ftTEV.—NUMBER 87 CHICAGO, ILL., ČETRTEK. 2. MAJA (MAY 2), 1»40 tk* /Ut mt Owcnm lUr«k I. Utl alija pošlje odpo Domače vesti FRANCIJA Veati is Pennajlvanlje . T„k dan ra*« in pr»»nikov. „.urd *iir ******* PROSVETA I * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ Uradnllkl la upravatlkl prostorii M67 South LawndaU An. Offleo of PubUestlon: MtT South LawodaU Ar«. T«l«ph0n0|> Rockw«ll 4V04 SORSKA BIT- A OB ŠVED- OBREŽJU Lj se umaknili iz \orosa in Tyneeta tler pohvalil armado . Aecopunco for maiUag at spadal rato of posta«* providod for ta eectioa 110«, Act of Oct. S, 1917, aathortaod oa Juoo 14, 1010. Nemškaizjavaobru talnosti Poljakov KftHOLM. ŠVEDSKA, L ^Angleške bojne ladje hi napadajo nemške trana-w7ti. ki vodi is KMte-tt Norveško. Hude bitke teku ob zapadnem šved-- obrežju. Vest iz Getebor-Vedska, se glasi. da so An-potopili nemški parnik v bitke, ki se je vršila deset aevtrozapadno od Gotebor- do^im «o krogle in bombe lile požar na drugem nein-Ipsrniku. Nemške bojne ki spremljajo parnike, ji jo napade. Kotila o ostri pomorski bit bila objavljena v momen A m norveške avtoritete nalile, da so se nemške čete _jile iz Korona in Tynaeta, se odpira pot v dolino Oes-Naznanilo pravi, da so nor-fcte. katerim pomagajo prostovoljci," reokupirale je okrt* Rorosa. :KI IN, L maja^—'^Ponosen na vas," je dejal Hitler, ko atital svoji armadi na uspe* ki jih je dosegla v bitki s sniškimi in norveškimi četa-Norveškem. Armadi je J potem, ko je bil Infor-a, da je zasedla želesnico, ki i 0kI<> h Trondheimom. teraj je bik) naznanjeno, daj aen. emški bombniki napadli lit pili angleško križarko v Mi-Nameosa, norveške luke. angleški rušile« je bil po-an v napftdu. I )ND0N, 30. apr. — Vojaški porota jo, da so Nemci Storen, važno železniško iUt 30 milj južno od Trond-i. Dalje pravijo, da opera-napredujejo pri Narviku, 'eikem pristanišču na aeveru. ondon, 30. apr. — Anglešk i so dane* napadli z bom ii nemško letalsko bazo pr Bdmju v" bližini Otsla. Nor- ne glasi naznanilo letal-ministra. To dalje pravi e bil napad uspešen. iz Stockholma, Švedska da je bilo pet nemških Bikov potopljenih v zadnjih Iv bližini švedskega obrež-Potnpile so jih podmornl- Polj&ki pobili čez 12,000 Nemcev New York, 30. apr. — Obdol-žitev, da je bilo 68,000 članov nemške manjšine na Poljskem pobitih ali pa jih še pogrešajo kot rezultat sistematične brutalnosti poljskih vojakov in civilistov v prvih dneh sedanje vojne, uključuje izjava nemške informacijske knjižnice, uradne nacijske propagandistične agen tur«. Esjavi so priloženi dokumenti, katere je zbral nemški zunanji urad. Dobil jih je od žrtev in prič. Nemška preiskava je ugotovila, da so Poljaki pobili 12,867 članov nemške manjšine do prvega februarja tega leta. 46,000 drugih Nemcev še pogrešajo. MO POMANJKANJE GASOLI NA V NEMČIJI UA VOJAKE NA SEVERNO FRONTO ikem zre gaaolin tile z norveškimi Sharon, Pa. — Martin TrOben-tar, ki tukaj vodi jrroserijo in mesnico, je prejel vest iz Pitts-burgha, Pa., da je 27. aprila tamkaj umrl njegov oče Frank Letaleka rila na Norue-1 Trobentar, star 74 let in rojen | Zavezniške čete te zdru* v Krškem. Tu zapušča dva sinova, hčer in mnogo drugih sorod-.. .ioikov, prijateljev in znancev.- . _ . -- AVTOMOBILSKI ^Sf. FRANCOSKA J A V- PROMET OMEJEN |^»<*tne vesti is skrega kraja NOST POSVARJENA So. Standard, Ilfc—žena Geor-Berlln, 30. apr. — Pomanjka-1 geja Milkoviča, člana društva Pariz, 30. apr.— Mllitaristič-nje gasolina v Nemčiji je po- 467 SNPJ, je prejela žalostno ne avtoritete so opoeorfle Ijuld-stalo akutno. Ako se oseba želi vest, da je v Dragah pri Suhor- rtvo, naj bo etalno na straži in peljati s taksijem, se mora o- ju v Beli Kra/lni dne 14. marca I Strogo pasi, da govorice n giba-glaeiti na policijski postaji in t. 1. umrl njen brat .Peter Reba, nju francoakega vojaštva ne bo-p red lož iti dokaz, da je vožnja s star 36 let. V Ameriki zapušča do dosegle ušes sovražnika. O-taksijem nujna. Ce se policijaki braU in dve aestrt, v stari do- pozorilo je v zve»i s pošiljanjem uradniki prepričajo, da je zade- movini pa mater in dva brata. I francoskih čet na Norveško. Za va rea nujna, tedaj izdajo dovoljenje. , Nov grob v Illinoisu urugm nrnao. - , Število taksijev na berlin- Eaat Mollne, IH. - Dne 17. Poročilo bazira na zapiskih ob- *ih cesUh je »bilo ponovno re- aprila je tu umrla Ana Bačer, ravna v ki so se vršile pred po- ducirano. Odmerki gasolina eo roj. Seme, stara 71 let in rojena Svarilo je značilno, ker je bi sebnimi nacijski m i sodišči v bili tudi znižani. Zdravniki, ki v Ločah pri 2alni v okolici V* lo objavljeno v času, ko ae po- imajo avte, dobe največ pet ga- nje gore na Dolenjskem. Pod-|Vaod šepeta o raftefcnitvl *yojne Ionov gasolina ria~meeefc: | legla je raku na jetrih. Bila je slanca v Ameriko Faiisti zahtevajo olajšanje blokade. Rim, 30. apr. — Tu je bilo na znanj?no, da bo Italija poslala »osebnega odposlanca* v Zdru ene države, kjer ae bo pričel. . . Kigajati glede povečanja izvosa VOJAŠKE OPERACI one, ki bi širili govorice o giba njiu vojaštva v restavracijah, gostilnah in drugHh javnih prostorih, so določene teške kaeni. Brombergu ln Pozenu, policijskih .in vojaških preiakavah in zdravniških izjavah. Vojaški veščaki napoveduje- "Značaj^ in obseg brutalnoati _oljakov proti nemški manjšini ..................^ pnjweijeY irr kancev.. -------- spadata v poaebno vrsto zgodo- najmanj en dan v tednu. Pot- o ^ k jskj i« tu zaoušča Jo dolgo ln ostro borbo na Nor- vine političnih umorov dvajse-l~n~ —u ju .r**"."* ...» M M «Maji m. tega stoletja," je rečeno v izja vi. Izjava dostavlja, d« V"«»• «« Vozniki taksijev, ki se pojavljajo na cesUh, morajo oprav Ijati nujno službo za policijo | daleč naokoli poznana med rojaki, kar je pokazal njen pogreb, za katerim jO šlo viellke število I njenih prijateljev in znancev. n« aever in številu vojakov nemških hi zavezniških, kl se borijo na (Norveškem. nike smejo voziti le, če dobe lest MeraT sodem vnukov I vekem, zaeno pa eo eanllkall go- itoletja," je rečeno v izja-1 policijsko dovoljenje. To Ipo- , p^vnukov, v sUrem kraju pa vorice o prekinjenjti izkrcava- Mnogo irtev si je moroio | jaanjtije^ zakaj je vožnja a ta- " ' I njo francoskih In angleških čet o^ahove miHfno I —»---- I - I v norveških lukah. Angleške Minnesotaks vesti I in francoske bojna ladje sprem Duluth, Minn. VNUK. ,W° V°JUk6 tr*™P°rt'' Minn., je te dni 4pvl* 67-letna V Parieu priznavajo pomanj Ana Anič, aUra prlssljenka, ki|manjke dbclt>lina ^ solidarno- če dobe] To |po- zkopati svoje grobove P^dn° | k»iji tako draga. rveska kritizira chamber-inovo vlado Očita ii, da ni izpolnila dane obljube ameriškega aurovega materiala akozi angleško blokado Nemčije. Uspeh pogajanj savisl predvsem od Velike Britanije, Če bo sploh dovolila prevoz ameriškega bla ga skozi kontrolno postajo v Gl iraltarju. V Londonu ae jesljo, Ver je Italija imenovala Dina Alfierija sa poslanika v Berlinu. Alfieri je znan kot prijatelj na cijev.i JE OVIRANE Skotgnrden. Norveška, 30. npr. — iMdiuišaji med Norveško in Veliko Britanijo ao bili | /rabljeni, ker Chamberlainova vlada n| IsiHilnila obljube, katero je dala kralju Haakonu. Mn Ijor Oruulf Rod, poveljnik nor- ■ iZLi-ii vlade zakona 1 dnevno. Nemška leUla porabi-l je' umkaj bivala 40 letT Zapušča | ati med norveškimi četami. Ra- fn Z* v^^riTpd^S ^ v »P^ih . angleškimi veli- Jnoža in hčer. - V bolnišnici St. zen nekaj posameznih norvešldh pokrajinah in opravičiti poljska ^ količino gasolina. Počesna Mary,8 v jI dobro pre J grup je samo ena norveška vd- grozodejstva. VsTki so jih j operacijo rojakinja MIhe-1 Jaška ^M^al^a^ urišM^ vršili, so dob Hi zaslušeno ka- po fteleznicl je nadaljnji vorok pomanjkanja. ** I Rumunija sicer pošilja ga solin -Nemifliji po rški Donavi v soglasju s sklenjeno pogodbo, | toda ne more zadostit^ zahtevam. Letalske bitke eo v raz- lič iz Elrja; Um ee. nahaja tudi mlad rojak R DroAeič iz Rve- 1 let h a. pokrajini ob jezeru 8naeu na. Alessandrlnl, član Italijanskega zadju Roroaa ob švedakl meji, dipl«»matičnega zbora. Muesoliui (|(.)a|, da je nekaj dni po nem- je njemu poveril vodetvo poga- U| im-aziji norveškega osem- janj s ameriško vlado. Alessan- u .n.a drini bo še U teden odpotoval ^ l«»rtdottska vlada svečano sa- proti New Yorku. Fašistična iroU>vlla kralja Uaakoiitt, da vlada je apelirala na , Anglijo bodo Angleži pognali Nemce ti naj olajša blokado, da bo Itali- Trondheima m da bo U postal ja lahko dobivala, če 1h)A)|k)Ks-I^4WK) me|lU) norVilki janja v Washlngtonu rezuitlrala sklenitvi, pogodbe, surov ma- vuw,e' *»* ' " terlal Iz Amerfoe. Dlplometlčni razglaall obstoj vojne med Nor- krogi so tiaglssill, da načrt ni veško in Nemčijo, povezan s napori angleške vlade, Kril|j ln nj««ova vlada «U kl je izrazila željo glede i«bolJ. LH>twn proklamacijo, toda šanjm trgovinskih odnošajev * Lng|«*ka vlada nl mogla iapol-Italijo. I niti avoje Obljubo, ker ao Nem- I Alfieri bo nademeelH Sernar- M »asedll tri trdnjave pri Ajgde-da Attollca, kl Je bil italijanski nesu ob ustju trondheimskega poslanik v Berlinu skoro pet let. pristanka ln podminlrali vhod Alfieri Je bil prej poslanik v v hlko. Britje čeU eo se »r Vstlkanu. Nekateri krogi trdi- krcale v Nameoau, nekaj milj o, da bo on akulal pregovoriti severno od Trondheima, ln prl-Nemee, naj odnehalo v knmpa- fele prodirati pro« »telnkjeru. ijl proti katolikom v poljskih Tam so nm>adle Nemee. a M krajih, kl ao pod kontrolo Nemčije. List U Glornale d'ltalla, kl ma tesne svese z MuasoUniJav« Vlado, piše. 'Via Je Alfieri mož, kl dobro posna probleme osi Klm«Berlin. On je tudi postavil podlago novim kulturnim In du» lovnim od noša Jem med Nemci n Italijani." tovarne, da pospeši produkcijo tri hčere, sintetičnega gaaoHna, toda proces je počasen. Gaaolin izdelu-| .. i dobi v centralni Nemčiji. Dr. la na razpolago svoje Pf™ke p Jte f(meralnl Inšpektor Veliki Britaniji in Franciji. To pomeni, de bodo zavezniki dobili okrog 2000 modernih norveških parnikov, katerih skupna /onaža znaša čez 6,000,000 ton Naznanilo dalje pravi, da je _ . — norveška vlada prevzela parnike tako, da bodo izdelovale ainte z objavo posebnega dekreta in | tičnl gaaolin. ustanovila glavni stan v Lon donu. Učinki dekreta so se po- Slgfrledove trdnjavske čete, dobil novo nalogo od Hitlerja. Ta je inšpekcija vseh nemških tovarn ln iribira onih, kl ae lahko v najkrajšem času preurede podminirani W-iln iz Berlina, da so okupirale Kvam, Ro nor\-eško mesto in želez-!o križim je bilo zanikano. |ltike Oete vedno drže » isoicije v dolini Oesterr-i/j ava pravi, da ao **< iaKi/»)ili 28 transportnih pomožnih ladij od 8. aprila. drujnh parnrkov in več »ih hulij bilo poškodova-v l/nidonu trdijo, da so aetuu-r«' potopile.' krlin. :W). apr. — Nemške šo-"» \ ofenzivi na šestih fron- * centralnem delu Norveške t' Aiij/i,v,.m Francozom In ^narasn, ne Klasi uradno ^'lo Napori donu. Učinki dekreta so se pu- . . kazaJi, ko je Velika Britanija (JgrSka SVOTl prepovedala vatop norveškim O :B I slovaško vlado ska vlada je poslala protest An- angleških čet. emce iz Trond- »J izjalovili. Nemške "i i rajo proti Nam- 'alaka sila je še ved-> zraku nad zapadlim obrežjem. Nem-m ' 'H.mbami več sn 'r.« i športnih P"*--»i..vali. K. Vit in ladij B<»mbe ao po objavila urad-agentura DNB df-aet tranaport* Kit' kontrolo železnice r,,f»«ihi-tm ><*k*znice ee ne-^•^Jo l'r«»ga te železnice ^ia v nemških Srid,*., Wtk M ffmmlt i* Pri Dombesu. gliji, v katerem pravi, da je pre poved težak udarec njeni Industriji nitrata. London, 30. apr. — Čeprav bi Velika Britanija lahko zasegla daneke parnike na podlagi m«i-narodnega zakona, je vseeno naznanila, da jih je pripravljena vzeti v najem proti primem odškodnini. Stavila je po izjavi R. S. Hudsona, ministra plovbe, le pogoj, ds morsjo parniki pluti pod angleško ali francosko zasUvo. Gandlm noče delati ritnoeti Angliji BombaJ, Indija, 30. apr. — Mohandas K. Gandhi, vodja nacionalistov. je izjavil, «lo v zvezi i polaganjem min Je bilo razteg njeno na osadje "Jeklene stene". Vojaški častniki so uverjsni, ds iz fotografij, katera so mords snela tuja leUla, nI mogoče dobiti informacij o mogočnosti obrambnih projektov iGetiz. Norvežani ao razdejali železniško progo na severni strani Hanatrangena, da preprečijo Nemcem prodiranje proti J ru. Neuradno norveško poro-čUo ae glaai, da Je angleška lad ja pripeljala veliko števHo leUl v neko norveško luko, ■ Namaos, Norveška, 30. apr,— Žalostna uaoda vojnih begun cev, ki ao iskali zavetja v zaane ženth hi goratih pokrajinah centralne Norveške, poeUja <>-čltna. Begunci stradajo in smrzujejo. Tranupartacija ži vil In drugih potrebščin Je skoro nemogoče. Pomsnjkanju eo prid ruti le tudi boleeni, kl ao zahtevale že veliko število ftrtev Obramba prve belgijske linije je bila poverjena voješkim eno-Um, kl so Izurjene v odbijanju napadov. Skoro vee U enote, ki bodo IzpoeUvlJene največji ne-varnosti v shičsju invszlje, tvo-rijo prostovoljci Regulacije glede ekeekucije izdajalcev v F ranči ji iParlz, »0. apr. — Vojni mini a ter Je objavil posebne regulacije glade ekaekucije civilistov ki so bili spoznani sa krive izr dajstva In obsojeni ns smrt pred vojsškimi sodišči. Izdaja ci bodo obglavljen! zgodaj zju traj na dvoriščih jatnišnic. Prisostvovali bodo samo uradniki, toda noben ne bo smel nositi fotografskega aparaU. Vojaške b*e bodo stražlle vhode jetnlš-nte. Pogajanja med Irsko in Anglijo Anglija skuia povečati uvoz iivil Isondon, 30. apr. — Kkonom-skl ozirl, kl so bili zasenčeni sad-nje dni zaradi vojne na Norveškem, so bili sdaj ponovno po tisnjsni na površja. Danea ao doafiell v Ix>ndon represenUntJe Iraka na povabilo angleške vla» de, ki želi skleniti dogovor gle. de povečanja uvoza Irskih živil in drugih potrebščin. Irsko delegacijo tvorijo Hean l/emass, dr. James Ryan In John M affey. V Londonu bo ostala več dni In konferlrela s repre-zenUntl Chemberlalnove vlade. V Imenu slednje bodo vodili pogajanja lord Woolton, ilvllak minister, Lsalls Burgln, mlnla-ter zab»g, Robert S. Hudaon, ml-iiInter plovbe, in Raglnsld D. S m i t h, poljedelski minister. Zn*. n<) Je, ds hoče Anglija povečat uvoz živil, zlasti mena in špeha Iz Irske. Ameriška letala prihajajo v Francijo Pariz, 30. apr. — Tu Pe Fran- cij. naročila v A«^,^ jat~rair»ni. naj Iztrgajo jezik va^ Madžaru, ki govori ogrsko, v^lne. Delavki kandidat zmagal v St. Pavlu St. Paul, Minn., L maja.— John J. MeDonouvh, kandidat detovaklh ""'»ZZZlEZl^ fTvm] drfeli. Tako ^ gl-. WSSikl g. je pravkar obja-veh. McDonough jo doliH Avtne neereče zahtevale 7200 irtev - Chicago, 80, apr — V prvih treh mesecih tega leU js bilo 7200 oaeb ubitih v avtnih neare ___vil Splošni varnostni svet. fo* bili po^notorti™ ^ lupM<|v ,irv„, ^rtUtju , .vtnlh nem a vetu arečah. I Zdaj se Je pokazala motnost olmovltve trgovinskih |x>gsjsn z Italijo, kl eo bila pretrgana < zadnjem fabruarju. Italijanski isislanlk Gluaeppe Baatianlnl ae ja Včeraj oglasil v uradu sune-njega ministra llallfasa. Po sestanku Je biki objavljeno |*jro-f Ho, da sta Imela prijateljski po-govor. Tornado udaril illinoiško meeto Pontlar, M., 30 a(ir. — Tornado. kl js slfKičI ssjel to mesto In okolico, js zahteval erv» človeško trte v, devet najet oaeb (m js bilo ranjenih. Porušil je IS hiš In več drugih poslopij Skoda znaša čez f 100,000. bde vržene nazaj. Angle« eo bili vrženi nazaj tudi pri Folla-fWu na severni strani Trondheima, kjer so upati, da bodo prodirali naiprej. Nemci so pod-vseli Inldstlvo v operacijah na-msato Angležev In slednji so biU to|s*ni v bitlkl. Major Hud je eden Izmed ma-«ga števila norveških vojaških častnikov četrtega pehotnega polka, kl niao hoteli pobegniti na Švedsko, ko Je bila pot do Fjalnasa, švsddkega mesta, šs odprta zadnji teden. Rod Je (mital s svojimi vojaki na norveškem osemlju In Isvršll najbolj teško nalogo, »alkar se Je njefov rHglinetvt umaknil i» Hksrneas, On Je tiall pregovoril nekatere častnike, da eo se vmIH k svojim četom. I fivedska je iiaternlrala nekaj norveških vojalklh častnikov, ki so d^a|>eli na njeno ozemlje v uniformah. Onl.^ki ao noalll rivflrai obleko, Utlvajo svobodo. Pomanjkanje k o ope r ac l j e med poveljniki angleške In nor-vidike oborožertreile jO očitno. Poročilo se glisd, ds ss dsl šeste norveške dlvlzljs m asveru noče boriti us atrani Anglešev in Francosov, temveč proti Nemcem in Angležem. Nekateri naglašajo, da Je Anglija prav Uko odgovorna za razširjenje vojne ua Skandinavijo kot Je Nemčija, Iz krajev, kjer ao ss likruale angleške čete ln kjer so obrane tudi norveške, prihs-jajo vesti o popolni demorsliza-Hji norveških častnikov In vojakov, i;i ' • Novi kitajški uspehi na več frontah Hongkong, 30. spr. .p-člls is kitsjekih virov pravijo, ds so kiUjske čete dosegi« več uspehov v bitkah z Japonci na mnogih frontah. Več Japoneklh oboroženih ladjic je bilo potopljenih na jezeru Tungtingu v proviia I llunsn. Jajionsks čete, ki so ae zadnji teden izkrcale f luki toga jezera, ao bile raiprše-ne Kitajaki leUlel ao vrgli ne. stotine ls»mb na |»rogo Peiplnff-1 Hankov železnice ter jo raibtli v več krajih. Vaa letala so ee po napadu »rečno vrnila v evoje oporišče. 9HBB 'Glasovi iz U * »"'k**' veland) je došel že teta 19*1. "Njegovo prvo dek) je bilo, da ao krat superintendent mr. Ve tudi, da je takrat imel Snajder na St. Clair Ave. PROSVETA THE KMK.I1TKNMJ5NT OUIILO IM LABTHIMA ŠL0VKN9KM MAMOOMM »o®roaMB i umor* MM m H* u.- M ** "•J^L1' bi Omn »tm M •*» M.14 M »4 _____for Um U>Maš MKfl (« m« Cmm+4* M M prr r««. — Ota» »V prosveta MtT-M B«. UmmššU A v*« CMllf, OT TMB /z mia^iA da* Craated Botte, Cela. — Bolj k/91 čitam Prosveto Mj se mi dopade. Povedal bom tudi jaz nelulj Iz mM"* dni. Bilo je leta 1894 W p«i jebilo 18 lat Ne-dne dobi mati pfamp od očeta, ki se je nahajal v Ljubljani v bolnišnici — moj oče je trgoval im> Sloveniji. IPokHče me, da Ji ga prečkam. Oče Je materi inarpčli, naj me PO*U® k njemu, da me izuči "mladega goljufati {ja upa, da bo kmalu iHrivfl. ^ Ko prebem P**mo, bi bil sko- j raj m**l 941 mem torbo, katero bo ie on od-v genije nadstropje, jaa pa naj aa počutim kakor doma, ker oče ima doeti kredita. f»ove mi, da bo oče kmala ozdravil ln da ga borno šli zjutraj pogledat. Tako tudi Storimo. Ko pridemo v bolnišnico in zagledam očeta, aa poadreviva in takoj ae je od* pravil, da gre iz nje. Cez par dni je bil te zopet zdrav, " U ne je rfd imel, Nova Hnija iz Moskve? t tffJTtSH! % paj trgovati. Oče me Je rad ker aem *ial bolj dobro jati kakor on. Moja |>rv|t bila na Vrhniko, potem v veselja ob misli, p^nino, Rakek do Pdetoj da bom šel k očetu v Ljubljano. M; nato v Idrijo fn 2lri, kjer Seveda mi mati pravi, naj sle K bili sami čevljarji, potem na umirim, češ da bom dom* ostal, Poljane in v Skof jo loko pa na- M Liberalno časopisje v New Yorku oainmia čJaAkarj* tega »o odkriM, da aa v Mo- skvi pripravlja novu linija taktika. Omenjajo nekatera znamenja te Inpremambe — hlad* ne odnošaje med Berlinom; in Moalcvo po zaključku Stalinove vojne na FineMso, dejatvo, da Molotov še ni obiiftal Berltoa. trgovinske sugestije aovjetov Angliji, molk v Kramlju glede nacijak^a posilstva Danske in Norveška, prijateljsko obnašanje moakov*«0» IfrU Trnja napram Franciji, dejatvo, da &ta|in nI š* sti ta I k Hitlerjevemu rojstnemu dnevu pred dnevi itd. — ln P. J. PhlMp P* «w Yoik TifPO-au je celo iavohal, da je Mctik?a še razposlala vodilnim komunistom vseh detel tajna novo-dila, naj zavzamejo prijatelj*© pram Angliji Im-JBrmnciji ln jflKfcrajo nalno stvar" doma. Gornja PW Upova senzacija je lahko njegova "wishful thlnking" (kar bi rad videl, to rad mfcltf in govoriš), je pa tudi mogoče, da kaj takšnega pride. Recimo, da j« tako, da r* prffiaja nova linija, tedaj bi io pomenflo, da ao v Moskvi na redih nov salte mortale -r »nova ao ae zavrteli In prekucnili na glavo, kar ja diktatorjem lahko delo, ker nikogar ne vprašajo, kaj jim Jeatoritl in ne čakajo na mnenje ljudstva, temveč ae lahko v 24 urah trikrat postavijo na glavo in na noge . . . Kar na lepem je Stat 410- v Ljubljano za praanike. To je bila moja prva pot po svetu. a« dela zelo. zlato I*> so delali v «lh| samo ni. Vreme je še vedno zim-Paul P^lan. smumrl- im drugega sina, H ef** lo on mj ji pomas* Eratf, mora še v šolo, hodi fe tri leta f svojega imena n* sati; toda ko sem ja| U v šolo, aem znal yeč tok** naš učitelj. Torej Jo bo(je.d* if brat doma in naj me je m avoj ^JUn v Ljubljano mi | vJSjJgf J"® ^ ^ b<4firu » ker je *e precej mp je vprašfl fi zavarovanja pi .1 se pozneje pogovar. N*b*j o, pionirjih Cleveland, Okle. — Pred. par tero se je oženil leta l je liMna U Cenim v Sv. Križ pri Krki. rraj se je'^i*Hla in MU aO doma JMbJIUu Prvi, pri katerem je bil Pl-š«k kot hoacdar. ae je imenoval Joe Perko. Pozneje je bil pri Jakobu Turku, ki so ga navali tudi Klin. in prt Antonu Bazni-ku, kateri je šel pozneje r Ca-lifornijo. Bišek je pomagal pri cerkvi avetega Vida poleti tjftgp kositi. Napravil je kočo, kj^je lahko tudi spal, in poleti so v njegovi koči »ganili peč za zimo. Father Hrifihr ni iipel organi-sta in jo moral pisati v staro domovino po nekoga, ki bi znal dobro igrati orgije. (Pozneje je father šol aam v staro dolino in pripeljal nekaj svojih v Cleveland. Tako nekam ti pove John PiAek. 0 eksploziji parnega kotla v solini ne ve nič. Njegova ž#na B*ary ,ima sestro v Ohicagu, ki stanuje na 1318 Cullerton Ave. in se piše Kučefc. John ip Mary Pi^ek at* nujeta na 1087 B. 64tb St., Brown, Mednarodne zveze strojni|^y. ve la kobu char Cle- Ona dya sta mi poveda-o starem n^eljencu Ja-orcu. orc »tarutfe na ve- pri drAtštveperp- do- ko in rw redila veliko j 'odhodnico, I meaenih klobas, kakor I |bi šel k soldatom. Prišla ja ara slovesa. Vršem napolnjeno torbo na rame In z materjo aa posloviva. Seveda sva jokala. Naroči ml, naj pozdravim očeta, naj bom priden in naj ne požar |bim na Boga. < 1 ' ilpljtfl Tako aa podam na rajžo. Vea I dan kiwaam ftt krevaam proti beli Ljlrtjani. Ves truden pri- dem proti večeru v mpato IHnea bom objavil le ne- Ičevjp, kjer se podam -------- stilno* da dobim prei Jib vprašam o tem, m koj razumeli, ker jpa vat. doma od Karlom a . amo ae la razumeli- Gospodinja po- iun- bil e- I, smo i »♦ Uje- le m Dejstva to (potrjujejo. __ lin .prad tremi ali štirimi leti odredil konec ko- pravi, da Imajo doatl prostora, mtmiattčno izolacije in dekretiral "ljudsko Vpraša me, kfj bom večerjal, fronto" v veeh demokratičnih deželah, to ae Iker sem gotovo lačen. Odrešem pravi ."fronto" m^anja staihiovcev med aoci- |ae, da Imam polno torbo potioe, al iste, liberalce, demokrate in celo med katolike! Stalinovima .paovšia "socialfašiaU", ki Je leta prej veljala sociahatom ln sploh vsem naprednim ljudem, Je izginila in stalinovci ao čea in klobaa. In res vae to ;m domu, smo prllli t^i n« od kje so doma v štari ini. Izvedel sem, (fc j« foya žena v i>lišinl, Iger naš Anton žganjar v Minn. Ona dva ata v le nekaj nad trideset rat se lahko zgodi, da več poročal o tej zakaj naših atarih pionirskih na« Iseljencev v Clevelandu. Anton Skebe, motorn^k na poulični, mi je imenoval sv<>jew strica Franka Turka kot med najstafpjšimi naseljenci. PranK ima real eatate offke na feast 186th In La Salle rd. Stopil sem k njemu In izvedel toliko, da je imel njefov oče0Joseph Turk lei ______ njago izviečem i*U>it», dam goapodfr I «»cariw Prodajah? in salu« nji kos potipa in par lunšov šoi^ ^ 3L ulici in Oair Ave. ^n ka. naj šeona poekuai. Ugrfa- i«,^! Pjvi naaeljenec, Iti je do-noč (Doatali - demokrati ki so noč ln dan tu- Potico in pravi, da Je okus-1 ^ iz žuAemberskega kraje v lili: Za demokracijo, mi'em<» aa demokracijo, K Jj^^^JgJ® dola faši«nom! To Je bila perioda v.rjmj., ^ZkcL^c^ ^htt ^TAV^Z SS farbanja in vrtanja od znotraj, kl ne bo ni- "Vtjegi 8016 St. Clair Ave. Frank 1 kdar pozabljena. Isem odklonil, & imam X J* ^ sedaj že 69 let Ko nn* u hilA knnec te najpodlfti- volj. Potem me pelje v gornje naaplil tukaj, je Imel lo 1 , ko sta iil Sta- nadet ropjeTn mi j^taše lepo po- »b« njegova mati je bila. med ' * steljo, v kateri aem se naspal I P^imi ženami, ki so prUle " Še faitmrije v zadnjem avgustu lin in Hitler stianSa roke in podpisala znani pakt, 41 je dal signal sedanji evropski vojni. Kar čez noč so se demdkrafti iapremenili v im-perialiete, Hitlerjeva diktatura se je pa iapre- • menda v "nemšfci narod, ki ga hočejo angleški in francoakf lmrperiaHati razkosati P Nevarnost fašiama je Izginila, prišla pa je nevarnoat "imperialistične demokracije! . . * Razume ae, da ,ponovna (sprememba linije bo morala pokopati Imperialiate, ki bodo epet postali "prijatelji". Vse ono, kar so kričali in pina* zadnjih «mem meaecov, bo treba postaviti na glavo — in črno bo apet belo, b«šo pa črno! Liberalnim rumantfckom se takšno akrobat-stvo morda dopade, ne pa treznim in resnim ljudem; <4portunl*ti vsake baše in pokriti re-akrioimrji. ki se d rte pravila, da namen-posvečuje sredstva, bi tudi pozdravili Stalinov preobrat v prid demokratičnim zaveznikom, ampak vsi ii&reui demokratje, ki bi it dna srca ftircfcleli Musaollnljev prlatop k zaveznikom. ai i>rav tako ne žele Stalinove pomoči — ker dobro vodo. da ta pomoč bi ne bita iakre-na in prktfa bi le saradl t<«a. ker diktator Stalin išče novih imperialističnih interesov aa mojo domeno! Za dom<4racijo vsega ta bi bila Stalinova pomoč sramota in ponižanje! Ne — n<ŠM*n iskren demokrat ne more verjeti v reamiat in iekrenoat novega preaedlanja v Modkvi, ker ve. da Stalinova diktatura loh totalitaren rešim v M»«*kvi! M(*go^e je le hHnenje, licemereko priHaovanje, oprezne capljanje in zvijačno izigravanje drug drugega — kar neravno počenjajo vsi oni. ki /i ne zaupajo. - ^ To ae prileše diktatorjem in njihov un slugam. nikakor ae pa ne priisie in ae pred vsem gabi dostojnim ljud«?m. ki kaj drže do svojega * dostojanstva In demokratičnega principa. (Dalje v sašajl keieai.) kakor v nebeaih. Ko zjutraj vstanem in pridem v dolnje prostore, nd gospodinja pokale vodo, da se umijem in mi da glav-|nlk. Napravi mi w Jajc in vprašam ta ra£un, nakar šele it stare domovine v rišel je pohajati šolo, ker ia je Ifaitro naučil jezika, so ga pozneje naaeljenci rabili kot tolmača in včasih plačali sa uslugo me ali quarter." Ali Frank ne ve in se ne spominja ekRplo- Rmljo In klfek, %o se najem, vprašam ta renio odpustiU 4P»Pv za no pozneje. Ampak glej, da n« boš pobegnil v Ameriko. Zagorc je odšel domov, se preoblekel v civilno oblek«. poal#l nazaj v Ljubijanp uniformo, dobil še par drugih fantov in že so korakali proti BreStcam kakih detet ur. Tam so sedli na vlak in v Zagreb ter skozi Hr vatako in Madžarsko na Dunaj kjer so Jfh egwnt# taprll kamro, da jih niso oblasti Šle. Poslani ao bi)i v Antwerp Belgija, in od tam v Cleveland, kjer je imel biiata. Jakob Zagorc je star let in vd«ye$. lena mu jo umrla pred Šestimi leti; t njo se je poročil v cerkvi sv. Vida let* im Njegov sin j« policaj v Euclidu. Sedaj mu ne gre ve« dobro, ker je bil bolehen; večkrat ga Je nadlegoval revmatitem. Jakobu ni znanega o eksploziji. Anton Jalovec je došpl v Ameriko že leta Ml, in sicer v Cleveland. Rojen je bil v Malem Mraševu pri Kostanjevici ob Krki, občina Cterldje. On je bil Um med prvimi, V je dobil potni liat v Ameriko. Sedaj stanuje na 8902 Kempton Ave., aU prej je imel salon na,Glaas Ave.* In 62. cesta, v bližini cerkve av. Vida. On ie bil atar član društva 6 PJ in tmli več avojlb boar-V je pripeljal k št.'6 v ti- mahnem proti Turjaku. Tam na klopi pred neko gostilno malo odpočijem. Ko sedim par ml-j nu, se pripelje a parom čilih konj neki furman, ki dene ko-1 nje v hlev, da Jih nakrmi. Ko pride do gostilne, me vprašaj kam grem. Povem mu, da v| LJubljane. No. te bom pa s sabo | v sel. ml reče. Bil sem veeel. Tu-I on je Hrvat. Pokažem mu naslov neke gostilne v LJubljani, kjer je n ta nova! o»e. Pravi mi. j da ae bo tudi on tam uatavil. Ko j se konji in voanik okrepčajo, zasedava vos in hajdi proti beli Ljubljani. Tja a\a prišla ob aotafngijt zatonu. Ko pridem v gostilno f asojo Utrbo. me gospodar gleda in vpraša* kaj hočem. Vprašam oa. če potna mejita očeta Paula Paniana. Seveda ga potna še dolgo let; Je dober gospodar in polten. "Ce boš ti tak. to dobro," dostavi. Reče ml, naj sna- CETttTPtr 2 lepota pogleda in čar oci V dobi romantike so pesniki mnoe« „H lepoti ženških oči in njih poginu, vv.Tl , danes naš namen, da bi vam o tem piJT« šali pa bomo ženskam, ki mislijo da so j velike in lepo podčrtane oči Jepe, povedaul ko napačno je njihovo mnenje. Kdo jTfcl šal, da narodna pesem opeva dolge načmJ trepalnice, obrjfc obrvi in sinje obrobi.e,JI Prav zanealjivo nihče. Tista le^ta ki iJ ženski dala narava sama. je namreč'uJJ več vredna, kakor vsi mpetni pripomočku Lep pogled je pogpetp pri žeuyfcj Več VJ k» vzemite 10 odstotkov od naslednjih $200 (kar Je čez $250 na meaec, ne prihaja v poštev), *e-štejte ti dve Številki. Vzemite potem 1 odstotek od te skupne vsote za vsako leto, v katerem Švica podpisala pakt z zavezniki Dolg* pogajanja zaključena »liki kakšnih volitev, ko so *a-|&kem okraiu. Ivan Penič iz Kar- gabrovi veji uzrl viseti truplo. ^VOlilirt:1 Ro je ^ ^v o^ ko političnega gibanja, bomo j ^ Zalfanja> Marijan Gorišek, di- — trupj«p je btlo še toplo — predaj pričeli z delom na vsej čr-j jftk poinor8ke šole v Bakru in poznal Jožeta Zajca Desetletje prisilne politične Joia §elnik iz 0 tragediji je takoj obvestil •hromelosti je doprineslo j»no- . delavci iz Jezeran, ki občino, ki je odredila prevoz tru- pvneorientiranosti ln zij^nja- ^ y y Karlovcih, tr- pia v mrtvašnico na pokopališču I tek te povprečne plače in dodaj- l pojmov, ki se čuti tudi v re- diio> da p0grešajo dva izmed svo- v §t. Lovrencu. Pri mrtvem so te k istemu kredite za leta zava »irjih. jih tovarišev; prav tako nihče našli piainof v katerem se v obu- rovanja """"" i J" u—------uLTn'""J® wmm"'mjv — Socialistična stranka ima v| ye kai ie % U8odo 8edmih| njmiih ^^h iznoveduie zloči-l Da najdete svojo povprečno 40 odst. od prvih $50........$20.00 nevtralnost kljub zavezn šk blo- ga progiodajo, potlaj pa ste dobivali vsak mesec, je trebno dvoje: (1) Najdite, koliko znaša vaša povprečna mesečna plača; (2) vzemite odeto- mhIk ja revirjih v»e predpogoje za uspe-i žgnsk iz 2aka ino delovanje. I . , ] Vzroki žaloigre Tragedija doJ«nčka, v TemenlS 2. aprila. Pred okrožnim sodiščem M,|5pqj|»j)o je bilo, da so v pri- liriboru sta »e morali zagovar- vaaicj Juriju pri Veli- aU 261etna delavka Frančiška kem Gabru v Temeniški dolini ^auhnikova iz Pobrežja in 381e- strahoten zločin, kakrš- na železničar jeva žena Štefani- nega ^ {jpjg0 ne krimi- na nad svakom, a glavno krivdo I mesečno plačo, seštejte vse pla-l 10 odst. od ostalih $50..... vali na nekega Kovača iz St. Ju- če, ki ste jih dobili za delo, ki je rija, ki po njegovem namigova- po zakonu zavarovano, in to od 110 odstotkov od $25 za de- 5.001 kadi Nemčjie, na drugi strani L p^ohnlm lepilom tslspljo od-pa zaradi zavezniških naporov prte ^bove. v iskanju garancij, da Švica nu| pjamo IAiepijo In posuše, n ju najboljše ve, kje je Zsrče- časa, ko je isti stopil v veljavo *et i«t zavarovanja........$27.50 bo izvažala a^sšksjjta fran- OHU|nejo ukc> nssnstniIslsduvi vo truplo in kje so stvari, ki ao dne 1. januarja 1987 pa do za- mu jih pobrali. Kakor je prei- četka onegS četrtletja, ko stopi-1 Poleg tega Imamo planila z« skava dosiej ugotovila, je Zaje te v pok^J, bodisi v starosti 66 vašo družino, kl so dvisna od Amerikanca s svojimi pomaga- let aU kasneje. To skupno vsoto Medla, ki ga sami dobivate, či spečega v postelji zadavil.) je treba Mičiška je imeli^iuč na družinsko življenje po. , . nem- dni starega otroka. Na nafiih vaeeh. Podrobnosti te ve-11JaiI v nLKO Jttn,u ** večer 13. januarja letos je od-hjko žaloigre so naslednje: ik na Pobrežje za svojim mo- ^ ^ je vrnil v do-l^ » izvedeli, da km. Ker je bil mraz, je pustila movino 60-letni Amerikanec An- je 4ak)atni tovor vozil v pesnico ineaec dni starega otroka doma. ,Zorc ^ v §t juriju nase- neki Joie iz vaai# v St. Lovrenc Obenem pa je naročila železni- m poaestvu svojega SOletne- . ^ ^^ komiaija in zdra-čarjevi ženi Stefamji Majceno- gft svkka Jažeta ZajCft| ^ doma- vnik dr Dereani & opravil aod-n, naj zvečer preden bo sla spat ^ PuBta> laatnika treh gruntov Akcijo, nakar so obešenega k otroku ter mu da piti in ^ je dolga leta delal (pokopali. sleka. Majcenova je rekla, da 8Voje prihranke pa ^ t , ^ . i otroka vzela v svoje stanova- je ftproti p^iljal Zajcu, ki je bil A ^J^l^^K ni MJill ve. ^^ česar ji pa Vauhnikova „„„.„« „,»„,„ — - -. , Irtla. čtiš da je zdravnik re- ,, ^ itiri „troke. Do- man. Okoliteni vedo prlpovedo- U da otrok ne -me n« »ak. ^f^ idvela, »e je Zore v«ti, da je nekdo pre.l dnevi ,«>- [4er je lunaj premnlo. I^Jj, ^ domtt. Niko|i tri m"*k(' kl I K„ p. se je Vauhnikova vrni- o denar)u, kl Ra je U » v«» "»gllco neUJ v niarno hMii dan šele popoldne, jeL AZrlke poMj.l k> k^K« Voklteln^ mZ iušu nfmUu « ... ___ZL vu«i čeve domačije. Poklicana <>ma- poso na po-[naša na delavce, ki so sedaj sta-lju blizu posestva. Ko so orož- ri, druga, pa na mlade ljudi, in niki aretirali in zaslišali neka-1 to na sledeči način. Ako sU bili 66 let stan pred 1. 937, ko je zakon stopil v veljavo, seštejte plače, ki ste jih dobili od 1. januarja 1938. Ako ste postali 66 let sta* enkrat v 1. , seštejte plate, ki ste jih dobili od 1. januarja 1937 pa do svojega rojstnega dne, preskočite potem čas od svojega rojstnega dpe do 1. januarja 1989 n od tedaj naprej zopet seštejte plače do začetka četrtletje, ko prenehate delati. (Temu je tako, ker začetni zakon ni upošteval plače po starosti 65 let in ker sprememba v tej določbi segs nazaj le do 1. januarja 1930.) Ako ate mlad delavec, ki je dosegel avoj 22. rojstni dan potem, irc 1 ' — . — ------■— ■ ■ nj I ino ponoči srečal tri moike. * otroka v zibelki mrtve- M|o m lludakl govorici po vaejUeve domačije. PokHcana otola- * Mali je bil trd ter je imel pr|,ikVnad 100,000 din. A ko je »tva ^ne™o na d«,lu H, ka-1» ««em telesu rdečkaste liae. m,rija umrla in je Zaje pripe- U«"- »memo upati, ihkio v krrt- je bil ve» iKjmazan in u^ na dom mlado, brhko nove- kem znane v»e ta»drobnostl te- ■Vlien. Preiskava je ugoto- ^ t^, «1 Mirne ^čl, so se za- g« »alostnega zbčlna, pri kate d" ni nihče kuril v sUno- v^i m^ Zorcim in Zajcem rem je, kakor 1 »M in da je bil v sobi tak Urha!i Kakor vedo ljudje pri- mel prvo besedo denar, a mu po odrasel človek ne bi ""«tovati je Zaje začel svoje- Malljevem umoru vendar ni b lo postat«. Zaradi ^ mu je sraz, da fetfel v nj< f je obtožnica ften^ki in telo obtožila obe nekam v napoto, prav tako pa prestopka zoper .iv.jenjel ^ njegova ^l^pot^l ^ Toda Zore je .Ml miren, potrpe- i . iupnem po- dekk* je seri« I >-UW mož ter se »Zajčevo ko irtev. k zme> «KI„ XI " "»oz ier s« •»• k modtem i«, trtev, v Orchovcih pri Gor. Radgo- fP^1"^ »' omenil. ker se e iu J J »eida po •rumenem kam- tf T 1 raSdo- -- 18 *»>— M.rti-1 Sfc^^Sl iK AU .te naročeni n. d-r U vi h ni nu ™„., P* denarce, kl jih je Zaje v te-1 nUt "Proe veto"? Podpirajte f-iM LSI^ " PO večini Obrni, v -oj , , ■« wkim fantom ter z njim tu-l P™- Umrmil^, _______ drugimi čunu manj prišlo, se znesek dvi gne i Mi $10. OPAZKA.—Starostni in posmrtni nskl zavarovalni sls-• tem se razteza le na delavce, ki zaslužijo mezde ali plače, in na njihove družine, ki imajo potrebne kvalifikacije jhhI r tem sistemom. Naj so ta no meša z javno pripomočjo, federalno - državnim sistemom, ki daje i>omoč osebam, ki so v potrebi — starcem, alujK*?m in odvisnim otrokom, fla Informacije o zavarovalnem sistemu vprašajte pri najbližji IMsIružnlci Social 8ecurity Boarda. Zu informacije o Javni pripomoči pa vprašajte pri najbližjem uradu za socialno oskrbo (public w«lfare) ko je zakon stopil v veljavo pr vega maja 1987, s s i t s J t el £ / odstavljen kot svoje plsče brez «>zlra na starost. f. Ko pa Izra^unat^ število msse-| predeedru* unije cev v svrho delitve, Izpustite vssko četrtletje, predno sts sUli 22 JM stari, v katerem Je vašs plača bila manj kot $50; to je, na primer, ako st« začeli delati v atarosti 18 let v začaanl službi za $8 na teden, oziroma Belgija ojacila obmejne straže K ....i. Ff ♦ Protest proti invaziji ozračjm Chicago, 29. apf. — George Scallse, predsednik unljd Huild-ing Service Kmployes, je bil «k1-stavljen. Tako je naznanil VVilliam McPetridge, jiodprodsednik unije. Hcaliae, ki je bil razgaljen - ^ JP ~ll kot diktator in bivši Jetnik, je ako ste spioh zaslutili manj koti bil zadnji teden obtožen v New $50 v kakem četrtletju, tedaj yarku izsiljevanja in zarot«-, naj se ne prištevajo meseci v ta- Nekaj ur po naznanilu, da je bif kih četrtletjih. Da najdete, koliko bodo zna-j šala vaša meaet-na plačila, vze- ttno-ila :BPt4)\i n Vendar pa so de-^^■Ur^i dekletovi ljubezni ^protovali. V skrajnem obu-K N°vakova zaužila arze-ZlhkU t,,(li takrat ni hotelo du m; je zastrupilo, ko * » bruhalo. Ko je prišel zdrs-1** J«' bilo ie prepozno. De- * J" moralo zaključiti mlado P" hudih mukah in trajen r**^ -»Tega invalida «U*piu.m pri Poljčanah sil i.»-r-zai z britvijo vrat "mm invalid JM Vio-r*. St^t «.k j« na mestu izkr-« »'reatrašena 60letna že-11 " imL Kttmo še njegove K* *«*de: "Jera. sedaj Je Sal mrtvega. Ko- JTr JVp-^ila,da ai|S|tar-m ! trikrat nto« « »rr* a.,. t* )t bU not premalol Netijo. ' 'm em tke <* ■»* Kus|HLMidlran kot predsednik unija, Je Scallae reslgniral. McFe-trldge je dejal, da bo kandidiral za predsednika unije na konvenciji, ki se bo vrAila v Atlantic Cltyju, N. J , v prihodnjem me-aacu. Clkaška policija je pričela loviti bivše člane Caponojevega aindikata. a katerimi je im vniejo na prejšnje maato. Ns--------- med drtavama P^|kollkuklaJliim odprtino In snam- ka se spet sslspl. Fotografski aparat js prsv tsko Izredne vatnostl pri tam delu. I Boječ se, ds ns bi običsjno šifrirano poročilo rszbrall, pošiljajo nekateri tajni poročsvs&i poročila tako, possbna znaka nad posameznimi bssedaml. En takšen znak in lo ja dovolj, da naslovljsnso rass-lliuaelj. Iklgija, 29. ajir. — ||ne pomen (»orošils. Belgija js ojačila atraše ob svo- Uporaba ns vidnega črnil* je ji moji iti postavila protlletalak« uko hUm kakor zgodovina vaško baterije v vsah strato- hu„,,tVa. Kljub temu iščsjo šs g km i h krajih, (kiločlla se JiJim«rom novih recepUiv ia uova du ohrani avojo nevtralnost **U^jna črnila.* Doslej ao odkrili vsako ceno, Avtoritete nagla- ^naiisko veliko porušil, pi Aajo, da »o invazija belgijskega aračja |k> tujih leUllh na dnev nem rodu. Ako bl na U> še nadalje mirno gledala, je možnoat, da bi katera od zavojevanih držav izrabila to kot pretvezo, da IJelglJa nI nevtralna v tej vojni. J'o vel j niki protllotalskih top-niških baterij ao dobili povelje, naj takoj atreljajo na vsako tu-jr letalo, ki se Havl nad belgijskem ozemljem. Belgija hoče prepričati zavojevane država, da se morajo boriti drugje, ue v njenem ozračju. 1 Belgija utrjuje svoj« moje, nikar je Izbruhnila vojna. Al-liertov kanal je bil izboljftan. Postavljene ao bile zatvornlce, ki ae liodo odt>rle, da bo voda lahko p<»plavila nižine ob nem ški meji, če bo deželi preUla in vazlja s te strani. Vojaški ve-žčaki prsvljo, ds Js Belgljs sto-riis veliko napako I. 1914, ker a« nI zavarovsls proti nemšk invaziji na ta način. Zdaj Js goti>vo, da na«wka ns bo povo-Ijens. h med vrsticami v pismih, ki __ sde na prvi pogled popolnoma nedolžna. Da nos Js maso-če takšno poročilo razbrati ln m znova napraviti nsvidou. T*lp> najdejo posneje tudi poročil*, kl ih agenti pošiljsjo drug drugs-mu. Od časa do časa dobe v roke zavoj a tsko imenovsnim filmom. ftele z drobnogledom Ish-. ko na njih o|>szl4 neinstne zs-rezlce, ki se sds na poglsd čls4» •lučsjns. • Pregledovsnje trgovskegs bls-ga je i>a zvezano f dosti vsčjiml težavami. To je delo, kl Urjs vs-Iko |K>trplJsnJs in oatro oko. Vrvcs, ovojni psplr, lepenks, vss to utegne akrlvstl poročils ln načrte. kl Jim Js trsbs priti ns alfd. Tajna iioroČlls so našli le pod HHka kale bolaadske delavce, ke po^tavljsis Sloviti čeiki UtaUc umrl Pariz, 29. a|ir. — PranW»Aek Novak, aloviti češki letalec, ki je organiziral polet če*kih ^etal na Poljsko, ko ao Nemci udri i na Češkoslovaško v msrcu pr^trkk-ga leta, Je včersj umrl v tukajšnji smtriški Mnišnlci po dolgi iKilesni. Po liegu ns Poljsko ja Novak odpotovsl v Kram »Jo, kjer Je bil Inštruktor čeških le-Uieav, kl ao as pridružili fraQf čoski armadi. Slovaki j a pozvala rezerviste k orolju Bukarešta. Kumunija, 29 spr — Asa t rezervnih letnikov Je bilo jMizvanih ps že prej kimtrolo nad železnicami in eeataml v Hlova-kiji. . . # temi čevljev sli ps v vzorcih gavlc. V pretekli vojni ao r neko poročilo, apretno zavito šop papirja. Drugo so izsledili med plastmi koas lepsnks Ns-kstera [»oručila so ps ns^li ss vezavami knjig, v srajcah In salo v teniških šogeh. kil HH Neki mlsd vojsk «i Je po treh mesecih fronte vrnil v iParis. Nekega dne Je stopil k measrju In sahteval ft kil mesa v snem asmem kosu. Messr mu odrets kos govedine, gs stehta in rsšS: •To Js asUnko » kU^ Vojsk ae mu nssiasjs in ed-vras: " "H v sls, masa ae Prišel sem namrsš s ČETRTEK, 2 Poslovenil FRAN ALBRECHT KNUT HAMSUN Ali nima se*tre?" Da. sUrejifco sestro — odkod pa vem to? — Ta je odpotovala v Hamburg. Pred kratkim? Pred petimi tedni. Odkod vem, da ima se-stro? Saj ne vem tega, kar tako sem vpraial. Molčala sva. M ot a parom čevljem pod pazduho gre mimo naju, drugače pa Je cesta prazna, kolikor moreva pregledati. Iz Tivolija sije vrsta pestrih svetiljk. %iežilo ni več, nebo je bilo jasno. J "0 Bog, kaj vam ni mraz, brez avršnika?" je rekla mladenka hipoma iri se ozrla vame. Ali naj ji povem, zakaj nimam zimskega plašča? Ji takoj razodenem svoj položaj in jo takoj spočetka poženem od sebe? Saj je bilo tako krasno, hoditi tam ob njeni strani in jo Ae za trenutek pustiti v nevednosti, zatorej aem se zasmejal in dejal: "Ne, čisto nič," In samo da prideva na drugi predmet, sem vprašal: "AH »te videli mene-žarijo v Tivoliju?" * "Ne," je ovrnila. "Je videti tam kaj posebnega T Kaj, ko bi se zdajle domislila, da hoče tja? Zdaj, ko je bilo Uko svetlo in toliko ljudi! To bi jo spravilo preveč v zadrego; moja slaba o-bleka, moj upali obraz, ki ga vrh vaega ie dv^t dni niaem umil, bi jo pognal skozi vrata; nemara bi celo odkrila, da Ae telovnika nimam ... "Ah ne," je rekla zato, "kaj posebnega tam gotovo nI." In nato mi je prišla na misel cela kopica srečnih domislskov, ki sem se jih takoj poslužil, par preprostih besed, preostankov moje izsušene lobanje: Kaj naj bi človek tudi pričakoval od taktne majhne menežsrlje? Razen tega me živali v kleti prav nič ne zanimajo. Te živali vedo, da stoji pred njim človek in jih o-pazuje; sto radovednih (mgledov čutijo na sebi ln to vpliva nanje. Ne, jaz za svojo osebo sem zs Živali, ki ne vedo, da zija vanja človek, za tisU plaha bitja, ki begajo po svoji duplini ali pa leže na tleh z mežikajočimi, zelenimi očmi in ližejo svoje šape ter premišljujejo.* Ali ne? Da, v tem imam vsekakor prav. Le žival v svoji čudoviti strahovitosti, svoji posebni divjosti rszodeva nekaj posebnega. Brezglasne, plazeče se stopinje v nočni temi, trhla gozdna grozota, krik ptice, ki leti mimo, veter, vonj krvi, bučanje nad nami, skratka, carstvo roparske živali v ropar« k i živali . . . poezija nezavednega iC«. A zbal sem se, da bi jo to utrujalo in zavest moje velike revščine me je zgrabila znovu in me pritiskala k tlom. Ko bl bili vsaj prilično spodobno oblečen, bi jo lahlko razvedril s to potjo v Tivoli! Nisem mogel umeti te osebe, ki je našla svoje posebno veselje v tem, da se je od napol golega berača dala spremljati po vsi Ksrli Ivana csstl. Kaj za božjo voljo si je neki mislila? In počemu sem hodil jaz in se mrgolil in se smehljal za prazen nič? Sem imel kak pameten razlog za to, da sem se dal od te nežne židantf'" ptičke voditi vso to dolgo pot? Ali me ni nemara to stalo naporov? Nisem čutil smrtnega mraza v srcu, če je zavel le najrahlejšl dih? In ni mar rvala že blaznost po mojih možganih, asmo ksr ml je neksj mesecev nedoaUja-lo hrane? In ona me je celo ovirala pri tem, da bi žel domov in si vili kanec mleka na jezik, žličko mleka, ki bi ga nemara obdržal v sebi. Počemu mi ni obrnila hrbta in me po-gnala k vragu . . . Obupava! *em; brezupnost me Je prltirala do skrajnosti in dejal sem: "Prav za prav bi ne smeli hoditi z mano, go-spodičns; saj vas že samo s svojo obleko pro- stituiram vpričo celega sveta. Res, to je isti-na, v resnici sem teh misli." Osupnils je. Ozrla ss je hlastno vame in molčala. Nazadnje je rekla: "Bože mili!" Drugega nf rekla ničesar. "Kaj mislite s tem T sem vprsšal. "Uf. ne, osrsmotiti ste me . , . Zdaj nimava več daleč." In s temi besedami je malce pospešila svoj korak. Zavila sva v Vseučiliško ulico in že sva zagledala svetiljke na St. Olafovem trgu. Zdaj je stopala spet počasneje. "Ničem biti indiskreten," sem rekel, "ampak ali mi nočete povedati svojega imena, preden se ločiva? Ali ne bi hoteli za trenutek od-' stranKi pajčolana, da vas lahko vidim? Tako bi vam bil hvaležen." Pavza. Čakal sem. "Saj ste me že enkrat videli," je rekla. "Ylajali!" sem ponovil jaz. "Kaj? Nekoč ste me zasledovali pol dneva, čisto do doma. Ali stalili tedaj pijani?" Spet sem čul, da se je nasmehnila. "Da," sem rekel, "t^Ubog sem bil tedaj pijan." ^ 'To je bilo grdo od vas!" In vee poražen sem priznal, da je bilo to grdo od mene. Ž- Prišla sva do vodometa in ava gledala kviHoi Mtevilnim razsvetljenim oknom v hiši štev. 2. . "Dalje zdaj ne smete z mano," je rekla, "Hvala lepa za nocoj!" .Sklonil sem glavo in ae ji nisem upal reči ničesar. Nato sem snel klobuk z glave in stal pred njo razoglav. Ali mi ne bi hotelu dati roke? "Zakaj me ne prosita, da bi šla košček poti nafeaj z vami?" je vprašala tiho in pogledala doli h koncem svojih čevljev. "Boga ml," sem ji odvrnil ves iz sebe, "boga mi, čf bi to storili!" "ba. ampak samo čisto malo." - Okrenila sva se. Bil sem ves zmeden in nisem vedel, kako ' naj hodim ali stojim; to bitje je preokrenilo vso mojo miselno pot. Razvnet sem bil in čudežno vesel; bilo mi je, kot da.ginem od same sreče in blaženstva. Sama je rekla, da hoče z mano nazaj; tega al nisem izmislil jaz, sama si je zaželela. Pogledal sem vanjo in postajal sem čimdalje bolj pogumen; ona me je podžigala in me s sleherno besedo privlačila še bolj k sebi. Za trenutek sem povabil svoje uboštvo, svojo neznatnost, vae svoje bedno življenje; čutil sem, kako toplo mi je oaplala kri po Silah, — kakor v starih časih, preden sem se zrušil — in tako sem aklenll s majčkeno zvijačo potipati jo za lilo. "Sicer pa takrat nisem zasledoval vas, marveč vašo sestro," sem raket. "Mojo sestro?" je vprašala začudeno v najvišji meri. Obstala je, pogledala me in resnično pričakovala odgovora. Vprašala je povsem resno. "Da," sem odvrnil. "Hm! .To se pravi, mlajšo obeh gospodičen, ki sta šli pred mana" "Mlajšo? Da? Ha, ha, ha!" Hipoma se Je zasmejala glasno in prisrčno kot dete. "Ne, kako ste vi pretkani! To ste samo rekli, da bi odstrsnils pajčolfcn. Ali ne? Da, saj sem vas Spregledala. Ampak v tem ste se pošteno zmotili ... za kasan." Smejala sva se in Šalila, govorila neprestano ves ta čas; nisem vedel, ksj govorim, bil sem tako vesel. Pravila je, da me je pred davnim časom že nekoč videla, v gledališču. Baje aem bil tam s tremi tovariši In sem ae vedel čisto brezumno. Zalibof sem tedaj bil pač najbrž tudi pijan! (Dalje prihodnjič) M oz j ki je zaspal svo j samomor Napisal A. Kngrl Proti večeru je prišel Frsnk •tona domov, če moremo njegovo majhno slabo opremljeno so-bico imenovati dom. Bil Je bled. izčrpan, po|tolnoma obupan, U-bogi sanjač, ki je svoje žMjen-je sanjal; idealizem je bils namreč njegova najljubša zaposli-tev. Dane« popoldne Je imel kla-virsko uro, poslednjo uro. Oče njegovega učene* mu je pri slovesu stisnil dolarski bankovec v roko rekoč, da nadaljnjega po-uks svojemu sinu nk more več privoščiti. Potlej je Frank hodil. U\al po velemestnih ulicah, najprej brez načrta in cilj s. potlej ps z določenim namenom Njegov stric, bližnji In vendar Uko daljni aorodnik. je imel v eni predmestnih ulic deiikstea-no trgo\ i no. Ril js precej obilen in prem«deti mož, edini, ki bi mu mogel pomsgsti. Ki mu ps nj hotel pomagati.* Kot živa alika skopuštva Js aUl ta pultom in medlem ko js s priučenimi gibi jemal sardine is pločeUnaste Akatle, je mrmral nekaj o ošab-nosti umetnikov, ki pa solidne trgovce gledajo zviška in neprestano ponavljal, da bl vzel nečaka v svojo trgovino za prodajalca. Skladatelj v delikatesni trgovini! Frank se je zaničljivo, trpko nasmehnil. Zsda vito Je sedel v avtobusu, ki ga je peljal v mesto; zapustil gs Je.šele. ko je »prevodnik povedal, da so pri operi. In potlej je sUl pred nekim zelo mladim gospodom, s so-lo negovanimi brki In še bolj u-Mlužnim obratom. "Rad bi Izvedel ta usodo mo-je opere," mu je Frank dejal. "Opera 'Skrivnostns žene'. 2e enajst meneče* leži tuksj . . . ns svoja pisma nisem dobil odgovor . . ." Mlsdi drsmsturg ss Je diplomstsko nssmshnil. "Skrivnoatnn žena?" Seveda .. . Spominjsl as je . . . vendar g—^ Frank hiti na cesto, že stoji pred poštnim nabiralnikom . . , Pisma zdrknejo vanj s čudnim, topim zvokom: Frank je kar o-lajšan. Odločitev je padht. Napoti se proti pristanišču. Med hojo začuti Frank v žepu rahlo šumenje; to Je dolarski bankovec, njegov zadnji bankovec, honorar za poslednjo klavirsko u-ro. Nehote se nasmehne. Ali naj denar vzame seboj? Pred njim se zasveti majhna luč nad vratmi neke prisUniške beznice. Ne, U denar bo rajši zapil. En kozarec, drugi, tretji . . . deseti ... o, za dolar dobiš že čisto spoštljivo količino alkohola. S težavo se osamljeni pivni-ški gost dvigne, plača in odide, ne, se maje proti vratom. Neizrekljivo utrujen je, njegove noge ga nočejo več nositi, le s težavo ae premika dalje. Frank se tiplje skoči temno noč, se spoUkne ob ladijsko vrv/ zdrkne na kolena, spotakne se v drugič, pade ... Niti toliko moči nima, da bl se dvignil; njegov razum, ki ga je omamil močni whi-sky, mu je odpovedal pokorščino. Frank satfpi. s ' Toda življenje teče dalje. Velemesto se prebudi. Poštar izprašani nabiralnik. Nekaj tuca-tov pisem je v njem. In med njimi so tudi tri poslovilna pisma samomorilca Franka S tona. Prvega drži v rokah njegov stric in pred njegovimi očmi zaplešejo steklenice vina, škatle sardin in salame. Njegov nečak je mrtev . . . Samomor . . . tega ni hotel. Drugo pismo so prinesli z zajtrkom Kitty v njeno sinjo dekliško sobico. "Jaz aem "kriva", šepeUjo majhne rdeče, trepeUjoČe ustnice, medtem ko vlažne, rjave o-či etrme v neznano daljavo. "Jaz sem ga pognala v smrt." Tretje pismo pa bere ravnatelj opere, Mr. Henry WiBfii*, pri Jutra jem pregledovanju dopisov. "Vrtite mojo opero v koš . . . že ravno sem ..." Vročično seže ravnatelj v kopico rokopisov, izvleče zaprašen,že nekoliko oru menel, debel zvttek. "Kako dol go že tole leži tukaj ?" Mladi dramaturg z negovanimi brčicami in še bolj uslužnim obrazom se nagne k njemu: "Leto dni, gospod ravna tel!" Pritisk na gumb in nekaj minut pozneje sedi ko-repetitor za klavirjem v ravnateljev! sobi, t tarumenelim zvezkom na notnem podsUvku in igra . . . igra četrt ure, pol ure, celo uro. Poslušajo ga ravnatelj, dramaturg, tajnik, prvi tenor, prvi bariton in Še mnogo drugih. Napoeled se rsvnsUlj zbudi it svoje tamaknjenosti: "Mojstrovina . . . sprejeto!" Odpokinevniki priobčijo sen-zacijo. Opera je aprejela delo samomorilca, opero mladega u-čitelja glasbe, hi je sinoči, ks kor dokazujejo poslovilna pisma, akočll v Hudhon. Njegovega trupla pa doslej ie niso našli. Njegov asmoamr Jo Asle ravnatelja opozoril aa njegovo delo! III Ob isti uri se Frank zbudi it svojegs globokega spanes. dvig-ns se in pometlke v opoldansko sonce . Od daleč tstuli ladijska sirena, zsropata motor — pri-sUnišče poje« pesem dela. Za trenutek Frank pomisli: kako Je prišel semlfcj? Potlej se spo-mni dogodkof pretekle noči: treh poslovilnih pisem, obisk v pristaniški beanici. poslednjega dolarja, ki ga js ta pil In adaj vt^zaapal Je lasten asmomor! Trsnk P pokliče neki glas. Pred mladim možem stoji njegov prijatelj Charles, kl nikakor ne more verjeti, da ima pred seboj njega, ki so o njem misli-Ii, da je že mrtev. Frank pripoveduje in Charles mu prijateljsko stisne desnico. "Srečen slučaj te je rešil ... in zdaj ti sploh ni treba več skakati v Hudson. Zdaj lahko delaš čisto drugačne skoke! Beri!" Frank vzame opoldnevnik. "Opera . . . sprejela . . . Prav imaš, nič več mi ni treba skakati v Hudson. Toda ostal bom mrtev!" Prijatelj ga začudeno pogleda. "Umrl sem," nadaljuje Frank, *za svet sem bil Uko in Uko zmerom mrtev. Frank Sto ne je včeraj našel grob v Hudsonovih valovih! 2ivi pa Ralph Stooe, njegov braV ki se je — saj ra-zramsl"— danes iznenada vrnil iz Južne .Anfirl^e. Zakaj pa 1-ma človek braU 'dvojčka?" Frank, ti hočeš?" Da, spoznati hočem ljudi," pribije Frank, "ljudi, ki samo mrtvim pokažejo svoj pravi o-braz!" Frank se spremeni. V prijateljevem stanovanju se odigra ta čudež. Svetli lasje potemne, majhni brki izginejo, roženi naočniki pa popolnoma spremene izraz. Frank stoji pred zrcalom. "Rodil se je Ralph Stone. Zdaj lahko začnem novo življenje!" IV Ali se je samo Frank spremenil? Ne, tudi svet se je spremenil. Ginjen objame stric svojega drugega nečaka, mu vtakne tri dolarske bankovce v žep. Popraviti hoče vse, kar je Franku hudega storil, vsaj njemu, Ral-phu, naj se zdaj dobro godi . . . Ravnatelj opere Mr.-Wilkins, ga sprejme s pretirano ljubeznivostjo. "Opero vašega brata bomo u-prizorili čez dva tedna ... To je res mojstrovina . . ." In potlej stoji Prank pred Kitty. Sprejme ga v salonu očetove hiše in Frank se kar prestraši njene hledice, njenih utrujenih oči, njene upognjene postave. "Vašega braU sem zelo ljubila .,. . Nikoli ga ne bom pozabila . . ." V Premiera v operi. Dvorana nabito polna, sijajna izvedba. V neki loži sedi Frank s Kitty in njenim očetom. Frank zapre o-či. Njegovo delo, njegova premiera, njegova godba ... Po drugem dejanju zadoni bučno ploskanje . . . toda ne more se veseliti. Ne more stopiti na o-der, ne more se zahvaliti za priznanje, oetane mu samo denar . . . Po predsUvi priredi ravnatelj Wilkins v svoji vili svečano večerjo. Na koncu se svečano dvigne. "Dame in gospodje, danes smo krstili opero, ki jo bomo nekoč prištevali med nesmrtna glasbena dela." Ravnatelj ljubi super-lative — posebno v tem trenutku. 'Toda — nadaljuje e priučenim patosom — veselje današnjega večera je Žal skaljeno z žalostjo, da stvaritelj tega dela ni več med nami. Ker so ga predčasno poklicali.. ." "Oprostite, gospod ravnaUlj," mu seže Frank v besedo. "Mojega braU Franka, kakor "Vsi vemo, niso odpoklicali, temveč je sam odšel v smrt. Ali bolje, ljudje so ga pognali v smrt. V rtmrt ga je pognal avet, ki žive zaničuje, velika dela zna šele ceniti, ko je etvariUlj že mrUv .. V sobani zavlada mučna tišina. Navtočni so v zadregi. Tedaj pomoli ravnaUlj Franku desnico. "Hvala lepa, m is ter Stone. Jat in mi vsi smo zaslužili te besede. Naprtili smo si težko krivdo na svoje rame. Toda vaš brat ni umrl zaman. Predramil naa je. Služil nam bo kot opomin, da bomo delom živečih odslej posvečali tem večjo pozornost." V zimskem vrtu sa vilo sedite kakšne pol ure posneje Kitty in Frank drug drugemu nasproti. Frank Jo prime ta roke. Ali KKty ni dejala, da Franka ne bo nikoli poaabila. da bo zmerom samo nJega Ijobila? Zdaj ima da jo prelskusi in to obsUj s zvest obs tudi preko grdbs? "Ljubim vas. Kitty," meni. "Ali hočete poeUti moja žena? Ljubili ste mojega brata in tudi mene boste vtljubili. Najina podobnost vam bo to ie olajšala. It istega mesa ta krvi ava, in jat čutim Isto kakor on .. .** Kitty posluša njegove nežne popolnoma se Jim preda: ta i ms isti glas kakor Frank, nje- gove oči, njegov nasmeh . . . 2e Franka prižame nase in dvoje usten se strne v vročem poljubu. ' "Ali smem jutri govoriti s tvojim očetom?" zašepeta Frank. "Da," dahne Kitty. Potlej se mu Kitty iztrga in zbeži iz vrta. Frank ostane sam, komaj si upa verjeti, prevzame ga občutek krutega razočaranja. Torej vendar! Hitro vzame svoj klobuk in plašč in odide iz hiše. Ko po prečuti noči utrujen vsUne, je trdno odločen. Kaj ima še o-praviti tukaj? Lastne slave ne sme uživati in Kitty — Kitty ga je drugič zapustila. Privolila je Ralphu in je izdala Franka, štirinajst dni po njegovi domnevni smrti. To je večna zvestoba ... Da, kot "mrtvec" človek šele spozna ljudi... Toda to poi samomora ne bo zaspal. Iz miz-nice potegne samokres. Tedaj nekdo potrka na vrata. Pismo — od Kitty: "Sinoči sem samo sebe varala . . . podobnost me je zapeljala . . . glas, vaše oči! Toda ne morem posUti vaša Žena .. . ker vas ne ljubim! Moje srce je Frarikovo in bo zmerom njegovo osUlo .. ." Pol ure vSE najavijo Kit-ty nekega gospoda. Kitty hiti v salon in pred njo stoji—Frank. Njen Frank, s svetlimi lasmi, brez naočnikov, domnevni mrtvec. Kitty mu pade v naročje In ne more več do besede. "Nisem si vzel življenja, Kit-ty," pripoveduje Frank, "le skril sem se. Toda to ti bom še vse povedal!" "In tvoj ibrat . . . Ralph?" vpraša Kitty, "ali ve, da si,.." "Moj brat je spet odpotoval," vzklikne Frank olajšan, "davi, v Južno Ameriko ... in mislim, da ga ne bova nikoli več videla . . .!" v. , . Odgovor *Wti mlad diplomat ,n H va strojepiska ata postsU uh velika prijatelja, da jtt ^ zakonita žena Opravičeno la ljubosumna Jjg Zato je nekega dne tH svojega moža trdo prijela nI 1 V8€mi m°*(xMmi ^ Tajnica je dolgo molčala v ji je pa bilo že vsega dovoli je jižaljenpplgovorila: "Najmaldr m čimer se ponašamnjled vami, j« to, , sem vaBfciu možu vsaj zvest*, V času kina Mali Karel se sprehaja s svojim očetom po parku. Na klopci sedi zaljubljeni parček in se poljublja. "dej, očka," vzklikne fantiček, "U dva pa igraU kino!" • ■ i ...... semena! 12 JUGOSLAVIJE amo U lete ie eprejtli, tedt u i$4 vojne jih več ne bo monote dubii Naročit« takoj izmed IbirL S A LATA, llataata zKodn« SALATA, glavnata krhka igodm SALATA, znana ljubljanska Htsfci SALATA. rujava poletna zUvsau SALATA, rumena poletna glavaau SALATA, prava visoka "itrucarca" KORENJE, srednjedoigo aaniiaa PETRftlLJ, gladki ■ korenom PESA. rudeča okrogla namizna REDKVICA, sgodna rudeča fina RADIČ aa aolato. iirokolistnat EN DIVJA, ramena zgodita široka ' EN DIVJA, »elena pozna široka J ENDIVJA. zelena kraviljana ENDIVJA, rumena kraviljana GRAH. niiten v atrotju, fin vinok FIŽOL, breznitni. nizek zelen FIŽOL, breznitni, visok zelen FIŽOL, breznitni, nizek rumen FIŽOL, breznitni, visok rumen KUMARE, fina domača vrata MOTOVILEČ (repineelj) ZELJE, ljubljaneko veliko kaans MAJERON, navadni dišeči CENA TEH SEMEN JE 12« PAKI Lahko kar izreiete U oglaa, padi tate aemena katera ielite in fi aai vrnete a Monejr Ordrom in naroči bomo tečno poslali. Ako ne sajfci v seznamu kar ielite, pišite po eesil Rabite svetovno alavni ljubljanski Bahovec 'Planinka zdravilni čaj za ielodee, ledviec, ar jevanje in utrjevanje krvi. CENA: L ikatlja tl.M, S šk. $2.! Steve Mohorko Co. 704 8outh 2nd Str. . Milwaukee, Wl tiskarna s.n.p.j SPREJEMA V8A v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjig koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ* D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojsanila unljako delo prva vrS Pišite po lnfonsscije as naslov; SNPJ PRINTERY )VE10 Presvete It eai nar«• |t.Maa m reči, U Isstnisa la daa. Csas |e....17* ....... .......»2 .......*» .......«-2 ......LM vnete denarja sli Hat. U )e vaiS laetaiee. Pejaaaile:—Vselej kakor hitro kateri teh Oaifev »renehs biti H* SNPJ, sli Os ae preseli proč od droiine In ho anhteval aam rrej W tednik, hode moral tinti Ann la dattfee droiine, kl Je tako akupns naročena na dnevnik Prosveto, to takoj ssannnlti upravni«™ i"* is obenem ^plačati dotično vsoto listo Preavato. Ako toga n« tednj mors upravniitvo aaiiatl da tam aa to vsoto naročniku PMMVVTA, SNPJ, SSS7 Se. Lnvsšale Aee-, Ckkaf. UL Prtteieno peiiljam naročnine as Rak Preeveta va*e S... 1) Iss...,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.& n"* Ksalee •••••••••••*•**'***'' Oatsvtto tednik Is gs pHpšdlte k mofi ssvnCsM ai eledeHb ■a|e Oraltne: t) A. Sraltve SL.«•••*" •••••••••»••»••••••••••.,.. ............. .v*. ^^^ A| a^tn H. «).........................................a «tes ft........ i)......................................Cl dra*.*s II........