KS DOLSKO
Maroltova mama Alojzija je v četrtek, 12. maja praznovala 95-obletnico svojega življenja
Luč sveta je zagledala 12. maja 1899 na Vnajnarjah blizu Janč. Na Vrhov-čevi srednje veliki kmetiji je zraslo 9 otrok, 7 deklel in 2 fanta, eden pa je še kot dojenček umrl.
Alojzija se je poročila s Černivčevim Francem (tudi iz Vnajnarjev) leta 1925. Kasneje sla se preselila v dolino in si v Dolskem uredila skromen dom. Moi France se je leta 1930 zaposhl pri želez-nici kol progovni delavec. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, 3 fantje in 2 de-klici. Pred II. svetovno vojno je precej številna družina z eno samo skromno plačo iivotarila, kot vse revne delavske druline v stari Jugoslaviji. Še huje je bilo med nemško okupacijo, ko je bilo vse na karte. Za črno borzo pa ni bilo denarja. Na skrivaj je Alojzija redila prašička, da so ga potem tudi naskrivaj morali v kleti, z verigo najprej zadušiti in zaradi cviljenja šele potem zaklati, ker nemci niso dovolili privatnih zako-lov.
Oba mati Alojzija in oče Franc sta od začetka upora proti Nemcem sodelo-vala v Osvobodilni fronti. Ko so po vojni otroci odrasli in so se socialne razmere nekako uredile, so obnovili oz. na novo zgradili hišo. Drugorojeni sin Ciril je prevzel domačijo, ostalipa so se poženili drugam.
Leta 1963 je Alojziji umrl mot Po njegovi smrti ni imela več obstanka doma. Vse dneveje preživela pri hčerki Mimi. Ta se je poročila k »Jozelnu«,
kjerje zdaj gostilna »Žerjavca«. Hčerki je pomagala pri vzgoji otrok in tudi pri drugih delih v vrtu, kolikor je mogla. Po njeni smrti je otrokom nadomeščala mamo. Zadnja leta, ko je oslabela, živi v domu upokojencev v Domialah. Ko smo jo obiskali, se je pohvalila, da ji ničesar ne manjka in da so v domu zelo dobri z njo. Pravi, da jo pridejo kar pogosto obiskat, posebno »Jozelnovi«, pa hčerka Ela, sin Tone in Ciril. Mama Alojzija visoki jubilej kaj dobro skriva, ima dober spomin in voljo do življenja. Ko smo ji ob slovesu še enkrat zaželeli zdravja, nam je z nasmehom povedala, da še ni dozorela za smrt.
V imenu društva upokojencev Dol-skoji želimo, da resnično še dolgo ne bi dozorela in da bi dočakala sto dolgih ali kratkih let.      MARJAN LAUTAR