NO. 135 OlflOVI IMA Ar i/lpll»gwgaflll—HOIWBF AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 17, 1963 SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPCB STEV. LXI — VOL. LX1 Sestanek na vrhu v ZN! V L o n d onu napovedujejo sestank na vrhu med Ken* nedyjem, H r u š č evim in Macmillanom jeseni na zasedanju Združenih narodov. NEW YORK, N.Y. — Med za-tcpniki diplomatov Vzhoda in Zahoda v Združenih narodih u-gibajo o možnosti sestanka “treh velikih” jeseni v Združenih narodih. Na splošno sodijo, da bo do sestanka prišlo, če bo le dosežen sporazum o končanju preskušanja atomskega orožja, pa če tudi le delnem. Tako prepričanje vlada posebno v angleških vladnih krogih, med tem ko v Washingtonu o sestanku niso posebno prepričani. Predsednik Kennedy in njegovi svetovalci čakajo, kaj bodo pokazali razgovori v Moskvi, predno so voljni zavzeti kakršnokoli pozitivno stališče k načrtom o srečanju Kennedyja s Hruščevim. Taka srečanja v preteklosti so se izkazala redno bolj ugodna za komunistični kot za svobodni svet. Ta je v njih videl vedno znova možnost trdnejšega miru in popuščanja komunistične napadalnosti in tej s svojo zmanjšano budnostjo nudil vedno znova možnost uspehov. i •’ ’ V zvezi s sestankom “velikih treh” ne omenja nihče De Gaulla, čeprav igra mož v zahodni zvezi danes pomembnejšo vlogo od Macmillana, žal bolj v negativnem kot pozitivnem smislu. V Parizu in v Washingtonu razpravljajo med tem o De Gaullovem obisku v Združenih državah koncem letošnjega ali začetkom prihodnjega leta. Ta obisk naj bi dal vodnikom Francije in Združenih držav priložnost za temeljit pretres vseh medsebojnih sporov in obnovo zahodne edinosti. Trdijo, da bo Francija dotlej že preskusila svojo prvo uporabno vodikovo bombo in bo tako lahko De Gaulle govoril s “položaja moči”. Republikanska živahnost ne trpi od vročine Pristaši sen. Goldwaterja vneto agitirajo zanj, guv. Rockefeller ga kritizira, drugi možni predsedniški kandidati pa še previdno molče. Now grobovi Jennie Grozdina Včeraj zjutraj je doma na 1008 E. 63 St. umrla Mrs. Jen- poročenaI ZA 32 MILIJONOV ŽITA IZGINILO MED POTJO V AVSTRIJO V ZAMENJAVO nie Grozdina, poprej WASHINGTON, D.C. — Re- g]i najti pravega ideologa za Gcrencic, stara 75 let, rojena v publikanski prvaki in prvakinje svojo stvar v svoji lastni stran-j Ložu na Notranjskem, od ko-se ne menijo ne za poletno vro- ki. Zato so si izposodili konser-|der je prišla pred 61 leti. Tu-'n v . , •~TTl . .„ cino, ne za vlago v naših dne- vativnega senatorja Thurmonda kaj zapušča moža Johna, sino-j in poljedelsko^ tajništvo je ^včeraj na z^n" vih. Pridno zborujejo, iščejo iz južne Karoline. Mož jih je va Freda in Franka Gorencic/ kandidate za prihodnje leto in res navdušil s svojim nazadnja- pastorka Johna, sestro Tillio Naročiti in plačati je preveč za črne diplomate v Zahodni Nemčiji BONN, Zah. Nem. — V tem mestu in njegovi neposredni o-kolici je skupno že 95 poslaništev in drugih zastopstev novih neodvisnih afriških držav. Trgovci in podjetniki se jeze zaradi njih, ker naročajo^ vse mogoče, nato pa ne — plačajo. Lastniki hiš, hotelov, trgovci, zdravniki, obrtniki in razna po-strežna podjetja zahtevajo od zvezne vlade, da jih reši iz zagate, v katero so jih spravili črni diplomati, ker se bodo sicer proti njim prisiljeni poslu-ziti sodnega postopka. V vladnih krogih resno razmišljajo, da bi za kritje takih stroškov enostavno odtegnili del pomoči, ki jo nudijo afriškim državam. ♦ Postopek črnih zastopnikov v Bonnu gotovo ni različen od postopka teh ljudi v Washingto-nu, izgleda le, da zna naša vlada ta vprašanja spretnejše reševati, ker ne mara vznemirjanja javnosti. : ■ i j i i , Vremenski prerok pravi: Delno oblačno in soparno. Najvišja temperatura 8 8. Možnost krajevnih neviht. seveda tudi volivce. ,štvom. Udrihal je po Kennedy-[Sweeny, v Michiganu pa sestro1 Pretekli teden se jih je na- jevem režimu kot pravi južni Mary Debevec. Pogreb bo v pe-[ bralo v Washingtonu kar 500, konservativec. tek zjutraj ob devetih iz Za- ki so bili vsi vneti za senatorja --- --—<*^—— ^ ^ krajskovega pogreb, zavoda v1 Goldwaterja. Premišljevali so, Med laškimi komunisti1 kako bi s svojim kandidatom je stopila na dan “kitaj-zmagali na republikanski kon- j ska” struja venciji in potem tudi pri no- RIM, It. — Po Kennedyjevem vembrskih volitvah. Prišli so do odhodu je italijanski politiki spoznanja, da je zaenkrat naj- grozilo zatišje. Pa ni prišlo do boljša takt-ka: zastrašiti voliv- njega. Pretekli teden je nam-ce. Volivci naj pridejo do pre- reč “kitajska” struja med itali-pričanja, da je notranji in med- janskimi komunisti, organizira-narodni položaj naše dežele ta- na v “društvu za prijateljstvo ko nevaren, da edinole republi- med Italijo in Kitajsko,” objavi-kan.ska stranka more pomagati la kar cel manifest, kjer toplo Ameriki zopet na noge. V tem zagovarja kitajske tovariše in smislu so tudi presojali politic- napada ruske. Pri tem letijo po-no stanje v deželi in predlagali lena tudi na uradno vodstvo radikalne rešitve. stranke, ker je preveč za Mos- Goldwaterjev tekmec guver- kvo ner Rockefeller jim je takoj Kitajska struja ni številčno odgovoril z dolgo izjavo, kjer močna, ima pa v svojih vrstah svari republikance pred preti- dosti mladine in dobre aktiviste ranim nazadnjaštvom, ki bi jih jn agitatorje. Voditelj stranke ne samo pokopalo pri prihod- Togliatti ima torej še novo skrb njih volitvah, ampak uničilo tu- na plečih, italijanska politična di stranko samo. Rockefellerje- javnost pa novo zabavo. Do raz- tevo v senatu razkrilo, da je izginilo na poti iz Združenih držav v Avstrijo okoli 100,000 ton krmilnega žita, ki je bilo poslano tja v zamenjavo za strategične surovine. WASHINGTON, D.C. — V vladnih krogih je bilo že cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na dolgo znano, da je izginilo v Avstrijo poslano žito nekje pokopališče. Truplo bo polože- rned potjo. Avstrijske oblasti to že več mesecev preisku-no na mrtvaški oder nocoj ob jejo, ne da bi jim uspelo ves posel podrobno razkriti. Vče-šestih. raj je sen. John J. Williams, republikanec iz Delaware, zahteval, da senat izginotje v Avstrijo poslanega žita preišče. Gre skupno za okoli 24 milijonov mernikov ali 100,000 ton. Žito je bilo poslano iz Združenih držav v Avstrijo preko Zah. Nemčije v zameno za strategične surovine, ki jih Avstrija dobavlja Združenim državam. Poročilo državnega in poljedelskega tajništva, ki razkriva nekatere podrobnosti izginotja žita, trdi, da doslej še ni bil ugotovljen noben primanjkljaj v pošiljkah avstrijskih strategičnih surovin. Državno in poljedelsko tajni- *----------- - ■ • skušata s pomočjo vlad nič obremenilnega proti sed- Kennedyjev mirovni poskus le pretveza Rdeča Kitajska trdi, da poskus Združenih držav doseči sporazum s Sovjetsko štvo zvezo ni nič drugega kot Zahodne Evrope dognati, kam mim ameriškim podjetjem, ki navadna pretveza in hi- je izginilo krmilno žito poslano SO vpletena v zamenjavo žita za navstvo. jv Avstrijo. Skupno je bilo tja strategične surovine z Avstri- TOKIO, Jap. - Radio Pei.Wanih 40 milijonov merni- jo. ping je obdolžil predsednika ^ov’ v Avstrijo ga je bilo pripe-Zdruiženih držav Kennedyja, da ljaneSa le okoli 16 milijonov, je sprožil razgovore s Sovjetsko ™ernikov- Zginilo ga je torej | zvezo o končanju preskušanja t>koh 24 milijonov mernikov v atomskega orožja le zato, da bi ^k^Pn! vrednosti 32 milijonov . ... x , mogel lažje in bolj nemoteno 0^rJev. Žito je bilo izkrcano vo skrb razumemo: trenutno je ce,pa v stranki menda radi kitaj- grmaditi atomsko orožje za uni- v ®remenu in Hamburgu. Ver- čenje komunističnega sveta. Na- ^et,n° bl10 !Prodano že tam ob pad je seveda namenjen Hru- e ovanJu in udeležbi pri do-ščevu, ki je na take razgovore ^^avstrijskih podjetij, ki bi pristal in jih sam osebno od- na^ zlto Povzela. Ameriško žito prj je bilo poslano v zameno za su- rovine in preračunano po ce-Kitajci so prvi tudi prijeli na- nah, ki so dosti nižje od onih namreč več republikancev za ,-ke a|kcije ne bo prišlo. Goldwaterja kot za Rockefel- ------------ lerja. Zanimivo je samo to, da Prevozne rakete za sred-je Rockefeller sedaj prvič z be-. nje daljave cenejše sedo obsodili Goldwaterjevo po- WASHINGTON, D.C. — O-litično filozofijo, ki je jedro brambni tajnik McNamara pod- desnega republikanskega krila, pira načrte za prevozne rakete Prihodnji teden bodo v Mia- za srednje daljave, ker so do-.iavnos^ Hruščeva zaradi podpi- na svetovnem trgu. Prodano naj mi, Fla., zborovali vsi guver- sti cenejše od globoko v zemlji rania Indije ob lanskem kitaj- bi bilo v Avstriji, ki žita doma nerji na svojem običajnem let- skritih medcelinskih raket in skern naPadu na njo. Sovjetska ne pridela dovolj, nem sestanku. Predsednik re- Polaris raket v atomskih pod- zveza ie tedaj le začasno usta- Poročilo vlade trdi, da žito ni publikanske stranke Miller je mornicah, dosezajo pa lahko vila obljubljene vojaške doba- lbji0 prodano za železno zaveso zato sklical v Miami sestanek iste strategične cilje. 1" "’"1" ” T" vseh 18 repubikanskih guver- Raketa na srednjo daljavo z nerjev, da se posvetuje z njimi vodikovo bombo v glavi, po-o politiki njegove stranke. Gu- stavljena na tovorni avtomobil, vernerji se bodo gotovo lepo železnški voz, vlačilec na reki me v°ja^bega podpiranja Indi-gledali med seboj, samo trije ali na ladjo na visokem morju, j^e' ^ Nehruju pravijo v Pei- ^ ,rTže šče» s temi pošiljkami Indiji o- katerc dežeIe' 'j ‘ lajšal Združenim državam bre- aje je ,bilo dejansko prodano V Avstriji je pod preiskavo poslovanje šestih glavnih uvoz- bodo delali izjemo: Rockefeller bi stala od $1,300,000 do $1,500,- pmgu’ da j6 izkoriščal sPor me<1 ndh podjetij, ki so bila udeleže-iz New Yorka, Scranton iz 000, med tem ko stane Polaris Kitajsko in Sovjetijo v korist na prj uva^anju omenjenega ži- Pennsylvanije in Romney iz raketa skrita v atomski pod- Indije' ta. Posebej ,so obdolžena, da so Michigana. Vsi trije bi namreč mornici povprečno okoli 10 mi-’ Rusi so na kitajske očitke od- okoli 30,000 ton ameriškega radi prihodnje leto kandidirali lijonov (podmornica s 16 Pola- govorili, da skušajo Kitajci za- krmilnega žita označila za “ar- za predsednika. ris raketami okoli $160,000,000), netiti atomsko vojno med Sov- gentinsko“, ki ima višjo ceno, Še ena zanimivost z republi- medcelinska raketa s silosom jetijo in Ameriko, da bi lahko in spravila dobiček prodaje po kanskega zborovanja v Wash- vred zakopana globoko v zem- sami prevzeli vodstvo prežive- višji ceni. ingtonu: republikanci niso mo- Iji pa od 3 do 5 milijonov. ^ega sveta. Preiskava doslej še ni našla Ljudski glas o civilnih pravicah — v številkah Cleveland, O. — Znani lo-ibilo treba dognati, ali je prav, vec na novice v Kongresu.da hišni posestniki delajo raz-Louis Harris je začasno pustil liko pri oddajanju stanovanj. besede in se peča s številkami, ki naj mu povedo to, o Kot se vidi, večina daje posestnikom še zmeraj pravico čemur navadno govorijo poli- do diskriminacije pri oddaja- tični viri. Tako je sedaj izvršil obširno pozvedovanje, kaj misli naša dežela o civilnih n ju stanovanj. Ako vzamemo samo južne države, se številke nekaj spre- pravicah. Ugotovil je pri tem [menijo, naravno v škodo črne-zelo zanimiva dejstva. Niso ga prebivalstva, vendar nova; kar je novo, je ugotovitev, da vsa dežela misli sko- ne tako hudo, kot bi človek mislil: 88% južnjakov ne ugo- raj isto o civilnih pravicah varja, da naj imajo črnci kot posamezne naše ■ države.1 enako volivno pravico; 79% Med rezultati pozvedovanja ^ jih misli, da morajo imeti črni so značilni sledeči: Kdo odobrava in kdo ne odobrava federalne akcije v obrambo civilnih pravic? Kar 91% je reklo, da je prav, da se federacija poteguje za volivno pravico za črne. Da naj imajo črnci enake pravice, ko se potegujejo za službe, trdi 86%. Le 74% se je izreklo za to, da naj imajo črnci dostop v vse javne prostore, le 68% jih je pa sporazumno s tem, da smejo črnci iti v vse bare, kjer se prodaja hrana. Odstotek pade pa na 48%, ko je enake možnosti pri iskanju dela; 54% jih je za to, da morajo biti črncem dostopni vsi javni prostori; le 43% dovoljuje črncem vstop v bare, kjer se prodaja hrana, in samo 29% je proti integraciji v stanovanjskih hišah. Največja je torej razlika med povprečjem za vso deželo in jugom pri integraciji v javnih prostorih, v barih, posebno očitna pa v vprašanju integracije v stanovanjskih hišah. Skoraj tri četrtine južnega belega prebivalstva noče stanovati skupaj s črnci. Zakaj so se vprašani tako opredelili, je drugo vprašanje, ki se z njim peča Louis Harris. Tudi na to vprašanje je dobil zanimive odgovore, ki se v glavnem dajo razdeliti na tri skupine: 74% jih odobrava načrt za sedanjo zakonodajo o civilnih pravicah, 20% je proti, 6% pa se ni opredelilo. Kakšni so pa razlogi za in proti? Okoli 31% se postavlja na načelno stališče: ustava daje črncem ravnopravnost in nihče jim tega ne sme kratiti, ako tudi mu stališče ustave ni všeč; 15% je za to, da morajo imeti črnci ravnopravnost v vseh javnih lokalih; 11% trdi, da je vsaka diskriminacija proti črncem protiustavna; 8% trdi, da so črnci državljani, ki morajo nositi enaka bremena in obveze kot beli, torej imajo tudi pravico do ravnopravnosti; 5% smatra boj proti integraciji za navadno hinavščino; 4% zagovarjajo popolno svobodo za črnce. Tisti, ki so proti integraciji, opirajo svoje stališče na sledeče razloge: 11% pravi, da črnci nimajo pravice, da bi vdirali v “zasebna” podjetja; 5c/( misli, da je vsaka kontrola zasebnega poslovanja protiustavna; 2% mislita, da ni treba mešati obeh ras; 2% se bojita, da bi črnci vtegnili postati preobjestni. Ostali od-‘ stotki pa trdijo da naj imajo črnci ravnopravnost, toda naj ostanejo sami zase, da naj to vprašanje urejajo države in federacija in da črnci še niso dozoreli za ravnopravnost. Številke povedo, da je najtežje vprašanje pravica črncev do vstopa v gostilne, bare, kavarne, hotele in do ravnopravnosti v stanovanjskih hišah. številke bodo tudi močno vplivale na sedanje debate v Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Zaradi protestov v Kongresu in javnosti je obrambni tajnik McNamara poslal oboroženim silam posebno spomenico, v kateri pravi, da je “zelo neprimerno”, če pripadniki oboroženih sil sodelujejo pri raznih rasnih demonstracijah. Nedavno je poveljstvo letalskih sil v posebni okrožnici objavilo, da se pripadniki letalskih sil smejo udeležiti takih demonstracij, toda le v — civilni obleki. MOSKVA, ZSSR. — Razgovori med Sovjetsko zvezo, Ameriko in Anglijo 6 končanju preskušanja atom skega orožja potekajo ugodno hi upajo, da bo sporazum dosežen vsaj v pogledu preskusov v ozračju, vesolju in pod vodo. — Razgovori med Kitajci iu Rusi so zopet obtičali. Kitajci so se zaprli v prostore poslaništva, kjer nemara čakajo nova navodila iz Peipinga. Govorice trdijo, da razgovori ne bodo več obnovljeni, ampak da bo kitajska delegacija skoraj odpotovala domov. SAIGON, J. Viet. — Včeraj je prišlo tu znova do ostrih de-monstracj budistov za versko svobodo in socialno pravičnost. Oblasti so prijele okoli 200 demonstrantov. Iz Clevelanda in okolice i i i ! Začetek šentviškega karnevala— Nocoj se začne enajsti letni šentviški karneval na šolskem dvorišču na E. 62 St. in St. Glair Ave. in v avditoriju. Trajal bo do nedelje zvečer. V petek zvečer bodo na razpolago ocvrte ribe, v nedeljo pečena govedina. Raznovrstna zabava, vožnje in okrepčila. Cisti dobiček karnevala je namenjen v korist konventa za šolske sestre pri Sv. Vidu. Na obisku— V uradu se je oglasil rev. Jože Gregor, C.M., iz San Antonio v Teksasu. Med nami bo ostal do konca tedna. Zadržuje se pri Mr. in Mrs. Modic na Cardinal Ave. v Collinwoodu. Dobrodošel in prijeten odmor! Seja Senklerskih upokojencev— Društvo upokojencev Sen-'klerskega okrožja ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v SND na St. Clair Ave., staro poslopje. Dijaške vozovnice ukinjene— Vodstvo CTS je ukinilo dijaške vozovnice na avtobusih v upanju, da bo s tem povečalo svoje dohodke tekom prihodnjih dveh let za okoli 2.9 milijona dolarjev. Javnost je ta korak iznenadil in Mrs. Wulff, članica Clevelandskega šolskega odbora, je začela akcijo za u-maknitev sklepa. “Solarji so zadnji, ki si lahko privoščijo povišanje voznine na mestnih avtobusih”, trdi Mrs. Wulff. Perk izreči! ček F. Dayu— Okrajni avditor R. Perk je zadržal plačilni ček za okrajnega rekorderja (arhivarja) F. S. Daya, dokler ni dobil drugačnega naročila od okrajnega prose-kutorja Corrigana. Perk je prav tako zadržal plačilni ček za M. Kascaika, ki je na plačilni listi okrajnega rekorderja, pa tam ni nikdar delal. Zadržani čeki naj bi šli za kritje škode, ki jo je okraj utrpel z nezakonitimi izplačili J. Edvonu in Kascaku. — Okrajni prosekutor Corrigan je odločil, da Perk nima pravice čeka zadržati, nakar ga je ta izročil F. S. Dayu. Prostor za Community College izbran— Upravni odbor Cuyahoga Community College-a je odobril nakup 40 akrov med Sco-vill in Woodland Ave. S. E. ter E. 25 in E. 33 St. za $800,000. Prostor je bil prvotno namenjen za graditev novih stanovanjskih hiš. Nova visoka šola bo začela z rednim delom pri-HOT SPRINGS, Ark. — Včeraj hodnjo jesen v najetih prosto- je devet ur lilo kot iz škafa m voda je drla po glavnih ulicah štiri čevlje visoko. rih. Stroški vzdrževanja so za 1. 1963 določeni na $340,615, prihodnje leto, ko bo pouk v celoti organiziran, pa že $1,167,000. Žalostna vest— Mrs. Mary Zupin, 18401 Marcella Rd., je prejela iz Francije Madžarski komunistični režim dviga železno z&veso DUNAJ, Avstr. — Zmeraj' '3P°rc>čil0- da T Je tam bolj se množijo znaki, da svobo- ' '^a umid ^rat Rudolf Lu- da, z izjemo politične, zmeraj ■kan’. V starosp.60 let. Poleg o-bolj vdira v madžarsko vsakda- [ menJene p uš ca pokojni tukaj nje življenje. Zadnji znak na ^ Mrs Jennie Rome in tem polju je poročilo iz Buda-1Mrs> *OSe1 Bahsh’ v Franciji že; peste, da bo madžarska vlada'”0 anis avo v Lazah pri demontirala žično pregrajo ?a brata Franca in madžarsko-avstrijski m e j i in ° ana U_ ari' V Slovenijo— V Slovenijo so odpotovali Rudolf Rozman z ženo Avgu-Štino in Charles Mlakar. Vse podrla tudi vse stražne stolpe. Izginile bodo z meje tudi vse Kongresu. 2e sedaj se je tam strojne puške in vsa minska po-izkristalizirala fronta: kaj je ija. važnejše, ali človeške pravice j Pogled na vse to je menda potrebno za pot jim je uredila ali pravice, ki jih daje načelo zelo slabo vplival na turistični P°t- pis. M. Antloga, 6516 St. nedotakljivosti zasebne last-jpromet z Madžarsko. Marsikdo nine. Tudi gornje številke noče iti tja radi “železne zave-povdarjajo važnost te fronte. |se” na meji. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. — Srečno pot in zdrav povratek! Ameriška Domovina - V (VI » .«/I.C- ot.%7- M<* (V« i 6117^31 Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Spas' v srbski pravosfav ni csrkvi Amerike in Kanade , Ipatrijarha in Sveti sinod, da so Cleveland, O. — Srbi v Ameriki imajo sedaj posebno težavo. Zašli so v cerkveni spor. Imajo v Ameriki svojo posebno škofijo, ki ima svoj škofijski urad in središče v Liberty- j ganejo zvesti svojemu škofu in ville-u. Odkar je bila ta skofi- mi med drugim sporoča tudi'stvo ter so sestavlali ameriški naslednje: “Misijonar Viktor'filmi v vseh deželah sveta 80 do Sedej nam je za rakom umrl190 odstotkov programa. Zna-v soboto 22.6.t.l. Pokopal ga ^menite zvezde takratnega filma je kalkutski nadškof v nede- Mary Picikford, Pola Negri, ] jo 23.6. popoldne v naši kal-j Douglas Fairbanks in posebno v nasprotju z ustanovno listino kutski grobnici. Prisostvovali Rudolf Valentino, so prinašale ameriško-kanadske škofije in so’|go menda vsi misijonarji, kar'sebi in producentom, ne samo bile izdane brez posvetovanja'' in sporazuma z upravnimi organi te škofije. To stališče je sprejela tudi Srbska Narodna'1 ''e Odbrana v Združenih državah.* Bivši kralj Pet da popolnoma vse predenja večerja.” S tem ogledom je I remo, kar je v listu, od začetka Teater,” kjer na, prostem člani in igralci tega gledališča v gotovih dneh prikazujejo v vsej veličini, dramo “Življenje Kristu isa.” Kljub temu, da smo bili že precej utrujeni, smo sledili vodniku, ki nas je pripeljal daleč iz mesta na obširno pokopa- bila za ta dan končana' pot z vodnikom. Po kratkem počitku in večerji smo nadaljevali ogled Holly- do kraja. Res ne bi mogli biti brez Domovine. Z listom smo zelo zadovoljni, zato Vam želimo mnogo uspeha in novih naročnikov. Lepe pozdrave ured- wooda po raznih nočnih lokalih. |nižtvu in wem kitate!jem. Nikjer nismo mogli iztakniti kakega “zvezdnika,” kajti, ti imajo svoje življenje v svojih vilah. Samo v palači “Paladinu,” kjer Družina Celec Burlington, Wis. — Cenjeno ,. .uredništvo! Tukaj Vam posije v ogromni dvorani koncerti- m M Order za 10 ic< t r rv 11 /'iv« L r< L r'/-\ w-» * • f’_ I imela kaj opraviti komunistič- kjer so v velikih razdaljah po- na vlada Jugoslavije, in se sklicujejo na to, da so mnogi člani Svetega sinoda bili po ječah in mnogo pretrpeli v obrambi pravic in svobode pravoslavne Cerkve. Trdijo, da eo vse odločbe bile napravljene samo za korlist in napredek cerkvene organizacije v Ameriki in Kanadi in ižklučujejo vsak vpliv kakih drugih interesov. Trdijo, da je škof Dionizij naredil toliko prestopkov in 23 let tako slabo vodili škofijo, da so odredbe proti njemu utemeljene po do- in Kanadi. V glavnem je Sveti ločilih cerkvenega zakona. Po sinod odločil: j njihovem so odredbe zakonite 1. Da je škof Dionizij od-j™ imaJ0 Polno cerkveno zakon-stavljen, stavljen pred cerkve-'s^° veljav;o ter pozivajo verni-no sodišče in začasno, dokler da Rh izvrše po navodilih traja postopanje, do sodbe, ne rl0'v'k škofijskih administrator-sme opravljati niti škofovskih lev *n delegacije Svetega sl niti duhovriiških dolžnosti. Su- noda- “Zasužnjeni narodi” gredo v pozabo Ta teden je “teden zasužnjenih narodov”. Proglasi ga je predsednik Združenih držav v soglasju z v Kongresu pred nekaj leti sprejeto resolucijo. V Moskvi so na “teden zasužnjenih narodov” zelo hudi in predsednik Kennedy bi bil letos baje kar rad njegovo proglasitev opustil, če bi to mogel storiti, ne da bi delal v nasprotju s. sklepi Kongresa. “Teden zasužnjenih narodov” je torej proglasil, vendar v zelo mirni obliki, v javnosti pa ga je komaj kdo omenil, da menda ne bi kvaril nastopajočega prijateljskega ozračja v odnosih med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Ameriški in britanski zastopniki skušajo v Moskvi pri razgovorih o končanju preskušanja atomskega orožja razkriti, če obstoji kaka možnost za omilitev vsaj glavnih nasprotij in postopno reševanje preostalih. Napovedujejo sestanek Kennedyja in Hruščeva, morebiti tudi Macmillana že za prihodnji mesec, vsekakor pa pred jesenjo. Pri takem razpoloženju v zahodnem svetu je razum Ijivo, da so “zasužnjeni narodi” skoro pozabljeni, njim po svečen teden v nadlego. Vse je navdušeno za “končanje mrzle vojne” in za prihajajočo novo dobo v odnosih mec Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Nekateri govore celo že o možnostih skupne obrambe Amerike in Rusije proti rdeči Kitajski! Res je, da čas teče, res, da se spreminja, toda dejstvo, da narodi Srednje in dela vzhodne Evrope niso svobodni ampak sužnji komunističnih režimov, ki so prišli na oblast s pomočjo Sovjetske zveze, ostane. Združene države in njihovi zavezniki v Evropi store prav, če tega ne pozabijo, kajti prva toplejša sapa iz Moskve mrzle vojne še ni kon- Tprejel. Jih ne priznava, češ daDa> ki ima med nami rojaki v čala, še manj pa se je Sovjetska zveza odpovedala ciljem in so posledica pritiska Ikomuni-j Ameriki veliko prijateljev in Ependiran je. 2. Da se ozemlje srbske pra- Spor je mučen in skupnosti srbskih naselj encev gotovo za 1U dolarjev, 8 dolarjev naj bo za pollet- ... .. ... ... ,no naročnino, 2 dolarja pa za renče Welk, smo nash veliko za- sklad. z Amerižko Do. ral s svojim orkestrom “Champagne Music,” dirigent Law- voslavne škofije v Združenih škodljiv. Posredno je več ali državah in Kanadi razdeli v tri, manj škodljiv ugledu vseh na-vzbodno, srednjo in zapadno. j se^encev 'z Jugoslavije. Želeti Sedeži treh novih škofij bi bili ^ bilo, da ga končajo čim prej v Detroitu, Mich., Libertiivilleu, tako, da bo škoda čam manj-111., in Los Angelesu, Calif M. K. Imenovani so trije administra-l torji, izmed katerih je eden, j župnik Lastavica v Windsorju[ v Kanadi že določen za škofa I I vžhodne a m e r i š k o-kanadske ^ijor Sedaj slovenski Msijoiaar v Mji, umrl škofije. Škof Dionizij teh odločb Cleveland, O. — Dobil sem nj pismo od p. Stanka Poderža- stavljeni in zgrajeni ogromni filmski ateljeji, radijski študiji in krasne vile' filmskih, radijskih in TV zvezdnikov. Hollywood kot mesto samo, je tipično amerikansko mesto z velikimi palačami, širokimi cestami, razkošnimi palačami kinomato-grafov in živahnim: ter1 razkošnim življenjem v velikih in krasnih nočnih lokalih. Razumljivo je, da se v tem mestu pri čnejto prve stopnice, vsem tistim, ki sanjajo' ali hrepene po filmski slavi, časti in denarju. Toda, če nimaš izredne telesne lepote, če nimaš izrednega muzikalnega, pevskega in dramskega talenta, in povrhu, če nimaš vezi in dobrega poznastva s producenti in režiserji, skratka — sreče, se spotakneš in padeš že na prvi stopnici, kajti trnjeva je pot k slavi. Že od rojstva Hollywoo-da pa vse do danes drži večna resnica: “Mnogo je poklicanih, toda malo izvoljenih! * Rojstvo Holly wooda se je pričelo s prvim nemim filmom leta 1911 in par let kasneje je zablestelo' to ime po vsem svetu. S filmom “ROJSTVO NARODA” je Hollywood doživel leta 1915 ogromen uspeh in svetovno slavo. save, plesa in veselja. Še isti večer kasno smo šli tudi v krasni kitajski kino' “Graumai’s Chinese Theatre” znan po razkoš' nih filmskih premierah. Pred movino sem prav zadovoljna in jo tudi redno prejemam. Komaj čakam, da jo dobim v roke in jo prečitam od začetka do konca. Posebno imam rada razne vhodom tega gledališča so v mo- Lovice in povesti. Vas kri cement vtisnili razni filmski ' zvezdniki in zvezdnice isvoje prstne sledove rok in nog, razne spominske napise in druge znake. V nočnih urah je Hollywood divno razsvetljen, naravnost očarljiv je nanj pogled z visokih gričev. Nato smo se odpravili k počitku, kajti naslednji dan nas je čakalo še mnogo drugih zanimivosti. L. Galič. lepo pozdravljam. Mary Gorjup načrtom, ki so mrzlo vojno povzročili in sprožili. Čikaška oglaševalna družba se pridružila clevelandski Cleveland, O. — Griswold Eshleman Co., ena največjih tukajšnjih oglaševalnih družb, si je pridružila Aubrey, Finlay, Marley & Hodgson, Inc. iz Chicaga. Glavna pisarna bo ostala v Clevelandu in bo združena družba poslovala pod starim i m e n o m Griswold-Eshleman. Svoje posebne urade bo imela tudi v Chicagu in Pittsburghu. Sedanji urad Griswold-Eshleman družbe v Chicagu se bo Sledili so filmi režiser-^družil z glavnim uradom do-ja Cecil B. de Mille, “Carmen”'sedanje AFM & H Inc. na in Devica Orleanska,” ki niso ' East Wacker Drive. Skupna prinašali samo slave, terveč tu- družba bo imela zaposlenih o-di denar. V teh letih je Holly- koli 240 ljudi, od tega okoli 90 Naši zastopniki izven Clevelanda Louis Balant, 1808 Ec"t 32nd St. Lorain, Ohio 1 los. L. Bahorich, 5314 Duncan St., Pittsburgh 1, Pa. stične vlade v Jugoslaviji na tudi podpornikov, v katerem wood nakopičil ogromno boga- v Chicagu. Mrs. Antonia Densa, 2008 W. 21st Place Chicago 8, 111. John Jerich, 6519 W. 34th St. Berwyn, 111. loseph Leksan, 196 W. 22nd St., N. W. Barberton, Ohio Ludvik Perusek, < Baraga Point, Willard, Wis. loseph J. Peshel, 439 Camp St., E., Ely, Minn. Mrs. F. R. Staut, 830 So, 5th St., Milwaukee, Wis. •it "i i Ti! V •T" James Oliver Curwoodi OGENJ DIVJA “Strašno vas je bilo osmodilo. Dva dni in dve noči ste bili v hudih mukah. Potem ste pa spali in Nepapinas pravi, da opekline ne bodo več bolele. če bi ne bilo vas . ..” Nagnila se je k njemu. Pobožala ga je po licih in sedaj je on razumel zmagoslavni izraz njenih oči. “Če bi ne bilo vas... bi bilo po njem.” Obrnila se je k vratom. “Prihaja, rad bi govoril z vami na samem,” mu je rekla s presledki. “In Boga prosim, da bi ga hoteli razumeti, David Carrigan, in mogli odpustiti meni, ki tudi vam odpuščam vse . .. kar je bilo. David je čakal. Misli so se mu kopičile in on se je trudil, da bi v tej zmedi našel kako sled ali zvezo. Eno je bilo gotovo; rešil je Pierra in zato je Carmina Fanchet bila tako nežna z njim. Poljubila ga je in tudi Marie-Anna ga je poljubila. Davidu je t»lo vse tako čudno jasno, da je zatrepetal. Prisluhnil je. Vrata so se od-PHa in stari Nepapinas je po-rinil v sobo sedež na kolescih. Na njem je bil Pierre Aude-mard. Noge in roke gori do ram so bile ovite, a obraz je imel odkrit in, ko je zapazil Davida v blazinah, se je razvedril. Nepapinas ga je spravil tesno k postelji in potem zapustil sobo. Ko je zapiral vrata, se' je zdelo Carriganu, da čuje v sosedni sobi tiho žensko govorico. “Kako se počutite, David?” je vprašal Pierre. “Dobro,” je odgovoril David. “In vi?” “Nekoliko sem oguljen in odrgnjen in ena noga je zlomljena.” Vzdignil je obvezane roke. “če me ne bi bili odnesli do reke, bi bil mrtev. Carmina pravi, da se mora vam zahvaliti za svoje življenje, ker ste mi rešili moje.” “Samo naprej!” je priganjal David. Hudomušnost je zginila iz Pierrovih oči in David je videl na njegovem obrazu gube, ki jih je zarisala bolečina. Pier-^ / je počasi obrnil glavo k °knu, kjer je zahajalo sonce, m rahlo spregovoril: “Poglejte tja dol. Mrtev je. dejali so ga v mehko cedrovo rakev. Tako mehek je bil kakor otrok. Nekoč — davno je -— je bil sijajen človek, ^očji in boljši, kakor bi Pier-njegov brat, mogel sploh kdaj biti. Kar je storil, je bilo Pošteno in pravično, gospod klavid. Bil je starejši — šest-Pajst let mu je bilo — ko se jo bilo tisto dogodilo. Meni je kilo šele devet let in nisem ''s&ga popolnoma razumel. Ali °n je vse videl. Smrt našega °četa, ker je silen gospod ho-tol imeti našo mater. Potem J6 tudi zvedel, kako in zakaj umrla moja mati. Ali leta leta ni povedal tega. .. dokler se ni maščeval ... Ra-zUmete, David? Ni me maral vmešati v zadevo. Sam je vse °P*’avil z dobrimi prijatelji na Severu. Pobil je morilce naših 8taršev. Res, bil je zločin, če-Prav ga je g-nala k temu Iju-ozen do staršev. Potem pa se Jo zakopal z nami globoko v gozdove in nadeli smo si ma-^orino ime Boulain. Tu ob ellowknifu smo se naselili. ^°ger . .. Black Roger, kakor vi imenujete, je spravil osti staršev sem in jih poko-PH na kraju planjave, kjer je stala naša prva koča in je se-aJ ujega našla smrt. Pred Potimi leti ga je padajoče dre-Vo polomilo in takrat mu je vzelo tudi pamet. Kakor dete je bil potem in vedno je iskal Rogerja Audemarda .. . človeka, ki je on sam bil nekoč. On je bil tisti, ki ste ga vi iskali. On, Roger Audemard, naš brat. “Naš brat!” je vzkliknil David. “Ko je še tu,” “Moja sestra.” “Kdo,” “Marie-Anna.” “Ljubi Bog!” je zajecljal David. “Pierre, kaj mi lažete? Čemu se šalite?” “Ne, res je,” je odgovoril Pierre. “Marie-Anna je moja sestra, in Carmina .... ki ste naju gledali skoz okno v kabini.. . je moja žena. Tako je, gospod David,” je končal Pierre z nasmehom. Carrigan je globoko vzdihnil: “Da, moja žena je najboljša ženska na svetu, z edino eno izjemo,” je slovesno zatrdil Pierre. “Ona je streljala na vas tam na pesku, ne Marie-Anna. Pri moji veri, rečem vam, da nobena druga žena na svetu ne bi storila tega, kar je ona. Pustila vam je življenje. Zakaj? Poslušajte in razumite! Imela je brata, mlajšega brata, in njemu je bila mati, sestra in vse, ker od mladih nog ni imel staršev. Oboževala ga je, a on ni bil nič prida, čim bolj si je prizadevala zanj, tem slabši je bil. Pred leti se je omožila z menoj in jas sem poskušal, da bi ga rešil. Ali zapisal se je bil s kostmi in kožo vragu. Pustil nas je in šel na jug, kjer je zašel med razbojnike. Vi vi ste g aiskali, zločinca. Moja žena ga je hotela še enkrat rešiti in spraviti nazaj. Vi veste, kako se je borila, narednik Carrigan, vse do dneva, ko so ga obesili.” Pierre se je nagnil na svojem sedežu naprej. Obraz mu je žarel. “Recite mi, se li ni borila? In niste vi,” je zavpil Pierre, “je niste vi hoteli z bratom vred spraviti pod ključ, ali kam više?” “Da, tako je,” je zašepetal Carrigan. “Sovražila vas je,” je nadaljeval Pierre. “Spravili ste na vešala njenega brata, torej njeno meso in kri. Slab je bil, da, ali od detinstva je bil njen. Mati ljubi otroka, pa če je še tako slab. In še nekaj ... vse vam hočem povedati. Od prijateljev je zvedela, da so vas poslali za Rogerjem Aude-mardom. Vas, ki ste jej bili obesili brata. In vedeti morate, da sem jaz bil drugi Roger Audemard, ker sem bil prisegel, da zavzamem njegovo mesto, če bo treba tako. Ko je o tem zvedela, je bila z Marie-Anno na ladji. Samo eno željo je imela: ubiti vas in rešiti mene. šla je s puško z ladje in, kaj se je potem zgodilo, to veste. Marie-Anna je čula strele in stekla ter prišla na pesek, prav ko ste se zvalili po njem. Marie-Anna se je nagnila nad vas, in potem . ..” Pierre se je nekoliko nasmehnil in si hotel popraviti obvezane roke. (Konec prihodnjič) ZADNJA NEUMNOST Snubec: “Gospod Moihovt, ali smem prositi za roko vaše hčerke?” Mohovt: “Mladi mož, žal, vam ne morem ustreči: preveč neumnosti ste že napravili v življenju ...” Snubec: “Moja častna beseda, gospod Mohovt, ta je zadnja..” EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA Slovenska moška zveza v Ameriki s Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO, 34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid 32, Ohio /i Tretji nadzotnik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. POROTNI ODBOR: Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O. ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O. ČLANSKI ODBOR: MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O. DIREKTOR ATLETIKE: LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O_IV 1-3345 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Poročilo o uspehu zadnjega izleta, ki se je' vršil 9. junija, je žalostno, ker je bilo premalo zanimanja med podružničnimi tajniki. Nekateri so celo sedeli na vstopnicah, ki so jim bile poslani v prodajo. Ako hočemo, da bo ostala “Slovenska moška zveza” na principih, na katerih je bila ustanovljena, da je namreč “RAZVEDRILNA ORGANIZACIJA”, bomo morali zavihati rokave vsi člani, ne samo nekateri, ki VEDNO žrtvujejo svoj čas in pozornost. Kadar gre za SPLOŠNO blagajno Zveze, bi morali prispevati vsi člani. Pač je bila odrejena majhna vsota 50 centov od člana in ako se je udeležil, je dobil za to svoto razvedrilnih listkov. ŽAL je bilo prodanih samo za $91,00 v predprodaji, večinoma od dveh podružnic. Ako se ne bo vzbudilo več zanimanja za podporo pri prireditvah in za pridobitev novega članstva, bo morala prihodnja konvencija “ZNIŽATI” svoto $100.00 za pogrebne stroške, ker članstvo vedno UMIRA in peša, ko je premalo zanimanja za pridobitev NOVEGA članstva. Ako sleherni član misli, da zadostuje 50 centov mesečno za izdajo $100.00 za pogrebne stroške, se jako moti. Nekateri tajniki ne pošiljajo redno asesmenta v glavni urad. Pravila govore, da mora biti mesečno izročen asesment gl. uradu. Ako n e prejme gl. urad asesmenta za dobo dveh mesecev, je cela podružnica suspendirana. Ako umre kak član take podružnice, se ne, izplača za pogrebne stroške, ^ dokler ne poravna podružnica! asesmenta na glavnem uradu. Prosim, da bi bili tajniki bolj točni s pošiljatvijo na glavni urad. ‘To se tiče samo nekaterih !” Koncem junija poteče pol leta in tajnik ima izvršiti pol-letni proračun delovanja Zveze. “KAKO” naj sestavi popolni račun, ako nima plačanega asesmenta od podružnic. Meni ni ljubo podajati tako poročilo članstvu, “toda to so gola dejstva”. Prosim, da se vzbudi večje zanimanje med tajniki in članstvom za napredek in porast naše zveze! Seja Glavnega odbora bo dne 25. avgusta ob dveh popoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Z bratskim pozdravom. John F. Jadrich, gl. tajnik Polarni led in morska gladina če bi se stajal antarktični led, bi morja preplavila mnoga področja. Podatki, ki jih zbirajo ponekod že sto let in čez, povedo, da se gladina svetovnih morij zviša vsako leto vsaj za 10 do 15 mm, v desetletju za toliko centimetrov, v sto letih za dober meter. Zvišati tod bilo treba zaščitne nasipe in luška nabrežja. Ali je tega krivo tajanje antarktičnega ledu? V mednarodnem p o 1 a r no-geofizifcal-nem letu (1957-58) se je mudilo na Antarktiki po več tisoč znanstvenikov, na kakih 40 postajah jih je precej ostalo tudi kasneje, vendar jim doslej še ni uspelo ugotoviti, ali se mogočne ledenel gmote na celini ob zemeljskem vznožju širijo ali krčijo ali ostajajo nespremenjene. Posebna številka revije “Scientific American” je pred časom prinesla v sestavkih angleških, ameriških in sovjetskih znanstvenikov vse, kar znanost sedaj ve o dva do tri kilometre detoeli ledeni polarni kapi, ki vsebuje' 90 odstotkov vsega ledu na našem planetu (okoli Groenlandije ga je le 5 do 6 odstotkov) in ki pokriva okoli 11 milijonov kvadratnih 'kilometrov. Ker je površina svetovnih morij približno 32-krat večja, lahko izračunamo, da bi se njihova gladina zvišala približno za 60 m, če bi se stajal antarktični led. Vendar je treba tako dobljeni rezultat nekoliko popraviti: tajanje bi povzročilo precejšnje ravnotežne motnje v zemeljski skorji; če' bi se stajal led, bi se voda razlila, s tem pa bi popustil sedanji pritisk (več tisoč ton na kvadratni meter) in antarktično kopno bi se ustrezno dvignilo, spričo česar bi se bržkone nekoliko zmanjšala sedanja površina svetovnih morij. Razen 'tega bi pod težo razlite vode popustilo morsko dno in se poglobilo, tako da izračunanih 60 m ne bi prišlo povisem do izraza. Ob upoštevanju vsega tega omenja dr. Robin s Scot-tovega inštituta pri univerzi Cambridge z v i š a nje morske gladine za. 40 m. O zgodovini podnebja na Antarktiki sklepajo za zdaj le po drobcih, ki so jih izbrskali iz kamenin. Doktorja Doumani in Long sodita, da je bilo tam pred 150 milijoni let subtropsko ali celo tropsko podnebje in da so prvi pingvini že živeli v tamkajšnjih vodah. Ker so pingvini antarktični “domačini”, domnevajo, da se je Antarktika takrat že razvijala ločeno od drugih celin, od katerih se je odtrgala že v prejšnjih geoloških obdobjih, ker vse kaže, da se na Antarktiki nikoli niso razvili sesalci. Pod ledom, ki je kasneje po- kril to cellino, so se sicer ohranili sledovi prejšnjega podnebja, vendar so jih pokrili čedalje debelejši ledeniki. Že letos nameravajo z vrtalnimi napravami prodreti skozi led do zemeljskih plasti in po vzorcih proučiti ta del geološke zigodovine Antarktike. Ker se led nenehno premika — največ ga nastane na notranjih področjih celine, od koder drsijo plasti proti o-balam — bržkone ne bodo naleteli na ledene plasti, starejše kot nekaj tisočletij. Ker tudi vedno novi sneg potiska s svojo težo ledene plasti proti robovom — gre torej za nenehno gibanje — doslej še niso moglii ugotoviti, ali je ledu čedalje več ali manj. Ocene letnega spreminjanja ledenih gmot se gibljejo med povečanjem za 1.3 bilijona in zmanjšanjem za 400 milijard kubičnih metrov. Spričo tega tudi še ne vedo, ali je zviševanje gladine svetovnih morij, ki jo ugotavljajo približno že sto let, v V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, DOBREGA OČETA IN STAREGA OČETA Jakob Peklay ki je vdano v božjo voljo izročil Bogu svojo blago dušo une 17. julija I960. Kako smo sično Te ljubili, bil naš največji si zaklad, prezgodaj smo Te izgubili, bilo je konec lepih nad. Minila so že leta tri, odkar Te groba tema krije, a Tvoj spomin še zdaj živi, iz večnosti ljubeče sije! Žalujoči ostali: FRANCES, soproga WILLIAM in STANLEY, sinova FRANCES PLUTH in LILLIAN DOMBROWSKI, hčerki DELCIE in JACQUELINE, snahi ANTHONY PLUTH in JOHN DOMBROWSKI, zeta VNUKI IN VNUKINJE Cleveland, O., 17. julija 1963 »Mit VROČA SVETLOBA — Najmočnejši žarek svetlobe na svetu; ki ga proizvajajo v nekem raziskovalnem laboratoriju v Pittsburghu, Pa., je tako močan, da skoraj v trenutku prežge dno jeklene kozice. kakršni koli zvezi s spreminjanjem množine antarktičnega ledu. -----o------ Nekateri guvernerji niso za znižanje davkov WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je povabil pretekli teden šest guvernerjev na kosilo in se pri tej priliki razgovarjal z njimi tudi o tekočih političnih zadevah. Pogovor je nanesel tudi na predlagano znižanje davkov. Guvernerji niso kazali nobenega navdušenja za ta predlog, ker je naš federalni proračun že samo po sebi deficiten. Znižanje davkov bi deficit le še povečalo. Izjava šestih guvernerjev je zato zanimiva, ker javnost splošno misli, da so vsi guvernerji za znižanje davkov, kajti vsako znižanje bi jim dalo priliko, da vpeljejo nove državne davke. Tak načrt je nekaj guvernerjev javno zagovarjalo. MALI OGLASI Prodaja lastnik V Maple Heightsu, bungalov s 3 spalnicami, izgotovljeno zgoraj, zajtrkovalnica, sežigalr mik, lep ograjen vrt, IVz garaže, polna klet, izolirana streha, zadosti vgrajenih omar. Cena $17,500. 15909 Raymond St. Tel. MO 2-2264. V najem Oddamo štirisobno stanovanje s kopalnico spodaj na 1233 E. 58 St. •—(135) Naprodaj Dve veliki hiši na enem lotu, vsaka ima 2 stanovanja. Na E. 74 St. Kličite LA 4-6197’ _______________________ (137) V najem Oddamo 5 sob, na novo dekorirane, blizu tovaren. Kličite EX 1-8941. (137) V najem Upokojencem oddamo štiri sobe s kopalnico. Oglasite se osebno na 5421 Stanard Ave. _______________________—(136) 1085 E. 71 St. ~ Oddamo 6 sob, vse na novo prenovljeno, zgoraj, furnez na plin, avtomatični tank za gorko vodo. Kličite HE 1-7962. ______________________ (135) V najem 4 sobe oddamo zgoraj, na novo dekorirane, na 1156 E. 63 St. Kličite 881-8999. — (138) Posestvo v Sloveniji naprodaj V Ločah pri Poljčanah blizu šole, cerkve in postaje, se prodaja hiša z 2 spalnicama, hektar zemlje okrog, vinograd 1.500 trt in klet. Cena $2,200. Podrobne informacije: Anton Babic, 149 Landsdowne Ave., Winnipeg 4, Man., Canada. (138) Sobe in lokal se odda— 5 sob zgoraj in lokal za trgovino, primeren za brivnico, frizerski salon ali kak urad na 1167 E. 74 St. se odda v najem. Za podrobnosti kličite 442-4751. (139) Naprodaj Blizu Grovewood Ave., na lepem kraju, dvodružinska hiša, 5-5, gorkota na vročo vodo, garaža za dva avta, blizu trgovin in transportacije. Cena zmerna. Za pojasnila kličite: JOHN KNIFIC SR. 820 E. 185 St. IV 1-99S0 Razen tega imamo še veliko raznovrstnih hiš na lepih krajih Clevelanda in Euclida Stanovanje— Tričlanska družina odraslih želi 4 ali pet sobno stanovanje zgoraj, ali malo hišico od E. 55 in E. 68 med St. Ciair Ave. in Superior ali pa v fari Marije Vnebovzete. Kličite UL 1-5798. — (15,17,19 jul.) HENRIK SIENMEWICZ: KRIŽARJI i| I S i 8 8 8 5t- •s ^ V Tinjcu v krčmi pri “Divjem turu”, ki je spadala k opatiji, je sedelo nekaj ljudi in poslušalo pripovedovanje izkušenega vojaka, ki je prišel iz daljnih krajev; pravil jim je o prigodah, ki jih je bil doživel na vojni in na potovanju. Bil je bradat možak v najboljših letih, pravi hrust, toda shujšan. Lasje so mu bili zvezani z vrvco ali mrežico, posuto z biseri; nosil je irhast suknjič s progami, ki jih je bil vtisnil oklep, na njem pas, ves iz medenih zapon; za pasom mu je visel v roženi nožnici nož, ob boku mu je tičal kratek popotni meč. Tik ob njem je sedel za mizo mladenič z dolgimi lasmi in veselega pogleda, oči-vidno njegov tovariš ali morda oproda, kajti imel je prav tako popotno obleko, irhast suknjič, ki mu je tudi oklep vtisnil proge. Drugovala sta jima še dva plemiča iz krakovske okolice in trije meščani v rdečih nabranih čepicah, katerih tanki konci so jim viseli ob strani vse do lakta. Krčmar, Nemec s sinjo čepico na glavi in nazobčanim ovratnikom, jim je nalival iz majolike v glinaste vrčke tečnega piva in radovedno poslušal bojne prigode. A še bolj radovedno so poslušali meščani. V tistih časih je mržnja, ki je še za Lokietka ločila meščane od podeželskih plemičev, že znatno popustila, meščani so dvigali glave ponosneje kakor v poznejših stoletjih, še so cenili njih pripravljenost “ad concessionem pecuniarum”; zato je bilo često videti v krčmah trgovce, ki so pili brat-tovščino s plemiči. Da, plemiči so jih kaj radi videli, zakaj bili so ljudje, pri katerih si laže našel gotov groš in so CHICAGO, ILL. navadno plačevali za plemiče. Tako so torej sedaj sedeli in se razgovarjali ter od časa do časa pomignili krčmarju, da jim je natočil vrčke. “No, žlahtni vitez, vi ste pa videli lep kos sveta,” je dejal eden izmed trgovcev. “Malo jih je med tistimi, ki prihajajo od vseh strani sveta v Krakov, da bi bili videli toliko,” je odvrnil tuji vitez. “In ne prihaja jih malo,” je nadaljeval meščan. “Velike svečanosti in velika sreča za kraljestvo! Pravijo tudi, in to drži, da je dal kralj vso kraljičino posteljo prevleči z zlatim brokatom, izvezenim z biseri, in nad njo napraviti prav tak baldahin. Zabav bo brez konca in kraja pa viteških iger, kakršnih svet še ni videl nikoli.” “Boter Gamroth, ne segajte vitezu v besedo,” je rekel drugi trgovec. “Saj mu ne segam, boter Eyertretter, samo mislim, da tudi on rad izve, kaj se pripravlja, ker najbrž sam potuje v Krakov. Jaz se vendar ne vrnem > nocoj v mesto, ker bodo vrata prej zaprta; torej imam čas za vse.” “Vi pa odgovarjate na eno besedo kar z dvajsetimi. Starate se, boter Gamroth!” “Toda kos mokrega sukna še vedno lahko dvignem z eno roko.” “Da, da, takšnega, ki se skozenj sveti kakor skozi sito.” Nadaljnjemu prerekanju je napravil konec popotni vojak, j ki je dejal: “Seveda ostanem v Krakovu že zato, ker sem slišal o viteških igrah in bi rad svoje sile poskusil v tekmah, pa tudi ta moj nečak, ki je sicer še mlad in golobrad, je videl že marsikateri oklep na zemlji.” Gostje so se ozrli na mladeniča, ki se je veselo zasmejal, si popravil dolge lase za uše- sa in dvignil posodo s pivom k ustom, Stari vitez pa je pripomnil: “Sicer pa, tudi če bi se hotela vrniti, se nimava kam.” “Kako to?” je vprašal eden izmed plemičev. “Od kod sta in kako vama je ime?” “Jaz sem Matko iz Bogda-njca, a ta mladenič, sin mojega brata, se imenuje Zbiško. Grb nama je topa podkev, a geslo; “Toča!” “Kje pa je vaš Bogdanjec?” “Ha! Rajši vprašajte, gospod brat, kje je bil, ker ga ni več. Hej! še za vojne Gžima-litčikov z Nalenčani so nam do tal požgali naš Bogdanjec, tako da nam je ostal le stari dom, a kar je bilo, so pobrali, služinčad pa je zbežala. Ostala je gola zemlja, zakaj tudi kmetje, ki so bili v soseščini, so odšli dalje v goščavo. Jaz sem na novo vse popravil z bratom, očetom tegale mladeniča, toda naslednje leto nam je voda vse odnesla. Potem je brat umrl, po njegovi smrti sem ostal sam s siroto. Tedaj’ sem si mislil: tu ne ostanem! In takrat so govorili o vojni in o tem, da Jaško iz Olešnice, ki ga je kralj Vladislav poslal k Nikolaju iz Moskožova v Vilno, kaj marljivo išče vitezov po Poljski. Ker poznam častitega opata in našega sorodnika Janka iz Tulče, sem mu torej zastavil zemljo, za denar sem ši kupil orožje in konja in se pripravil na vojno, kakor je treba. Dečka pa, ki je imel dvanajst let, sem posadil na kljuse in hajdi le Jašku iz Olešnice!” “Z mladeničem?” “Takrat še ni bil mladenič, a bil je prav krepak deček. Dvanajst let mu je bilo, pa je že oprl samostrel ob zemljo, pritisnil s trebuhom in nategnil tetivo tako, da je noben Anglež, kar smo jih videli pri Vilmi, ni mogel bolje.” “Tako močan je bil?” “Čelado je nosil za menoj, a ko mu je minilo trinajst zim, tudi ščit.” “Bojev vama tam ni manjkalo.” “Zaradi Vitolda. Knez je bil pri križarjih, pa so se pod njim vsako leto odpravljali na vojne pohode na- Litvo pod Vilno. Z njimi so hodili različni ljudje: Nemci, Francozi, Angleži, najspretnejši lokostrelci, Čehi, Švicarji in Burgundci. Gozdove so posekali, ob cesti sezidali gradove in končno Litvo spet strašno opu-st ošili z ognjem in mečem tako, da je hotelo že vse ljudstvo, ki prebiva na tej zemlji, zapustiti domove in si poiskati drugih, če treba, na koncu sveta med otroki Belijala, samo daleč proč od Nemcev.” “Tudi tu smo slišali, da so se vsi Litovci z otroki in ženami izselili, pa le nismo verjeli.” “Jaz pa sem vse to gledal. Hej! če bi ne bilo Nikolaja iz Moskožova, Jaška iz Olešnice in, ne da bi se hvalil, če bi ne bilo naju, bi ne bilo več Vilna.” “Vemo. Gradu niste dali.” “Ne, nismo ga dali. Sedaj pa pazljivo poslušajte, kaj vam povem jaz, ki sem izku- »»LE HEIGHTS PGULTRY & CATERING ’7330 Broadway Maple Heights Naznnniamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag* vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI TeL: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 MIZARSKA DELA in popravila ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KUISTAVČNIK - mizar - carpenter. Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-03G5. TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan. HE 1-0905 UT 1-1231 MOBILE HOME FOR SALE OWNER MUST SELL Air conditioned 1960 Custom make 60 ft. Evanston Coach. 2 bedrm. Cor. lot. Many other extras. 400 W. Touhy, Des Plaines. Lot 183. 824-3203. (137) REAL ESTATE FOR SALE KENSENVILLE AREA — BY OWNER 7 rm. brk. ranch, gar., lot 100x200 S/S; W. to w carpetg., natural fir-pi., bsmt. w. complete kit. and 13’ bar. Nr. schls., transp., shopg $25,000. 766-1543 (135> HICKORY HILLS — BY OWNER 4 bdrm. brk., bsmt., 2-c. gar., blacktop drivewy. Srms./Scrns., 1% tiled baths, patio, yr-rnd bk. porch. Lot 78x138. Good water and sewers. Under $19,000. GA 4-0752 (135) OAK LAWN — BY OWNER 3 bdrm. brk. ranch, 5 rms. W.^w. carptg., fned. yd., tile bath, strms/ serns. Nr. schls., shopg. Only $15,000. 6852 W. 91st St. NE 6-2461 (135,. BY OWNER — 8 rm. bung., 2 full baths, gas heat. Side drive, 2 car garage. Storms and screens. Awnings. Nr. schls., transportation, and shopping. PR 8-2261 (136) TINLEY PARK — BY OWNER 3 Bedrm. redwd. ranch. Gas ht., Alum. S & S, Carpeting. 2 car gar. Many extras. Close to trans., schls. & shopping. Low G.I. Loan $15,750. Phone 532-3369. (136) PRI MENJAVI ZASTAV — Angleška kraljica Elizabeta II. je nedavno podelila konjeniški gardi v Londonu nove zastave. Na sliki jo vidimo pri tem opravilu, ki ga vrši z vso svečano resnostjo. šen človek in star vojak. Že stari ljudje so govorili o .zakrknjeni Litvi4 — prav so govorili. Oni se dobro bijejo, toda z viteštvom na bojišču se ne morejo meriti, če pa se Nemcem konji pogreznejo v močvirjih ali pa v gostem gozdu — potem je druga stvar.” “Nemci so dobri vitezi,” so vzkliknili meščani. “Stoje kakor zid, mož pri možu v železnih oklepih, tako skriti, da pasjemu bratu komaj vidiš oči skozi očnice. In strnjeno ti korakajo. Litva udari spretno in se razprši kakor pesek; a kar se ne razkropi, pohodijo in pokoljejo. Med njimi pa niso sami Nemci, zakaj kar je narodov na svetu, vsi služijo pri križarjih. In hrabri so! Večkrat se skloni vitez, nastavi kopje predse in se samcat zažene še pred bitko v celo vojsko kakor ja- streb na ptičji vlak.” (Dalje prihodnjič.) A. GRDINA & SONS, INC. FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS Pogrebni zavod: Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore Blvd. 1053 E. 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 KOGOJ SE PRIČNE. Fare Sv. Vida Poletni Festival KARNEVAL od srede do nedelje od 17, do 2 L julija od 7:00 naprej V NEDELJO POPOLDNE OD 2:00 NAPREJ na ŠOLSKEM DVORIŠČU SV. VIDA Na vogalu St. Clair Av{ in E. 62 St. Vožnje — Igre — Zabave Okrepčila — Prigrizek V petek bo servirana ribja pečenka V nedeljo pa pečena govedina (Roast Beef) III $100 se b° oddalo vsak večer ob 11:30 tiOlvJliJ ■ n ■ uri—morate biti navzoči! V nedeljo zvečer bo oddan w 'f p Buisk Sialion Wage* PRIDITE! ZABAVA ZA VSE! MLADE in STARE! i I Velika | poletna RAZPRODAJA £ PRI s A. BROFMAN DEPT. STORE H S8QS Sf. Blair Ave., Bševeland 3, Phane Eldicdl l-OI&C S 3 =2 ^35 Veliko ŽENSKIH OBLEK, redna cena po $3.98 — sedaj po $1.94. Celotna zaloga ŽENSKIH OBLEK S KRATKIMI ROKAVI ali brez rokavov; vse v zajamčeno stalnih barvah — 20% POPUSTA. 3 i Vsa zaloga ŽENSKIH KRIL IN BLUZ — 20% POPUSTA. I Ženske KRATKE HLAČKE, mere 12 do 18 v rednih cenah do $2.98, v razprodaji gredo po 97^. ŽENSKA ŠPORTNA OBLAČILA: hlače dolge in kratke, Bermuda shorts posamič ali po dva kosa v garnituri... 20% POPUSTA od rednih cen. m h i h is •j? Posebna skupina ŽENSKIH kratkih NOČNIH PLAŠČEV IN PIŽAM, tudi PLAŠČI IN PIŽAME ZA DEKLICE, redna vrednost po 2.98, sedaj vse po $1.19. I Ženske PLETENE BLUZE in POLETNA KRILA za dekleta, redna vrednost po 2.49, sedaj po $1.49. 1 2 Vsa ŠPORTNA OBLAČILA ZA DEKLETA, po dva ali tri komade v garnituri, 20% POPUSTA od rednih cen. KOTENINASTA KRILA ZA ŽENE, redna cena 2.98, sedaj po 97^. POSEBNA SKUPINA ZA DEKLICE: bluze brez rokavov in pletena krila, mere od 3 do 14, redna vrednost po 1.49, sedaj po Slip. Posebna miza OTROČJIH OBLAČIL posebno poceni^ kosi v vrednosti po 1.49. v prodaji po 39^. Posebna miza cenenih MOŠKIH SRAJC, redna vrednost po $3.49, v prodaji po $1.39 KOS ali DVE ZA $2.50. MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE z dolgimi ali kratkimi rokavi — 20% POPUSTA od rednih cen. MOŠKE KOPALNE obleke in kratke hlače — 20% POPUSTA. MOŠKI ŠPORTNI SUKNJIČI IN DEŽNI PLAŠČI — 20% POPUSTA. KOPALNE OBLEKE ZA DEČKE, redna vrednost 1.98, sedaj gredo po $1.19. ŠPORTNE SRAJCE IN HLAČE ZA DEČKE — 20% POPUSTA. Posebno izvrstne MOŠKE NOGAVICE, redna vrednost po 59£, sedaj gredo za 39^ ZA PAR. $ i 1 | % I I I | i i i i i i I | I i i I 1 k Razprodaja začne v četrtek, dne 18. julija 1963. Odprlo vsak dan od devetih dopoldne do sedmih zvečer. DAJEMO IN ODKUPUJEMO ZELENE EAGLE ZNAMKE. I p ij b t< ij d P ir n ti ti ? 5 si f d< 1 * 5 ni | nc £ | * 1 v ^ ta le Ja lil ci rt: So P] tr, ni »tj šk ba Vt nd ta; St) Pr ša siti he tin