rrnrrrrri v Združenih državah _ V«Ua za vie leto • - - $6.00 „ - Za pol leta .... . $3.00 9 Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto List slovenskih ^delavcev y Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers. | it h iji iiH-iC-r TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ss Second Claas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of- March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 74. — ŠTEV. 74. NEW YORK, MONDAY, MARCH 30, 1931. — PONDELJEK, 30. MARCA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX ZAČETEK DIKTATURE V NEMŠKI REPUBLIKI SPREJETA JE BILA POSTAVA KI OMOGOČA POLICIJI PREPOVEDATI ZBOROVANJE Postavo sta podpisala predsednik nemške repub-like Hindenburg in Wirth ter bo po preteku treh dni uveljavljena. — Vsako zborovanje je treba javiti vnaprej. — Sprva so domnevali, da je odredba naperjena le proti komunistom, ki so uga-njli protiversko propagando. — Kancler Bruenning ima polnomoč. BERLIN, Nemčija, 28. marca. — Državni kan-celar je prevzel danes vlogo nemškega diktatorja. Izdan je bil ukaz, ki vsebuje sedemnajst paragrafov, sestavljenih z uprav prusko točnostjo. Ukaz prepoveduje zborovanja, skupščine, sestanke itd., ki niso štiriindvajset ur vnaprej prijavljeni policiji. Kance-larju Brueningu bo mogoče zatreti vsako opozicijo proti vladi. Tozadevni odlok bo stopil po preteku treh dni v veljavo. Podpisala sta ga predsednik nemške republike Paul Hindenburg in notranji minister Joseph Wirth. Sprva se je vsplošnem domnevalo, da je ukaz naperjen proti komunistom, ki so uganjali protiversko propagando. Na velikonočno nedeljo so namreč nameravali vprizoriti veliko demonstracijo proti duhovščini. Demonstracija naj bi se vršila pod Leninovem geslom: "Vera je opij za ljudstvo!" Pozneje se je pa izkazalo, da ima policija pravico zatreti vsako zborovanje, ki ni vladi povolji. Komaj oseminštirideset ur zatem, ko se je od-godil državni zbor, se je poslužil državni kancler Bruenning pravice, ki mu jo daje prosluli 48. paragraf weimarske ustave. Uveljavil je zakon kar na svojo pest. Ce bi bila namreč tozadevna predloga stavljena parlamentu, bi bila brez dvoma poražena. Vse kaže, da so vladni krogi postavo'dolgo časa in vestno sestavljali, kajti izdelana je do vseh podrobnosti in ne dopušča nobenega izhoda. Postava je tako obsežna, oziroma vsestranska, da prepoveduje vožnjo političnih skupin v avtomobilih, če niso take vožnje štiriindvajset ur vnaprej j a vi j ene policiji. Vsebina plakatov, ki jih nameravajo razobesiti v političnih zborovalnih ali jih nositi pri demonstracijah, mora biti istotako javljena policiji. Najnižja kazen za prekršenje teh določb je troje mesecev zapora. Ta kazen bo zadela vse udeležence nena javi j enega zborovanja. Govorniki na takih sestankih, oziroma sklicatelji, bodo še občutneje kaznovani. BERLIN, Nemčija, 28. marca. — Na milijone Nemcev je danes z velikim zanimanjem, obenem pa tudi z velikim začudenjem, čitalo najnovejšo vladno odredbo. Radikalci so uverjeni, da bo vlada v najkrajšem času zatrla vse radikalno časopisje. Odredba daje policiji pravico zatreti vsak list za dobo osmih tednov, v slučaju potrebe pa tudi za dalj časa. Komunisti in narodni socijalisti pod vodstvom Adolfa Hitlerja se v skrbeh vprašujejo, če se bodo sploh mogli še kdaj sestati. Dokler bo odredba v veljavi, zamorejo oblasti po svoji volji zatreti, svobodo govora in tiska, uvesti strogo cenzuro nad vsemi poštnimi pošiljkami ter brzojavkami in telefonskimi pogovori. Voditelji vladnih strank pravijo, da vladi ni kazalo drugega kot izdati take drastične odredbe. Komunisti in narodni socijalisti so postajali vsak dan bolj predrzni ter so s svojo opozicijo onemogočili vladi vsako smotreno delo. 1 Zvečer je navalila policija v glavni stan komunistične stranke, ker je dobila migljaj o nekem NEWY0RSKA POLICIJA PRED NOVO UGANKO Na Williamsburg mostu so našli žensko nogo.— Policija celega mesta je zaposlena z zagonetnim slučajem. Policija celega mesta je bila včeraj neumorno zaposlena s tem, da najde 'ključe k umoru, kojega žrtev je poatala neka ženska. Njeno nego so našli na brooklynskem koncu Williamsburg mesta. Na prošnjo policije iso preiskali vse garaže mes a, da najdejo sledove krvi, a do sindii brez vsakega uspeha. Motormani vseh pouličnih železnic ki so vozili od desetih naprej pa do polnoči preko mostu, so bili zaslišani, a niso mogli dati nobenega pojasnila. Soglasno z izjavo policijskih zdravnikov, gre za nekako 23-letno žensko, ki je bila mrtva že 48 ur. V bližini so našli dva okrvavljena časopisa, d-atirana z dnem 24. in 21. marca. Vsa okolica je bila skrbno preiskana, a nadaljnih slodoiv niso našli. DAVKEBO TREBA ZVIŠATI GRAF ZEPPELIN" NAD OGRSKO PREST0LIC0 Nemški vodljivi zrakoplov bo odletel v Budimpešto. — Ministrski predsednik in vojni minister se hočeta udeležiti poleta. La Guardia hoče pokriti primanjkljaj z davkom na alkoholne pijače. — Demokrat in neodvisni republikanci ne vidijo nobenega drugega izhoda. WASHINGTON, D. C. ,28. marca. Med demokrati in neodvisnimi republikanci si je pridobila vedno več upanja misel,,naj se pokrije primanjkljaj $700,000,000, ki preti zakladnici, z zvišanjem davkov. Ob istem času pa- je poudarjal k5ngrešnik Crowter iz New Yorkra, član komiteja za pct.a in sredstva, da ni povišanje potrebno. — Deficit mi ne povzroča nikakih težkoč, — je rekel, — kajti mnenja sem, da bo zakladniški department kos svoji nalogi. Demokratski senatorf Hull je izjavil, da je deficit večji kot je bil kdaj prej v mirnem času. Ta deficit pa je baje nastal radi napak v financah v času Hoove rje-ve administracije. Reipiublikainski kongresnik La Guardia iz New Vorka, je rekel, da je zvišanje davkov neizogibno. Kongres mora storiti potrebne korake, da pokrije ta velikanski primanjkljaj. Najboljši način je naložiti davek na alkoholne pijače. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 28. maitca. — Nemško zračno ladjo 'Graf Zeppelin" pričakujejo justri zjutraj krog poldesetih v Budimpešti. Kapitana Le hm ana bo sprejel regent admiral Hojthy. Ministrski predsednik grof Bethlea in madžarski vojni minister Gomlbos se bo-Bta utdeležiia krožnega poleta ter se vrnila kro£ šestih zopet v Budimpešto. Nato 'bo zračna ladja odletela v Friedriclistiafen. RIM, Italija, 28. marca. — N-a proslavi osme obletnice ustanovljeni a zračnega ministrstva, je izročil danes Musolini ministru Italu Balbu in njegovim tovarišem hra-brostno svetinjo. Isto odilikovanje je bilo tudi izročeno zastopniku letalcev, ki so se ponesrdiili tekom poleta. PARIZ, Francija, 28. marca. — Poslanska elbornica je sprejela danes ss 404 glasovi proti 182 senatno predlogo za saniranje družbe Aero-Postale. S tem je bilo zagotovljeno nadaljevanje zračne službe v Južno Ameriko. i Minister Dumesnil je cibjaivil. da je družba 'predlagala komkurz. TRIINDVAJSET DNI PRI MRTVI SESTRI BALTIMORE, 28. marca. — 77. letini James E. O'Neil je imel v svojem stanovanju 23 dni truplo svoje sestre, 85-letme Ester. Truplo je o-paail neki raznašelec časopisov. O'Neil (je rekel ,da je sestra koncem meseca februarja v sobi padla ter se smrtno poškodovala. Policija je uvedla strogo preiskavo. TUDI ŠTUDENTJE G A PIJEJO BLOOMINGTON, Ind., 28. marca. IS tukajšnje univerze je bilo izgna-1 nih šestnajst študentov, pri katerih so bili našli večjo množino žganja. Študentje so prirejali zabave, li katerim so vabili svoje tovariše in to-varišice. Z žganjem so delali dobro kupčijo. - ROJ MED POLICIJO IN KMETI BUDIMPEŠTA, Romunska, 28. marca. — V mestu Debreze je skušalo štiritisoč kmetov vdreti v mestno hišo. Policija jih je skušala pre-! gara/ti in pri tem je prišlo do obupnega boja, v katerem je bilo najmanj sto oseb ranjenih. Kmetje so hoteli izročiti županu spomenico, v j kateri so navedli svoje zahteve za j takojšnjo odpomoč. Podeželskemu prebivalstvu Romunske se jako sla-I bo godi. Pridelkcrv ni mogoče vnov-fciti, stvari, ki jih morajo kupovati, Iso pa izredno drage. HOOVER VERUJE V BODOČNOST P0RT0 R1CA Vtisi z Virgin otočja so bili dosti manj ugodni. Predsednik se je vrnil snoči v Washington. NA KROVU BOJNE LADJE "ARIZONA", 28. marcao. — Predsednik Hoover se vrača s svojega obiska , na Porto Rico in Virgin otočju. Včerajšnji dan ije preživel na morju. Državni posli, politika in vse drugo je bilo pozabljeno. Dolgo časa pa je razpravljal s poročevalci o (svojih doživljajih tekom vojne in o drugih spominih. ] Križarka bo jutri dospela v iHampfon Roads, kjer se bo predsednik izkrcal. \ i * f Desetdnevni obisk je bil za predsednika praivo ugodno potovanje. Poudarjal 'je, da je napravil Porto Rico nanj ugoden vtis. Hoover je prepričan, da bo dežela napela vse sile, da se s pomočjo vlade osamosvoji. Manj ugodno pa se je izrazil o Virgin otokih, o katerih je rekel, da bedo ostali že naprej "revna hiša'' Združenih držav. WASHINGTON, D. C., 28. marca. Dosti dela čaka predsedniki, ko se bo vrnil v Belo hišo. Predvsem je zahteva (posebnega zasedanja kongresa, nato pa razlike v mnenju glede gospodarske pomoči. K temu pride fše primanjkljaj zakladnice in nemško-avstrijska carinska zveza. Razventega pa mora pripraviti predsednik še celo vrsto govorov, katere bo imel prihodnji teren. Najbrž se bo v prvi vrsti lotil pomoči za farmer je. Odločil se Ibo, če naj preneha stabilizacijsko delo farmskih oblasti. To točka je dvignila dosti prahu. Ker pa stoji senator Reed iz Penn-sylvanije na strani administracije ter zahteva konec farmske oblasti, je skratfno vrjetno, da ne bo sklicano posebno zasedanje kongresa. SITUACIJA NA ŠPANSKEM Predsednik vojnega sodišča je govoril s časniski-mi poročevalci glede možnosti diktature. nameravanem atentatu. Policisti so zaplenili samo nekaj komunističnev literature, sicer so pa odšli praznih rok. Vlada je uverjena, da ne bo zadela na nikake težkoče pri izvedbi te postave. Dokaz temu je dejstvo, da je odpotoval kancler Bruenning na počitnice v Schwartzwald, kjer namerava ostati več tednov; Vlada upa, da bo napočila nova doba miru in varnosti, ki je tako zelo potrebna za gospodarsko Stabilizacijo centralne Evrope. , MADIRID, Španska, 28. marca. Zatem, ko je bU odstavljen kot predsednik najvišjega vojnega sodišča, je danes general Lana razpravljal s časnikarji o možnosti vojaške diktature. Šele pred par dnevi 'je Obsodil general republikanca Alcana Zamoro ter njegove tovariše radi revoluei- jonamih delavnosti v večmesečno i -jeco. Vlada je zastopala stališče, da je general Lana potom svojih izjav napram čaisopisju pokazal, da se nagiba preveč na levo in da je* skušal Zamero oprostiti. General je izjavil, da je vojaška diktatura sedaj nevrjetna, ker so častniki sami proti drastičnim odredbam, če 'bi bilo mogoče ohraniti mir na kak drug način. Tečaj pesete se je izboljšal. Danes so ga notirah že za 9.20 za dolar, proti Včerajšnjemu tečaju 9.30. IQjub itemu pa kriči časopisje še vedno proti Morg^noveanu posojilu. Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zdru-fenih državah. ^ KRITIZIRANJE AVSTRIJSK0-NEMSKE ZVEZE Po zatrdilu francoskega zunanjega ministra Bri-anda pomenja carinska unija med Nemčijo in Avtrijo prvi korak k vojni. PARIZ, Farncija, 28. marca. — Francoski zunanji minister Ar isti-de Briand je danes odločno obsodil carinsko zvezo, ki sta jo sklenili Avstrija in Nemčija. Briand pravi, -da nasprotuje carinska unija duhu sodelovanja med evropskimi državami ter da je obenem tudi pri-čotek avstrijsko-nemške politične zveze, ki bi pomenjala prvi korak k vojni. — Le pomislite — je rekel Briand, — kam bi nas otovedla nova vojna, ko rane stare vojne še niso zace-Ijene. ŽENEVA, Švica, 28. marca. — Ko se bo sestal tukaj meseca maja svet Lige narodov, so bodo vršile vroče debate. Zavezniki odločno obsojajo najnovejši korak Nemčije in Avstrije, dočim izjavljajo nemški in avstrijski izvedenci, da je carinska unija v polnem soglasju z Ligo narodov, ki zagovarja ekonomske unije. ZDRAVSTVENO STANJE ROMUNSKEGA PRINCA BUKAREŠTA, Romunska, 28. marca. — Romunskemu prestolonasledniku Mihaelu, ki je bil nevarno obolel na hripi, se je začelo Obračati na bolje. Zdravniki so izjavili, da je izven nevarnosti. OJAČENJE ARGENTINSKE MORNARICE BUENOS AIRES, Argentina, 29. marca. — Sem sta -dospela dva kanonska čolna, ki sta bila zgrajena v laški ladjedelnici. Kanonska čolna imata po 865 ton. PET OTROK JE ZMRZNILO V C0L0RADU Silen snežni vihar je presenetil šolski bus, ki je obtičal v snegu. — Oče je videl zmrzniti otroka. TOWNER, Colo., 28. marca. — V tukajšnji bližini se je završila strašna tragedija. Bus, v katerem so se vozili šolski otroci, je zašel v snežni metež ter obtičal v snegu. DdI-Igih trideset ur'je trajalo, predno je 'prišla pomoč, toda medtem je že zmrznilo pet otrok. Med njimi jih je dosti tako ozeblo, da jim bodo moral odrezati noge oziroma roke. Ko je voz zaivozil s ceste in obtičal v snegu, je šofer Carl Miller pregovoril otroke, naj telovadijo, da se bodo nekoliko segreli. Nekaj časa so se smegali in žalili, pri tem so pa ubili šipo. Otroke je kmalu začelo strahovito zeibsti. Nekaj časa so jokali, nato so pa zadremali. Par ur kasneje je omahnil prvi otrok na tla. Bil je mrtev. Šofer Miller je videl umreti svojo lastno sedemletno hčerko. Zatem je odšel iskat pomoči in od onega časa ga niso več videli. Po tridesetih urah sta prišla k fbusu farmer j a Abe Stonebreaker in Ernest Johnson. Stoneforeakerjeva 15-letna hčerka in Johnsonov 8-letni sin sta bila mrtva. Ostali dve žrtvi sta bila osemletni Orlo Untidi in enajstletni Robert Brown. Farmerjem se je slednjič posrečilo prevesti otroke na renčo Andrewa Reinerta. Reinert je tekel poldrugo miljo do prvega telefona in pozval pomoč. Prvi se je odzval dr. Cash-burn. Iz Lam ara sta doqoeii dve bolniški strežnici z zrakoplovom in zrakoplov je tudi odvedel najbolj ozeble otroke v 'bolnišnico. Buls so pogrešali v četrtek dopoldne. Otroke je ibil odpeljal izpred Pleasant Hillu šole v Kiowa okraju, ki je bila visled snega zaprta. ADVERTISE in "GLAS NARODA" DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 1000 ____________ __________ $ 18.50 Din 2500 ____________ __________ $ 45.75 Din 3000 __________ __________ $ 54.60 Din 10,000 .......... V ITALUO $ 5.75 Lir 200 ............................ $11.30 Lir 300 _______________________ $16.801 Lir 500 ________________________ $27.40! Lir 1000 ____________________________ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina:,znaša 60 centov za vsako posamezno natau žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodisi ▼ dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj Se pogoje. Pri velikih nakaud-lih priporočamo, da ae poprej i nam pismenim potom sporasum*-te (lede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. T. Telephone BArclay 7—0380 *Q t * • Rliovr NEW YORK, MONDAY, MARCH 36, 1931 Ihfl LARGEST SLOVENE DAILY h» tT. S. A- Owned and Published by ILOYKNK PPBI.I8HING COMPANY (A Corporation) President l. Benedik, Trema. Place of buAw of the corporation and addressee ot above officers: tit W. Uth Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y "GLAS NAB OO A (Voice of the People) Iz Slovenije. Zločin nad materjo. Issued Every Day Except Bun days and Holidays Ea celo leto velja list za Amerlkn In Kanado_________$6.06 Sa pol leta _________________________________$3.00 Ea četrt leta___-41-bO Za New York za celo leto Za pol leta_______________$330 Za Inozemstvo za celo leto ______..$7.00 Za pol leta Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan IzvsemSi nedelj in praznikov. Joče in Ana Pere iz Strang št. 5 pri Sevnici sta v letu 1927 izročila svoji mladoletni hčerki Ani, sedaj poročeni Žveghč, srednje veliko posestvo in sta si izgovorila lep prev-jžitek. Nu istem posestvu jma izge- ____1 vorjeji prevžltek in stanovanje tu- $7.00 Idi mati Jožefa Perca z imenom Ma-|iija Pec. Hiša je ipreoej ot>šjma in j Stanujeta v prvi sobi Žveglič Jože lin Ana kot vnukinja Marije Pere in sedanja lastnika posefc:va. v zadnji sobi .pa stanuje prevžitkar Jože Pere. Dopisi brez podpisa ln oeebnostl se ne priobčujejo. Denar naj se bla-fovoll poMljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam todl prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Cbefcea 3878 NAPREDEK INDIJE Meseca marca lanskega leta' je začel indijski voditelj Mahatma Oandlii z dovoljenjem indijskega narodnega kongresa kampanjo civilne nepokorščine. Ker je v Indiji sol vladni monopol, se je v spremstvu svojih pristašev odpravil proti morju in začel pridobivati sol, neoziraje se na angleške postave in določbe. Sprva so angleške oblasti mirno gledale to njegovo počefrje, pozneje so pa Gandhija in več njegovih pristašev aretirale. Zaprt je bil več mesecev in izpuščen iz ječe malo prej, pred no so se vrnili indijski delegati z angleško-indijske konferenco, ki se je vršila v Londonu. Koncem prejšnjega tedna je delavski odbor indijskega narodnega kongresa sklenil, naj se poda Mahatma Gandhi v London kot načelnik indijske delegacije, ki bo nadaljevala z razpravami. Indijski nacijonalisti so zadnjo konferenco osebno bojkotirali, v duhu so bili pa navzoči na nji. Vpliv indijskih nacijonalistov so sicer čutili v Londonu, »toda ta vpliv ni bil prevladujoč. Gandhi je zdaj dobil navodila, da se pogaja za dosego popolne indijske samovlade ki bo imela vso kontrolo nad finančnimi, vojaškimi in zunanjimi zadevami. Pri bodočih pogajanjih bo stala za Gandliijem vsa Indija. Leto dni trajajoča kampanja proti angleškemu režimu je jako izpametovala Gandhija in njegove nasprotnike v Indiji. Indijski princi, ki so bili dozdaj največja opora Anglije, «o namreč izjavili, da se smatrajo za del indijskega naeijonalizma ter da so pripravljeni stopiti v okvir Združene Indije. Ti domači vladarji, ki zastopajo eno četrtino indijskega prebivalstva, so ponosno in samozavestno izjavili, da so iste krvi kot ostali Gandhijevi pristaši. Gandhi bo odšel v London, zavedajoč se splošnih o-mejitev, v katerih se morajo gibati njegovi dokazi. In odšel bo z vednostjo, da so vse angleške stranke pripravljene doseči z Indijci sporazum v okrilju teh omejitev. Izza lanskega pa do leitošnjega marca je dala Anglija Indiji večje koncesije kot prej v petdesetih letih. Ako bo Anglija tudi vbodoče tako naglo popuščala kot je zadnje leto, ni več daleč do popolne samostojnosti in neodvisnosti indijskega naroda. Dne 11. marca sta od»šla izvršilni |organ in Franc Divjak, posestnik na Osredku pri Sevnici, v omenjeno hišo, da izvršila rubež. Preiskala st*a vse prostore in se slednjič napotila (tudi v hlev, da zarubita živino. Mesto živine sta našla v kotu h levo na slami ležečo okrog 80 let staro ženico, ki je bilo pokrita le z 2 raztrganima suknjičema in je obupno stokala. Dognala sta, da je to mati Pero Jožeta, katero je potisnil iz sobe, kjer ima tudi pravico stanovati in jo spravil v prazen hlev. Mešto, da bi starka .vi i vala zaslužen prevžitek. hira sedaj v najhujši zimi v praznem hlevu in ob pdčli hrani. Da bi srn za kril sramoto svojega dejanja, .je v prisotnosti uradnega orgarra nekam Zbežal in prinesel starčki v lončku nekaj juhe, katero je ta s slastjo pojedla. Zvedelo se je, da se že vsa okolica zgraža nad tem živinskim pb-četjem nad to staro ženico. Samomor na pokopališču v Središču ob Dravi. 17. marca je izvršil na pokopališču samomor radi nesrečne ljubezni mladenič Fr. Bračun, sin malega posestnika, iz okolice P:uja. Prišel je obiskat svoje dekle, do-nu iz Sv. Bo-Ienka blizu Središča. Tu se jc mudil na njenem domu, odkoder jo je spremil v Središče, ker je dekle imelo nastopiti službo pri nekem tukajšnjem posestniku. Prodno sta se poslovili, sta še obiskala gostilni Kosi in Horvat. Ko sta krenila iz gostilne Horvat, je dekle ustavil neki njen znanec, domačin, s katerim ije nekaj časa govorila. Tj je fanta, ki je bil precej ljubosumne narave, zelo razburilo. Bračun je bil baje že zadnje dneve zelo potrt, ker mu stariši niso hoteli predati posestva in mu tudi branili pcxrt»kc z njegovo iz vol j en-ko. Pod vplivom razmer in pad vplivom dogodka na cesti je sklenil izvršiti sammer. Ker je bil v tukajšnjem kraju neznan, je vprašal neko domaliinka, kje je pokopališče. Ko mu je ta .pokazala pot, se je v diru spustil na pokopališče, tako d-a ga dekle ni meglo dohajati. Vse njene prbšnje so bile zaman, izjavil je, da ir.iu ni več do življenja. Prlšedši na pokopališče, je z naglo kreni d potegnil samokres in iz-iprc&il. Krogl-a ga je zadela in mu prestrelila pljuča. Dekle je vse zbegano prlbežalo do gostilne in javilo gostilničarju pretresljiv dogodek. Takoj so bili na mestu zdravnik, ki je nudil ranjencu pnvo pomoč, žan-darmerija in duhovnik, ki je dal u- NOVI ZEILEIS V Alhomu na Gradiščanskem se J« pojavil novi Zeiieis. Piše se OtJto Vraubek. Doslej je imel le nad 10 tijoč pacijentov V čudotvornem mlinu, kakor se pravi hiši, v ka. teri Vraubek ordinira, je navadno taka gneča, da je težko priti do mantiča Ko je hotel pri nedavno EMfct dunajski novinar k čudodel. namu zdravniku, bi ga bila mno4i_ cm kmalu i tlačila in pohodila. Dva avtobusa, polna bolnikov, sta ob. Utela ▼ visokem snegu na cesti proti Alhomu. Gradiščaiaska avto. burna podjetja so sestavila pose. ban voosni red za padjante, ki se vosijo k Čudodelnemu zdravniku, 6orio pa morajo voedti avtobusi tu. dt i— tn vanegft rada, ker Je na. val tako velik, da redni avtobusi m mafujejo. Tudi želez, kva fiasnerava pomnožiti število vlakov, ki vozijo na vzhod, no&tajerskih progah. Ko je prispel mažač Vrabuek ne. davno v neko večjo vzhodnoštajer. sko občino, je morala biti seja ob. činskega sveta prekinjena, ker je hitel župan z vsemi občinskimi svetovalci vred gledat čudodelnega zdravnika. Vraubek dobiva vsak dan kopico pisem in pišejo mu celo Iz Amerike, kamor je že prodra vest o njegovem čudodelnem leče. nju. Večina pacijentov novega Zei. leisa ima sklepni revmatizem, ki ga leči čudodelni sdravnik baje z magnetizmom. Ker je naval bolni kov vedno večji, se preseli Vraubek te dni v eno največjih hiš v Alhor. na Za letenje pa ne zahteva no. benega konorarja in tudi v okolici poeeča bolnike brezplačno. mrirajočegu v sv. poslednje olje. Ko se je to izvršilo, je že bil na mestu rešilni avto tukajšnjega gasilnega društva, ki je pripeljal nesrečneža v ormoško bcinico. Tržane je ta lju-bavna tragedija globoko pretresla. ! Uresničena napoved smrti. I O'Ji Grafcarjcva zakonca v Pola-nah na Prekmurju sta dočakala lepo starost 80 let. 11. marca se ,je pripravljala ženica na zadnjo uro in prrteg postelje je ves potrt stal starček, sivih las, ki je bil ves obupan, j da too izgubil ženo, s k-a.tero sta tako dolgo v slogi živela- Ko tako ves potrt stoji ob, njeni postelji, ga je žena začela tolažiti, /češ naj nikar ne obupa, saj bo itak i čez tri ctaii prišel za njo. Nihče o-ikrcg stojOiih ni uvaševal teh besed, a'li vendar so ostale vsem v spo-'nrnu. Grabarjevo mamico so pokopali in pri Grabarjevih se je začelo staro življenje. Nihče ni govoril o smrti, saij je ženica bila že st-ara in vsakomur je usojeno, da se loči od tega sveta. ' Starčka je pa tako potrla smrt njegove družice, da je šel v posteljo. 14. marca so v Pofcni zopet zapeli mrtvaški zvonovi. Ljudje so se čudoma spogledali, kajti Grabarje- vi imeli zopet mrliča. Ljudje imajo sedaj mnogo go-i voriti o tem, kako je ženica napo-! vedaH starcu smrt in se je res na jtrejil dan poslovil od sveta ter šel !za njo na drugi svet. / Izredlno težka in tvegana operacija. 14. marca avečer se je v Hotinji vas na Dravskem polju Obrata večja skupina pijanih fantov na cesti pred vasjo in psovala ter tudi dejansko napadata (pasante. Tako so I se spraviii fantje tudi nad domaee-i g? 18-lemega posestniškega Sina j Antona Rozmana, ki ni ničesar dru-| gepa. ft. o ril kot to da jih je vprašal, kaj mu hočejo in zakaj ga ne puste v nrru. Napadale! pa so tako .podivjali, da so planili na Rozmana s koli tega boli po gtavi in telesu. Zdrobili so mu 'lobanjo na temenu in mladenič se je takoj nezavesten zgrudil na tla, 'kjer je obležal, dokler ga niso našli sosedje t ter ga odnesli najprej v bližnjo hi-(šo, oditam pa ga je rešilni oddelek že I ponoči odpeljal v mariborsko bol-I nico. I Težko ranjenega Rozmana so ta-k?j operirali. Zdravniki so mu odprli lobanjo ter mu izčistili možgane. nato pa so mru jo spet zaprli in za<§i!1i. Njsirovo stanje je resno, vendar pa so ndravniki mnenja, da bo le premagal smrt. Orozn'ki so takoj uvedli preiskavo in so izsledili ter aretirali dva napadalca. izvršujejo tudi še na-daljne aretacije. Dopisi. SMRT DVEH SPANSKIH LETALCEV SEVILLA, Španska, 28. marca. — Kupi ta h Manuel Arizo in pilot Antonio Duran sL-a bila na mestu u-smrčena, ko je njiju aeroplan treščil cto zemljo v bližini La Barque te. ZAŠITA SRCA. Peter Zgaga Girarct, O. Ker pride malo v javnost iz našega Girarda, sem se jaz namenil malo opisati v Glas Naroda, kako živimo iiUkaj. Ifcr se tiče dela, je bolj slabo v tej okolici. Samo usnjama dela s poino paro, ali težko je delo dobiti, j ker je veliko ljudi brez dela. Vise ti-rči noter. Na 'društvenem polju smo pa do-toro .podkovani. Imamo kar 7 slo- l0ti °^rirano na dunajski kliniki venskih in 1 hrvatsko društvo, ta-j ^elsberga. Takojšnja opera- Dragi rojak je pisal uredništvu: — Tis o vam \pa re»6em, da kX> boste začeli zopet kak roman objavljati, da si kaj bolj poštenega izberite: kaj o ravharjih in za^trup-ljevakrih, merilcih in obešencih, ta- Primarij St. Polterrske bolnice dr. Nather je demonstriral te dni v Dunajskem zdravniškem društvu Itovih in rc»parjili. Kaj juniškega, dva izredno uspela slu'iaja opera-jne Pa vedno o samih babah. Bab cije srčne mišice. V prvem primeru ^^ sit. Imam ene več kot do-gre za dekle, ki je bilo pred ipeiimi I volj, ker mi vedne sitnari po hiši. ko da je lahko vsak zavarovan zaiciia jc dekletu reMla !jo jo tako okrpeila, da lahko pod- vzame visoke ture kakor pred u-sodnim dogodkom. Operiran ka se udejstvuje z uspehom tudi iv drugih športnih panc^ah. Drugi primer uspele operacije je pekazal na mladem brambovcu, ki ga je neki tovariš iz neprevidnosti ustrelil v srce. Tudi ta operacija se je taiko izvršila in je imela popolen wrpeh. Srce je med operacijo sicer prenehalo utripati, toda oftmdili so ga k življenju in mož je bil rešen. MLADINA V RUSII. Blučaij bolezni in nesreče. Da smo radi veseli, je razvidno iz časopisov, v katerih so oznanjene veselice in druge priredi:ve. Komaj ena mine, je že druga v teku. 7. marca smo imeli tukaj prijazni Clovetandčanki, Jase fin o Lau-ahe in Mary Udovich, ki sta nam priredili izvrsten koncert. Dr. Lou-|she in bratje Hajer so pa nam še 'po koncertu itako izJbomo svirali, da se še danes nam vsem po glavi vrti. 11. aprila bo p*a zopet nekaj veselega, kot je rekla Jeaneite Per-danova. Ona pravi, da bo za Girard-čane tudi svojo ~odbo seboj pripeljala. I Z-atorf j Pte vabljeni iz okolice in Girard, O., da se udeležite priredi-jtve. Bcmo vsaj videli, ako je Jea-nette Perdan mož-beseda. Toraj na svidenje! A. Chicago, 111. Cenjeni urednik Glas Naroda! Naj mi bo dovoljeno poročati par vrstic, k3ko je uspel koncert dne 22. marca., to sta ga priredila naša ume;nika gospoda ŠubeLj in Bano-vec. Obširna dvorana je bilo napolnje-m do zadnjega kotička. Videlo se je same vesele Obraze. Program je bil vse skozi zanimiv, posebno odlomek iz opere "Prodana nevest-a". Pevca Sta se morala iponovno pri-jskoro neznana. Porazna je ugotovi-kazatl in ponoviti par odstavkov.'tev- je . med 100 mladostniki že Krasno sta zapela naše narodne,89 alkoholikov, Izdatki za "vodko" pesmi. Posebno lepa je "Doberdob". To je povojna pesem, ki so jo vojaki v 2takopih spesnili. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da sta se mo rala ponovno vrniti na oder. Vsem Slovencem priporočam, da pose ti jo njihove koncerte. WALESKI PRINC V SAP PADLO SAO PATJLO, Brazilija, 28. marca. Angleški prestolonaslednik in njegov brat George sta dospela danes sem. Navzlic hudemu, nalivu ju je pozdravila velika množica prebivalstva. Velikonočni Prazniki Čas pirhov, vstajenja narave in drugih sladkih spominov iz mladosti - , . v se bližajo Prepričani smo, da se bo tudi letos kljub slabim razmeram večje število naših rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih v stari domovini, z večjim ali manjšim denarnim darilom za Velikonočne Praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno iz. vržitev vseh naročil, vendar prosimo, ne predolgo odlašati s pošiljatvami, da nam bo mogoče dostaviti nakazane zneske naslovljen, cem pravočasno. Sakser State Bank 62 Cortlandt Street New York Držaivni zdravnik sovjetskih republik dr. Povarenskij« je ugotovil zanimive stvari iz življenja mladine v sovjetski Rusiji. Po njegovih podakih, ki je objavila tudi moskovska "Pravda", spi v glavnih o-krajih ruksih industrijskih panog j komaj polovica mladine v lastni postelji. 32% jih spi na sestavljenih stolih, 15% na kovčegih, ostali uporabljajo zasilne "postelje". Sa-, mo četrtina teh revežev pozna po- | steljno perilo. Z vodo se jih umije vsak dan 42%, a večinomao tudi ti j nimajo mila. Še večje revice c-d fantov so dekleta, ki v umivanju 'dalež zaostajajo za moških spolom, a se tem bolj poslužujejo pudiu in šminke. Neka delavka je zabeležila na rob j v.prašalne pole značilne besede: "Lažje se je pudrati nego umivati". Zobna ščetka je ruski mladini so naravnost ogromni. 12. aprila, to je n*a Belo nedeljo, priredita skupni koncetrt v . Jollet, 111. To je njun iprvi koncert v jcliet-ski naselbini. Ker je Joliot velika naselbina, upam, da 'bodo prostorno dvorano napolnili do zadnjega kotička, kar ne bo nikomur žal. Končno pozdravim vse rojake ši-rcni Amerike, pasebno pa Zgago. Pr. Laurich, zastopnica. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošta narbčnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." NEMCI SE BOJ SLOVANSKE ŽIVNOSTI Poslanka pruskega dežel, zbora doktorica Walterjeva je imela na zadnjem zborovanju zveze nemških gospodinj predavanje, v katerem je trdila, da bo nemško ljudstvo izumrla najpozneje v desetih gene. racijah, t. j. v 300 letih, če se bo držalo še nadalje sistema dveh o_ trok, ki si ga je osvojilo v zadnjih letih. Že za samo ohranitev seda„ njega števila prebivalcev Nemčije, bi morala imeti vsaika nemška dru. žina najmanj štiri otroke. Ta čas pride na 100 delazmožnih ljudi 5.81 starcev preko 65 let, ki jih mo. rajo oni vzdrževati. To razmerje pa se slabša od leta do leta .'.n če po j de tako dalje, bo padlo v 30 letih, na vsakih 100 de_ lazmožnih ljudi po 21 starcev nad 65. letom Med tem pa se množijo Poljaki in Rusi dalje in če ne bodo Neme opustili sistema dveh otrok, bodo ččsto enostavno izginili v slo, vanski poplavi. Kako naj povprečna nemška rod_ bina redi po štiri otroke, ko ima že z dvema težave, je predavateljica pozabila povedati. Mlademu labkoživcu je dajal starejši prijatelj lepe n-iuke. rekoč: — Veš kaj. zadnji čas je, da se oženiš. Od dne do dne ležeš vedno b^!j v dolgove. Bogato nevesto si izberi, če zaradi drugega dne. že vsaj zaradi upnikov, da boš upnike plačal. Mi-adenilču pa ni ničkaj dišal zakon in je odvrnil: — Nak, cženil se pa -ne bom. Če potrebujejo moji upniki denar, naj se sami oženijo. * Stara devica se je pritoževala: Dr.set let sem bila zaljubljena v rirav čednega fanta. Vedno mi je zetrjeval, ka.ko me ima rad. po desetih le:ih me je pa kar naenkrat pustil na cedilu. Zlobna prijateljica ji je p-*, rekla: — Ja, z moškimi je že tako: nekaterim rame deset ali še več let, predno pridejo k pameti. * Rojak je iprosil za državljanstvo in je precej dobra odgovarjal na vpraihnj-a. — Kdo je sedanji predsednik Zdr. držav? — ga 'je vprašal sodnik. — Hoover, — je odvrnil. j — Kdo je bil pa prejšnji predsed-! nik? j — Prejšnji predsednik je bil Cool-lidge. — Ali bi vi lahko postali pred-sedn:k Združenih držav? — Nak, — je odvrnil rojak. — Zakaj pa ne? — Sem bil enkr3t pri društvu predsednik, pa dObro vem, kakšni trubli S3 to. * Včerajšnja poročila pravijo, da jc bila v Nemčiji proglašena diktatura. Diktatura ni posebna dobrota, toda boljša je -vseeno kot kajzer. In tako smo jo slednjič prerinili v veliki teden. Za delavce ni ta teden nič posebnega, nič izrednega. Zadnji dve leti je skoro vsak dan velikemu petku podoben. * Pastama devica je ogledovala svojo fotografijo in ni bila ničkaj zadovoljna ž njo. — Za božjo voljo — je rekla fotografu — saj izgledam na fotografiji najm-anj za deset let starejša kot sem v resnici. — Nič zato, — jo tje potolažil fotograf — se vam pa deset let ne bo potreba fotografirati. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ' ZABAVE O G L A Š UJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo« pač pa vsi Slovenci v vaši okolici* CEHE ZA OGLASE SO ZMERNE I lil" l in Iz Bukarešte poročajo: — Kmet Ivan Krak je zašel v denarne težave. Najel je 6000 lejev posojila, da bi pri prevzemu očetovega posestva izplačal brate in sestre. Napdčil je rok za menico, a pri hiši ni bilo denarja. Kmet je dolgo ugibal, kako bi rešil svoje posestvo in se naposled spomnil na Gospoda Boga. Krak je pisal vtso noč. Zjutraj je kupil poštno znamko in vrgel v nabiralnik pismo na "Visokopoštovanega Gospoda Boga v nebesih". Pismo je hodilo svojo pot. Opremili so ga s pečatom: "naslov neznan" in naposled izročili poštnemu ra/vnatelj smo je dospelo v BufcaTešto, a u-radniki niso drugič nabirala darove oa neverjetnega kmeta. NEW YOKE, MONDAY, MARCH 30, 1031 «M LARGEST SLOVENE D AIL*! lu V. a. PANTELEJMON ROMANOV: Upravni predsednik nekega sov. jt'skega podjetja Je redei v svojem kabinetu, nato vstal in pričel, sam boj? ver*, zakaj, s koraki meriti so. bo po dolgem in širOkem. Ko jo je izmeril, je obstal, se popraskal po tilniku in z vprašujoč.m pogledom preletel steno. Potem Je Sel i« kabineta, pogledal v sosed, njo sobo, kjer so sedele strojepiske, in takisto z očmi premeril steno. Petem pa poklical (Upravnik). upravdjela. U pravd je! je prav tako vprasu. joče pogledal steno, s prstom po_ trkal po njej in dejal: — Lahko. Malenkost b: bilo od. stran:ti to steno. In sitalo ne bi nič več ko stotak, največ poldrugi sto_ tak. — Glejte no, to je vendar sijajno! Čez teden dni je predsednik spet hodil po sobi, združeni iz dveh v eno, io meril s korako n govoril: — To je soba, kakor se spodobi! Samo malo prevelika je videti, ali ne? — To se vam !e vidi, — je dejal upravdjel. — Samo strojepiske so nezadovoljne. Pravijo, da ste jih pognali v pasjo luknjo. — Bodo že potrpele, ne morem drugače. Čez teden dni1 so predsednika premestiti v drugo podjetje. Ncvi predsednik si je takoj ogle. daL urad, da bi se bliže seznanil z STENA dal podreti to steno? — je vprašal, ko je končal. — Prejšnjemu predsedniku, — je odvrnil upravdjel. — To se pravi, kar na lepem si je izmislil? — Tako nekako. — Saj pravim, tako delajo pri nas: denar je državen, zdaj pa raz. metavaj! Če bi bilo podjetje nje. gevo, si najbrže ne bi razširil ka. bineta. — Da, prav tako pravijo, bla. gaj na se ne posuši. — Vse bi bilo dobro, če bi to de_ lal 7a druge ljudi, ne pa za lastno udobje. Čez dva tedna so predsednika odstavli. Novi predsednik, fcl je stopil na njegovo mesto, je poklical predse vse uslužbence in jih vprašal, če ne žele mogoče izreči kakih želj. Za. kaj on je tu tujec in še ne pozna razmer. Uslužbenci so dejali, da se prav za prav ne morejo nič pritožiti. — Samo zvečer se nimajo kje zbirati, ker ni čitalnice. Tedaj so vsi videli, kako je pred. prišli na boben. Pet naj jih še to leto premeste in stvar bo gotova. To se ve, lahko bi jim kaj rekel,— je nadaljeval upravdjel, — teda, ko stvar premčsliš, vidiš, da te nič ne briga in da bi bili nemara celo j ram preko •todiko stopnic 1 BERNARD SHAW IN ZDRAVNIK Bernard 6haw, znatni anglwMri pisatelj, se Je prebudil zgodaj zjutraj in je rekel svoji ženi: — Ti, meni danes ni dobro; jaz bom ostal v postelji. — Ali naj pokličem zdravnika? — Le! — .je odgovoril Shaw. Pol ure kasneje je že stal zdravnik v Shawovd sobi. Zdravnik je težko sopel ko je vstopil v sobo. — O, le nesrečne stopnice, — je'di vas! tožil mož, — vi stanujete previsa- { Ehaw je napisal ček in ga izročil ko, gospod Shaw! Ne vem, kako je Khavniki: to, ampak tsilno težko d'ham, I5e mo- I — Tu je 50 funtov! Pa ne za ho- — Ker mi ni bilo dobro. — Vidite, gospod Shaw! Takšni s*e bolniki. Vi kličete zdravnike dostikrat brez vzroka. Za take črnoglede imam Jaz svojo metodo. Jaz stokam proti bolniku, dra sem sam tudi bolan. Takrat skoči bolnik s postelje, da mi pomaga, pozabi pa, da je on budi bolan. Vidite, la moja metoda je ozdravila tu- užaljeni, ker se vmešavaš v njihove odredbe — in rajši molčiš. — Kakšen hudič jih je neki ob. sedel, da se vsi zaletavajo v to ste. no? — Končno bodo hoteli podreti še vnanje stene, — je dejal regi. strator, brlsoč pero v podlogo suknje in potem ob lase. — Ivan Sergejič, predsednik vas kliče, — je dejal sluga in pomolil g"avo skozi vrata. — Ga je že prijelo, — je dejal upravdjel in odšel k predstojniku- Novi predsednik je stal pri steni in s skrčenim kazalcem trkal po njej. — Ali je ta stena debela ali ni? — je vprašal upravdjela. — Ne posebno, tako nekako dva verska (4.445 cm) bo. — Uslužbenci so se pritožili, da se nimajo kje zbirati. Morebiti bi jc.... Potem bi imeli lepo, veliko so_ sednik dvignil glavo ter se pričel i bo. obirati po stenah. — Kaj je v sosednji sobi? — je vpraša!. — Soba za strojepiske. — Tako? Pojdite, bom že še pre. mislil. — Kaj naj napravimo? — je de_ jal upravdjel, ko so stopili iz so_ uslužbenci. Zgoraj so prišle k nje. be — Prav neka nevidna sila jih mu strojepiske in mu dejale: — Tesno nam je tu, aH nas ne bi mog i namestiti spet tja, kjer smo bile prej? — Kje ste bile prej? — je vpra. Šal novi predsednik. Spodaj, kjer je val kabinet. Predsednik je odšel doli in pričel korakoma meriti kabinet. Potem je poklical upravdjela. Ko je prišel, mu je dejal: — Ivan SorgejeviČ, ali se vam ne zdi, da bi iz te sobe lahko napra. vili dve? Zakaj naj bi se stroje., piske stiskale tam zporaj v oni kletki? Upravdjel je z enim pogledom premberil sobo: — Malenkost! Saj je bila že prej tu stena. Nič ne bo stalo, če jo spet postavimo. — Sijajno! Zdaj silno gledajo na to, da podjetja varčujejo, toda če ima predsednik celo dvorano, se to nikakor ne sklada z našim finan. čnim stanjem Ali bo drago? Upravdjel se je pcčehljal po sen. cih in dejal: — Skoda, da nismo na to ae prej m i si! i; mnogo gradiva smo imeli, pa smo vse pokurili .Zdaj ga bo treba iznova kupiti. Vendar pa mi_ slim, da ne bo stalo več ko tristo rubljev. — Le napravite, bolje je malo več plačati in potem varčevati, in kar je glavno, strojepiske se mi smilijo. — Dobro, — je dejal upravdjel. Predsednik je spet pričel meriti sobo. — Komu je prišlo na um, da je vleče k steni. — Vsak bi rad prve dne poka. zal svojo delavnost in zadovoljil uslužbence, — je dejal registrator, — tam, kjer sem prej služil, ;'e predsednik Izdelal načrt, po kate. rem naj bi postavili delavcem le_ fene barake, potem si je pa nje. gov naslednik ogledal te barake in dejal: vrag naj Jib vzame! Tu je treba postaviti zidano poslopje, — graditev lesenih barak je potrata denarja. Nu, in so jih podrli. — Res je, opazil sem že, če eden nekaj začne in pride na njegovo mesto drugi, z nobenim pogojem ne bo delal po prejšnjem načrtu, — je pripomnil upravdjel, — pre. več samoljubja je v njih. Vsakdo misli: če bom delal po tujem na. črtu, bodo mislili, da ne morem napraviti svojega. Bog ne daj, da bi velikokrat menjali predsednike, to zmerom povzroča ogromne lz_ datke. — To je res, — je dejal registra, tor, — če je kako podjetje v finur.. čnem pogledu le malo šibkejše, ne izdrži več kakor dva predsednika. Propade kakor nič. — Rad bi našel bedaka, ki bi mirno sedel Človek, ki je le malo delaven, bo naprej gledal, kam bi se prisesal. Čeprav je naše podjet. je majhno, vendar vsakega novega vleče, da prehodi sobe in voha, kje bi bilo moči kaj obrniti. Razen te stene ni pni nas nobene stvari, ki bi se je bilo vredno dotekniti. — Zato se kakor muhe na med zalete vsi v to steno. — Samo zaradi te stene bomo — To je ideja, — je dejal upra. vdjel. — Odstraniti jo je prava malenkost. — Nu dobro! — Smo že tam! — je dejal u_ pravdjel, ko se je vrnil v svojo pi_ sarno- — Prijel se je kakor muha na lepljiv papir! Vse bodo uničili pasji sinovi. Že zdaj je hiša podob, na hlevu. — Čez teden je predsednik pre., jel račun: — Za odstranitev stene — 150 rub. ;norar, ampak zato, ker ste mi sa-— Vi se ne počutite dobro? — je 1 jajno vrnili vse, kar sem kdaj čez vprašal Shaw. — Malo se mi vrti v glavd, — je rekel zdsra/vnik, — ampak to prihaja od stopnic. — Prosim, v sedi te se malo in oddahnite sel Zdravnik se je vsedel v ude'ern naslonač. Nekaj minut sta oba molčala. Zdravnik si .je z rob:em tri čelo. — AH vas glava boli? — Da-, gl^va me boli, t a da to prihaja od stopnic. Sedaj ipa je Sbaw nenadoma skočil iz postelja in prinesel zdravniku čašo vode in prašek: — Gospod doktor, vzemite to-le, pa bo kmalu odleglo. Zdravnik je vzel prašek iia popil vede. Par minut kasneje je rekel: — Hvala Bogu, mi je že boljše. . Shaw je hodil po sobi gor in j dol. Po:em pa je rekel: — Veste, kaj jaz mislin. ? T:3ta sla ' bost in stisti glavobol in težkra sa- ' pa ne prihaja od mojih stopnic. j — Ampak? — je vprašal zdran- ! nik. zdravnike zaJbavljal! ZARADI NESREČNE LJUBEZNI Kriminalna stati£t:ka, ki jo je te dni objavilo policijsko ravnatelj-fct vo v Parizu, dokazuje jasno, da Pariz ni ramo glavna mesto francoske rermbKke, ampak tudi glavno meato raznih krvavih ljuagmar je predstavljala gospodinjo z veliko gracijo. Bila je brez dvoma edina, ki ni podlegla čarom svoje okolice. Princ Ludovik je bil presenečen, ko je našel slikarja Hollmana v Taxemburgu. To ga pa ni motilo v njegovem uživanju. Ko je čul, da sli-k.r. Hollman grofa in grofico Taxcmburg, je rekel: — Vi srečen človek! Skoro bi vas zavidal. Po poslu se lahko ozirate; po cele ure na grofico kolikor hdeete in nikdo vam tega ne bo prepovedal. Naravnost, t:l mi je. da nisem slikar! To je izgovoril s takim humorjem, da se je moral celo Gunter sme-jati. Sploh pa je zapazil slednji, da mu ne preti nikaka nevarnost od princa Ijudcvik-a. Princ je pokazal sicer povsem neprisiljeno, da občuduje Dagmar. a njegovo spoštovanje je ostalo v določenih mejah. Bil pa je vendar ljubosumen. Najbolj ga je vznemorjal Hollman. Ta je imel nekaj v svojih -očeh, k-adar se je ozrl na Dagmar. Prepovedati pa ni mogel, kajti bil je najet, da študira poteze obraza njegove žene. Princ Ludovik se je tudi zanimal za cveUičnjake. Oba gospodu sta se mudila po pogosto po cele ure v njih. Debatirala sta na dolgo in široko. Gunter je bil na ta način odločen od svojih m ličnih misli ter je izgledal zopet bolj svež in živahen. Medtem pa je prišla pomlad z vsemi svojimi čari. V naravi je vse poganjalo ter cvelo. Dagmar je vsak dan igrala tenis z gospodo. Vprizarjaka je tudi dolge izlete na korrju. Bila je izvrstna jahaika. Tudi Hollman se je udeleži teh partij. Bil pa je slab jezdec ter je sedel na konju nerodno. Nekega dneva je prijahala vsa družba skozi vus. Prišli so mimo ve-i lik eg* travnika, kjer se je zabavala va-ška mladina. Komaj so zagledali otroci grofico, so vsi prileteli k nji. — Ali imate danes kaj sladkarij? — so vprašali dečki neovirano. Grofica je ustavita konja, ko je prijahala tik poleg otrok ter se smejala. — Danes ne. Nikakih bonbončkov nimam seboj! Če pa boste prišli Jutri ob kfom času, vam bom prinesla bcnbonlčkov! Otroci so se zadovoljili, s tem, kajti vedeli so, da drži grofica svojo besedo. — Ali se ne boste igrali z nami? — je vprašala neka mola de-fclfcau — Ne danes, Barbka, drugič! • Gospodje so smeje pokušali. — Ml moramo biti poleg, grofica, ko boste jutri delili sladkorčke, — Je rekel princ Ludovik vesel. — Mcgoče bo odpadlo tudi na nas kaj. Pogleda Dagmar in Gunterja sta se srečala v istem trenutku, in ona Je močno zardela. Oba sta morala misliti na dan, ko je dobil Gunter svoj bonbon-ček na drugi strani reke. Oči Gunterja so se blestele v čudnem blesku, a njegovo čelo se je mračno stisnilo. Prisilila se Je k veselju ter rekla smeje: — Ne vrjamem, da bi vaša visokost lahko veljubila te bonbončke, ker 90 le navadni. — Če delite vi bonbončke, postanejo naravnost božanski, — je pripomnil Hollman ter skušan s svojim loanjem priti v neposredno bližino Dacsnar. Gunter pa ga je prehitel. Km drugI strani pa je Jahal princ Ludovik. Tako Je prišel Hollman T ouadje. Dagmar je jahala med princem Ludovikom ter svojim možem. Princ je kramljal zadovoljno z lepo žensko ter Ji neprestano zagotavljal, da smatra svoje bivanje v Taxemburgu za zelo krasno. (Dalje prihodnjič.) TUNGUZI O POSTANKU ZEMLJE V svoji knjigi "Sibirija", napisa.. Skrbi me, -kaj bo. Mamut je dvi_' ni med ekspedicijo z ledplomilcem j gnil glavo in odgovoril: — Ne bo_! "Krasinom", je zabeležil O. Heller. di žalosten! Kmalu kane potna sra. tiuagtisko legendo o postanku zem.. \ ga s tvojega jelena .In jaz ti bom lje. V začefku je bilo po mnenju j pomagal. Napravim ti toliko zem, Tunguzov strašno mnogo vode. — J lje, da jo boš imel dovolj ne samo Tunguz je sedel ves potrt pred svo_ \ za svoje jelene, temveč tudi za svo_ jim šotorom in razmišljal, kako ma_ j je sorodnike. lo je suhe zemlje, trave in mahu. | In mamut se je napotil h kači ter Njegovi severni jeleni so kmalu po_' jo povabil s seboj. Ker pa ni hote. pulili vso travo in če bi šlo tako na. prej, bi moralo vse propasti. Takrat la iti, ji je povedal, za kaj gre. Že je bila pripravljena oditi z njim, je pa živela še ena velika žival, ki (ko ji je pa povedal, da hoče delati je hodila od enega konca zemlje na drugi, in ta ogromna žival nikakor! ni bila lena. Pač pa je bila lena o. gromna kača. Vedno je ležala v pe_ j sku ob vodi in se solnčlla. Tedaj je prišla velika žival, ma. dabrosi je premislila. Po dolgem prizadevanju jo je pa le pridobil za svoj načrt in začela sta delati. Mamut je s svojimi okli oral zem. ljo, kača se je pa plazila za njim in kazala pot vodi. Voda je pa za_ mut, in opazila Tunguza pred nje. j lila mamuta in kačo. Človek je do_ go vim šotorom, kako otožno sedi in ! bil toliko zemlje, 'koikor jo je ho_ razmišlja. In mamut ga je vprašal: j tel, kajti gore niso nič drugega ne. —- Zakaj si tako ža.osten?- Tunguz i go zemlja, ki jo je naril mamut- _ je odgovoril: Sedim tu in mislim,1 Struge rek so pa sledovi one poti, da je zelo mnogo vode, toda malo j ki jo je delala kača, plazeča se za zemlje in trave za moje jelene.' mamutom. Prihodnji izlet po FRANCOSKI PROGI s parnikom /)£ FRANCE Dne 25. APRILA (1.00 P. M.) priredimo Za mesec marc in april IZREDNO NIZKE CENEjza parnik 4*ILE DE FRANCE" stane vozni Ust do HAVRE in nazaj samo $146._ in do LJUBLJANE in nazaj samo S177.— ter je veljaven za 2 leti. Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET Dne 15. MAJA (4.30 P. M.) na Katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. PESTOTNIK skozi do Ljubljane, ki bo celo pot skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. IZ PARIZA DO LJUBLJANE VOZI VLAK SEDAJ SAMO 26 UR PRIHODNJI IZLET Po COSULICH PROGI VULCANIA z ladjo priredimo Dne 15. APRILA (0.15 A. M.) NADALJNI IZLETI PO TEJ PROGI IN Z ISTO LADJO SE BODO VRŠILI: — 19. MAJA, 30. JULIJA in 9. SEPTEMBRA MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge Kdor želi potovati v prijetni in veseli družbi, naj se pridruži enemu naših izletov in ne bo mu žal. Za naše letošnje izlete je že sedaj precejšnje zanimanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem poslu nad 40 let in vsled to-likoletne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. Potnike, ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji in jih dovede k nam v pisarno. ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO__ Cakser State Bank k^82 Cortlandt Street New York, N. Y. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W.18th Street Telephone: New York, N.Y. CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN »» KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI In ROMANI: Ana Karenina fioiaioj) zanimivi roman (2 zvezka). .$5.50 Amerika, pcvaod do^ro, Imh najbolje ..................... JB Agitator (Kemik) broJL ...... Mt Andrej Hefer................... Jt$ Beneška vedeievalka ........... JI Beigrajskl biser ................ .35 BeU mmien ................... ,41 Belo noti, mali junak .......... .60 Balkansko.Turtika rojaka ...... .80 Balkanska vojska, ■ slikami .... JS5 Boj in mMt,jwn.............. .20 Blarajna Velikega vojvodo...... .N Belfegor ------------------------------------------ .80 Boy, roman .................... .65 Barska vojska.................. .4« Beaiin dnevnik ................ .60 BoiKni darovi.................. js Božja pot na Bledo ............ Jt Božja pot na Šmarni fori ________ it Kretanje Pamikov .— Shipping New* — broJL.. iivljeaja . Mrtvo mesto ... Romantične duše .70 M .15 .60 Cvetke ..................................Jt5 Cesar Joief n. ................................J| Cvetina Boregrajsha........................JI Čarovnica ..........................................35 : Čebelica ................................................is ) Črtice Iz življenja aa kmKIk •. • • J) Drobiž, In razne povesti spisal MllOnskl .............. .M Darovana, zgodovinska povest .. .50 Deblo Eliza .....................40 Dalmatinske povesti .........................53 Dolga roka .................... Do Ohrida In Bltolja .....................70 Doli z orožjem ................................il [ Don KiSot is Ta Manbe.....................40 Dve Mik!, — Njiva, Stavita -r- (Meffkol .........................................60 , Devica Orleanska .............. JJ« Duhovni boj ................... ' Dedek Je pravil; Marinka in Ikra- | teljtki .......................40 Elizabeta ...................... JS j Fabijofa ali cerkev v Katakombah .45 ■ Fran Baron Trenk ............. .35 Filozofska zgodba .............. .60 . Fra Diavolo .................... .BO terAdam , [ Gozdovnik (2 zvezka) ...........1J80 31. marca: Berengarfa, cnerbourg New Amsterdam, Boulogne our Mer, Rotterdam 1. aprila: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg • Deutschland, Cherbourg. Hamburg 2. aprila: General von Steuben, Boulosne but Mer, Bremen Olpmpic, Cherbourg • Westernland, Cherbourg, Antwerpen 4. aprila: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 7. aprila: De Grasse, Havre a aprila: Mnuretanla, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen Bremen. Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris. Havre Homeric, Cherbourg Roma, Xapoli, Genova 11. aprila: Mlnnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 14. aprila: Vulcania, Trst (IZLET) Aquitania,' Cherbourg 15. aprila: Lev;athun Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg Euro! >a, Cherbourg, Bremen Albert BaJJin. Cherbourg. Hamburg 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic. Cherbourg St. I.nuis, CherlHjurg, Hamburg Reliance. Cherbourg. Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen 21. aprila: lierengaria. Cherbourg Lafayette, Havre 7. maja: Stuttgart, Cherbourg, De Grasse, Havre Bremen 8. maja: France, Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam "Westernland, Cherbourg, Antwerpen 9. maja: Columbus, Cherbourg. Bremen Minnewaska, Cherbourg 12. maja: Berengaria. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. maja: America, Cherbourg, Hamburg Berlin. Boulogne Sur Mer, ISremon Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: *I!e de France, Havre Olympic, Cherbourg; Reliance, Cherbourg. Hamburg St. I^uis, Cherbourg. Hamburg ]>ap!;trid. Cherbourg. Antwerpen Koma. Xai»oli, Genova 18. maja: Eufropa, Cherbourg. Bremen 19. maja: Vulcania, Trst 26. maja: • Mauretania.Cherbourg lYesklent Harding, Cherbourg, Hamburg Hajnburg, Cherbourg, Hamburg 21. maja: Dresden. Cherbourg, Lafayette, Havre £2. maja: rts, Havre Homeric, Cherbourg Statenda.m. Loulogr, < terdam Peiinland, Cherbou Sur Mer, Rot- Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg, 22. aprila: President Harding, burg Hamburg, Cherbourg, Ila.mburg Cherbourg, Ham-Hamburg 23. aprila: I»res Mer, Bremen 1. maja: Saturnia, Trst Kuro pa, Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Xew Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam. Belgc-nland, Cherbourg. Antwerpen 2. maja: Minnekahda, Boulogne Sur Mer Roc ham beau, Havre 5. maja: Aquitania, Cherbourg 6. maja: Leviathan, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Xew York. Cherbourg, Hajnburg 27. maja: Leviathan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg Hamburg Ueutsrhland, Cherbourg, Hamburg 28. maja: General von Steubtn, Boulogne Sur .Mer, Bremen 29. maja: France, Havre Majestic, CMierhourfr Bremen, Cherbourg. Bremen N"e Sur Mer, _ j Rotterdam Be!genl:tnd. Cherbourg. Antwerpen Augustus, N'apoii. Genova 30. maja: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mcr PARNIKI Z ZNAKOM izlet v Jugoslavijo. #, označi skupni 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih parnlkih: PARIS 10. aprila; 30. aprila (3.30. P. M.) (6 P. M.) (le de France 25. apr.; 15. maja (1 P. M.) (4.30 P. M.) FRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) NajkraJSa pot po 2elexnicl. Vsakdo Je v posebni kabin! z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprafiajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. Y. Krvna aovete ...... Kuhinja pri kraljici ■Ul ae Jo gosji noiiel M M X M K rižev pot patra KnplJenika .7« Kaj ae Je Izmialfl dr. Oka...... M Kraljevič bera« ................ Levstikovi zbrani L sv. Pesmi — Ode In elegijo — Sonet Je ~ Romance, balado la (Levstik) ...7« 2. ar. Otročje Igro Različne poezijo — Zabavljice ta pnSlee — Jeza na Paraaa, — Ljudski Gals — Kraljedvorakl ro* -kopi« — Tolmač (Levstik) .. Trdo resano..........] S. sv. Slika* Levstika In ajegdva kritike In Ljubljanske sHke, HlSnl lastnik. Trgovec, Kcpfljakl strainlk, TJ-radnik. Jezični doktor, GoftUni-6ar. Klepetal jo, Natakarca, Duhovnik. Itd. ................ M Lov na ieno (roman) ....................M 4 Mhrjetlea ............................................j| Materina irtev ________________ MoJe iirljeajo ..........................«79 PRVI IZLET v staro domovino priredi KRAXJSKO-SLOVEkSM KATOLIŠKA JEDNOTA na »vetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE BERENGARIA - dne 20. junija Izletitiki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije". Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S. K. J. pok. F. S. Susteršiča, itd. Glede potnih listov, permitov, vožnih listkov itd. pišite na — * JOSIP ZALAR (ali K.S.KJ.), 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. ali na sledeče agente: SAKSER STATE BANK MIDTOWN BANK 82 Cortlandt Street, (Leo Zakrajšek) New York, N. Y. 630 Ninth Ave., New York MIHALJEVIC BROS. JOHN L. MI HE LI CH CO. 6201 St. Clair Avenue (August KoMander) Cleveland, Ohio 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio CUNARD LINE 25 Broadway New York • Mali Lard .................... M Miljonar brez denarja .......... .75 Halo ilvlj-mje ................ .<9 Maroo, krKanakl deček la Libanona ..................... JU Mladih zanlkerneiev lastni ilvo- ......................... .75 Mlinarjev danea ................ M Musollno ..................... .41 Mrtvi (Mai .................. JU Mali Klate* ................... .70 Mesija ......................... JS% Malenkosti (Ivan Albrecbt) ____ .25 Mladim aim. Zbirka povesti aa sloven Aa mladino ............M Mlsterija, roman' ...........L— Možje ................................................1 Jt5 Na rasUteih potih ............ M NotarJv nos, humoreska ...55 Narod, ki Izmira .............. .41 Naša vas, II. del. 9 povesti .... JO Nova Erotika, trdo vea..........7t Nafta leta, trd. vez. ............ M broSIrano .................. J9 Na Indijskih otokih ............ JM NaM ljudje .....................4« Nekaj Iz ruske zgodovin ...... JS Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote a bojnih pohodov blvflo-ga slovenskega polka ........1J# Novo iivljenje ................. M Ob 50 letnici Dr. Onkraj pngosda Odkritje Aaaerike.. trdo rezano mehko vezana