Naravoznanstvo v Ijudski šoli. (Glej. Tov. p. 1. v 1. 21. str. 331. 9. Pad.) Kako se zamore preračuniti Mtrost padanja sa honec vsdke sekunde časa padanja? — Zakaj ne padajo vsa telesa enako Jritro na semljo? — Od česa je način premaganja dli nadvladanja tipora zraka pri padlih telesih odvisen ? — V kterem prostoru padajo vsa telesa enako hitro ? 10. Gibanje navpično verženih teles. Ako veržemo kamen navpično na kviško, toraj vidimo, da neha on čez nekaj časa navpično se vzdigovati, in da potem zopet nazaj na zemljo pade. Gibanje njegovo bilo je najprej vzdigovanje, potem pa padanje. Ako opazujemo čas, kteri je pretekel med vzdigovanjem in padanjem, se prepričamo, da se je kamen ravno toliko časa vzdigoval na kviško, kolikor časa je na zemljo padal. Ako se n. pr. giblje navpično verženo 4 sekunde, tedaj se ono 2 sekundi vzdiguje, in 2 sekundi pa pada. Kakor pa že vemo, pade telo v 2 sekundih 4 X 15 = 60 čevljev kar je 18-964,860 metrov. Ker je pa prostor pada ravno tisti prostor, kterega je premeril na kviško verženi kamen, toraj znese prostor ali mer vzdigovanja med obema sekundoma, v kterih se je kamen vzdigoval tudi 60 čevljev. Kako toraj zvemo, kako visoko gre nakviško verženi kamen? Paziti nam je ves čas na gibanje, iu potein rianj je ta čas na dva enaka dela razdeliti. Kolikor znese mer ali prostor padanju polovica padanja, tolik je prostor vzdigovanja. Zaporanite tedaj: NarašCanje prostora navpično verženega telesa je enak polovici prostoru pada od časa gibanja. Da je teniu res tako in ne more drugače biti, je razvidno, ako si djanje težnosti prav mislimo. Sledeče preinišljevanje nam bode stvar še bolj razjasnilo. Misliino si, kamen bi bil n. pr. z vso močjo in silo na kviško veržen, ta sila bi ga vsako sekundo 6X15 čevljev gnala. Ker ga težnost v pervi sekundi, kakor vsako drugo padlo telo za 15 čevljev privlači, toraj se more ono v pervi sekundi le 5 X 15 čevljev vzdigniti ali narasti. V drugi sekundi njegovega gibanja je ono zaderževauo 3 X 15 čevljev, ako prištejemo padanje prostora telesa v drugi sekundi, tedaj ono v drugi sekundi naraste le 3 X 15 čevljev. V tretji sekundi znaša velikost zaderževanja 5X15 čevljev, in kamen naraste v tem času samo 15 čevljev. Na koncu 3. sekunde pa je poganjevalna silaalimočžeporabljena, inzato kamen neha se vzdigovati; v začetku 4. sekunde začne ono telo padati, in sicer pade ono v 4. s. 1 X 15 čevljev, v 5. sekundi 3 X 15 čevljev in v 6. sekundi 5 X 15 čevljev. S koncem 6. sekunde je pa ono telo na zemlji. Števila 6, 3, 1 naznanjajo naraščevalno, števila 1, 3, 6 pa padlo gibanje. Kakor je zadnje pospeševalno, tako pa je pervo pojemovalno, in sicer enakomerno pogibalna. Vprašanja: Ktere načine gibanja poznate? — Po hterem načinu gibanja se ravnajo padla telesa? — Po Merem vzdigovalna? — KaJco se prcračuni ali najde prostor, kterega premeri navpično nakviško verzeno telo ? — Od Tcod pride to, da je gibanje navpii.no nakvišho verženega telesa čedalje slabše, in da ono na zadnje popolnoma poneha ? — (Dalje prih.) Dopisi in novice. — Ravnateljstvo trirazredne meščanske šole v Kerškem razpošilja ta-le razglas: nVeč narodov in dežel na Avstrijskem, zlasti napredni stanovalci slovanske iu nemške narodnosti na Českem in Moravskem, potem Nemci v dolnji in gornji Avstriji in na Štajerskem ter Hrvati v civilnej Hrvatski in Krajini imajo že nekaj let več učilnic te vrste, od katerih jih je nekoliko nastalo na ta način, da so se prejšnje (nesamostalne) nižje realke prestrojile v meščanske šole, nekoliko jih je pa novo šolsko postavodajalstvo na željo in s pomočjo občin in okrajev ustanovilo. V zadevi teli šol so imele nove šolske postave to pred očmi, da so splošne ljudske (narodne) šole namenjene le splošni omiki mladega ljudstva, onej omiki namreč, katero naj bi imel slehern državljan, slehern kmet, slehern rokodelec, delavec in duinar in tudi slehern hlapec, pastir in sleheraa dekla. Poleg te splošne omike in izreje — taka je želja novih šolskih postav — naj se pa ponudi mladini v nekaterih krajih (kranjske deželne šolske postave pravijo, naj bi vsak okraj imel eno meščansko šolo) prilika, da se v znanostih in urnostih, za praktično življenje potrebnih, še nekoliko boljše izuči, nego je to mogoče v občni ljudski učilnici. V tej poslednji je narnreč v obstoječib, dostikrat nevgodnih okoliščinah zniožnemu in rnarljivemu učitelju mogoče le to doseči, da sposobne in šolo marljivo obiskajoče otroke v elementih (temeljih) vsega znanja (v čitanji, pisanji in računstvu) ter v tako zvanih realističnih predmetih (v zeraljepisu z zgodovino ter v prirodoznanstvu) toliko izuri, da se jitn kasneje vsakoršnega izobraženja odrekati ne more, kajti znajo prilično čitati, pisati in računiti ter imajo v obče nekoliko pravilnih pojiuov o svetskih dogodjajih, o naravi in o dr. Ali navadno ne moreš in ne smeš zahtevati od slehernega človeka, ki ti je samo občno ljudsko šolo z dobrim vspehom izveršil, da bi ti kako knjigo popularno-znanstvenega obsega dobro umeval, ali da bi samostojno prilično pravilno pisal pisma vsakdanjega življenja, ali da bi ti vse račune v trgovskih opravkih brez težav prav izvrševal. človek z omiko Ijudske šole utegae navadno — ako je tudi moralično in kerščansko izrejen — postati le dober kinet, dober rokodelec, dober ia pošten delavec in dr. Ako si pa želimo izuriti prav razumne kmetovalce, napredovajoče domače rokodelske mojstre, špekulativne domače trgovce, ia v sploh nekakov omikan srednji stan, zaveden meščanski stan, rojen in izrejen na domačih tleh in ako hočemo povzdigniti domačo obrtnijo — tedaj moramo mladioo naučiti še več, nego je to v splošni ljudski šoli mogoče. — Taka večja, vsestranska in temeljiteja izobražba se pa ponuja ravno v meščanskih šolah, katere tudi lehko več store, kajti pri manjšem številu učencev je večji broj učiteljev, nego v ljudski šoli, in navadno imajo perve na razpolaganje več učnih sredstev. (Mimo grede naj si tudi to opomniti dovolimo, da so nasproti ljudskim in meščanskim šolam srednje učilnice le bolj pripravljevalnice za visoke šole, kjer se izobražuje učeni stan.) — Po teh splošnih opombah, katere navesti se nam je zavoljo novosti teh šol nekako potrebno zdelo, dovoljuje si podpisano ravnateljstvo, Vašo pozornost posebno na prvo meščansko šolo na Kranjskem obračati. To stori ne sarno iz interesa tega zavoda, marveč tudi v interesu občne omike in posebej v teni okraju, kateri šolo vzdržuje. — Meščanska šola v Krškem ima pred vsem to prednost, da je pospravljena v prekrasnem, za učilnico prepriličnem poslopju (ki je, kakor znano, darilo krškega meščana, blagorodnega gosp. Martina Iločevarja), katero daje torej za zdravje otrok vse poroštvo. Drugo, kar more šolo priporočevati, je šolo ljubivo c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo (in tudi prej iinenovani šolski dobrotnik), katera bosta šolo z vsemi potrebnimi učili preskrbovala, in imenovana gosposka bode tudi na to gledala, da se na zavod postavijo vrle učiteljske moči. — Skrb šolskega ravnateljstva pa bode, da učenci ubožnejših starišev dobe kolikor, toliko šolskih knjig brezplačno. — Namen teh vrstic pa je zlasti ta, da bi gg. učitelji v krškem okraju in v bližnji štajerski okolici, potem prečastita duhovščina, gg. šolski in občinski predstojniki ter domoljubi in šolski prijatelji in zlasti stariši v obrtnijskih krajih z vso vljudnostjo na ta nov zavod opozorili in še prošnjo dostavili, da bi oni šolsko mladino, katera bi nauka meščanske šole željna ia za-nj sposobna bila, na obis- kovanje te učilnice naklonili. Slehern kraj, sleherna ljudska šola ima morda učenca, ki ima zmožnost in veselje za tako daljno izobraževanje. Naj se tedaj blagovoli stariše takega, najmanj 10 let starega dečka, ki je poleg slovenščine (na zavodu učni predraet) zmožen tudi nekoliko nemščine (vsaj čitanja in pisanja), opomniti na ta zavod, kajti štirirazredna ljudska šola, ki šteje le malo (okoli 90) učencev, ne inore pošiljati dovoljnega števila. — Šolsko vodstvo bode tudi za to se brigalo, da dobe vnanji učenci v mestu prituerno, ceno stanovanje in živež, kateri bi se sicer od bližnjih kinetskih starišev tudi od doma dovaževati raogel. — Naj bi se na dalje stariše takih otrok tudi na to opozoriti izvolilo, da so meščanske šole dobre pripravljevalnice za učiteljišča (preparandije) in tudi nekake nadomestovalke treh nižjih realnih razredov, kajti deček, kateri je 3. ali 2. (in morebiti samo 1.) razred ineščanske šole z dobrim vspehom dovršil, more napraviti prejemni izpit za učiteljišče ali za kak nižji razred realk". — Deželni zbor Kranjski. XII. seja, 14. oktobra p. 1. Debata 0 šolski postavi. Poslanec župan Laschan izjavlja, da ponavlja svoje pomisloke zoper postavo, kar se tiče ljubljanskega mesta, katere je izjavil uže v generalnej in špecijalnej debati. PosJanec S v e t e c: V imenu narodne slovenske stranke deželnega zbora imam sledeče izjaviti: Mi smo v teku generalne debate naglašali, kako važna je ta postava, in kako škodljiva je po zdajnem postavnem načrtu deželnej avtonomiji, kajti z njo se bode res zadnji sled šolske avtonomije vničil. Dalje smo povedali, kako pomankljiv je slovenski tekst postave, kateri se na nekaterih krajih kar nič ne vjema z nemškim, tako, da ga ni mogoče kar na mah popraviti. Naglašali smo tudi, da je ta postava prišla le iz samovolje jedne stranke v zbor, in da se nijso vprašali ravno tisti faktorji, katerih se premembe dotikajo, namreč deželni odbor, deželni šolski svet, krajni šolski sveti in ljubljansko mesto. Namen cele postave je zgolj strankarsk, in peticija, na katero se nasprotna stranka sklicuje, je umetno narejena in prisiljena. Narodni slovenski poslanci vedo, da nij nasprotnej jim stranki niti najmanjše volje, ozirati se na naše predloge, da bi se ohranila od narodne stranke s tolikim trudom privojskovana deželna avtonomija glede šolstva. Slovenski poslanci pa se ne morejo in nečejo udeleževati tam, kjer se spodkopava deželna avtonomija, tedaj se ne bodo vdeleževali špecijalne debate o tej postavi. Narodna stranka neče imeti rok tam, kjer se uničujejo zadnje narodove pravice, zato si o tem, kar boste napravili vi, umije roke. Odgovornost pa za vse, kar boste prouzročili po tej postavi, gospoda, je vaša. Po tej izjavi Svetčevej zapuste vsi narodni slovenski poslanci zbornico, tako, da je desna stran dvorane popolnem prazna. Poslanecpl. Vesteneck kot poročevalec odgovarja, da so razlogi, navedeni v imenu narodne stranke po g. Svetcu »ničevi«. Časa je bilo, pravi, dovelj postavo preštudirati, in da so jo ravno narodni poslanci natanko in dobro pregledali, kažejo njih govori v generalnej debati. Obljubili so udje šolskega odseka, da bodo v špecijalnej debati popravili tu in tam res pomanjkljiv slovenski tekst, zaradi tega bi jako obžaloval, ako bi se narodna stranka ne udeležila špecijalne debate. Potem se počne špecijalna debata. Udeleži se je jedino le deželni predsednik vitez Kalina. Kar ta nasvetuje, odobruje se popolnem in dr. Schrey stavi to kot nasvet. Šolski odsek se potem zbere k seji in odobri vse nasvete, katere je po želji deželnega predsednika stavil dr. Schrey, samo jednega ne, namreč, da bi učitelji volili v mestni šolski svet samo jednega zastopnika, drugi pa naj bi bil zmirom vodja učiteljske pripravnice. Tako se je sprojel v drugein branji čisto po vladnem okusu pristriženi načrt Vesteneckove šolske postave. Tretje branje pa so si gospodje zavoljo pomankljivosti slovenskega teksta, kakor je pl. Vesteneck rekel, prihranili za prihodnjo sejo. Taka je bila po »Slov. Nar.« debata o nasvetovanih prenaredbah šolske postave. — Ali bode ta postava poterjena, ali ne, tega ne vemo, a zanimivo je le to, da po drugih kronovinali v strogo.sti zastran izpeljave šolskih postav nekoliko ponehujejo, a na Kranjskem bočejo še bolj strogo vajete napeti. V štajarskem deželnem zboru je vlada predložila predlog podoben nasvetovani šolski postavi na Kranjskem, kar se tiče krajnih šl. svetuv, a umaknila ga je sama; pri nas pa hočejo nekateri gospodje bolj vladni biti, l.akor vlada sama. V interesu šolstva bi želeli, da bi ta postava ne bila poterjena, vlada ima tako ali tako dosti vpliva, ako se pa zaduši vsako p.osto gibanje, kje se more potem tirjati navdušenost ali požertvovalnost za šolo od sosesk ali posameznih oseb? Lepa reč je centralizacija, ki združuje posamezne moči v skupno in energično delovanje, a vsaka reč ima svoje meje. — Naj koristnejSa naprava postane pri takcm ravnanji nenosljivo breme tem, ki so prisiljeni nositi je. Po drugih deželnih zborih so ob.avnavali reči, ki so šolstvu bistveno potrebne, a pri nas se potrati najboljši čas, upoiabljajo se najboljše moči za polemiko, za napad in odbran. — Goriško. Deželni zbor je sprejel nekatere prenaredbe v dež. šolskih postavah 10. marcija 1870 št. 18 in 16. oktobra 1875 St. 25, ki se glase tako-le: §. 1. Učiteljsko osebje na občnih javnih Ijudskih šolah obstoji iz nadučiteljev, učiteljev in podučiteljev. Knako je razvrščeno tudi učiteljsko osebje dekliških šol. §. 2. Na javnih ljudskih šolah so učitelji razvrščeni v tri razrede in sicer: I. razreda sb 600 gld. II. razreda s 500 gld. III. razreda s 400 gld. letne plače. §. 3. V šolskem okraju Goriškega mesta ne sme število učiteljev prvega razreda presegati polovice skupnega števila učiteljev. V drugih šolskih okrajih ne sme prestopati Stevilo učiteljev prvega razreda dvanajstine, ono druzega razreda pa ne treli dvanajstin skupnega števila učiteljev v dotičnem šolskem okraji. §. 4. Kdor ima pravico učitelje predstavljati (imenovati), določuje po predlogu ožjega okrajnega Solskega svetovalstva, v katere razrede se imajo vvrstiti učitelji njegovega okraja. Deželna šolska oblastnija izda dekret v zmislu postave od 10. marcija 1870 St. 18 (§§. 12 in 13). §. 5. Kdor vodi katero občno javno Ijudsko šolo, ima pravico do opravilskega priklada, določnega v letnem znesku 30 gld., če je šola enorazredna, v letnem znesku 50 gld., če je šola dvorazredna, v letnem znesku 75 gld., če je šola trirazredna, v letnem znesku 100 gld., če je šola štiri ali večrazredna. §. 6. Kdor katero šolo vodi (§. 12. državne postave od 14. maja 1869), ima pravico do stanovanja, obsegajočega vsaj dve sobi in potrebne pristranske prostore, katero se mu odkaže, če le raogoče, v šolskem poslopji. Če se mu ne odkaže stanovanje, gre mu za isto odškodnina v mestu Gorici letnih 200 gld., v drugih krajili pa letnih 100 gld. §. 7. Podučitelj dobiva letno plačo 300 gld, zraven stanovanjsko odškod- nine (§. 37. dež. postave od 16. oktobra 1875 št. 28) katera je v mestu Gorici določena v letnem znesku 100 ¦gli. Enaka stanovanjska odškodnina tiče tudi učiteljt-m v mestu Gorici. §. 8. Določbe predstoječih paragrafov veljajo tudi za učiteljice, samo da imajo one dobivati 80^ od plaC, doiočenih za učitelje. Podučiteljicam je določena letna plača 280 gld. in stanovanjska odškodnina 100 gld. v mestu Gorici, drugod pa 60 gld. Enaka stanovanjska odškodnina tiče tudi učiteljicam. §. 9. Te prenaredbe ne spreminjajo pravic do večih dohodkov, katere so u.iteljske osebe uže zadobile vsled deželnih postav od 10. marcija 1870 št. 18. in 16. oktobra 1875 št. 28. (Dež. Zak.) §. 10. Učiteljskim osebam, ki službujejo zdaj v krajih I. in II. razreda, se odmenijo dohodki I. in II. razreda v zmislu in po določbah §§. 2. in 3. §. 11. Ta postava stopi v veljavo tistega dne, ko se razglasi. Po ujej se razveljavijo vse določbe poprej nav.donil. postav, za kolikor se žnjo ne vjemajo. §. 12. Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročeno, da to postavo izvrši. — Iz Ljubljane. Dekliška sirotišnica na spodnjili Poljanah se je z lepo svečanostjo odperla 10. decembra p. 1. Baronica Lichtenturnova, umerla 1. 1875, je posvetila to poslopje dobrotnemu cilju. V pričo gospoda c. kr. deželnega predsednika viteza Kaline in njegove sopruge, gospoda deželnega glavarja viteza dr. Kaltenegerja in njegove sopruge, gospoda mestnega župana Lašana, višje nadzornice reda usmiljenih sester gospe grofinje Brandies iz Gradca, in mnogih druzih gospej in gospodov, povabljenih k tej svečanosti, so prečastiti gospod knezoškof dr. Pogačar z veliko asistenco blagoslovili kapelico nove sirotnišnice. Iz govora, ki so ga po opravljeni sv. maši imeli gospod knezoškof in s katerim so sirotnišnico izročili vodstvu in oskrbi usmiljenih sester, smo izvedili, da na velicera prostoru in jako zdravem kraji prezidana, pa za sirotnišnico lepo vredjena hiša, v katero je do danes 7 ubozih deklic vzetih, ima do 115 sirot prostora. Učiteljica je gospica Nežika Zupanova, preskušena učiteljica za predmete ljudske šole, ki bode podučevala 7 do zdaj sprejetih deklic v navadnih naukih Ijudske šole, v ostalem pa bodo jih izrejevale blage usmiljene sestre v ta namen, da deklice, ko odrastejo, postanejo kršansko izrejene, dobre in izvedene ki-šehice. Tako je vse lepo vredjeno in dobrodelna ta naprava bode gotovo lepo ustrezala blagi oporoki blage ranjke Baronice Lichtenturnove; le še veliko denarne pomoči je treba, da se more sirotišnica vzderžati in čedalje bolj razširiti, v kar Bog pomozi! — Iz seje c. k. dež. šl. sveta dne 5. decembra 1878. 1. Deželni odbor predlaga preliminare (predštev) normalnega šolskega zavoda, kakor je to zaključil deželni zbor kranjski, nekaj tega jemlje se na znanje, nekaj ukazov o tem pa razpošilja okrajnim šolskim svetom. Deželnega zbora sklep za državno podporo pri zidanji šol napotuje se s priporočilom c. k. ministerstvu. Več provizornih ljudskih učiteljev je bilo stalno umeščenih. Šolnino za gimnazijo ima pobirati blagajnik Avgust Ulčar, ker je prejšni blagajnik pri deželni blagajnici Matija Blasič umerl 21. novembra. Prošnje za oproščenje šolnine na srednjih šolah so bile razrešene. Učenec na gimnaziji je bil izključen za kraj. Načrt letnega poročila o tukajšnih gimnazijah 1. 1877/8 se jemlje na znanje; priznanje se izreka: a. učiteljstvu c. k. gimnazijc v Ljubljani vzlasti šolskemu svetovalcu Smolaj-u ki je brezplačno namestoval pri poučevanji; h. ravnatelju v Rudolfnvem, ki je brezplačno vodil telovajo; c. ueitelju Kiegol-nu, ki je brezplačno poučeval v risanji. Ta načrt se ima pridejati poročilu, ki se bode od tukaj poslalo c. k. ministerstvu. Eazrešene so bile prošnje za oproščenje šolnine na c. k. učiteljišču. Naprava privatnega zavoda za izrejo in pouk dekličcv v dekliški sirotišnici na spodnjih Poljanah se dovoljuje s tim pogojem, da iraa vodstvo in pouk biti po sedanjih postavah. Razrešijo se prošnje za olajšanje kazni zastran šolskili zamud, potem prošnje za nagrado in denarno pripomoč. — Iz seje c. k. dež. šl. sveta za Kranjsko li. decembra 1878. Pozdravlja se vstopivši ud gosp. dr. Eobeit Schrey pl. l.edhverth in perovodja prebira razrešene vloge. Okrajni šolski svet za okolico Ljubljansko predlaga, kako je obravnaval zastran zdravstenili nepriličnosti pri Ijudski šoli v Šent-Jakobu p r i S a v i; šolska občina tam prosi tudi, da bi normalni šolski zavod prevzel odškodnino, ki se ima plačati učitelju pri stanovanji. —• Ako se pogoji spolnijo, se ne bode šola prodelovala, a šolska občina se zavrača s svojo prošnjo zarad odškodnine za stanovanje. Pritožba soseske v Šent-Lampertu zoper razsodbo okrajnega šolskega sveta v Litiji, ki določuje občine (Scliulsprengel) všolane v Šent-Lampert, se zavrača, okrajnemu šolskemu svutu pa se naroča, da naj dotično poslopje skuša uravnati za šolo. — Učiteljski vdovi se priznava pokojnina, pogfebna četertletnina (Conduetquartal) se ji odreka. Prošnja učiteljske sirote za vsakoletni milostni dar napotuje se priporočevaje kranjskemu deželnemu odboru. Troje prošenj za povišanje učiteljskih plač se zaverže. Načrt letnega sporočila, kar se tiče ljudskega šolstva 1. 1877/8 se sprejme in predlaga misterstvu. Okrajni šoJski svet v Kamniku je poročal, da je ukrenil na ljudski šoli v Zalogu potovalno poučevanje, ukazi se poterde in učitelju se odloči nagrada. Na vseh vernih duš dan bode po mestnih ljudskih šolali dopoldan prosto, tako se sklene vsled porotila mestnega šolskega svota v Ljubljani. Na ljudski šoli v Čermošnicah bode pomožen učitelj poučeval, določuje se mu nagrada. Asistent prosi za dovoljenje napraviti izpit za vneščanske šole, prošnja se predlaga slav. ministerstvu. Na ljndski šoli v Žireh se bode poučevalo v nemškein jeziku v 2. in 3. razredu. (Prosit hribovcem!) Prošnje za napravo učiteljske preskušnje se predlagajo na višje mesto. V Nevljah pri Kamniku se dovoljuje pomožna učiteljica, odkazuje se ji nagrada. Po poročilu ravnateljstva na c. k. možkem in ženskem učiteljišču ima biti nemško-slovenski tečaj zagojence nemške narodnosti,poročilo sebode priporočevaje predložilo slav. ministerstvu. ProSnje za oproščenje šolnine se razrešijo. Ravnatelju na srednji šo],i scdovoljuje peta petletna doklada. — Obdarovailje otrok o zimskem času s toplo obloko se razširjuje po deželi. Tako beremo v »Sclmlzeitung« da je bilo tako obdarovanje v Postonji 8. grudna p. 1.; navzočni so bili c. k. okrajni glavar, v. č. g. dekan in gospejno društvo. — — 80 ubozih šolskih otrok 40 dečkov iti 40 deklic, je bilo 21. dec. p. 1. dopoldne v čitalnični dvorani s prav čedno in močno obleko od nog do glave oblečenib, katere je tudi letos oskrbel s pripomočjo gosp. Dolenca komite dobrotnih gospe in gospodičin pod vodstvom gospe Murnikove. Kako se čedalje bolj ceni to dobrodelno polvzetje, ki je pred 13. leti v čitalnici bilo vpcljano po dr. Orlovi rodovini in je dozdaj uže 1005 ubozih otiok obleklo, pričala je 21. p. 1. velika množica pri tej delitvi nazočoga občinstva. Tudi gosp. c. kr. deželni predsednik vitez Kalina in gosp. dcželni glavar vitez Kalteneger sta s svojim prihodom počastila veseli dan obdarovancev, katerim je še posebno to dobro delo, da so iz rok gosp. c. kr. deželnega predsednika, ki je nadomestoval svojo po bolehnosti zadržano gospo soprugo, prejemali obleko. Kakor lani sta tudi letos g. A. Praprotnik, vodja mestne ljuds-ke šole, in pa nunski kateliet g. Keržič s primernim govorom se zabvalila blagim podvzetnicam te milodarne naprave in dobrotnikom vsem, pa tudi otročiče opominjala hvaležnim biti s pridnim učenjem in lepo obnašo. — Zvečer je bila v čitalnični restavraciji veselica z loterijo z namenom, nabrati še novcev za poplačanje nakupljenega blaga, katero skupaj stane blizo 600 gold., kar še ni vse poplačano. Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. V šolskem okraji Postonjskem. Na lrazredni šoli v Sturijah učit. služba 500 gld. 1. p. stanovanje in postranskega (dopuščenega) zaslužka 200 gld.; krajnemu šl. sviitu do 10. januarija. Na lrazrednih šolah v Planini in Podragi učit. služba 1. p. 400 gld. in stauovanje, v Ternu 1. p. 450 gld. in stanovanje, v Suhorji (z dolžnostjo potovati za pouk v Ostrožnoberdo) 1. p. 500 gld.; okrajnemu šolskemu svetu v Postojni do 15. januarija. Na Slapu 1. p. 400 gld. in stanovanje; orglanja zmožni imajo prednost. Prošnje do 24. januarija krajnerau šl. svetu na Slapu. Premembe pri učiteljstvu. INa Krailjskem. G. g. Ignacij \Vencajs, nadučitelj pri sv. Križu poleg Turna (Thurn-Gallenstfiin), Loronc Letnar, učitelj v Dobn, Fi-ance Breznik v Tersteniku; potcm so definitivni postali zač. učitelji France Kaliger v Toplicali, Jakob Gostiša v Trebnem in Prance Šetina v Črnomljem. — G. Janez Gantar iz Bele Cerkve v Studenec. Gdč. Neža Zupan, učiteljica, v zasebno šolo dekliške sirotišnice na Poljanah (tukaj.) Spraš. učit. kand. g. g. Bogomir Krenner pride v Voklo pri Kranji, in M. Kos v Veliki Gaber litijskega okraja. (Laib. Schlztg.) Listnica vredništva.Slav. vred. Laib. Schlzt. — Prav rad, ako Vam je s tem kaj vstreženo ali pomagano, samo povejte, kako naj takrat ravnam, kedar morebiti »Vaše« novice drugje zvem, poprej, preden jih brerem v Sclilztg-i. — G. J. L. v K. na Kr. Čast, da ste nekdaj mežnarski list promovirali v farški — ta gre pa Vam! — Mari liočete list s tem plačati, da mu zabavljate ?!