti čemur vendar županstvo ne more nastopati. Očitek brezsrčnosti po takem listu, ki vsak dan brezsrčnejše izdaja ter denuncira slovenski narod, odločno odklanjam. Kar pa se tiče zadeve Štruklja, ki je ob stanovanje, moram navesti le toi, v kolikor sem informiran, da pri vsej zadevi Štrukelj ni tako nedolžen, kakor ga slika notičar v »Slov. Narodu«. Svoječasno je bil dobil stanovanje za najemnino 500 K, ki jih je tudi plačal prvi mesec, pozneje pa je prenehal s plačevanjem. Zadevo je dobilo sodišče v roko, ki je predlagalo, da bi se najemnina znižala na 200 K; Štrukelj pa je obljubil le 100 K, a nazadnje še teh 100 K ni plačeval, češ, da ničesar ne zasluži, dasi je svoječasno zaslužil od ure po 35 K. Ker tedaj Štrukelj :si več plačeval stanarine
in se je tudi aicer obnašal netaktno poti gospodarju, je dalo to bržkone povod sodišču, da ga je postavilo pod kap. Sedaj naf bi mu pa župan odkazal kakšno stanovanje, ko je vendar vsem znano, da imamo nalašč za to postavljeno stanovanjsko oblast. Vse to jc gotovo znano »Slov. Narodu«, kakor tudi Štruklju samemu, ki ni nikoli interpeliral županstvo, kakor tolaži »Narodov« dopisnik, ki naj se sedaj Štruklja usmili ter odkaže stanovanje v svojih lokalih, ki so ga veliko stali. Pričakujem, da bo to storil, če ni samo komunist, kar nam očita, ampak celo anarhist. Svoječasno mi je očital »Moj Dom«, da držim s strankami, sedaj mi pa očita »Slov. Narod«, kakor da bi se potegoval za hišne posestnike. Ne drži pa ne eno, ne drugo. Prepričanje moje je, odločuje naj pravica brez vsakršnih drugih ozirov. Če pa koga nikjer ne marajo in se ga povsod branijo, gotovo ni župan temu kriv, ampak dotičnik sam. Mnogi nočejo videti bruna v svojih očeh, pa iščejo pezdir v tujih. Pa brez zamere 1
Gale, župan.
Breznica. V nedeljo 4. majnika se vrši v stari šoli na Breznici sestanek Jugoslovanske Malice. O njenem pomenu in namenu poroča g. župnik Fr.^S. Finžgar. Po govoru g. župnika igrajo Matični člani enodejansko burko »Raz-tresenca«, ki bo izzvala obilo smeha. Po igri prosta zabava s petjem. Vstop vsakemu prost. Začetek ob treh popoldne.
■— »Slovenec« jutri ne izide, ker radi praznovanja .1. maja počiva vse delo v tiskarni. Prihodnja številka »Slovenca: izide v soboto zjutraj.
—	Polovična vožnja za nedeljsko prireditev Orlov na Šmarni gori je dovoljena. Tozadevno rešitev je poslalo železniško ministrstvo na zagrebško ravnateljstvo dne 24. aprila pod št 7551.
—	Za častnike-invalide. Po čl. 332 zakona o ustrojstvu vojske imajo časlniki-invalidi pravico na čin, katerega bi bili morali dobiti, katerega pa iz kakoršnegakoli vzroka brez lastne krivde niso dobili. Tem častnikom-inva-lidom gre naknadno odgovarjajoča invalidska podpora. Ta zakonska določba se pa doslej ni izvršila, ker ni dovolj jasna. Sedaj je pravosodno ministrstvo zahtevalo od kasacijskega sodišča, da izda zakonodajno tolmačenje tega člena.
—	Novi predpisi za podčastnike. Ministrstvo za vojno in mornarico jo odobrilo nove predpise o odpustu in ponovnem sprejemu podčastnikov v stalni kader.
<— Draginjske doklade državnih ushiž-oencev. Uradni list št. 38 priobčuje v celoti odločbo ministrskega sveta o draginjskih do-kladah civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev. Ta odločba velja od dne 1. maja t L, ter nadomešča povsem vse predpise, s katerimi so bile doslej urejene draginjske doklade državnih uslužbencev. Posamezni izvodi te številke »Uradnega lista« se dobivajo, dokler zaloga ne poide po Din 1.25.
—	Beda vpokojencev. T. J., star 50 let, oženjen, oče 3 otrok, preglednik finančne kontrole v p., je bil dne 1. avgusta 1923 začasno vpokojen s pokojnino letnih 2400 Din. Da bi mogel živeti, je dne 22. marca 1924 prevzel službo poštnega sla iu piemonoše v Horjulu. Službo je opravljal od 22. marca 1924 do 25. aprila 1924. Služba poštnega sla in pismonošo traja vsak dan 7 do 8 ur, ker od Vrhnike do Horjula potrebuje sel 4 do 5 ur. Dne 25. aprila je pa došlo obveslilo od poštnega ravnateljstva v Ljubljani, da bi bil njegov — pismo-nošev — »edini prejemek, ako ostane še nadalje v službi, odškodnina, ki bi jo dobival od uradnega predstojuištva iz mesečne služabniške povprečnine 13 Din 12 p (157 Din 50 p letno).« Da bi dobil J. za svojo dosedanjo naporno službo v snežnem in deževnem vremenu odškodnino, ta ukaz sploh molči. Tako je država ubogega vpokojenca za njegov trud še sezula in slekla, ker mu očividno ne namerava dati odškodnine niti za obuvalo in obleko, ki ju je iztrošil v službi. Tako nečloveško ravnanje je v dobi socialne politike pač moderne države nevredno.
—	Za medicince. Minister za narodno zdravje je z odlokom z dne 15. aprila 1924, Z. št. 13.117 odredil, da morajo vsi medicinci, ki so bili v tujini promovirani za doktorje vsega zdravilstva, takoj po promociji pustiti svojo diplomo nostrificirati in sicer preden nastopijo predpisani bolniški staž.
—	Čemu »Jadranska bankam reducira uradnišlvo. O tej zadevi nain nekdo piše: V številki 08. »Slovenca« ugibate, kaj bi bilo vzrok, da je Jadranska bauka izvršila tako veliko redukcijo svojega uradništva. Stvar je čisto jasna. Boj »Jutrovcev« proti Jadranski banki, ki ste ga tudi v Vašem listu svoj čas ožigosali, je prepričal merodajne gospode pri Jadranski banki, da zavodu v tako divjaških razmerah, kakor so pri gotovi žumalistiki v Ljubljani, ni obstanka. Zaradi tega so sklenili, da se centrala prenese v Belgrad, v Ljubljani pa pusti samo podružnica. Vsled fuzije s srbskim bankami je umevno, da bodo potrebovali manj urnduišlva. Kdo je torej kriv, da je prišlo do redukcije, ki je upravičeno vzbudila toliko pozornosti? Tista nesrečna roka, ki meče cekine v zrak, na tla pa padajo — klopotci. Reduciranci naj se »Jutrovcem« leDO zahvalijo in naj pred znano hišo na Kon-
gresnem trgu napravijo podoknico. — Poznavalec razmer.
—	Slovenskega planinskega društva izredni občni zbor se vrši v četrtek, dne 8. maja zvečer ob S v dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg. Na dnevnem redu so volitve načelnika in odbora, eventuelno zaključek proračuna za leto 1924 ter slučajnosti.
—	Italijanske vojne ladje na Donavi. Dne 28. aprila sta pripluli v zemunsko pristanišče Ln se tamkaj vsidrale dve italijanski vojni ladji: topničarka »Giovaanini« in torpedovka št. 75. Zemunski pristaniški komandant je nemudoma odšel na ladji, da ju pozdravi. Kasneje sta napravila obisk na italijanskih ladjah župan mesta Zemuna in admiral naše vojne mornarice Winkelhauser. Nato sta dva italijanska mornariška častnika odšla v Belgrad, kjer sta obiskala italijanskega poslanika generala Bodrera. Le-ta se je potem odpeljal v Zemun in obiskal ladji, zvečer pa je italijanskim mornariškim častnikom priredil večerjo. 29. aprila zjutraj sta italijanski ladji odpluli dalje proti severozapadu, ker hočeta izkoristiti sedanje visoko stanje vode. Pot ju vodi do Linza v Avstriji, a dne 4. maja mora biti posadka v Bratislavi, kjer ima nalogo prisostvovati svečanemu odkritju spomenika češkoslovaškemu generalu Stefaneku in italijanskim aviatikom, ki so z njim našli skupno smrt. Ob povratku se bosta ladji ustavili v vseh večjih pristaniščih na Donavi, da »spo-roče italijanskim kolonijam pozdrav domovine« in v imenu Italije pozdravijo obdonavske države. V Belgrad sc nadjajo vrniti približno sredi junija ter ostanejo tam do deset dni, — Posadka obeh ladij šteje 22 mož,
—	Globe za zlorabo zasilne zavore. Generalna direkcija državnih železnic v Belgradu je z odlokom od 18. marca 1924, št. 6984, odredila kot globo za zlorabo zasilne zavore pri vlakih 500 Din, na kar se potujoče občinstvo opozarja. Poleg navedene globe mora potnik plačati tudi vse stroške za škodo, povzročeno radi zamude vlaka.
—	Natečaj za umotnostno-obrliie načrte. Zveza obrtnih udniženj za Bosno iu Hercegovino v Sarajevu razpisuje zaradi premajhnega števila udeležencev ponovni natečaj za izdelavo: 1. diplome, ld se bo podeljevala kot nagrada razstavljalcem na II. obrlno-industrijski razstavi v Sarajevu; 2. načrta (ne skice) kolajne za isto priliko; 3. načrta za znak iste razstave; nagrade: za prvo 1000 Din, za drugo 600 Din, za tretjo 500 Din. Natečaja se morejo udeležiti državljani SHS. Dela se morajo poslati najkasneje do 15. maja t. 1. Podrobne informacije daje: Savez zanatlijskih udruženja, Sarajevo, Jeliča ulica 28.
—	Podržavljene pošte. Ministrstvo za pošto in brzojav je podržavilo pošte v Cirkveni-ci, Dolnici in Topusku, vse na področju zagrebškega poštnega ravnateljstva.
—	Prva nevihta s točo v Belgradu. Na velikonočno nedeljo zvečer so imeli v Belgradu silno nevihto s točo. Toča je padala tri minute in je bila zelo debela. Na srečo njen obseg ni bil znaten. Po poljih ni napravila škode, ker je setev še majhna, pač pa je okle-stila cvetoče sadno drevje, posebno breskve. — Tudi v Zagrebu in Sarajevu so imeli hudo nevihto.
—	Tatvina v cerkvi. Iz farne cerkve v Cerkljah sla bila ukradena 2 bela platnena prta v vrednosti 800 Din. Tatvino je izvršila neka beračiea, v okolici znana pijanka, doma baje nekod od Idrijo, pa je že delj časa beračila po Gorenjskem.
—	Sleparska pogorolca. Po več krajih v Sloveniji prosjačita zakonska Štefan in Terezija Maršenjak iz Podbukovlja pri Bednji. Prosjačita kot pogorelca in kažeta ponarejeno potrdilo od županstva Bednja.
—	Okostje novorojenčka. Gašper Švigelj je našel v gozdu »Rapišov tak pri Borovnici okostje novorojenčka, katero jc prinesla na
to mesto, ki je odprto in hodi mimo dosti ljudi, gotovo kakšna žival. Truplo je moralo ležali že več mesecev v kakem gozdu.
—	Pobegli defravdant. Bivši žel. asistent v Čakovcu Vinko Kunej je glasom dopisa okr. glavarstva v Čakovcu, pobegnil in je odnesel precejšnjo vsoto državnega denarja.
—	Novaren ubežnik. Glasom poročila ital gen. konzulata v Zagrebu, je pobegnil iz Italijo v Jugoslavijo nevaren ropar, ki jo izvršil v Pulju in Trslu že več roparskih umorov. Skriva se pod raznimi izmišljenimi imeni, je pa Anton Gjugovac, po poklicu ključavničar.
—	Razne tatvino in vlomi. Pekovski pomočnik Karel Urbančič iz Pare pri Planini je ukradel svoji materi Magdaleni Urbančičovi amerikansko srebno žepno uro in zlato verižico v vrednosti 3500 Din in je s svojim tovarišem, IS letnim L Perharjem, neznano kam pobegnil. Če sta ukradla še kaj drugega, do sedaj še ni znano. — Železničarju Ivanu Ži-gonu iz Metlike sta bili ukradeni 2 kanti svinjske masti v skupni leži 20 kg iu pa 12 kg ocvirkov v skupni vrednosti okrog 1200 Din. — Mariji Nikoly iz Metlike jo bilo ukradeno 8 novih rjuh, več raznega ženskega perila, ser-vijetov in namiznih prtov, vrednih do 4000 Din. — Na Sp. Kamenščaku je bilo ukradeno posestniku Ivanu Blngoviču črno pleskano moško kolo vredno 1000 Din. Pred nakupom se svari. — Delavcu Alojziju Ograjšku pri Ljutomeru je bilo zaplenjeno moško kolo, črno pleskano z pozlačenimi rižami in z novo rumeno pnevmatiko. Lastnik naj se zglasi na policiji. — Kočarici Mariji Skulnikovi je bila ukradena v Novi cerkvi rjava usnjata listnica l manjšim zneskom denarja, par ženskih čevljev in kos platna, Francetu Češnjarju v Globokem pa je bila ukradena srebrna žepna ura z verižico v vrednosti 1000 Din. — Pavlu Rupertu v Kranju je bilo ukradeno črnopleska-no kolo znamke »Kinta-r, vredno 1800 Din.
—	Ponesreečni delavci. V kamnolomu L. Tauferja v Zagorju ob Savi je pri raztreljeva-nju kamna vsled prehitre eksplozijo mino priletelo na dninarja Franca Ilendija kamenje in ga močno poškodovalo po glavi in na obeh nogah. V istem podjetju je akordant Malečič Peter izpraznjeval mino, katera je eksplodirala. Kamenje ga je težko poškodovalo po celem životu. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnico. — Pri stavbeniku Rudolfu Ernerju v Litiji je zidar Slokan Ivan padel v neki jarek poleg stavbe in si zlomil levo nogo. — Pri tvrdki »Belca« v Dovjem je lesni delavec Dolenc Ivan čistil kamenje iz riže, pri tem pa padel iu si zmečkal prsni koš in izpahnil levo nogo.
se odpeljali do Stenjevca, odkoder so neznano
kam pobegnili.
p Italijanski kmetijski učitelji za slovim-sko krajo. Vlada je imenovala za kmetijske učitelje na Goriškem: dr. D. Tonizza na pod-ravnateljstvu v Gorici; dr. Petra Valliga za sadjarstvo in vinogradništvo v Brdih in Vipavski dolini, fašista dr. Marsana za tolminski okraj in inž. Velicogno za oddelek v Ajdovščini. Vsi sami Italijani. Kaj l>o imel slovenski kmet, ki bo gospode plačeval, od tega kmetijskega pouka?
Jan Plostenjak:
Majniška.
Slinovice pri Kostanjevici. Na belo nedeljo se je zbralo na prijaznem gričku pri Materi dobrega sveta toliko ljudi, da je bila prostorna cerkev natlačeno polna, a za eno cerkev je bilo ljudi še zunaj. Po maši se je na prostem pred cerkvijo vršil kmečki tabor. G. poslanec Sušnik je poldrugo uro govoril tako, kakor je to dano le njemu. Ljudje so z zanimanjem poslušali njegovo poročilo. Na sramoto centralistično orientiranega uči-telistva bodi povedano, da je na taboru navzoče konstanjevišlco učiteljstvo pod vodstvom šolskega voditelja hotelo g. poslancu nekaj oporekati in zagovarjati korupcionisti-čen režim. Dobili so ti modrijani, ki še vedno raje sede v Sloveniji kot da bi šli —dosledni svojemu centralizmu — v Makedonijo, kjer manjka učiteljstva — primeren odgovor. Je pač res, da liberalen učitelj, ki zoba naš kruh, ni vreden, da bi ga naše ljudstvo upoštevalo! Kdaj bomo prišli do tega, da bo tudi pri nas, kakor je že drugod (n. pr. v Nemčiji), da otroke vernih staršev poučuje učitelj, ki je tudi sam veren?! Pri nas se pa šopiri brez-verno učiteljstvo! — Po govoru g. poslanca Sušnika je nastopil načelnik okrajne K. Z., a za tem tudi tajnik iste. In ko je ta začel govoriti, je liberalno učiteljstvo delalo opazke (tajnik je namreč duhovnik): V cerkev pojdi; kje pa je rožnivenec itd. — Kostanje-viški župnik je prečital resolucije, med katerimi je tudi ta, da naj iz naših šol izgine cirilica. — Jugoslovanskemu klubu, zlasti našemu g, poslancu Sušniku, je bila izrečena zahvala in zaupnica s prošnjo, da naj gredo po začrtani poti, naprej, kajti ljudstvo stoji za njimi I
Rdeče, bele, rumene rože cveto, za nas ne cveto, v srce nas peko.
Preko obzorij dnevi gredo, mračno gredo, v srce nas žgo.
Ej bratje, ld vonjate rože, bele, rmnene itf
rdeče,
ej bratje, ki čutite rane, bele, rdeče, skeleč^ ej bratje, ki rod vaš izhaja iz pisane gnječe, naj še za nas cvete maj.
Rdeč je in bel in zelen, pisan, krvav in rumen: krvavo in trdo je delo — življenj®.
š 1. maj v Celju proslavi krščansko delavstvo s celodnevno prireditvijo. Ob osmih zjutraj jo zbiranje in kratek shod na vrtu flotela Beli vol, nato pohod po mestu na Bab-no, kjer je pri Janičevi kapeli sv. maša in zborovanje. Popoldne je od treh naprej vrtni Koncert in prijateljska zabava na Jankovem vrtu.
š Celje. Vse prijatelje poštene zabavo in delavstva vabimo danes popoldne na Babno k g. Janiču, kjer je majeva proslava z vrtnim koncertom.
š Vlom v Podsrcdi. V noči na 26. aprila je bilo vlomljeno v trgovino Ernesta Kosa v Podsredi. Zlikovci so vlomili skozi okno in so napravili dober plen. Odnesli so skoro 300 metrov raznega blaga za obleke in perilo, več moškega in ženskega perila, rute in namizne prte ter nekaj škatelj cigaret. Skupna škoda znaša okrog 40.000 Din. Vlomilci so odšli v 1 Tulilo ua Hrvatskem, kier so najeii voz in
novice.
lj Odlikovanje jugoslovanskih dobrovoif« cev s češkoslovaškim vojnim križem v Ljub* Ijani. Generalni konsul Češkoslovaške Republike v Ljubijaui bo v petek, dne 2. maja, odlikoval jugoslovanske dobrovoljce s češko* slovaškim vojnim križem. To svečano odliko* vanje se bo vršilo v sporazumu lj komandant tom Dravske divizijske oblasti, gospodom ge* neralom Dragomirom Stojanovičem ob епа|ч stih dopoldne v vojašnici Kralja Petra v Ljubi Ijani. K tej prireditvi so vabijo vsi vojaški in civilni prijatelji jugoslo vausko-češkoslovaške vzajemnosti.
lj »Jugoslovensko - češkoslovaška liga t Ljubljani poživlja svoje člane, da se v čim najobilnejšem številu udeleže slavnostnega odlikovanja 10 slovenskih dobrovoljcev s čei hoslovaškim vojnim križem. Slayljencem podeli odlikovanja g. gen. konzul čehoslovaške republike dr. Otokar Beneš v petek dne 2. maja 1924 ob 11. dopoldne y vojašnici Kralja Petra (Poljanska cesta).
lj Pobiranje zvišanih občinskih trošarin* skih naklad v Ljubljani. Uradni list dne 30. aprila t. 1. objavlja naredbo velikega župana ljubljauske oblasti, s katero dovoljuje mestni občini ljubljanski pobiranje zvišanih občili skih trošarinskih naklad na rum, špirit in žganje, vino v steklenicah in pivo.
lj Promenadni koncert v »Zvezdi*. Kei je muzika DravsKe divizije v nedeljo 4. L mu drugam oddana, bo promenadni koncert v. »Zvezdi v četrtek 1. maja ob 17. uri.
lj Šentjakobska prosveta uljudno prosi ono društvo v Ljubljani, katero si je med vojno izposodilo veliko tablo, na katero so se pisalo note, s stojalom vred, da jo v najkrajšem času vrne ali vsaj sporoči, kje se nahaja. Ravno lako uljudno prosi svoje člane, da vrnejo izposojene knjige, ker se bo knjižnica preuredila. Po preureditvi bo knjižnica zopet redno delovala. Dan in ura se bo pravočasno naznanila. Knjige naj se vrnejo v nedeljo od do 12 dopoldne.
lj Samomor. Sinoči proti 6. uri je skočifaE v Gorupovi ulici 3 s tretjega nadstropja na dvorišče Mira Kranjc, baje reducirana uradnica iz Zagreba. Obležala je nezavestna. Rešilni voz jo je peljal proti bolnišnici, a je med potjo umrla. Zato je rešilni voz krenil s truplom na reševalno postajo, kamor je prišla policijska komisija. Nato so truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
lj Neprevidnost. Služkinja Ana Pleško je pustila pred levim vhodom v frančiškansko cerkev otročji voziček, v katerem je sedel U! letni otrok. Voz se je zdrsnil in je začel teči na Marijin trg. Pri tem se je voziček z otrokom prekucnil, otroku pa se k sreči ni nič hudega pripetilo. Ko jo je prijel stražnik, mu je povedala prvotno tudi napačno ime, kar bo kazen radi te neprevidnosti še zvišalo.
lj Pazite na pse! V Sp. Šiški in sicer v baraki stare milarne je popadel pes, last klo-bučarskega pomočnika Mihaela Vrheka, dve učenki in pa soprego nekega zidarja. Pes je popadljiv, jc sicer vedno v stanovanju, pa je ušel na dvorišče.
lj Kazite tatvine. V Regalijcvom gaju so uašii temno zeleno zaveso, ki je gotovo ukradena. Lastnik naj se javi na policiji. — Zidarju Josipu Tečku je bilo ukradenega z dvorišča nekaj zidarskega orodja. Tat je pobegnil. Trček jo šel za njim s kolesom in ga je tudi ujel. Mož jo tatvino priznal. — Na parni žagi Antona Steinerja v Ljubljani je bila ukradena usnjata torbica s tremi ključi in zvoncem v vrednosti 150 Din. — Svoji svakinji Mariji Tlalik je ukradel strojni mojster Ferdinand Halik zlat poročni prstan, zlat moški prstan z rdečim kamnom in par zlatih uhanov in je pobegnil, bržkone v Prago. — Anionu Vidmarju v Ljubljani je bilo ukradeno kolo znamke ^iMevo« št 4443. črno pleskano,
vredno .1000 Din. — Trgovec Filip Pekovec je Izgubil ali pa mu je bila ukradena na Marijinem trgu ali v Wolfovi ulici rjava usnjata listnica z vsebino 8000 Din, 5 kronski tolar in legitimacija.
lj Policijske prijave. Včeraj je bilo prijavljenih 20 ovadb in sicer 1 radi tatvine, 2 radi kaljenja nočnega miru, 11 radi prestop-
ka cestno policijskega reda, ОД radi prekoračer nja policijske ure, J, radi pasjega kontumaca, 1 radi pretepa, 1 radi zglaševalnih predpisov, 1 radi nespodobnega vedenja in 4 radi nevarne grožnje.
lj Na Valvazorjevem trgu št. 3 se bo dne 2. maja 1024 ob 14. uri prodajalo razno pohištvo.
Gospodarstvo.
Italijanski kapital in Jugoslavija.
V zadnjem času se mnogo govori o italijanskem posojilu Jugoslaviji. Začetkoma se je govorilo o svoti 300 milijonov lir, ki je narasla pozneje na 600 milijonov, nazadnje pa celo o milijardi lir. V tem oziru ne moremo poročati še nič definitivnega. Vsekakor pa je iz tega jasno, da stremi italijanski imperij aUzem z vsemi silami, da si osvoji Balkan. Že pred vojno je stremela Italija, da si gospodarsko podjarmi balkanske države. Sedaj po vojni, je italijanska trgovina Btopila na mesto prejšnje avstroogrske monarhije v zunanji trgovini balkanskih držav. Tako stoji Italija pri našem izvozu na prvem mestu, pri uvozu v Jugoslavijo jo pa prekašata Avstrija in Češkoslovaška. V bolgarski zunanji trgovini zavzema Italija prvo mesto. Sedaj hoče Italija še finančno zavojevati Balkan, da ga potegne v interesno sfero svoje politike. Vprašanje pa je, ako bodo italijanske finance zmogle dajati posojila drugim državam. Kajti po samih podatkih italijanskega finančnega ministra je razvidno, da italijanski državni proračun še ni in najbrže še .dolgo ne bo v ravnotežju navzlic vsem naporom fašizma. Veliko bolj agresiven pa je privatni kapital. Ze je bila dana koncesija za srbsko-italijansko banko, ld pa je bila preklicana. Privatni kapital italijanskih velepod-jetij si bo čeprav prikrito poiskal pot v naše gospodarstvo in ga bo poskušal spraviti pod svoj vpliv.
Vsekakor pa ni zadnji izhod iz dejstva, da potrebuje naše gospodarstvo, predvsem industrija, tujih kapitalij, jemanje kapitalij ravno od Italije. Na svetovnem trgu so še boljši denarodajalci kakor so pa Italijani. .Vendar pri vsem tem ne smemo nikdar na noben način pozabiti, da se s prihodom tujega kapitala v državo veča tudi vpliv na politiko. Dočim igra pri drugih ekonomski moment važnejšo vlogo, ima italijanski kapital \ vsekakor najbolj izrazito smer potegniti Jugoslavijo tudi v politično odvisnost od Italije, r Naj ne sledi političnemu porazu tudi gospodarski poraz.
...
g Konkurz. O imovini Mihaela KroŠlja v Itadohovi vasi se je razglasil konkurz.
g Statistika zunanjo trgovine v letu 1922.
Statistike naše zunanje trgovine za leto 1922, izdaja generalne direkcije carin, je izšla in se more* kupiti za ceno 100 Din pri vsaki glavni carinarnici.
g Velesejm v Baselu (Švica). Od 17.—27. majnika se bo vršil v Baselu VIII. vzorčni velesejm. Važnost tega sejma kaze dejstvo, da so ga obiskali kupci iz 21 držav. Inozemski interesenti imajo v baselskem velesejmu najboljše sredstvo, da se seznanijo z mnogovrstnostjo in prvovrstno kvaliteto švicarskih proizvodov. Našim gospodarskim krogom je obisk bazelskega velesejma kar najtopleje priporočati. Trgovske zveze med Jugoslavijo in Švico se od dne do dne čimdalje bolj razvijajo in
razlika v valuti ne igTa danes nobene vloge več, ker je švicarsko blago danes razmeroma še najcenejše in more vsekakor zdržati konkurenco z Nemčijo, ki je vsled prehoda na zlate marke prekoračila na blagovnih tržiščih že svetovno pariteto. — Interesenti morejo dobiti legitimacije za brezplačen vstop v prostore bazelskega velesejma na švicarskem konzulatu v Zagrebu, a te legitimacije služijo istočasno kot sredstvo za vožnjo na švicarskih železnicah po znatno znižanih cenah. — Urad za stanovanja (Quartierbureau) preskrbuje obiskovalcem sejma dobra in cena stanovanja. — Vse podrobnejše informacije daje brezplačno švicarski konzulat v Zagrebu, ki meseca maja tudi sam priredi skupni izlet v Švico; udeleženci bodo med drugim obiskali tudi bazelski velesejm.
g Cene tekstilijam. Po mišljenju strokovnjakov se pričakuje, da bodo cene tekstilnim proizvodom Češkoslovaške poskočile. Razlog je, da se je voLna. koncem januarja podražila za 30 do 40 odstotkov. Istotako so poskočile cene za lan. Z bombažem se vrši ista špekulacija, kakor s sladkorjem.
g Češke železnice so prevozile na glavnih pro-gah L 1920. 146, 1. 1921. 159 in 1. 1922, 171 milijonov potnikov.
g Češkoslovaški rudniki. V češkoslovaških rudnikih se je L 1922. nakopalo rud v vrednosti 3 milijard 888 milijonov češkoslovaških kron. Od tega odpade na črni premog 2 milijardi 123 milijonov, na lignit 1 milijarda 644 milijonov, na sol 56 milijonov, na železno rudo 21 milijonov, na petrolej 21 milijonov, na srebrno rudo 12 milijonov in na zlato rudo 3 milijone češkoslovaških kron.
g Varšavska borza. Na varšavski borzi notirajo sedaj vsi efekti in devize v poljskih goldinarjih. Isto se je uvedlo tudi na krakovski borzi.
g Iz Rusije. V prvi polovici gospodarskega leta 1923-24, t. j. od 1. oktobra 1923 pa do 31. marca 1924, torej v šestih mesecih je znašala produkcija petroleja v Rusiji 175 milijonov pudov (pud ima 16.38 kg), kar pomeni napram isti dobi 1. 1922-23 povečanje za 14.8 odstotkov. —. Ruska državna banka namerava otvoriti v Genovi svojo podružnico. —. Izvoz červoncev iz Rusije je svoboden.
g Povišanje produkcije sladkorja v Italiji. Po poročilih listov znaša površina, posajena s sladkorno peso, letos 125.000 ha (kar pomeni napram predidočemu letu povečanje za 30 odstotkov). V slučaju normalne produkcije bi ta dosegla na tej površini 3.7 do 4 nplijone met. stotov sladkorja, medtem ko znaša potreba samo okrog 3.1 milijona met, stotov. gPoljske železnice. Kakor poročajo iz I Varšave, namerava Poljska svoje železnice komercijalizirati. Po6tale naj bi avtonomno trgovsko podjetje po vzgledu avstrijskih zveznih železnic.
g Mažarske reparacije. Naše prometno ministrstvo bo zopet dobilo večje število lokomotiv, tovornih in potniških vagonov na račun reparacij iz Mažarske.
g Vinogradništvo na Slovaškem. Na Slovaškem se peča približno 24.000 vino-
gradnikov z negovanjem vinske trte in pridelovanjem vina, kl se v precejšnji meri konsumira doma. Danes je zasajenih z vinsko trto okoli 9512 hektarjev, medtem ko je bilo v letu 1914 skoraj 23.000 ha zemlje posejanih z vinsko trto. Da je na Slovaškem tako padlo, je bila vzrok trtna uš, ki se je 1. 1914 strašno razpasla. Zadnji čas skuša češkoslovaška vlada, da bi se vinogradništvo oživilo in doseglo nekdanji obseg ter skrbi za to, da se sade žlahtne vinske trte, zlasti ameriški trs. Šole, v katerih se negovanje trsa vrši, zavzemajo 18 katastralnih oralov in se nahajajo pri Bratislavi, pri Sv. Juriju, v Pezinku, v Modri in Hlohovcu. Izmed najboljših vin pridela Modra približno 16.000 hI, Bratislava 15.000 hI, Sv. Jurij 11.000 hI, to-kajski okoliš 9.000 hI, Penirek 5.000 hI, Lim-hah pa 1800 hI. Meja, do katere se je negoval trs na Slovaškem, ee pomika bolj in bolj proti jugu. Visoke delavske mezde, pomanjkanje posode, neznatno povpraševanje, polne zidanice so silno vplivali na slovaško vinogradništvo. Negovanje trsa je pojemalo, pravzaprav moralo pojemati, ker so vinogradniki bili prisiljeni prodajati sad svojih žuljev globoko pod ceno. Da je slovaško vinogradništvo zadnja leta tako propadalo, ja kriva vsekako tudi češkoslovaška vlada sa-a, ker je na škodo slovaških vinogradnikov preveč uvažala francoska ln laška vina. V zadnjem času se je pa vinska trgovina iz-
boljšala, povpraševanje po vinski domači kapljici je oživelo, cene so so ustalile in tako je pričakovati, da se bo slovaško vinogradništvo zopet opomoglo ter doseglo z vladno skrbjo nekdanjo vinsko množino in dobrino. — Pripomniti je še treba, da se jo za neznaten denar od vinogradnikov lansko loto na-kupljeno vino točilo po krčmah po cenah, ki so označile večkratno pomnožitev kupnih cen in da so ti dobički izginili v denarnice prekupoev.
borza.
Zagreb, 30. aprila. (Izv.) Pešta 0.1150-0.125», Italija 8.5820-3.6120, London 351-354, Newyork 70.50-80.50, dolar 79—80, Pariz 5.175—5.225, Praga 2.345-2.375, Dunaj 0.1125-0.1145, Curih 1427 do 1437.
Curih, 30. aprila. (Izv.) Pešta 0.0068, Berila 1.325, Italija 25-125, London 24.60, Newyork 560.50, Pariz 36.20, Praga 16.45, Dunaj 0.0079, Bukareši 2.97, Sofija 4-10, Belgrad 7.
Za gasilce
je došlo krasno, prvovrstno sukno. Svetujemo, đđ si ga čimpreje nabavite, ker |e cena jako nizka. Zunanja druStva lahko narooe vzorec. Na željo tvrdka kroj izgoiovi po meri. — Naslovi
Drago Schwab - Ljubljana.
pr Koncert francoskega kvinteta na pihala 29. aprila v Unionovi dvorani je bil za Ljubljano izreden glasbeni dogodek. Skladbe, zložene za pihalni kvintet so sploh redke ш se redkokdaj izvajajo. Za naše mesto in tukajšnje glasbene prilike so bile novost. Koncert je bil izredno imeniten tudi po odličnih izvajalcih, prvovrstnih francoskih glasbenikin. Lahko trdimo, da je vsakteri izmed njih vir-tuoz na svojem inštrumentu. To so odlično pokazali bodisi v skupni, vzorno naštudirani in enotno ubrani igri, kakor tudi nekateri izmed njih v solistovskem nastopu. Vsak inštrument je prišel v vsej svoji lepoti tn izrazitosti do veljave: flavta, oboa, klarinet, fagot, rog; v soloigri še posebej flavta, ki je tako dovršeno, tehnično sijajno in tudi z globokim občutom igrane še nismo slišali Na nji je izvajal najmlajši član tega udruženja g. Rene Le Roy, najboljši flavtist francoske šole, Gaubertovo sonato v treh ločenih stavkih in dodal brez spremljevanja klavirja še en Bachov bravurni sonatni stavek. Kot solist se je izkazal tudi ro-gist Jules Vialet, že prileten, pa še zelo čvrst in simpatičen gospod. V kvintetu izvajane, deloma klasične, deloma moderne skladbe so po vrsti ugajale: vzorno klasični Beethovnov kvintet za štiri pihala in klavir, in kvinteti za pet pihal in klavir: Rousselov mični Divertisse-ment. Rimski-Korsakova deloma čisto preprosti, potem pa čedalje bolj izvirno zanimivi Scherzo in Jougennva krasna Rapsodija. G. prof. Lucien de Flagny je vse točke sporeda v vsakem oziru izborno spremljal na klavirju in zaigral samostojno Rameanovo Suito, Dussekov Odion in Debussyjev Gradus ad Parnassum; vse z neko prožnostjo in graci oznostjo, ki je francoskim pianistom lastna. Tudi je g. de Flagny nekaj kratov dal občinstvu za nekatere skladbe potrebna pojasnila. Koncert je bil primeroma zelo dobro obiskan in se je navzoče občinstvo gg. koncertan-tom za njih sijajno igro ves čas navdušeno zahvaljevalo z obilnim ploskanjem. S. P.
pr O-rkvcnl koncert na Viču, ki je bil napovedan za 4. maja, se je moral vsled na-
»Ukradeno v kavarni Sinus«.
(Prispevek k problemu varnosti imetja in pojmovanja časti.)
Munlo Bekirja včasih luna trka. Kadar ga pa trka, takrat mu noben bog ne pomaga, kajti v takih momentih se tako boji pameti, da niti po Judovski ulici ne gre, ki je najožja, samo da je ne bi srečal. Pravi, da sila ni nikoli nič prida; kadar bo pamet srečal, jo bo pa srečal. Boljše pa da je, da ona njega išče, nego on njo. Zato pa hodi takrat samo po Šelenburgovi ulici, ali po južnem koncu Blei\veisove ceste, ali pa v bar.
—	Če me pamet v teh krajih poišče, pravi Munla Bekir, potem je že prava. Sicer je pa prisiljena.
V	takem razpoloženju je Munla Bekir lezel v Trst in ko se je vrnil, mi je pripovedoval tole:
V	Trstu mi je bilo dolgčas kakor v Ljubljani. Spati tudi nisem mogel. Neko jutro za-lezem v neko kavarno, ki je do zdaj še nisem poznal, vendar pa grem vanjo, ker sem bil potreben zajtrka in je bila ta kavarna prva odprta, kl sem naletel nanjo.
—	Grem notri. Čakam po tržaško, preden kdo pride in ko je prišel, me vpraša, kaj da želim.
—	Zahteval sem belo kavo. >Subito«, mi reče natakar, ki je bil precej zamazan. Tržaški >subito< sem poznal že prej, ko je trajal pol ure, zato'se nisem nič čudil, ko sem dobil kavo čez tri četrti ure. Ko pa jo dobim, zapazim, da je ua taci, na skodelici, na žlici in na kozarcu za vodo zapisano: >Rubato al cafe Sirio.«
—	To bi me nič ne motilo. Toda ko vzamem v roke časopise, zlasti ilustrirane, zapazim, da je isti napis ne samo na prvi strani lista, temveč po vseh straneh, toda Bog ne daj tam, kjer je prazen prostor, temveč tam, kjer bi človek lahko čital, oziroma si ogledal sliko. In kako! Po slikah je bila štampilija tolikrat pritisnjena, da slike sploh ni bilo mogoče spoznati. Poleg tega pa so bili ilustrirani časnild tako strgani, kakor da bi jih bile miši ob jedle.
—	Pokličem natakarja.
>Subito,< ee oglasi nekdo od nekod.
—	Ko pride, ga vprašam, zakaj imajo v kavarni samo ukradene stvari.
>Kako to?« mi odvrne.
—Saj imate povsod napisano: >Rubato al cafč Sirio.«
>Caf& Siiio je vendar naša kavarna.«
—	Zakaj pa imate potem napisano, da je vsa roba, kar je je pri Vas, ukradena.
>To je samo dovtip, ki ga je gospodar prinesel od nekod iz Avstrije.«
—	Toda, ali niso Vaši gostje užaljeni, da jih ima s tem idovtipnim« opominom tako-rekoč za tatove? In ne čutijo te sramote? Kakšna gospoda pn pravzaprav zahaja k Vam.
>0, najfinejša. Pa nI nič razžaljena, temveč smatra vse to za dober dovtip.«
—	Žo prav. To bi bilo enkrat. Drugi dan bi pa že moral biti kak drug dovtip na vrsti. Kajti dan na dan si pustiti očitati, da sem kot gost sumljiv, da bom kaj ukradel, je pa malo preveč debele kože. Kaj se gostjo nič ne priložijo? In ali jc pri Vas zastran te opazke kaj manj pokradenega?
"O, sil Zdaj nam redkokdaj zmanjka kaka žlica, kaka skodelica in Dodobno, Drei pa
so nam vse pokradli. — Ali pri Vas v Ljubljani nič ne kradejo?«
—	Že. Odkar hodijo k nam tatovi iz Trsta in Zagreba, je polno tatvin.
>Toda mislim v javnih lokalih, to je gostilnah in kavarnah ?<
—	No, zadnjič sem izvedel, da so v nekem lokalu, kjer točijo tudi žganje, pokradli neki dan 50 odstotkov žganjarskih kozarčkov, dnfgi dan pa kar 100 odstotkov.
>To je pa jako dosti, mi pravi z veseljem Tržačan.«
—	No, ni bilo tako hudo.
>Kako to, da ne?«
—	Vse skupaj so imeli dva kozarčka. Od teh je bil ukraden prvi dan eden. Drugi dan jim je ostal pa samo eden in tega so ukradli.
—	Mož se očividno ni spoznal na odstotke, zato me je neverjetno pogledal in mahnil z roko kakor bi hotel reči: >Saj razumem take dovtipe.«
—	Zakaj so pa Časopisi tako raztrgani?
>To je pa res nesreča. Odkar so začele
hoditi ženske v kavarne posedat — moški hodijo čitat — jim moramo prinesti vse ilustrirane časopise, a jih držijo samo v naročju in pred obrazom, samo da lahko za njimi opravljajo, leoketirajo itd. ter pri tem trgajo kos za kosom od lista proč, ga svaljkajo in mečojo po tleh. Kadar jih zganejo, jim je pa vse eno, ali je časopis zganjen po gubi ali pa ne. O, dokler ni bilo žensk v kavarno, je bil red. Res da je bilo napitnine manj, zato smo pa imeli pol manj dela s pospravljanjem in urejevanjem časopisov in pometanjem cigaretnih ogorkov ali čikov. Pa ko bi žensko že znale kaditi 1 Ne. Prav tisti užitek bi imela marsikatera. če bi cuzareto v Deč vrela. Toda do-
stallh težkoč preložiti na 18. maja, torej Štirinajst dni kasneje Program koncerta, ki ga priredi cerkveni zbor krožka Vič-Glince v; župni cerkvi sv. Antona, je naslednji: I. in XVI. Premrl: Zvonovi pozdravljeni. Mešanj zbor in orgle. — H, Bach: Predigra v a-moltu Igra na orgle g. St. PremrL — III. Haydn J.i Stvarjenje št, 13 zbor in tercet. Mešani zbor, soli, orgle in orkester. Tercet pojejo gdč. Aoa Labič gg. V. Galovič in Benedičič. — IV. P, Kamil Kolb: Memorare (Spomni se), poje & Vojteh Galovič. — V. Guilmant: Adagio moli to iz 3. org. sonate, igra g. St. Premrl. — VL P. Hugolin Sattner: Počivaj milo Detice. Me« šani zbor. — VII. Haydn J.: Stvarjenje št. 28 zbor. Mešani zbor, orgle in orkester. — VIII Mat. Kastelic: Ave presvitla Marija. (A ca* pella), deloma 7-glasen mešani zbor iz 1. 167., priredil M. Hubad. -- IX. P. Hug, Sattneri Assumptio. Sopran-solo: Preljubi. Poje ga. Iv, Ribičeva s spremljavo orgel in orkestra. —< X, Premrl: Antifona na čast sv. Frančišku sa> leškem. »Sem kakor oljka, za bas-solo, me« šani zbor z orglami in orkestrom. Bas poje g A. Oblak. — XI. P. Hug. Sattner: Assumptio Glej od vzhoda, Sopran-solo poje ga. Ivank* Ribičeva z orglami in orkestrom. — XII. Pre-mrl: Poglejte duše. Velikonočna pesem, вде< šani zbor, orgle in orkester. — XIII. Gerbići Ave Maria. (Novi ak. X. 5.) Duet, poje g. \ Smuk in gdč. S. Mam. — XIV. Dugan: Predigra in fuga. (Novi ak. XI. 6.) Igra P. Ferdinand. — XV. Premrl: Povzdigni se srce. Mešani zbor in orgle. — XVII. Canestrari: Ale. gretto festoro. Igra g. St. Premrl. — Pevsk« točke spremlja na orglah g. C. Kumar. Orkester sestoji iz članov godbe Dravske Divizije, — Za uvod in zadnjo pesem se poje Pre-mrlova Zvonovi, da se tem jasnejše določi namen prireditve. Št. III. in VIL sporeda je iz znamenitega dela J. Haydnovega oratorija: Stvarjanje, in sicer hvalnica IV, dneva stvar-jenja. J. Haydn nam ni tako tuj, ker je bil, kakor je dokazano, slovanskega rodu in je uporabljal tudi — morda nezavestno — slovanske motive, — Vabljeni ste vsi, ki se ne
mišlja si, da spada to k neodvisnosti od moškega. Oh, Bog se usmilil«
—	Pri nas je to ravno tako. Toda, ka] Vam n. pr. klobukov, sukenj, površnikov, palic in dežnikov ne kradejo?
>0, pači Pa še kako. Kaj pravite, gospod, kako bi se temu opomoglo?«
—	Jaz zahtevam iz varnostnih ozirov ra< čun, in ko je bil plačan, jaz pa oblečen, pravim:
—	Veste kajl Če Vaš napis: >Rubato al Cai'fe Sirio« varuje pred tatvino posodja, časopisov in drugih stvari, napravite tako, da bo vsak gost moral prinesti od javnega oblastva potrjeno izpričevalo, da so stvari, ki jih odloži v kavarni, res njegova last Nato mu pa pritisnete na tiste predmete, ki jih odloži: suknjo, površnik, klobuk, palico, dežnik itd. s primerno velikimi črkami in s primerno barvo napis: >Rubato al Cafč Sirio.«
>Gospod, kaj pa mislite! Gostje bi biH vendar razžaljeni. In posledice na cesti?«
—	Ne I Taki gostje, ki se ne čutijo raz« žaljene, če vidijo vsak dan pred seboj pri vsaki priliki napisano: >Rubato al Cafž Sirio«, in jim niti na um ne pride, da je to ne samo slab, temveč naravnost barabonski dovtip na človeško dostojanstvo in njihovo poštenost, talci gostje se bodo čutili še celo počaščene, če bodo na hrbtu svojega površnika, na klobuku, dežniku itd. nosili napisano: >Ukrai deno v kavarni Sirius.«
Z Bogom!
Maribor. »Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročite »Zvonozlas/C
ustrašite kratkega sprehoda v krasno baziliko sv. Antona! (Sedeži stanejo: 1. vrsta 10 Din, 2. vrsta 8 Din, 3. vrsta 5 Din, stojišča 3 Din, Dobe se v župr.išču na Viču in v trgovinah: Marn, Rubežr.ik, Jcločnik, Ja-vornik na Viču in na večer koncerta. Že kupljene vstopnice seveda veljajo!)
Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer. Cotvtek, 1. maja: zaprto. Petek, 2. maja: Dom. — Ited F. Sobota, 3. maja: Hamlet. — Red B. Nedelja, 4. maja: Kamela skozi uho šivanke. — Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 8 zvečor. Četrtek, 1 maja: Carjeva nevesta. — Izven. —
(Premljera.) Potek, 2. maja: Manon Lescaut. — Bed A. Sobota, 3. maja: Možiček in plesni večer, mladinska predstava ob štirih popoldne. — Izven. Nedelja, 4. maja: Carjeva nevesta. — Izven. Pondeljek, 6. maja: zaprto.
Carjeva nevesta. Nocoj se vrši v opernem gledališču premijera ruske opere »Carska nevesta«. Kolikor nam je znano, je ta vprizoritev sploh prva vprizoritev te izredno lepe opore na našem jugu. Pejanje se vrši v jeseni leta 1672. na bivališču carja Ivana Groznega blizu Moskve. Natančna vsebina opere je priobčena v 25. štev. Gledališkega lista, ki se dobi pri dnevni blagajni in pri bilje-terjih. Priporočamo, da si vsakdo prebere to vsebina
—	Rekord v vožnji z aeroplanom. Povodom poleta francoskega častnika Peltiera d'Oisy, ki je bil na razdaljo 2000 kilometrov bajno v zraku, se spominjamo rekorda v trajnem letanju. Imata ga amerikanska letalca Mac Redy in Kelly, napravila sta ga 2. in B. maja 1923. Letela sta iz Newyorka v San Die-go brez prestanka 4032 kilometrov, porabila sta za vožnjo 26 ur 38 minut in 33 sekund. Na uro sta napravila poprečno >150 kilometrov. Omenjenih 2000 km je pa pretelet Francoz v 10 urah in 95 minutah, na uro torej 174 kilometrov. Silno veliko, če pomislimo na tako veliko razdaljo.
—	Prijetnosti v bodočih vojskah. V angleškem društvu zdravnikov je govoril častnik Fuller o bodočih vojskah. Rekel je, da jih bomo vojevali bolj z duhom in da bosta smrt in razdejanje imela zmeraj manjšo vlogo. Že zadnjo vojsko je odločil bolj duh, kakor pa moč. Prihodnje vojske bo odločilo etično in ekonomsko orožje. Etično orožje je do skrajnosti razvita propaganda, ki slabi narodno voljo svražnika in diskreditira njegvo stvar. Ekonomska vojska pa gre nad narodno voljo skoz narodni želodec. Vojaška vojska bo obstojala posebno v plinovih napadih na prebivalstvo velikih mest; in sicer ne bodo plini smrtno učinkovali, temveč bodo le ohromili in nar-kotizirali. Naloga zdravnikov bo ta, da bodo že v miru pripravili ljudstvo na napade in na obrambo proti njim.
—	Brodovje žganja pred Nowyorkom. Pred kratlam se je pojavilo pred Newyorkom celo brodovje 28 tihotapskih parnikov, napolnjenih z žganjem. Čakalo je ugodnega vremena, da spravi prepovedano blago na varno. Poveljeval mu je pravi »admirak, angleški podpolkovnik Narwell, njegova zastava je vihra-
la na ladji »Istar«. Žganja je imelo brodovje za enajst milijonov dolarjev. Vsaka ladja je bila opremljena z najpopolnejšimi aparati za brezžično brzojavljenje. S temi aparati dirigirajo ladjo motorne čolne ki vozijo med parni-ki in obalo in opravljajo pravi tihotapski posel. Člani tihotapske družbe so zavarovaui proti ujetju, denarnim kaznim, zgubam ladij itd. Karkoli ee jim pripeti, nikdar nič ne zgubijo. Nismo brali, če je brodovje prodalo svoje blago.
—	П. kongres češkoslovaških mest. Meseca septembra t. 1. priredi Savez češkoslovaških mest v Pragi II. kongres češkoslovaških mest ter ob tej priliki II. razstavo češkoslovaških meet v okviru praškega velesejma, ki se bo vršil od 21. do 28. septembra. Geslo letošnjega kongresa in razstave- bo: »Normalizacija, tipizacija in speclafizacija mestnih potrebščin.« Gre namreč za to, da se mestne potrebščine ne izdelujejo po najrazličnejših tipih, marveč da se po možnosti za vsako potrebščino določi normalen tip, ki je tehnično dovršen in ki se more proizvajati po najnižjih cenah. Normalizacija bo torej omogočila občinskim gospodarstvom ogromne prihranke. Delo kongresa se bo vršilo v 8 skupinah: 1. zgradbe mestnih hiš, 2. kanalizacija, 3. vodovodi, 4. elektrizacija, 6. plinarne, 6. komunikacije, 7. čiščenje mest, 8. požarna policija. Referati so razdeljeni med najboljše češkoslovaške strokovnjake. Kongres se svečano otvori dne 21. septembra. Nato sledi v dneh 21., 22. in 23. septembra proučavanje razstavljenih proizvodov ter strokovni sestanki posameznih skupin. Končno bo dne 24. septembra veliki delovni sestanek, na katerem bodo izvestitelji podali svoja poročila ter predložili resolucije. Želeti je, da temu kongresu prisostvujejo tudi jugoslovanska mesta, ker so problemi v povojnem komunalnem gospodarstvu v Češkoslovaški in Jugoslaviji eni ter isti.
—	Koliko dajo Zedinjenc države za umetniška dela. V teku vojne dobe so dali Američani za evropska umetniška dela veliko vsoto 100 milijonov dolarjev. Prvi čas po vojski je nakupovanje precej ponehalo, zadnji čas pa je doseglo iznova nekdanjo višino. Po sodbi veščakov se jc prepeljalo poslednji dve leti evropskih umotvorov v Ameriko v vrednosti 400 milijonov dolarjev. Če pomislimo, da je Rockefeller nedavno odštel za eno samo garnituro Rechefoucoldovskih gobelinov 1,150.000 dolarjev in da je stala slika »Modri mladenič« 780.000 dolarjev, lahko upravičeno sklepamo, da imenovana vsota daleko ne doseže dejanske kupne vsote. Vojska je prisilila i angleške plemiške družine, da so se poslovili od svojih umetniških zakladov, s katerimi jo se od roda do roda ponašali. Tako je bila pred kratkem kupljena zbirka lorda Clenconnerja, ki obsega tri slike Rovnadlse-jeve, dve Roemnevovi, dve Turnerjevi, dve Merlandovi in slavno sliko Hoppnerjevo »Sestri Franklinovi«. Znesek milijon dolarjev, ki jih je spravil angleški lord, mu bo vsekako pomagal pozabiti bridko izgubo. Lahko rečemo, da preseljevanje slavnih umotvorov v Ameriki kar nič ne preneha. Na to priseljevanje niso Američani seveda določili doslej nobene kvote.
Čeakoslov. Obeo oznamuje srym Clonum že je pozv&na gen. konzulem ČSR v Ljubljani k slavno-sti udilaml Č. S. vojenskeho križe jihoslov. dobro-volcom dne 2. t. in. pfesnS v 11. h. v k-isirnšch krfile Petra.
Članom podružnice UV1 v Ljubljani. V smislu sklepa sejo izvršilnega odbora v Ljubljani z dno 25. aprila se vrši dne 25. maja t 1. v salonu restavracije »pri Levu« na Goeposvetski cesti ob 9 dopoldne izredni občni zbor. Natančnejše obvestilo je objavljeno v »Vojnem Invalidu« z dne 1. maja.
DrnStvo poStnih upravnikov v Sloveniji ima dne 4. maja 1024 po dohodu mariborskega in ljubljanskega osebnega vlaka ob 14 na Zidanem mostu, Hotel Juvančič, redni občni zbor, na katerega vabi odbor vso, tudi nevčlanjene tovariše in tova-rišice.
Cerkveni vestnik.
c Nočnim častilcem prosvetega Reenjega Telesa se naznanja, da bo nocoj redna mesečna molitvena ura. Molila se bo 2. ura: Obisk najsvetejšega Zakramenta. Ulju dno vabimo može in mladeniče, da se zanesljivo udeleže nočnega češčenja.
Dijaški vestnik.
d Jugoslov. kat. akadomično društvo »Borba« priredi v p e t e k, 2. maja v dvorani »Akademskega doma« ob 8. zvečer sestanek. Na sestanku bo predaval Fr. Terseglav o »Politični vzgoji v Angliji«. Udeležba je obvezna za vse člane »Borbe«. Tovariši bratskih društev in gosti dobrodošli!
Turistika in šport.
Prvenstvena nogometna tekma Ilirija : Jadran se vrši danes na igrišču SK Primorje. I. moštvi nastopita ob 17.30, rezervni ob 16. SK Jadran, ki je pokazal zadnje čase lep napredek, razpolaga trenotno s solidnim moštvom, ld je sposobno prožiti Iliriji najtrši odpor ter doseči dober rezultat. Dosedanje stanje prvenstva I. razreda v Ljubljani se glasi: Ilirija 6 točk (razmerje golov 17 : 0), Hermes in Jadran imata po J, točko.
Dunajski ŠK Slovan, eno čelnih nogometnih moštev I. razreda na Dunaju, nastopi v soboto in nedeljo, 3. in 4. majnika s kompletnim I. moštvom v Ljubljani. Za protivnika mu bo bržkone oba dni SK Birija. SK Slovan je prvi roprezentant češkega športa na Dunaju. V prvenstvenem tekmovanju zavzema odlično pozicijo, daljši čas se je vzdržal celo na prvem mestu tabele pred Rapidom, Amateurji, Vlenno in Sportklubom. V njegovem moštvu je več igralcev najboljšega slovesa, tako avstr. internacionalec centerfonvard Hanel, desna zveza Bulla, ki je pristopil v Slovan pred par tedni iz praške Slavije, najboljše desno krilo Dunaja Ekl, znani centerhalf Baar, vratar Hloušek itd. SK Slovan je brez dvoma najboljše moštvo, ki je posetilo zadnja leta Ljubljano in njegovo gostovanje znači višek letošnje nogometne sezone. SK Birija zasluži za svojo iniciativnost in podjetnost, ki jo razvija pri organiziranju mednarodne nogometne sezone, vse priznanje ter največjo podporo športne javnosti.
Avtomobilna dirka Targa- in Coppa-Flo-rlo. V Siciliji se je vršila dne 27. t. 1. najznamenitejša dirka Targa- in Coppa-Florio. Proga za to dirko je določena po gorski cesti do 800 m višinske razlike in z nad 1500 ovinki ter je znana na celem svetu kot najtežja preizkušnja za motorje in pa radi granitnega terena zlasti za pnevmatike. Zmagovalec pri tej dirki je bil Werner na avtomobilu »Mercedes« z gumijevimi plašči Continental - Cord. Rabil je pri Targa-Floria za daljavo 432 km 6 : 32 : 7 in pri Coppa-Florio za daljavo 540 km 8 : 17 : 3. — Riitzler je rabil z avtomobilom
Steyer, ki je imel tudi Conti-Cord pnevmtf« tike, 18 minut več. Leta 1923 je vozil zmago« valeč v tej dirki Minoia avtomobil tvornic« Steyer opremljen 8 Continental-Cord pnevmatiki.
Izpred sodišča. 4
Raine sodbe. V Kranju je nahrulil deta«
vec Ivan Keržič železniškega sprevodnika Jo« sipa Intiharja, ki mu je napravil v vlaku kar« to in se mu je zdela predraga. Očital mu je na ne baš vljuden način goljufijo z voznimi listki. Za to neprevidnost je bil obsojen zaradi žalitve javnega uslužbenca v službi na 10 dni zapora. — Sprla sta se v neki gostilni v Dom^ Žalah dne 2. febr. t. 1. Ivan Kralj in Franc« Hace in sicer zaradi nekega slepega godca, za katerega jo Haco pobiral denar. Padlo jO par klofut, nakar jo potegnil Kralj nož, skočil za Hacetom in ga zabodel v desno podleht. Ta neprevidnost je precej draga. Sedel bo 2 meseca v težki ječi in mora plačati Hacetu 375 Din za razne stroške in bolečine in pa 1000 Din za izgubo zaslužka tako, da si bo tal junak z nožem dobro zapomnil svoje napačno sirovo junaštvo. — Marija Mihevčeva iz Pod« lipo je bila obtožena, da je izvabila pod zvito pretvezo in pod krivim imenom Marija Čuk odi neke posestnice večjo vsoto denarja in pa nekaj perila in obleke, češ da nese to njeni hčerki, ki je zaprta v Gorici kot tihotapka« Mihevčeva je vse priznala in je odgovorita; predsedniku senata, kaj pove v svoj zagovor'. Jaz se no bom zagovarjala, prosim za milost« no sodbo, po kazni pa bom s pričami dokai zala, kako se je cela stvar vršila. Ona narnrefl trdi, da je to napravila sporazumno s hčerko«, ki je hotela pobegniti v Nemško Avstrijo. Ћ ozirom na ta odgovor in pa, ker je del škode povrnjen, je dobila 10 mesecev ječe in mora plačati še 365 Din.	i
MIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIMIIIIllllllllUIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIUUUlinilllHIll 1
i gomifeve pde to gumSfcve podplate
Vam mora pritrditi Vaš čevljar na čev-Ije, ker s tam ne štedite lo z denarjem ampak varujete tudi nogo In obuvalo.
ftiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiHiiiiiiiHiiiuiimiiiiiiimiiiiiHiiiiniiiHiiiiiinimiimi
Meteorologijo poročilo,
Ljubljnnn JOS m n. m, vik. Normalna barometerska višina 736 mm.
K boljši družini
žoK priti intel. gospodična, ki ima veselje do kuhinje in gospodinjstva. Gre tudi ua deželo. - Fonudbe na upravo lista pod »MARLJIVA*.
Krojaškega POMOČNIKA ia malo delo sprejme takoj ANTON PLANINC, Trbovlje П, Stev. 37._2441
Sprejme se takoj zanesljiv, trezen in močan
ki je pri konjih vajen, pri špec. trgovini Iv. PERDAN nasl. v Ljubljani, Krekov trg. Z dežele imajo prednost.
SLUŽBE IŠČEM kot začetnik POTNIK po Sloveniji in Hrvatski. Ponudbe na upravo pod »Kavcija 247 S«.
Vpokojen duhovnik
ali tak, ki namerava stopiti v pokoj, dobi brezplačno stanovanje pri fari na deželi, ako zamore POSODITI 15.003 Din. Ponudbe za nadaljnja pojasnila na upravo •Slovenca« pod Stev. 2473.
ŠIVILJO
dobro moč, sprejmem	tako)
v Ljubljani. - Naslov	pove
uprava lista pod štev.	2476.
Paznik
vpokojcnec, srednje starosti, zanesljiv, pošten, se sprejme. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 2501.
Izurjenega POLIRJA z vcčl. prakso za visoke stavbe, takoj sprejmemo. Ponudbe do 3. t. m. na upr. pod «Polir«.
SirejBl ШМШ
z večletno prakso in z dobrimi spriče.vall, vešč vseh popravil pri parnih strojih, IŠČE PRIMERNE SLUŽBE, če mogoče blizu Ljubljane, kot ključavničar ali strojnik. - Ponudbe na upr. lista pod •STROJNIK* Stev. 2474.
SLUŽBE IŠČE starejša ženska, vešča gospodinjskih del, nekoliko v prodajalni, šivanja ln na vrtu. - Naslov v upravi lista pod Stev. 2470.
Za letovičarje al! vpokojen-ce lepa prilika za nakup NOVE HIŠICE Z VRTOM. Prednost do zelo nizke cene imajo osebni interesentje. -
I. PLANINŽEK, Gunclje, St. Vid nad Ljubljano. 2454
Vsem sorodnikom, prijateljem in znanoem naznanjamo tužno veat, da ie naša ljubljena, dobra teta, gospodična
Marija La^vrle
včeraj ob pol 12 ponoči v 83. letu starosti udano v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, ob 3 popoldne iz deželna bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah, V Ljubljani, dne 30. aprila 1924.
Žalujoče rodbioei
BESEK - JAKSA — LAVRIč - SLATNAR.
Prvovrstno brivsko in
mi
kolinsko vodo, parfume, potrebščine za negovanje zob, kože, nohtov ter negovanje las - toaletne potrebščine -brivske potrebščine ter vse potrebščine za maskiranje. Posebnost lasne MREŽICE, enostav. in dvojne, priporoča
PARFUMERIJA
»STRHIOLi«
LJUBLJANA, Г d Tran*o l
- zraven čevljarskega musta.
NAZNANILO.
Plemenite KOSE so došlo. Kdor želi iste, nai mi takoj sporoči množino in velikost. Plemenite kose, za katero vsako se jamči, razpošiljam v komttijo do konca julij.i. Polovica kos se plača v 30 dneh po prejemu, druga polovica ob končani seziji, ev. se neprodane in nerobne koso »prejmejo nazaj. Veak trgovec labko svoji stranki
itrnči za dobro kvalitevo te ;oee. - Obenem priporočam nnkup raznih brucaih kam-nov, klepal, kosirjev itd. vse po najnižjih, brezkonkuren-
čnih cenah.--MIHAEL
OMAHEN, Višnja gora.
LEPOTO dosežete samo, ako uporabljate kozmet. Eta-prt-parnte in aparate. - Raz-pošiljelnica F. Očko, Ljublj.
MI, - Cenik 1 Din.
Prodam et. 300 kilogramov
vodotopnega STEKLA
(Wasserglas) po ugodni ceni. Josip MOLEK, Metlika, trgovina s jejci.	2481
Prazna SOBA
se odda takoj ali pozneje za shranjenje poilištva. - Naslov povi uprava lista St. 2499.
HIŠA 7- dobro vpeljano trgovino in nekaj posestva, na deželi pri farni cerkve, naprodaj ali se pa da v najern. — Ponudbo pod »Trgovina št. 2482« na upravo lista.
HIŠA z vrtom-
v Zgor. Šiški, zelo ugodno naprodaj. - Naslov pri upravi lista pod Stev. 2469.
Caa op&ao-vitnja	Barometer v mm	Termometer v C	1'eil.rOMl . UiterecoH T C	Nebo, vetrovi	--i 1'аиатЦ« T mm1
29.4. 21 h	/261	155	0*9	d. jas. vzhod	
30./4. 7 h	724-6	14-8	08	Obl.	—
30., 4. 14 b	723-8	17-4	1-0	d. jas.	
Strešni STOL
(21 X 9-4 X 5-4 m) dobro ohranjen, se proda. Pojasnila daje župni urad Sv. Katarina, p. Medvode. 2485
~MALO HIŠICO"
-	tudi z nekaj zemljiščem -kupi samost. šivilja na deželi. Starejša oseba ostane po dogovoru lahko v hiši. -Ponudbe z navedlo cene na
upravo lista pod Stev. 50.
KUPIM vwko množino
BUKOVIH DESK,
DRV in OGLJA
Cenj. ponudbe pod navedbo cene na upravo lista pod: »TakojSnjc plačilo« 2475.
Šdnč., suho STANOVANJE
na periferiji, 2 sobi s pritlkl. in gredo za zelenjavo, se zamenja za stanovanje sredi mesta 2 do 4 sobe. Ponudbe na upravo pod: »Ugodno«.
Kupim FOTO- povečevalni APARAT za negativ 9X12 za positiv 13 X 18 do 18—24.
—	Ponudbe na VAL. NOČ, škoija Loka.	2493
KOSTANJEVE
brzojavne DROGE
lanske sečnje, KUPIM. —
LUDOVIK ILERŠIČ,
LJUBLJANA - FRIŠKOVC.
MESARIJO
na prometnem kraju VZAMEM V NAJEM; grem tudi za družabnika v večje podjetje. - Dopise prosim pod «Satnski mesar« na oglasni zavod SuSnik, Maribor.
i onravi
iz trdega lesa po nizki cenf NAPRODAJ. . Skofja ulica Stev. 13 III, vrata 20. 2439
v »Slovencu«!
Tov. cementa Zidani most
potrebuje IZVEŽBANE PEČARJE pri etažnih in predornih pečeh za pečenje cementa.
Sprejme se tudi NADPEČAR, kateri prevzame odgovornost čez vse peči in pečarje, za dohri cementni klinker ln v zadostni količini.
Sprejmejo se trije MLINARJI in eu HADMLINAR za surovi in cementni obrat. Prednost imajo tistih kateri tja spadajoča popravila sami izvršujejo.
Nastop službe po možnosti 12, maja 1924 I Pismene in osebne ponudbe na
Ravnateljstvo tovarne cementa Zidani most.
ZADNJE NOVOSTI SLAMNIKOV BO RAVNOKAR D09LS V KODNiM SALONU
STUCHLY-MASKE
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ST. 3.
POPRAVILA 8E TOONO IZVRŠUJEJO 4ALNI KLOBUKI VEDNO V ZALOOI OKNE PRI7NANO NIZKE I	ORNE PRIZNANO NIZKE!
ntno oblečeni
Prvovrstno blago uvoženo iz Anglije in Čehoslovaške. Perilo 25» gospode v ogromni izberi. Vsa oblačila se izdelujejo v lastni režiji in se jamči za solidno delo.
Naprodaj imam:
bodete le tedaj, ako si nabavite toalete ali blago najmodernejših vzorcev pri znano solidnem domačem podjetju
Dvomi trg štev. 3
DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
Vedno velika izbera vpletli (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z «L'Orcal Hene«, tudi v modn. barvah.
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32.
NaIa40dlt€jŠ&
preshrtoa s Kurivom.
DRVA iz trdega lesa (od-rezki od žage in parket) in ŽAGANJE oddaja po znatno znižani ceni, dokler traja zaloga — IVAN ŠIŠKA, tovar. parket in parna žaga Ljnbljana, Metelkova ul. 4.
CEMENTNI ZAKEZNI
STREŠMiK
ODDAM po ugodni ceni radi izpraznitve prostora za stavbo. Velika zaloga cevi vseh dimenzij, PLOŠČE za
tlak itd.--TVORNICA
CEMENTNIH IZDELKOV:
JOS, CIHLAft
Ljubljana, Vodovodna c. 1.
več panjev ČEBEL, in sicer kranjiče, eksportne, in A.-Žnidaršlčeve. Tudi več škafov linega, točenega MEDU. Cene po dogovoru. - Jernej ROZMAN, čebelar - Britoi
pri Kranju.
prvovrstno blago, izde luje in popravlja tvrdka M. MUŠIČ - Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6.
2496 1 Velika zaloga.
2490

RADI OPUSTITVE NAJEMNINE »CELSJKE OPEKARNE« PRODAJAM PO ZELO NIZKI CENI -m.
Г FaizziegeB, lastni izdelek
ZALOGA: SAMO LJUBLJANSKA CESTA
(ZALOGA LESA PAYMAN). PISARNA: KREKOV TRG ŠT. 8, NASPROTI KOLODVORA.
STAVBENIK,
Celje, Krekov trg štev. S.
IŠČEMO SAMOSTOJNO
i S H i Ђ
даввввввввишвиввиаииввнвиввввввививвивввввр
Si'	n
s Restavracija Ivan Sitar-Doleniske Toplice i
E
nudi p. n. gostom popolno izborno oskrbo za dnevno ceno Din 50-—.	ц
Na razpolago lastni gozdi in ribolov. Omnibus Straža-Toplice pri	B
vsakem vlaku. Točna postrežba ^	B
® mmm zraCne legi - II fni$Mii s©&	i
a	и
a	■
ДвввввивввввввииввивдвнвиЕвииввииввивиавииии?

,lWSIAf
«8
TOMflHOVA fvj^HIBClft TELEr0N
ULICA
w
ST
HITRA POSTREŽBA,.
№
PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE
RAČUN .Pftf' ipiillf Z A D RUZNI -GOSPOD^ 5KI -BANKt MARIBOR..
OKUSNO IZDELANI BRONASTI ZVONOV! -
HARMONIČNO AKORDIČNl TRAJNI GLASOVI

							
	o|p	u	Ж.	v	£	L	A|
vseh vrst električnih strojev transformatorjev in aparatov prevzema proti jamstvu prvovrstne strokovne izvršitve
motlersff© urelena tovarna
Jugoslovanskega
uredi: Drašhoviteva KitCO 23 Telefon 8-84. 25-82
S1EP1ENS
đ. t3. v Zagrebu
Naslov za posillhe: ZAGREB - SAVA. Industrijami holosleh.
za SLOVENSKO in NEMŠKO korespondenco.
Reflektiramo samo na boljšo moč z večletno skušnjo v kakšnem večjem trgovskem podjetju; prednost imajo take reflektantinje, ki so zmožne slovenske in nemške stenografije in ako mogoče vešče dopisovanja v srbohrvaškem jeziku. — Obširne ponudbe z navedbo začetne plače je nasloviti na tvrdko: SCHNEIDER in VEROVŠEK, trgovina z železnino, LJUBLJANA.	2498
1иа!!шаввишвввавини0иа5-шт1Г
NAJPRIMERNEJŠI DNEVNIK Ћ USPEM)
REKLAMO IE — „SLOVENEC!
ниганишиЕппшашзнинЕиа
Јаопа drazli.
Podpisani odsek bo razprodajal dne 6, majn t. 1. ob 10. uri dopoldne
približno 500 stoječih smrek
na treh parcelah, od katerih je prva 5, druga 20 in tretja 60 minut oddaljena od postaje Ja-vornik. Reflektanti naj se zglase ob določeni uri pri Jerneju JENKO, Javornik št. 19. - Kdor želi ogledati les že prej, naj se zglasi istotam.
Gospodarski odsek Javornik.

kolarnike, brezglavnike, žičnikc za strešno lepenko in krovnike, kreplnstifte, ščetarje in tapetnike, štukaturne kaveljčke, povez-nikc s polokroglimi glavami, sponke za brzo"-javno žico, kotnike z zarezo, žbice za čevlje z vdrto glavo, londonske žbice s polokroglo glavo, cvikovce za pete zn. in raznovrst.
vSssen® in Здака ž«co
izdelujem in razpošiljam na veliko in malo že od 100 kg dalje po NAJNIŽJIH CENAH
Simon Pire, Kropa (Slovenija)
Zahtevajte eanTk's'......
Hjs se najbolje hupi, je brez dvoma znano
„Pri Hizhi ceni"
i-
Su. Petra cesta 3
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje, velika izbira nogavic in raznih površnih ženskih voln. jopic ter razno moško, damsko in otroško perilo in svil. samoveznic itd.
V večjem mestu Slovenije Звр- se ODDA V NAJEM
zelo dobro vpeljana TRGOVINA
in sicer s špecerijskim, kolonijalnim in mešanim blagom, alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter poljskimi, vrtnimi in gozdnimi pridelki. Vpoštevalo se bo le solidne in dobre trgovce. Stanovanje in skladišča v hiši. Prevzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 150.000 dinarjev, — Ponudbe )e poslati na upravo «Slovenca< pod šifro; »TRGOVINA V NAJEM štev. 1650.
barve, Črnila, Batae, hit, emajle, iopKe in zajamčeno čisti firnež najboljie kakovosti nudi
družba
Жишк! z
Maribor Ljubljana Novi Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana — Medvode.
Kupimo večjo množino
za dobavo julij — oktober 1924.
Ponudbe za lepo, zdravo in ravno blago, ki mora biti 4 m dolgo in imeti premera v sredini od 25 cm navzgor z navedbo množine, roka dobave in cene za m* franko vagon nakladalna postaja, prosimo na naslov:
MULEJ & COMP.,
lesaa iodustr. in trgovska družba, BLED 2, Jugoslavija.
v normalnih dolžinah in debelinah nad 30 ent L in II, vrste, KUPIMO v vsaki množini iranko vagon, najraje na progi Zidani most—Brežice, Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se hlodi lahko ogledajo, na: AND. JAK3L, Krmelj — Dolenjsko.	2218
in moderni površniki po zelo nlzhih cenah v oblačilni industriji
A. Kline
Ljubljana, Gosposka ulica 7.
BEOGRAD
POENKAREOVA ULICA BR. tO
TELEFON 23-90 *
Brzojavl: G A N Z
ZAGREB
DRAŠKOVIĆEVA ULICA BR. 27
TELEFON 15-87 *
Brzojavl: G A N Z
GLAVNA Z A ST U PSTVA ZA KRALJ EVI NU S. H. S.
Gams & Comp. — Danubius
Maschinen-, Waggon- und Schiffbau Aktiengesellschaft
Ga«33s'sclie Eleiktrizit&ts-Aktlengeselschaft Leofoersdorfer Maschinetnfabrlks-AUtieiigeselschaft
PROIZVODI;
vagoni • sastavnt djelovi vagona * točkovi za željeznice • vagonetf J materijal za uskotračne industriske željeznice i ruclokope • benzinske i elektr. lokomotive • brodovi • dizalice • elevatori teretni automobili • mostovi željezne konstrukcije » Diesel-inotori • motori za benzln i plin • veliki plinski motori . mlinski valjci » turbine za vodu » centrifugalne 1 turbinske pumpe • strojevi za ciglane • drobilice « parni kotlovi » rezervoari • željeznički gornji ustroj i sigurnosni uredaj • strojevi
za brodove • metalni, željezni i Celični odlijevci i t. d. Električni generatori za sve vrsti struje • elektro motori • turbogeneratori • transformator! • brojila aparati za ukapčanje struje > električne lokomotive • tramway i t. d.
Projektiranje 1 gradnja lildroelektričnlli t kttlorl^nlh centrala. Dobavljamo nrednje za kompletne oiftlane, tvornice ia glps i cement, te za briketiranjc pitotlne i (Irnglk materljala. Efeonomlziranjc pogona partilli kotlova (sa ш-eđajlma patentiranih Baboock polapllnskih strpeifnstlh ro&tllja). Tchalike savjete 1 na zahtjev posjet »pecljnlnih inš&enjera besplatan.
Velika bogato snadbjevena skladistau Zagrebu I Beogradu.
izdaja konzorcij >Siovenca«.
Odgovorni urednik: Franc Kremžar v Liubiiaui.
Jugoslovanska tiskarna v. Ltubiiani.