st. rs posamezna številka 20 cent. Letnik XUX Ml pooddjtk. nflk^rn zjutraj. Ureda«*©: ulici n. ft*. 4s£kega SL SO. L w 3 mi^JL K ; xpol let* L 32^— ta celo leto L flfc— U inozemstvo mesečno 5 lir urodniStva ta uprivt 11-57, ulNOST Številke v Trata (a okolici po 30 cent — Oglasi se račtuujo v Hrokostf ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L S. — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi, naročnina ta reklamacije se pošiljajo Izključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica sv. Fcan£KHca Aslškcga štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. i volilni shodi v Nedelja, dne 23. t. m. je bila za naše voKJno gibanje v Istri kaj živahen dan. Priredilo se je ta dan največ shodov in sestankov, katerih so se voHlci udeležili v tako ogromnem števila, kakor se res ni pričakovalo in kakor tudi ne pomnijo že desetletja. Navdušenje, ki je vladalo na vseh naših shodih, lahko rečemo, je doseglo svoj višek do sedaj sanvd na onih, so se vršili v nedeljo. Ni se pa samo zrca'ilo na njih navdušenje naših ljudi, to navdušenje je bilo bolj okrepčujoči dih onega, ki je mocal leta zadrževati sapo, da že samo s svojim dihom ne užali onega, ki išče povoda- Bilo je pa v tem navdušenju ljubezni, one ljubezni, ki jo čuti naše srce do rodne grude, do vsega, kar mu je blizu, Shodi v Eaderai, v Zabrežanih, v Ferencih bodo ostali gotovo vsem nam Istranom v neizbrisnem spominu. Se bolj ra nam bo ostal v spominu, v naših srcih oni mož, ki je že toliko žrtvoval za nas, in kateremu ni trpeča usoda prizanesla niti oni dan, ko so ga naša srca poveličevala, naš dr. Wilfan. Mnogi so ga ta ci^n videli prvikrat, a verujte nam, vredni dn naše skupne matere Slave, da je najdragocenejši kotiček našega srca vaš, ravnotako vaš, kakor je vaše srce naše. Verujte nam, da čutimo z vami bol, ki vas je zadela baš eni dan, ko ste pohiteli v našo sredo, Zabrežani Po maši se je zbrala pri cerkvici sv. Ivana in Pavla množica preko 800 ljudi. Si aro in mlado je prihitelo od vseh strani kljub skrajno neugodnemu vremenu. Kmalu nato se je pripeljala na kamijonih tudi fašistovska milica in karabinerji, ki so se pa ves čas korektno in nad vse dostojno obnašali. Shod je bil sicer napovedan za 9. uro, a ker je dr. Wi Irana zaustavila na cesti bHzu Motovuna množica ljudi, je pričel shod šele proti 10. uri-Ora^njanja vredno pa je, da ni kljub zamudi niti eden odšeL Da ste videli žareče obraze, od ganotja se lesketajoče oči, ko E' > razoglav spregovoril dr. Wilfan. Po ratkem uvodu je dr. Wi!fan pojasnil na poljuden način novi volilni zakon. Povdar-jal je, da ni samo pravica iti na volišče, t ampak tudi dolžnost vsakega našega vo-fcica. Našia stranka ne nastopa kot vladi nasprotna. Naš namen je samo izrabiti pravico, ki nam jo daje zakon. To sta izjavila zastopnika našega volilnega odbora tudi ministrskemu predsedniku in vodji fašistov g. Mussoliniju, ki je vzel njuno b^avo na znanje. G. Mussolini je nato izjavil, da ne trpi, da bi se vršilo katerokoli nasilje ter da je preskrbljeno, da bo r.a dan volitev zagotovljena volilna svoboda. Nihče ne sme ch/oraiti o iskrenosti izjav g. MussoHnija, a ravno tako ne o iskrenosti naših besed. Delati drugače ne£o govorimo, bi bilo proti našemu poštenju, ki nam je sveto. Potom tega našega poštenja pa bomo dosegli tudi, da nas bodo spoštovali. Vsled tega je dolžnost vsakega, da gre 6. aprila na volišče in odda tam glas za našo listo. Govor dr. Wilfana je narod večkrat prekinjal z odobravajočimi klici: Živio naš dr. Wilfan! Živio naš sin! Nato se je oglasil k besedi g. Zanchi iz Pazina. Govoril je v imen« fašistovske stranke, tako da je bila ob kcrncu njegovega govora res na mestu izjava, da so njegove besede pač najboljša propaganda za nas. Narod se je nato razgovarjal s svojim prvohoriteljem kakor z bratom. Žal, da se je moral dr. Wilfan kmalu nato odpeljati, ker je imel cb 11. uri shod v Baderai. Ob odhodu mu je narod burno vzklikal, a duška svojemu veselju je dal v mili naši pesmi. Baderna Nedelja, dne 23. t. m.t bo ostala gotovo vsem, ki so imeli srečo, da so prisostvovali temu shodu, v neizbrisnem spominu. Že desetletja ni videla Baderna pred svojo cerkvijo toliko ljudi, kolikor se jih je zbralo ta dan pod našim starodavnim ko-prilnikom. Preko 1500 glav broječa množica! S ponosom lahko rečemo, da je bil to največji shod, kakršnega ne more nobena druga stranka zabeležiti. Od vseh strani so prišli naši starci ob palicah, naša brhka mladež. Morje glav se je dvignilo, morje oči se je uprlo vanj, morje src je od radosti vztrepetalo, ko je stopil dr. Wilfan pod starodavno koprilnico, ki je videla naše dede. Spregovoril je: vsi so čutili, se zavedali, da so to besede, ki jih more govoriti le sin našega naroda, naš brat. Besede bodrila, besede navdušenja, besede tolažbe 1 Prsa so se širila, ni bilo mesta v njih srcu, ki je prekipevalo radosti, navdušenja. V svojem enournem govoru nam je dr. Wilfan pojasnil v poljudni besedi novi volilni zakon. Nato pa nam je dokazal, da je dolžnost vsakega izmed nas, da odda svoj glas za našo kandidatsko listo. Poročal nam je, kaj mu je zagotovil g. Mussolini in dejal tudi, da moramo in hočemo zaupati besedam tega moža, ki je v vsakem ožim že dokazal, da je res mož, da se zaveda svojih dolžnosti. Uporabiti volilni zakon je naša pravica, ker to pravico vsebuje volilni ^akon sam. Pa tudi kdo bo mogel bolje nastopati v Rimu naš narod, ako ne njega sinovi, ki Ž njim čutijo m nosijo Ž njim vse njegc*ve brige, vs* njegove težave. Po deželi hodijo med naše ^uefi tudi odposlanci raznih strank, ki skušaio naše ljudi premamiti z obljubami Vsi, ki prisostvujejo shodu, so ravnotako prepričam kakor on, da 90 te obljube samo vaba- Tem nasproti pribija, da vlada ne more in ne sme delati razločka med enimi in drugimi. Vsi smo državljani ene in iste države, vsi izvršujemo svoje dolžnosiL Vlada, ki je pravična, ne sme tedaf delati razločka in soditi po tem, kako je glasoval ta aH oni. V naših srcih je poštenje. Kot poštenjaki bomo šK 6. aprila vsi na volišče, zavedajoč se svoije dolžnosti, dokazali bomo, da smo trdni, neomajni, značajni. Edino po tem nas bodo sodili, nas smejo soditi Sodba o nas pa bo na te} podlagi le ugodna:, morala bo biti sodba poštenjakov o poštenih! Gromoviti vzkliki odobravanja, živio klici tisočglave množice! Klici od srca ljudi, ki so prišli po 4, 5 in 6 ur daleč, da ču-jejo svojega prvoboritelja, neustrašenega borca! Tudi prisotni fašisti so izrazili javno svoje globoko spoštovanje do dr. Wilfana. Dr. Wilfan je ostal v Baderna do 4. ure popoldne ter se pogovarjal z ljudmi Uredništvo je prejelo o shodu v Bademi še sledeč dopis: «Kad s u jučer ljudi hodali kući, na svim su stranama sretali ljude, koji su lili na skupštinu, jer su misKIi, da će se održavat tekar poslije podne. Dr. Wilfan je ostavio dubok utisak, te nijedna s3a neće odvratiti naših ljudi od onoga Što im on govorio. Iza njegovog odlaska svi su samo o nježnu govorili Nikad ne ćemo zaboraviti njegovih riječi, a bismo ga samo molili, da docfcje i opet medju nas. U ime svih neka primi najiskreniju zahvalu*. Iz drugega kraja Istre pa smo prejeli pismo s prošnjo, da ga dostavimo dr. Wil-fanu. Pismo, ki izraža po vsej svoji vsebini dušo našega Istrana se končuje tako: «Mnogo je godina prošlo da se u našem selu nije držao sastanak, nije čula naša riječ, pa prvi koji dodje molimo Vas lijepo, da budete Vi Ne odbijte naše molbe, molbe puka, koji će Vam do smrti biti blagodaran.») Rakotole Ob 5l uri popoldne s® je dr. WLUan peljal mimo Rakotol. In evo, prišli so zastopniki, prosiK ga, naj vsaj par besed spregovori množici, ki ga čaka že zbrana. Preko 300 ljudi ga je čakalo in take prošnje pač ni mogel odbiti Tudi tu je stopil pod koprilnico, mesto naših shodov že od pamtiveka sem. Njegove besede, ki so bile govorjene od srca, so zbranim segale globoko do srca. A evo, prišli so tudi zastopniki iz Karoibe, niso hoteli opustiti prilike, da bi pustili svojega Wiifana mimo, ne da bi jim govoriL Skoro da je bilo zbrano ljudstvo jezno na one iz Karoibe, da so jim ga tako hitro odvedSi, a deliti so morali srečo z brati Burno pozdravljen se je dr, W51fan nato odpeljal v Karoibo. Kareiba Tudi tu je čakalo Wilfaca preko 150 ljudi. Na križišču je dr. Wilfan na kratko — navdušen po navdušencu in ljubezni, ki sta mu bila izkazovana vsepovsod ta dan — pojasnil volilni zakon. Globoko razumevanje se je čitalo v očeh zbrane množice, ki je konec govora pozdravila z burnimi klici odobravanja. Dan se je že poslovil, a še ga niso starci hoteli pustiti iz svoje srede. Vsakdo je hotel govoriti vsaj besedo ž njim — a te besede so bile, kakor ves dan, besede ljubezni, besede spoštovanja. V nedeljo je bil tudi shod v Ferencih. Shod je imel gospod dr. Mirko Vratovič, ki je najprej v kratkih besedah obrazložil način glasovanja, kakor ga predpisuje novi volilni zakon. Nato je narodu govoril v vznesenih besedah. V jedrnatih besedah je poročal o zagotovilih vlade in o izjavah, ki so jih podali v imenu našega naroda naši zastopniki g. Mussoliniju. Končal je svoj govor s pozivom: na dan 6. aprila vsi na volišče, zavedajoč se svoje pravice, predvsem pa svoje dolžnosti! Shod se je imel vršiti v dvorani, a prišlo je toliko ljudi cd vseh krajev — preko 600 ljudi —, da se je moral vršiti pod milim nebom. Shod je trajal preko 2 uri V Praeanih Vsa prizadevanja nasprotnikov, da bi zastrašili naše ljudstvo, da ne bi šlo na shod, ni koristilo. Na shod je prišlo nad dvesto ljudi iz okoliških in tudi oddaljenih krajev. Prišli so v dežju in na dežju so poslušali svojega kandidata. Ob 10. uri je začel naš kandidat dr. Ulikse Stanger govoriti ljudstvu. Vmes so bili tudi fašisti. Ali to ni najmanje motilo našega govornika. Govoril je lepo in na-v duše valno. Razvijal je svoj program, ki je program vsega našega ljudstva v Istri Navajal je hude krivice, storjene našemu narodu ter kazal ljudstvu na poti, po katerih naj hodi, da se te krivice odpravijo. Mi hočemo živeti svoje narodno življenje. Dr. Stanger je govoril mirno, trezno in tako prepričevalno, da so ga tudi fašisti mirno poslušaj ves čas. Ugodilo se \je celo, da je po Stangerjevem govoru faši- stovski govornik Mattarelli izrecno to priznal. Tudi ta je govoril — in sicer v lepi hrvaščini — mirno in trezno, trdeč, da hoče fašistovska stranka Slovanom le dobro. Ker je Mattarelli uradnik na sodni-ji v Buzetu, ga je nekdo apoatrofiral, zakaj da govori tako lepo hrvatski le na shodu, zakaj ne tudi na sodnijL Zborovale! so mu klicali: Dajte nam naše hrvatske šole, dovolite nam, da bomo mogli na sodnijah in na občinah govorili ▼ svojem, jeziku, potem še le se bomo razgovarjaU o volitvah — prej pa nikakor nel MattarelH je odgovarjal, da so duhovniki in učitelji krivi, da ni hrvatskih šol, ker so agitirali proti Italiji To očitanje je dr. Stanger zavrnil najodločneje in je s toplimi besedami in po vzdignjenim glasom branil duhovščino m učiteljstvo. Ves sestanek se je vršil v najlepšem miru in redu ter je napravil globok vtis na ljudstvo. Po sestanku je ljudstvo obkolilo dr a. Stangerja, proseč ga, naj jim izposluje hrvatsko šolo. V Sv. Martinu pri Buzetu Sv. Martin je kremenito in vsekdar junaško naše selo. Ko je dr. Stanger dospel iz Pračanov, ga je pričakovalo okoli tisoč naših ljudi Pa tudi italijanski bližnji Buzet se je tega dne zgrml v Sv. Martin — bilo jih je kaka stotina. Naš kandidat je imel takoj občutek, da zrak m čist. Ker pa je videl okoli sebe toliko kremenjakov, je začel veselo govoriti Imel je dobro priKko, da pojasni prisotnim Italijanom, da je naša borba pravična in potrebna ter naš narod ne zahteva nič drugega, nego da se spoštujejo njegove pravice in da bo enakopraven s državljani druge narodnosti Pojasnil jim je, zakaj da mora naš narod voflti ljudi iz svoje srede, ki naj bodo most med nfbn te vlado! Ako hoče biti vlada pravična, mora biti točno obveščena o potrebah našega naroda. A kdo naj jo obvešča, ako ne poslanci, ki so vzmkh iz naroda in vzrasH med n£m?! Fašisti so nekoliko oporekaH in tu pa tam zaklicali svoj ejal ejal alala! — drugega pa nič. Bodle so jih v oči tudi naše narodne nošnje m nedolžne naše pesmice, ki so jih prepevali po sestanku naši mladeniči in devojke. Me 1 tem se je začelo mračiti. Po zaslugi taktnega nastopa našega kandidata ni prišlo do nikakega spopada. Tako je bil vee potek tega shoda miren in dostojanstven. Pa tudi po sestanku se ljudstvo ni hotelo ločiti od svojega kandidata, Zgrnilo se je v prostore Gospodarskega društva in jfli napolnilo popolnoma. Dr. Stanger se je pomudil med ljudstvom par ur v bratskem razgovoru. In to bistrovidno ljudstvo je hitro razumelo, kaj in kako mu ie storiti. Obljubljali so kandidatu, da pojdejo vsi na volišče. In kdor pozna te kremenite Krašaae, ve, da se nikdar ne izneverilo temu, kar so rekli Njihova beseda je trda kakor kamen. Dekani Velika dvorana v gostilni župana Gri-žona v Dckaztft je bila nabito polna in toliko se je bik* nabralo naroda, da prisostvuje volilnemu shodu, da je moralo mnogo ljudi ostati izven dvorane, ker ni bito dovolj prostora. Zanimanja je bilo ogromno, posebna ker so vsi pričakovali, da pride dr. W8fan, in ker so znaK, da pridejo na shod tum fašisti, ki so prijavili svoj prihod ter naonen našim govornikom ugovarjali Pripomnili je treba, da se je prejšnjo nedet)o ravnotam vr£l volilna shod, ki so ga sklicali fašisti in h kateremu ni prišel skoro nthče drugi razen tistih, katere so oni s seboj pripeljati Po večernicah je otvoril zborovanje učitelj Venturini, ki je z bodrilnim nagovorom pozdravil navzoče zborovalce in obrazložil votihd red. Naš program je nato obrazložil dr. Ivan Marija Cok. Z globokim sočutjem za nesrečo, ki je zadela našega voditelja dr. Wilfaca, so zbrani volilci poslali z zborovanja pozdrav in izraz obžalovanja svojemu voditelju. Dr. Čok je nato v daljšem govoru po-vdarjal dolžnosti, katere bodo imeli naši poslanci v parlamentu, in izvajal, kako bodo te dolžnosti mogli v našem interesu izvrševati le kandidati, ki jih priporoča Slovanski volOni odbor. Prešel je nato na obrazložitev našega stališča nasproti fašistom, in to i posebnim ozirom na dejstvo, da so bffi na zboru navzočni tudi fašisti, ki so prišli iz Kopra. «Pozdravljam ob tej priliki, )» dejal govornik, ttuft zastopnike fašistov na našem zborovanju, ker mi, ki želimo iskren in pravičen sporazum med obema plemenoma teh dežel« želimo, da vidite in čujete, lcaj mi želimo in zahtevamo^ ter da se prepričate, da se mi borano le za pravično in pošteno stvar, katera ni ne proti zalrami, ne proti interesu Italije*. Govornik je omenjal, kako je bil fašizem pravzaprav ustvarjen proti komunistom in kako je bila zagrešena velika pogreška, da je nas istovetil s komunisti Ti so stranka, mi pa smo narod. Stranka pride in gre, narod pa ostane. Burno odobravanje je sledilo izvajanjem govornika, nakar se je oglasil k besedi načelnik koprske zone fašistov, dr. Petris, ki je govoril več ali manj v istem smislu kakor na shodu v Vzročku, kakor poročamo na drugem mestu. Zelo srečno mu je odgovoril dr. Čok, ki je točko za točko pobil vse njegove trditve ob glasnem odobravanju občinstva. Oglasil se je tudi tu fašist Pfciga iz Pobegov in je dejal: Pred vojno smo mi Slovenci in Hrvati v Istri pomagali Spinčiću, Mandiču in Laginji, da so postali veliki gospodje. No, in kaj so zdaj iz hvaležnosti nasproti nam storili? Odšli so tja v Jugoslavijo, kjer so ministri in veleposestniki, a nas revčke so pustili tukaj v veliki mizeriji (Zelo priporočilna propaganda za fašiste). Pride jal je, da tudi tisti, ki sedaj narod dvigajo v časti in slave, bodo naredili ravnotako kakor oni drugi Nato so fašisti pričeH peti svojo himno in ko so jo končali, je g, Venturini zaključil ta impozantni shodi Dekleta so se nato zbrala in zapela sredi dvorane par slovenskih narodnih pesmi Pri odhodu zastopnikov Slovanskega volilnega odbora, so vzklikali njim in posebno dr. Wilfanu, proseč, naj mu sporočijo splošno sožaije. Narodna dekleta so tudi podarila prekrasen in velik Šopek cvetlic v znak ljubezni in spoštovanja dr. Wiifanu, a ovile so ga s črnim trakom v znak sožalja. Bil je krasen dan. Čast zavednim vo-Iilcem! Na Vzročku Na dan Marijinega oznanenja dopoldne je padal v malih presledkih dež, tn zelo blatne so bile ceste, ki vodijo na božjo pot ob izviru Rižane. Vkijub temu so hodile trume ljudi v vseh smereh proti prijazni cerkvici v tem romantičnem kraju. Narod iz okolice je hotel zadostiti svojemu čutu pobožno sti, a od druge stnani jih je gnala na to mesto živa želja, da vidijo is čuje jo svojega priljubljenega voditelja m neustrašenega borca za narodna prava, gospoda dr. Josipa Wilfana. Slovanski volilni odbor je sklical volilni shod sem na to mesto in prijavljen je bil prihod dr. Wilfana, Vse ga je željno pričakovalo, tudi kamijon fašistov, ki so se pripeljali z običajnimi zastavicami in opremljeni za vsak slučaj z debelimi gorjačami Ogromna množica našega naroda je vzela osupnjena na znanje vest, da dr. Wilfaa ne bo in splošna žalost se ie pokazala na obrazih vseh, ko so zvedeli za nesrečo, ki ga je dotekla. Med shodom, ki je trajal skoro 2 uri, je narod pazljivo sledil izvajanjem naših govornikov in se ni makni 1 z. mesta kljub dežju, ki je pričel Še precej močno padati. Šele ko je pričel neki slovenski fašist govoriti, so ljudje začeli trum oma odhajati, a drugi fašisti so jih gnali nazaj na zborovalni prostor, češ da ga morajo poslušati. Takoj po končani maši je otvoril zborovanje gospod učitelj Venturini, ki je pred mnogimi leti tu služboval in katerega ima narod v najboljšem in hvaležnem spominu, s pozdravom in povdarjajoč veliki pomen volitev ter dolžnost, ki jo moramo ob tej priliki izvršiti; namreč dokazati z glasovanjem, da se zavedamo, da smo Slovani in da to hočemo ostati Razložil je na to v poljudni obliki način glasovanja. Prevzel je nato besedo dr. Ivan Marija Čok, ki je predvsem povdarjai dolžnost vsakega zavednega volile a, da se udeleži volitev. Povdaril je na to, da mi ničesar ne zahtevamo, kar bi ne bilo v skladu z državnimi zakoni «Mi ne zahtevamo — je dejal govornik — posebnih pravic, ker znamo, da moramo imeti v pravni državi vsi državljana enake pravice in enake dolžnosti Mi imamo le kot posebna skupina, ki jo tvorimo kot narodna manjšina, posebne interese, in ti zahtevamo, da se upoštevaje. Teh naših specijelnth interesov pa ne more ne poznati ne razumeti in še manj s potrebno energijo in ljubeznijo uveljavljati, kdor ni n&5ega jezika, naše krvi Zato moramo voliti edinole svoje kandidate, ki jih je postavil Slovanski volilni odbor, ker Ie ti bodo naše specijelne interese znali braniti». Govornik j« nato ugotovil naše stališče nasproti drugim strankam in posebno proti fašistom, ter izjavil, da so nafti odposlanci pred začetkom volilnega boja lojalno izjavili Mussoliniju, da naša udeležba pri volitvah nima ne znsxaja nastopa proti državi ne proti vladi, kar jo Mussolini tudi vzel na znanje. On je tudi zagotovil, da se ne bo zgodila nobenemu nobena krivica, če bo glasoval po svoji vesti. Zato je pozval govornik vo-lilce, da na dan 6. aprila srčno in brez strahu glasujejo za svoje kandidate in tako storijo svojo dolžnost kot državljani m Slovani. Burno in soglasno odobravanje vsega naroda je sledilo govornikovim izvajanjem. Oglasil se je nato k besedi odvetnik dr. Petris iz Kopra, ki je v italijanskem jeziku vehementno nastopil proti našim kandidatom, zlasti proti dr. Wilfanu. Povdarjai je, da lepim besedam naših voditeljev fašisti ne verujejo, dejanj pa, ki bi tem besedam odgovarjala, da niso še videli Dokazoval je, kako je potrebno, da volilci glasujejo za fašistovsko stranko. Izjavil je, da kdor m za fašisfcovsko stranko, ta je E-oti vladi in proti državi Trdil je, da so šisti prijatelji Slovencev in Hrvatov v teh krajih, ampak ti da morajo na 6. aprila za nje voliti Na 6. aprila, Je dejal, bomo Iteli glasove in bomo videli, koliko vas bo glasovalo za nas. Ako boste vsaj v pre- težni večini glasovali za nas fašiste, bo dobro za vas, ker vam bomo dali, kar pos trebujete na gospodarskem in nacijonal« nem polju. Če pa boste glasovali proti nam, bomo tudi mi proti vam neizprosni, ne i nasiljem, ampak s tem, da nobena vaša potrei>a, nobena vaša želja in nobena vaša pritožba ne bo uslišana. (Zelo dober vtis na občinstvo pa je na« pravila pripomba dr. Petrisa, da kot člo* vek in oče v tem hipu pošilja izraz sočutja dr. Wilfanu). Njegov govor je pohvalilo navzočnih deset fašistov. Dr. Petrisu je odgovarjal dr. Čok, ka^ teri je branil naše kandidate pred njihovimi napadi ter dokazal, da nismo ne proti vladi ne proti državi, kar doka/uje dej« stvo, da vršimo svoje dolžnosti nasproti državi s tem, da ji plačujemo davek, krvni in v denarju. Z ozirom na zatrjevano ljubezen fašistov do našega naroda, je dr. čok izjavil dr. Peti isu, da so sicer lepe besede, katerim pa mi ne verjamemo, ker dejanj, ki bi tem besedam odgovarjala, nismo še videli, pač pa smo videli vse kaj drugega. Z ozirom na grožnjo, da ne bodo uvaževane potrebe prebivalstva, ako ne bi glasovalo za fašiste, je vprašal govornik, kakšna pravičnost bi bila, ako bi bilo odvisno od glasovanja volilcev, ali se bodo upoštevale resnične potrebe ljudstva ali ne. Ker pa je Mussolini izjavil, da hoće veliko Italijo, in da bo Italija velika le, Če bo slonela na pravičnosti, je jasno, da .predgovornik ne razumeva pravilno fa«* šizma in njegovih ciljev. Ko sta si dr. Čok in dr. Petris še par-krat odgovarjala drug drugemu, se je oglasil za besedo še slovenski fašist, neki Pi-ciga iz Pobegov, ki je še to dr, Petrisu pokvaril, kar je ta dobrega povedal. Težko je bilo razumeli, kaj je hotel povedati; razumeti je bilo le toliko, da je dejal, če boste volili za Slovence, ne boste imeli nič, in če boste volili za fašiste, boste imeli zadosti jesti, piti in zaslužka. Zato je pozival volilce, naj bodo zvesti Musso-Hniju, marksizem. Velik del te^a meščanstva bo odtegnilo svoje glasove socijalni demokraciji. To meščanstvo išče danes rešitev v «močn? roki» novega militarizma, ki ga pridigii- jejo nacionalistični hujskači. Delavstvo je tudi razočarano po delu svojih voditeljev. Vkljr.b temu, da je socijalna demokracija bila soudeležena na vladi, ni znala preprečiti niti odprave osemurnega delavnika. Revščina, vedno slabši izgledi v prihodnjost, dolgotrajno obsedno stanje, neiskrenost socijalističkih voditeljev, vse to jc ffc^dejalo do sedaj kompaktne množice socijalnih demokratov. Mnogi bodo odaaii giasove za komuniste, ali pa se bodo vzdržali volitev . Predvideva se torej pojačcn;r ki. Zlasti si Nemci prizadevajo proostriti spor med Anglijo in Francijo in zmanjšati francoski vpliv v Ameriki. V ta namen skušajo usvtariti na Angleškem in v Ze din jenih državah Franciji neugodno javno mnenje. Ne glede na to, ali se jim struj. Mogoče je, da ne bodo skrajne sku p£ne Hniele večine, vendar pa je skoraj gotovo, da bo imela bodoča zbornica precej drugačno lice in da bo usmerjena na desno. In v tej desni struji bodo prevladovali skrajneži, četudi ne bodo številno bo to posrečilo, ali ne, je gotovo, da bodo močni. Prevladovali bodo vsled svoja Francozi prejkoslej z veliko nezaupnostjo glasnosti, svoje fanatične zagrizenosti in spremljali še taka miroljubna zatrjevanja oficijelne Nemčije. Pred kratkim je Francija s krepko potezo ustavila padec franka, Id se je začel naglo dvigati, in sicer tako naglo, da je že samim Francozom te dobrote preveč. Ta preobrat je povzročil velikanske ir^u-be znanim nemškim bankam, ki so špeku pa zaradi tega, ker bodo razpolagali, kakor že razpolagajo danes z oboroženimi čc-tašt, ki bodo znali strahovati ulico. Če bo bodoči nemški zbornici skrajna desnica dala obiležje, potem je pričakovati še hujših zapletijajev med Nemci in rrancozi. Poslednji ne bodo nikakor voljni trpeti, da se Nemčija tajno oborožuje in še tirale s frankom. Očividno se je šlo za: nadalje cdlaga s plačevanjem svojih ob-organizirano valutno ofenzivo proti fran-1 veznosti. Vsekakor bodo Francozi napeli coskemu franku, o čemer so bili na Fran- j vse sile, da oslabe Nemčijo in se ne bedo oOskem še prej obveščeni. Razni polomi; dali zapeljati po oficijelnih izjavah, če pa PUEB W©M?W V treh velikih državah zapadne Evrope bodo ljudstva z glasovnico izrazila svojo voljo v tej spomladi. V Italiji smo v polnem volilnem boju, v Nemčiji so ravnokar razpustili državni zbor, a na Francoskem se to v kratkem zgodi, izid volitev kjerkoli ne bo odločal samo o notranji, ampak tudi v zunanji politiki posamezne države. Zato zadobivajo držav-nozborske volitve, pa naj se vrše v katerikoli veliki državi, mednaroaen pomen, To velja posebno danes, ko se še kresata dve načeli: socijalizem in kapitalizem, ali imperializem in rdeča interna-cionala, ali fašizem in demokracija. V glavnem je ost obrnjena proti demokraciji. Leva in desna reakcija skušata izpodko-pati tla demokratizmu, napoveduje se boj proti parlamentarizmu istočasno, ko se vrše volilni boji za parlament. Med državami, ki še prestajajo hude krize, spada posebno Nemčija. Zakaj Italija je svojo krizo že prestala in se bliža vedno trdnejši konsolidaciji, a Francija ostane bržkone zvesta prejšnjim tradicijam, zlasti po srečno dobojevani valutni bitki. Toda Nemčija se nahaja na usodnem razpotju. Njeno zadržanje v bližnji bodočnosti zamore odločati o vojni in miru, o mirovnem delu obnovitve ali o pospešenem oboroževanju, kar je isto kakor vojna v doglednih letih. Zatorej Je umevno, če spremlja inozemstvo zelo pazno notranjepolitične dogodke v Nemčiji. Neprestano imamo pred očmi pojave, ki dokazuieio. da ie v Nemcih še vedno živ oni zločesti bojni duh, ki je b9 eden glavnih povzročiteljev svetovne vojne. Eden takih pojavor ye Hitlerjev proces. Tu vam sede obtoženci iz zadnjega ponesrečenega reakcionarnega puča na Bavarskem. Glavna obtoženca Hitler in Luden-dorff pa doživljata prave triumfalne ovacije bodisi v sodni dvorani, bodisi zunaj nje. Čudna je stfdna obravnava proti omenjenima *veieizdajalcema», zakaj zdi se kakor da so sodniki obtožene L Veliko spoštovanje, ki ga izkazujejo sodniki Lu-dendorffu, spoštljivi pozdravi braniteljem, ovacije občinstva, ko Ludendorli zapušča sodno palačo, vse to dokazuje, da je velik del nemške javnosti Se vedno dostopen za generalske kretnje svojih oboževanih vojskovodij. Ni čuda, če se množe klici 00 vstajenju oboroženega naroda, ki naj stre verige versaiilskega miru. In tajne oborožene mladinske organizacije se vsak dan bolj množe. Izid teg procesa bo le še bolj poglobil fanatično delovanje prenapetih bojevitih nemških nacijonalistov. Fašizem je tudi njim vzor. MussoKni in njegovi uspehi kažejo smer nemškim nacionalistom. Tudi oni imajo svojo Reko, tako oni govore, in to j* mesto Gdansko, ki je v območju Poljake, tudi oni imajo svojo «Dalmacijo® Itd. zakaj Francozi so ob Renu. In vse se da doseči, toda samo s silo, z orožjem. Zatorej takoj na delo! Tako govore nacijonalisti in njihova propaganda nahaja odmev ▼ Skokih plasteh ljudstva. Nacionalistični pokret otegne postati Se usoden za nemški narod. Zakaj Francozi nemških bankirjev pa morejo veljati kot dokaz za prejšnje domneve. Še celo Siin-nes je moral prodati precejšnje število vrednostnih papirjev, da je pokiil izgube, ki mu jih je prizadejal nagli porast franka. Tako so Nemci izgubili tudi to bitko proti Francija, dosegli pa so samo to, da bodo Francozi še bolj oprezni in da se bodo še bolj krčevito držali versaillske pogodbe. VersaiHska pogodba je podobna verigi, v katero je uklenjena Nemčija. Z vsemi sredstvi se skuša ujetnik otresti tega že-lezja, toda čuvaj bdi in ne bo dopustil, da bi ujetnik verigo razbil. Revanšni duh gre po vsej Nemčiji. Skrajna desnica postaja z vsakim dnem močn&jša. Zmerne stranke bodo pri volitvah doživele bržkone občuten poraz. Največ bo trpela socijalno-demokratska stranka, Z njenimi izgubami se bo okoristila komunistična stranka kot skrajna levica v političnem valovenju Nemčije, katere ljudstvo je bilo opetovano razočarano. Prvič po izgubljeni vojni, drugič po nesposobnem vladanju socijahie^demolcraci-je, ki je obetala mnogo, a nSi ničesar napravila. bi imela dejanski vladati skrajna dcsnica. Prisostvovati utegnemo prizoru, ko bo država v državi, položaj, ki bi bil do gotove mere podoben onemu v Italiji pred zmagovitim pohodom fašizma v Rim, Mnogo so upali in upajo nekateri Nemci od Rusije. Zmaga belega terorja in skrajnega nacionalizma pa utegne ohladiti tudi razmerje do Rusije. Na ta način bi Nemci izvedli popolno izolacijo svoje države ter s tem brezprirnerno poslabšali svoj položaj. Iz navedenih razlogov ni čudno, ea gleda ves svet z napeto pozornostjo na notranji razvoj političnih dogodkov v Nemčiji. Zmaga ene ali dru£e skrajne struje v tej ali oni obliki bi ogrožala prav rerno evropski mir. Ce računajo Nemci na angleške simpatije in na njihovo pomoč v slučaju konflikta s sosedno Francijo, se brž1' ~c si? 10 motijo. Sicer pa. uvideva ta dol remške javnosti, ki zmerno promatra položaj svoje države. Od zmage zmerne struie je torej a bližnja bodočnost Nemčije: ali gremo naproti sanaciji, ali pa v kaos, ki bo ogrožal mir v Srednji Evropi. Kaj se vse izmislijo! Res je, da je za časa volitev dovoljena marsikatera misel, kateri bi se drugače smejali. Se hvaležni moramo biti gotovim ljudem, če v času volitev udarijo tudi malo na humoristično struno in poskrbijo za smeh in zabavo. Toda žalostno pri tem je le to, da ne najdejo vedno lahkoverni ljudje, ki vzamejo najgoro-sta&nej5e neumnosti za golo rcsnico. Tako se n. pr. v nekaterih vaseh po naši čičariji agitira na sledeči način: Lipa, je drevo kapitalistov, kateri sadijo lipo za to, da lahko v njenem hladu počivajo. Sekirica, ta je tista, ki kmeta hrani, ker je ona njegova zvesta spremljevalka, ko gre v gozd po drva, ona mu pomaga, da si služi svoj vsakdanji kruh. Človek hi se smejal, ko kaj takega sliši,^ a zraven bi se zjokal, če pomisli, da se najdejo ljt^ijc, kateri na kaj takega nasedejo. Upajmo, da se bodo do 6. aprila spametovali. Drugi arguiaent, s katerim se hoče izvabili od naših ljudi čim več glasov, je ta: če oddajo svoj glas za večinsko stranko, bo zgrajena cesta Prebencg - Pogorje - Jelovice - Dane -Vodice - Munc - Reka! Goiovi gospodje pozabljajo, da jc ta cesta že sklenjena stvar in da je ni treba več obljubljati. Cesta bo zgrajena če so voliive ali ne, ker je dekret že tedan! Tisti, ki obljublja cesto za tvoj glas, bi ti ravnotako lahko rekel: ^Če bc5 v nedeljo volil zarne, bo dru^i dan pondeljek.* Ali pa: <*£e bos volil zame, ti bom da1 tistih tvojih 100 lir, ki jih imaš že v žcpu!» Tako se lahko delajo volitve. No, znana trezna čička pamet bo tudi sedaj pri teh volitvah našla pravo pot. __________ nenadoma premeščen v Knežak. Za nr..r.cčck mu očitajo, da je otrokom v šoli prepovedal govoriti italijanski. Gospod padprefekt Sir -nieri ga je torej sredi leta brez kake disciplinarne preiskave samovoljno premestil, da mu da občutiti svojo moč in pa da dokaže svoj hiperpatriotizem. Tretji slučaj. Ježe Mislej je bil dosedaj učitelj na večrazrcdnici v Šempetru na Krasu, kjer je vestno vršil svojo službo v zadovoljstvo ljudstva in tudi šolski nadzornik je bil z njegovim delom izredno zadovolicn. Tudi njoga so nenadoma prestavili v Bukovje, nekega Malalana pa na njegovo mesto. Malalan je, mimogrede omenjeno, član fašistovske milice iri on je hotel priti v Šempeter, za!o je napel vse sile, da so prestavili tovariša in je poslalo zaželjeno mesto presto Ker jc fcil ta slučaj tudi tako kričeč, so zopet iskali pretvezo in jo naiii. Šempetrski komisar je zr.-ukaza! g. Misleju, naj agitira za Lego Nazio-nalc, naj pozdravi zastopnike omenjenega rar-narodovalnega društva, kar pa je on odklonil, češ naj to napravi specijalist za italijanščino. Tudi so ga povabili na slavnostno kosilo, g. Misiej pa se vabilu ni odzval, zato ga je torej gosp. podprefekt Stranieri kaznoval s tem, da ga je premestil v Bukovje, Tako je bila keza cela in volk sit. Ugotavljamo: premeščenja slovenskih učiteljev se vrže samovol po v< ni, kt ?r inlere si 1 ne rta .ter ih vrže k; ar med 1 eto jc pro Lip ostavi IO in >racnjcnth gesp odt > v Jiscipli: Da: rnega pri čr- 1 » 1 KibZClS ki oblas 't ni ki ne 1 TIC Z3l st. In ta kn 0 v i osti 0- Naše šolsko vprašanje je še vedno odprla rana na našem narodnem telesu. Na naših osnovnih šo-Iah uvedeni italijanski učni jezik porpeni nazadovanje našega šolstva In je prva stopnja k popolni odpravi slovenske in hrvatske učilnice. Vsekakor ne moremo molče gledati, kako umira naša ljudska šola in treba bo, da se odpravi ta krivica, V zadnjem času se zdi, da se je jez^ naših narodnih nasprotnikov, ki vedrijo in oblačijo po raznih krajih naše dežele, obrnila proti učiteljstvu. Za danes bi omenili tri slučaje, ki zopet kažejo, kako brezobzirna so oblastva V postopanju z našimi učitelji. Učitelj Herman Kmet, ki ie služboval v Podkraju, mora črez mejo, ker ni tukajšnji državljan, dasi jc vprašanje njegove opcije ie nerešeno. Nekega dne je prišla fašistovska milica ponj in ga peljala v Gorico, nato v Vipavo, kjer ga je zaslišal komisar Nicoletti. Končno so mu dali razumeti, da naj gre iz države. Niso mu službe naravnost odpovedali, da ne bi stvar pTeveč kričala. Baje gre za neke spore, ki jih je imel imenovani g. učitelj v svojem službenem kraju z nekaterimi domaČimi prvaki, ki so proti njemu spletkarili. Drugi slučaj. Alojzi; 2orz, učitelj v Postojni, ki ie podpisal našo kandidatsko listo, je bil greška. Razni gospodje delajo kar na svojo rc j zakon, poštenje, čJove j p a jo proti rta:-! učiteljem, med kateri:r.i ni niti enega, ki bi mu mogli dokazali kakšen političen zločin niti v onih tako burnih ča.v 1 polpretekle dobe. Nasprotno, uči tel jat v o je j vedno pomirjevalno vplivalo na ljudstvo in si 'ni zaslužilo tako mačehovskega postopan a in one zagrizene nenaklonjenosti oblasiev. Pogreb Baziitja Keber, čigar osmrtnico smo [objavili v včerajšnji številki našega lista, se j bo vršil danes ob 2 in po! popoldne in ne ob i 3., kakor je bilo prvotno določeno. ______________ __igvbiavjjo. t'ri tem pa Bedela nobena stvar toliko težav, kakor nezaslišano visoka taksa za potne liste. Mnogo važnih opravkov ostaja nerešenih, trpi naša trgovina in drugi interesi — in vse to zaradi zelo velikih izdatkov in sitnosti, kamere imajo ljudje pri dobivanju potnih Hstov. Skoraj povsod so to abnormaliteto odpravili, le pri nas je še ta preko vseh mer neznosna izjema. Zato pozivamo svoje najmerodajnejše faktorje, naj nemudoma uporabijo pri odločujočih gospodih ves svoj upliv, da bi se potovanje preko meje vršilo brez taks in le proti navadnemu potnemu listu. Ta interes morda še v večl meri zadeva Italijane same, zato bi bilo zelo* umestno, "ko bi se za to koristno zadevo potegnili tudi italijanski listi. Deset zapoved! za oolilce 1, Pojdi osebno d a volišče! 2. Ne pozabi volilne izkaznice doma! 5. Bodi na volišču že ob 7. uri! 4. Vzemi s seboj črn, ospicen svinčnik! 5. Ko ti da predsednik komisije glasovnico, preglej jo, če ima tekočo Številko (pisano), pcdpis •člaaa komisije in pečat! 6. Voliti moraš v kabini! 7. Znak svoje stranke prečrtaj na glasovnici! Druge znake pusti pri miru! 8. Če dobiš pokvarjeno glasovnico ali če jo sam pokvariš, ne oddaj je; ampak zahtevaj od predsednika komisije drugo! 9. Ko ti predsednik da glasovnico, paaa iz katere žare jo vzame; in ko jo ti njemu vrneš, pazi, da jo položi v drugo žaro! . 10, Pazi, da predsednik, prečno odiozi glasovnico v drugo žaro, odirga od nje repek! Društvena vesSI Slov. akad. ler. društvo «Baikan» ima danes ob 20.30 običajni sestanek. Odborova seja se bo vršila uro poprej. — Odbor. Goriškega Smrt deklice, ki je skočila pod vlak. Po hudih mukah je včeraj opoldne umrla v mestni bolnišnici 20-letna Rozalija Stare, o kateri *mo poročali, da je v bližini železniške postaje na Vrdeli skočila pod vlak in pri tem zadobila smrtnonevarne poškodbe. Podrobnosti o pežaru ca Katiaari. Včeraj eno na kratko poročali o požaru, ki jc izbruhnil predpreteklo noč na Katinari. Ogenj :c nastal v podstrešju hiše, kjer se nahaja posta. V podstrešju je bilo spravljeno razno kmetijsko orodje in velika ranolina sena. Tržaški gasilci, ki so prihiteli na lice mesta, so po večurnem napornem delu ogenj, ki je cgrožal tudi bližnja poslopja, pqgasili. Uni-Lcnih je bilo par sto stetov sena; tudi hisa c močno poškodovana. Lastnica poslopja, £ma Spctič, trpi približno 20.000 lir škode, ki je pa krita z zavarovalnino. Fcskušen samcisor grškega begunca. Včeraj okoli poldne je skočil s pomola «Audace» v mo ie postaran mož. Dva policijska agenta, « sta to zapazila, sta s pomočjo navzočnih mornarjev potegnila moža iz vode. Na licc i csia poklicani zdravnik rešilne postaje ^inu . podal prvo pcmoč, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Tam se je neznanec izkazal za 65-lctncga grškega begunca Mihaela Kapellas, rodom iz kraja Kalimnos v Dode-: Snezu. Mož je prišel v naše mesto pred par r-eseci in je stanoval v ulici Volto št. 4. Izjavil jc, da je storil obupni korak radi bede; tekom zadnje grško-turške vojne je namreč prišel ob vse imetje. Ubogi siarec je ostal v bolnišnici; njegovo stane pa ni nevarno. Um se U i« cmračiL Včeraj predpoldne je bil zdravnik rešilne postaje poklican v ulico Commercialc, kjer je neka m^ada ženska kazala cč ivi dne znane blaznosti. Dospevši na lice mesta je zdravnik našel 28-Ietno zasebnico Karmen Zigoi, stanujoČo v hiši št. 30 v omenjeni ulici. Ženska je tožila, da jo preganjajo ter da ji strežejo po življenju. Zdravnik je uvidel, da ima opraviti z blazno žensKo. Pomiril je revico, nato jo je dal prepeljati v opazovalnico. Mož, ki nc ceni denarja. Včeraj opoldne je v ulici Mazzini vzbudil pozornost mimoidočih udi precej dostojno oblečen mož, ki ie stal ra. vogalu ulice S. Lazzaro ter blebetajoč neumne "besede listal po hranilni knjižici. Ne-n::Iorna je čudni možakar vzel iz knjižice sto-jirski bankovec ter ga pričel trgati. Navzcčni ljudje so uvideli, da mož ne more biti pri zdravi pameti. Nekdo je obvestil telefoničnim oofom o dogodku rešilno postajo, odkoder je prihite! na lice mesta zdravnik z dvema po-strežnikoma. Poslednja sta neznanca spravila v avto, s katerim jebi! nato prepeljan v opazovalnico. Sodeč po hranilni knjižici, izdam od «Banca Commerciale Triestina*, je mož t ki Gualtiero Loscgo; njegove istovetnosti ti bilo mogoče podrobnejše dognati. Iz Istre Pcdstenje. Na naš cerkveni praznik, dan sv. Jožefa, nas je obiskal član volilnega odbora ; i bistriški okraj. Kljub neugodnemu vremenu s no se obenem z vaščani iz sosednih vasi r: ali okrog njega v snegu pod milim nebom. Z zanimanjem srno poslušali izvajanja, kako sc mora volilec obnašati na volišču. Prav je rekel govornik, da nas Podstenjčane ni 4reba še le spominjati na našo narodno dolž-n Tako bo tudi. Sedaj vemo, kako se voli, u ostalo bomo že skrbeli mi. 2al nam jc, dana dan 6. aprila ne bodo zelenele lipe, da bi .ko 1 Hko kakor pri zadnjih volitvah šli na - jlišče z vidnim znakom za klobukom ali na sih, ki bi pričal o naši narodni zavednosti. - Y ne de; saj dobimo na volišču glasovnice ir. dobro vemo, kje je naša lipa. Mane. Žal nam je bilo, da smo prepozno z v r-dcli' za shod v Podgradu, kjer bi bili imeli r \il-o videti in slišati našega prvoboritelja c- V7ilfana. Zato smo bili tem veselejši, da r i's jc preteklo nedeljo obiskal g. dr. Mikuletič. Zbrali smo se vsi ekrog nje£a ter napolnili največji skedenj v vasi in poslušali njegovo živo besedo. Svet bo videl dne 6. aprila, da ta beseda pri nas zavednih Čičih padla na rodovitna tla. Starad. V nedeljo, 23. t. m. je bil za naše fel .ro ponosno gnezdo na hribu poseben dan. Obiskal nas je odposlanec političnega društva Edinosi > v Trstu. Vsi smo ze zbrali na travniku pred cerkvijo, celo vaščan z bergljami, ki ne more hoditi, ni manjkal. Hvaležni smo naši politični organizaciji, da je skrbela za potic naših ^volilcev in kakor preteklo nedeljo pred domačo cerkvijo, tako bomo dne 6. aprila vsi ket en mož zbrani na volišču. Volilni shod v Trsteniku (čičarfja). Na praznik, 25. t. m., se je vršil shod v Trsteniku v čičariji. Govoril je pcslanec in kandidat dr. Ulikse Stanger. Shod je zelo dobro uspel. Me ia¥f£ite volilnih Brez Eesitimacii r@ laorete v©Htil Volilni boj na Goriškem. Slovenski volilni odbor se še vedno omejuje na podrobno, intenzivno delo, v odkrit volilni boj je stopil dosedaj edino le v Mirnu in v Komnu. O kakih direktnih nasiljih tako z ene kakor z druge strani ai ničesar slišati, edino-le v Dornbergu se je dogodil v soboto zvečer neprijeten incident, ki pa ni imel na srečo ni-; kakih resnih posledic. Italijanski tisk hoče na-! prtiti odgovornost za ta incident Slovencem, ) čeravno so ga po naših informacijah izzvali | in povzročili fašisti, kar bo tudi dognala že 1 uvedena preiskava, vsled česar sc ne maramo opuščati v podrobnosti in prerekanja. Zato je i.tem več indirektnih nasilij na slovenske vo-tklce. Kdor je v kakoršnikoli odvisnosti od 1 vlade ali od fašja, tega skušajo z grožnjami za obstanek vpreči v fašistovski agitaciiski voz ali pa vsaj uplivati, da bo oddal svoj glas za lašistovsko listo. Potom fašjev se delijo od vlade nakazane podpore, v nekaterih slučajih se vse potom fašjev izplačuje, tudi vojna odškodnina, slovenskim volilcem se obljubljajo zlata nebesa na zemlji, ako bodo glasovali za fa«stovsko listo. Torej ni sicer fizičnega nasilja, je pa zato tem večje duševno, moralno nasilje! Na italijanski strani so se pričeli malo gi-' bati goriški fašisti, medtem ko ostale stranke nc dajejo nikakih vidnih znakov življenja od sebe, mogoče pa je tem bolj intenzivno njihovo nevidno življenje. Goriški fašjo je priredil v nedeljo v Verdijevem gledišču volilni shod, na katerem se je predstavil volilcem goriški kan-•diJat odv. Marani. Njegovo čitanje je pustilo n« ravno mnogoštevilne poslušalce docela hladne, edinole ob koncu, ko se je obrnil na naš naslov, je zakipela v starem bojevniku proti goriškim Slovencem zopet vioča kri in ravnotako se jc razvnelo tudi občinstvo. Sicer prvi odstavek njegovega apostrofa na goriške Slovence, da naj složno delamo za gospodarski preporod goriške dežele, popolnoma odobravamo, odobrili bi tudi drugi odstavek, da se politika ne dela s kolonjska vodo in da nas ne bodo traklirati z žametnimi rokavicami, če bodo slovenski «me»tatori» vzbujali sovraštvo do Italijanov in vodili antiitalijans&o politiko. Toda, ker vemo, da jc pni italijanskih iašistih vsak Slovenec, ki se bori za pravice svojega naroda, sedaj samo, da je že spričo gornjih naslovov dobro uredil svoje lastne ihiance in v toliko mu zaenkrat tudi mi priznavamo strokovnjaštvo na finančnem polju. So t rudniki «Nove dobe». Dosedaj smo mislili, da se samo uvodni članki prevajajo iz italijanščine v slovenščino in da so vsaj oni bori dopisi izvirno slovenski, toda motili smo se. Poslednja «Nova doba» prinaša dopis iz Idrije, katerega je uredništvo tako nerodno prevedlo v slovenščino, da je navzlic prevodu jasno razvidno, da ga jc napisal italijanski •idrijski fašist», Gg. ravnatelji, v bodoče malo več opreznosti, kajti drugače bodo še slepi sprcgledali- (Dslje »a IV. strani) TRTE cepljene, prvovrstne L 80, II. vrste L 40, bilfe L 20 sto komadov. Pri večjih naročbah popust. Trtnica Forčič Ivan, Preserje p. Komen, 136 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drutfi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 ZALOGA vina, J. Cink in sedrugi, via C. Ghcga št. 8, na dvorišču, prodaja vino belo, prve vrste, v sodih in v steklenicah od 1 1» po konkurenčnih cenah. 354 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II, 26? DVA PROSTORA, jako pripravna za zaloga, v ulici Nicolo Machiavelli št. 8, v poslopju Assiciirazioni Generali, se oddata tdkoj. ro-> nudbe pod «Dva prostora*, na upravništvo. 3f>3 PEKOVSKI POMOČNIK, dobro izurjen vseh pekovskih del, sc sprejme takoj. Ivan Turk, Idrija. - 365 t Nenadna smrt je iztrgala danes iz naročja svojih dragih v 62. letu svoje stsros i RUDOLFA POL! občinskega tajnika v Tolminu. Občinski svet tolminski, potrt vsled izgube svejega najboljšega uradnika, ki je skozi 25 let neumorno in z občudovanja vrednim čutom dolžnosti Izpolnjeval svoje uradne naloge, se čuti dolžnega naznaniti izgubo biagopokojnega svojega tajnika vsem, vsem ki so ga poznali in ljubili. Pogreb pokojnika se bo vršil iz hiSe žalosti v Tolminu 71 dne 26. t. m., ob 16. uri, na domače pokopališče. (235) OBČINSKI SVET Mali oglasi NOVA prodajalna dragocenih kovin bo plačevala krone m goldinarje eno stotinko dražje ko*, po objavljenih cenah. Via Borsa 2. Telefon 12197. 371 ZLAT* srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giaeinto Gallina 2, (nasproti hotela Man-cenisioj. Telefon 31-27. Govori se slovensko. 13 ZAHVALA Vsem enim, ki so nam ob priliki bridke izgube drage pokojnice, fospe Štefke Btoseve! roj* Slatnič stali ob strani s tolai las besedo ia dejanjem ter vsem ki so blagopokr jcieo opre- mili na njeni zadnji poti ▼ tako obilnem i te vila, izrekamo tem potom nrvjtekrdn.-jio zahvalo. Posebna zahvala bodi izrečena čč. duhovščini, pevskemu »boru ter vsem darovalccm krasaega cvetja. (i#6) V ČKNIĆAH. 25. 1924. Ro(lb|nj . K<,,0„8!| Siaml?. BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Niz- i ke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slo- : vensko. Slavec, Via Giulia 29. 306 ODLIKOVANA KROJAČNICA AVGUST i STuLAR, Via S. Francesco 34, ID. izdeluje t vsakovrstne obleke po konkurenčnih cenah. Obleke po meri od L 300 naprej. Prvovrstno delo. Velika izbera tu- in inozemskega blaga. 350 Danes je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal v 71. letu svoje starosti 2alujcča soproga Lucija, >r. Ferhiga, Marija por. Bi otroci Antonija por. .tezivga, Mnriga por. Bande!, sestre, zetje Gregor in Dragotin in vnuki naznanjajo to tužno vest vsem sorodnikom, pcijateljem in znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v če-tetek, dne 27. t. m., ob 14.30, iz hiše žalosti Rojan-Scala Santa St. 306. TRST, dne 26. marca 1924. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III 47. POSTOJNA Vila Jarca: 9-12; 15-18 Krt g I o S « £2 M im ra hm 1,3 a> s« is a- ^ > ZOBOZDRAVN1ŠKI AMIJULATORSJ Dr. CICERO Teiiflifaa raroatelja: J. FRIE3MBH ia 9. FiEL Vsa dela se izvršujejo po "zadnjem berlinskem in dunajskem sistemu. Zdravljenje brez iialeels. s- g. ^Z S* p » < a ^ co « OG< Uss itela so zaJcaEčenn- —i S oo - v3 SENOŽEČE 234 v gostilni H. Zelen: iTPQ»đeljkifi in 8-12; 14-19 . vaga BMgB5EaE^gE35aBeBngB8gE»BMB—BBE Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati, tašča in stara mati v 76. letu svoje starosti, danes zjutraj, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vriil jutri, v četrtek, ob 3. uri popoldne, iz hiše žalosti pri St. M, Magd. z g. it. 719 v cerkev k Sv. Jakobu in od tam na pokopališče. TRST, 26. marca 1924. (237) ialclo H esML kisesia^ala ¥ našem ifkl ClafDto io reze m Eioans* HJM.080 Telefon: 5—18, 22—98 .. H. 1 PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI (Mia ie mm Btealsi 13.003.000'-- Telefon: 5—13, 22-9S Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor BalpriRMnejša inm i Ju Blagajna je odprta od 97,-127, in od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: ? PODLISTKE Paul Bourget; JEČA (La Gedle) Poslovenil F. P. (89) Ako odpotuje s tem vlakom, bi prišla preko Calais-a v London ob «edmih zv«£er. Ta vlak bo vzela'. Toda kako? Vse vprašanje je bilo zanjo v tem, ali ostane Ivan-Marija. ono pred-poldne dona ah nc, predvssm pa, ali pride v njeno sobo. Ni prišel. Proti deveti in pol je odšel z doma na konju, Id so mu ga bili pripeljali popolnoma osedlaaefa na notranje dvorišče. Z napetim ušesom in 1 atripajočin srcem je poslušal* Sabina peket kopit na tlaku. Stekla je k oknu ter vidsla jahača, kako je krenil skoči velika vrata v ulico Vfllejust. Ona sama jc bila dobra jahalka ter je po nervozni hoji živali takoj spoznala, da je morala biti nervozna tudi roka, ki fe drfata vajeti In to je bil zanjo nov znak, da se v svoji bojazni ni varala. No, sedaj nič ne del Imela |e svobodno polje. Pozvonila je. — »Naj mi gredo po kočifrša,. je hišniku. Marcetfai pa je rekle: «Mko toplo oblecite* io vzamem s sabo! sa kratko poto- vanje.* Guvernanta je napravila začuden obraz in ravno tako tudi njena sobarica, ko je videla tri kovčege, ki so bili že prapravljeni. Ona pa ce ni dalje menila zato. In čemu bi se? Zopet je sedla k mizi, in sedaj zadnjikrat, ter napisala svojemu možu pismo, ki ga to pot ni uničila. Prišel je kočijaž. Kovčeg: so že naloženi. Preostaja ji le še, da se poslovi od svojega sina, katerega je bila to jutro jedva pogledala, in sicer nalašč, da- bi ne izdala svojega ganotja. Šla je k vratom učilne sobe, kjer mu je Mar-celina ravno ukazovala, naj konča neko nalogo. Ko pa je prišla pred vrata, se je zbala sa-roa sebe in ni stopila v sobo. Ko pa je šla s svojo hčerko, katero je držala za roko, po stopnicah, jo je Julka nepričakovano vpraša-la: — «Kaj vam je mrajz, mama? Kako se tresete !» Deklica je opazila, da tečejo materi solze po licih, ter je zopet vzkliknila: «Pa kaj vam je, mama?. — «Nič, moja diagica,* je odovorila ona, jo vzdignila v naročje ter jo začela poljubljati, kakor bi jo hotela pojesti. Ko je čutila na svojem srcu to malo bkje, ki ni imelo nikogar več razen nje, so se ji zopet povrnile njene moči. Pritekla je vratanuu da ji odpre vrata pri kočiji. Sabine ji jc izročila pismo sa svojega moža, Tekoč: «Za gospoda, takoj ko se vrne domov...« Nato is okniala kočnaiu prav na glas: «Na postajo ob cesti Heuri-Martin in hitro.® i S tem da se je dala odpeljali na to počtcijo mestne železnice, ni samo hotela zapel-ali na krivo pot morebii.no takojšnje zasledovanje, temveč je bila tam blizu tudi ulica Dufrenoy. I Na postaji bo menjala kočijaža in bo šla še enkrat pogledat na to pošto. Morda vendar n^cle kako pismo. — Pisma ni bilo, toda ona jc bila popolnoma gotova, da je našla prar/o razlago za ta molk. Sicer pa nazaj ni bilo več mogoče. Vzela jc vzorec za brzojavke ter z roko, ki so ji ni več tresla, je napisala nanj v angleščini Saintenoisov naslov in pod njim še sledeče enostavne besede: «Ob sedmih bomo na postaji Viktorije. — Sabina.® In takoj potem se jc že peljala sama z Juiko proti severni postaji. Ura na njeni zapestnici je kazala okoli enajstih. Še pet in šestdeset minut in potem popelje vlak njo in njeno hčerko. Kaj bo neki na- 1 šla «tam doli», kakor je bila -ckla, ko se jc J poslavljala od svojega ljubavnika? Srečo. Ona j to ve, ona to čuti. Kaj pa pušča za seboj? Sinu {siroto, zapuščenega moža, njegovo ime one-čaščeno, morda tudi kako žaloigro. Tudi to ona ve, tudi to ona Čuti. In da bi uspavala j svojo vest, ki jc ni hotela nikakor slišati, je ponavljala tiho sama pri sebi brez konca in kraja: «Nisem mogla več. Preveč ga ljubim, . Dre več £a liubim ...» Smrtna kosa. V pondeljek je umrla po dolgi in mučni bolezni v Gorici 37-letna gospa Ivana Phc ničar, soproga pisarnovodje Franca Ples- ničarja. Zapustila je žalujočega soproga in Štiri nedorasle otroke. Ped komisarskim solncem. Z odlokom goriškega podprelekta Nicolottija je razpuščen občinski svet v Renčah in odstavljen dosedanji čupan g. Duršot. Zgodilo se je to baje radi nerednosti, ki so vladale v občinski upravi. Za občinskega komisarja je imenovan znani goriški fašistovski voditelj časnikar Viktor (jtaziani, ki naj pripelje zgrešeno občinsko upravo zopet na pravo pot. < Splošno slov. žensko društvo v Gorici* bo i-r.elo dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne svoj občni zbor v društveni sobi hiše št. 7 v ulici S. Giovanni (črez dvorišče). Vabljene so vse članice, da se ga polnošte-v iino udeleže in da po možnosti poravnajo zaostalo članarino. O te ženske. 21-letni vojak Lovrcnc Paputa iz Milana je bil dodeljen straži municijskega skladišča v Ločniku. V uteho v dolgočasni službi na straži so mu bile misli na njegovo zaročenko, ki so jo povsod spremljale, iz strašanskega stolpa je donela v nočni tišini zaljubljena pesem, polna sladkega hrepenenja. Tako so minevali dnevi in tedni in bližal se jc čas, ko zopet uzre njo, ki mu je obljubila zvestobo do,., preklica. V pondeljek zjutraj je namreč Paputa prejel hladno pismo, v katerem mu zaročenka odpoveduje svojo ljubezen. Pismo zaročenke je porazno vplivalo na Paputo. Napisal je takoj tri pisma, eno starišem, drugo zaročenki in tretje cdprto, v katerem naznanja, da si je vzel življenje, ker ga je zapustila zaročenka, koliko star, kakšne vere ia staau, 4t določi njegovo osebno ideatnteto. Vse to pa j« vmI obešenec s seboj na dragi svet« kor mi maral priti tja kar tako bres vsakega izkazila. Zato so pa morale izpovedati o njem priče po svoji najboljši vesti, kar so vedele in znale in ker je uboštvo podobno uboštvu in smrt smrti, so ljudje izpričali in je komisija proglasila za mrt-nekega živega človeka « > dovedj se je tudi zgodilo, toda čez par ur je živi mr- ve ga nekega živega človeka in dobila policijsko dovoljenje, da ga sme takoj pokopati. To liČ potom svoje varnostne oblasti že protestiral proti pokopu in morali so ga znova odko-pati. Ko so ga pokopali v drugo, so to storili brez vsakih generalij in so rajši zapisali v zapisnik, da ne morejo določiti njegove identitete. Tako se je reven človek dvakrat obesil in bil dvakrat pokopan. — — Zares slučaj svoje vrste. Spavaj vsaj sedaj v miru, neznani vojak, ki si tako srčno, a žalostno dokončal vojsko življenja? Lovski ples v Ajdovščini. Pred tedni so priredili tu ajdovski in šturski lovci krasen plesni večer v gledališki dvorani, ki je nudil udelež-nikom za nekaj ur lepo iluzijo pravega gozdnega veselja in rojenja. Imel pa je tudi svoj političen pomen, ker se ga je udeležil sam goriški podprefekt komendator Nicokrtti, za katerega je bil prirejen poseben šotor- Bil je lepo sprejet, s posebnim nagovorom zastopnika lovcev in gospodična Bajčeva mu je v imenu Slovencev poklonila šopek cvetlic. Gospod podprefekt je občudoval divni gozd in njegove lepe prebivalce: tam urno veverico, tu pisano žolno, izza grmovja zvito Ksico in nad vrhovi dreves prežečo kanjo, predvsem pa lahkonoge srnice, ki so brezskrbno skakale in se vrtele v sredi po zvokih sežanske godbe. V glasnem v roke nah. Toplo )o K*««aaa po mfc kafftgar* DAROVI V znak sofadf* dr.fr Wilfamt uredniki «Edi* nosti» in «Novic* L 100 za Matico*. Mesto cvetja na grob Janke Wilfanove, daruje osobfe piiuM dr. Wtttana znesek L 65 za Dijaško matico. Denar kram upravništvo. V znak solalja dr. Jos. Wilfanu vsled prezgodnje smrti njegov* nadepolne hčerke Janke darujejo za m$oL društvo*: Niče St. L 25, Ivan Bandel L 10, dr. Abnun in soproga L 50, dr. fovh L 10, Lovrenčič Štefan 10, Podbršček 10, jJos. Velušček 5, dr. Agjneletto Josip 25, dr. Joehim Ražem 15, Joeo Puhali 20, Grgič Karel 10, Vigor Domicelj 5, Fran Kovačič in soproga 50, Jos. Ulčakar 25, Babtč Gregor 10, Ajdišek 5, Pertot Andr. 5, Slavec Zorko 5, dr. Iv. Mar. Cofe 20, dr. Gtorgio Vesel 20, Ba-buder 5, družina Zsdnik 20, družina Svetko Martelanc 20. Veseli Poetojoci darujejo na izletu ▼ Slavino L 105 «5oL društvu*. Gosp. Ivan Fl«go daruje volilo pok, staršev .v znesku L 18 «&ol. društvu*. Srčna hvala vsem) Ker se je sprla, ne po svoji krivdi, ampak po krivdi goepice A. S. in ker je pustila pedantnost v njeni hiši, daruje Anica Godina iz Skednja 5 L za «$ol. društvo*. BOG PLAČAJ VSEM, KI DAJO DAR MLADIKI, DOMU NA ALT AR J in še istega dne si je pognal iz puške kroglo j razgovoru z zastopnikom lovcev je gospod \ srce, ki ni moglo preboleti težke prevare. ' podprefekt pohvali! naše ljudstvo, da je dobro V brezupnem stanju so ga odpeljali v go-» in inteligentno, toda — zavajajo da je njegovi riško bolnišnico, voditelji. Težka pcsiednia pet. V Gorah nad Idrijo je Gospod komendator, zelo žal nam je, da prilog poklical k sebi dne 8. t. m. 82-letnega hajate med nas s takimi predsodki, ki pristoja-Jožela Vidmar iz Jeličnega vrha. Duši ranj- j0 kvečjemu kakemu uredniku *Nove dobe», ke£a je bilo lahko odjadrati v nebeške višave, ' ne pa objektivnemu funkcionarju javne upra-' težko pa je bilo izročiti njegovo grešno telo i ve. Koliko višjo politično moralo ima ona sloma ^eri zemlji, ko je par dni prej snežilo br*z venska gospodična, ki Vam je brez oredsed-prestanka m so bili snežni zameti do pet me- j kov izročila šopek cvetlic! Slišali smo Vaše j ftrov visoki. j besede in jih razumeli. Voditelji, ki zavajajo I Vaščani so naložili krsto na male sanke, ljudstvo, niso le Dr. Wilfan in naši poslanci | privezali za nje dolgo vrv, katero je vleklo ampak tudi naše slovansko razumništvo, ka-osera pogrebcev, medtem ko sta dva pazila tero se pod Vašo upravo ne more ganiti! ker ca krsto, da se ne prevrne, Z velikim naporom mu prepovedujete društveno delovanje. TI pa, so pogrebci, vsi spehani, privedli pokojnika dobro in inteligentno slovensko ljudstvo, vedi, do cilja poslednje poti, do groba. ^ le tvoji voditelji ne zavajajo, ampak sami Dvakrat se obssil m bil dvakrat pokopan, trčijo preganjanje radi tebe, — če ffcn J« osta-<3 tem čudnem dokodku smo prejeli še sledeči neš* zvesto. Tisti lovci pa, ki zlasti sedaj ob dopis: I volitvah iščejo tebe in z&srat*rajejo tvoje vodi- Rakor je vsa ta zgodba čudna in žalostna* ] telje, vedi da so — koristolovci. se je vendar dogodila pretekli teden v Ajdov- ; —--g Sčini. Prišel je sem bogveodkod, poln reve in ŠCšUM&fftfrO&t lil UlVI^tllOSt nadlog, beraški člavek z malho na rami. Res j m UIH^mVAl ic sicer, da uboštvo ni največje hudo in da se ' Josip Ribičič: Kokošji rod. Mladim in sta- berači po navadi ne obešajo, toda on se je na- rira v pouk in zabavo. Gorica 1924. Izdala in veličal bornega malharskega življenja, odpel založila Narodna knjigarna. Str. 74. Cena si je v drevoredu pas in se resnično obesil.; L 2,80, po pošti L 3.20. 1 oda pas se mu je utrgal in tudi poredna mla- ■ To lično malo knjižico je spisal znani pisa-dina inu ni dala, da bi mirno dokončal žalost- telj mladinskih iger m urednik «Novega roda*, tli tek svojega, življenja. Bežal je pred njo tja naš tržaški rojak Josip Ribičič. Knjižica ob-proti Kublju med gosto vrb j«, kajti njegovi sega pet novelic: Nadloga, Umetnik, Gospa skicp, da konča z vsem, j« bil trdnejši ko nje- Krasnokrila, Kike riki in Kuke riki, Izkušnja- Borana poročila* Valuta na tržaške« trta ogrske krone..... »•••«. 0.03 (HM avstrijske krone . . . ......0.(825 0.0335 češkoslovaške krone . .......67.43 67 80 28.70 13.50 marke....... dolarji........ ......23.10 23.55 francoski franki . . . . 124.50 4^4.— angleški funti psplnutl ......9P.0Q 99.S0 Fralelll Finzl, Trst Via Emo Tarabochia 5. (9) Tovarna: Fiurne, I. Levi 6 Co Trst ■ m flrtlsfl 9 - Trit Kupuje zlato, srebro, platin v vsaki obliki in srebrn denar. — Prodaja dragocene kovine izdelane in v kosih in kemične sestavine. — Glajenje, pioščenje in nit-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje. (29 Pohištvo po cenah brez konkurence Obiščite veliko skladišče 13 Via Udine štev. 25. ' Paiiilaftt m fefeli i jasstfts ubRHtaMi STAVBENO PODJETJE IVAH hARTELSHe & DR. BsrkovUe pri Trsiu St 82 - Te!. 1M3 izvršuje vsake vrste stavb, male in velike» šole, cerkve, občinska poslopja, ceste, vodovode, mostove, betonska in železobeton« ska kakor tudi pomorska dela. - Preureja}« stara poslopja ter izdeluje projekte in proračune po najnižjih cenali. (201) PODPlAf! is ^rlstaaga Naucafca. „PALMA" Trst Coronsa 9. gov pas, in tu ga je izvršil zavestno in junaško do konca, viseč prostovoljno na nizkem grmu, e katerega bi se bil do zadnjega hipa lahko re- ve c. Izgubljeni dom. Kokot. V s« tc novelice, ki jih odlikuj« lep, gladko tekoči jezik, so zasoljen« z jedko satiro, njih vsebina pa se od- &ii, ko ne bi bil tako trdno odločen za pot na : igrava v kokošjem življenju, Cni Sj/Gl" ' Navidezno ▼ kokošjem življenja, zakaj ta- Podobno kakor njegovi ubogi duši, ko se je koj po prvih straneh bo bralec spoznat da oupravijaia na drugi svet, se j« godilo tudi; }9 ta kokošji rod pravzaprav človeški rod in njegovemu revnemu telesu. Menil je, ko se je da so boji in vse smcinotraglčne strani Ku-popolnoma odpovedaj svetu in ni zahteval od kurrkežev in Kikirikjžev, naši boji ia naši njega prav ničesar več, da sta se pobo-tala in tfreM, ki niw> ušli pisateljevemu očesu in biču. da mu ni nič več dolžan. Toda prišla je na lice Jedka satira daje knjižici vrednost, da jo bo mesta sodna komisija in zahtevala od njega tudi odrasli s pridom bral. radi pestre vse-i ikoimenovana generalije, kdo da je, odkod, ; bine pa jo bode tudi mladina pridno jemala a D O" □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O □ I □ □ □ □ a □ □ □ □ a □ □□□□□□□o a a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ o a a o a □□□□□□ p □ □ d aL □ a □ □ □ □ a UstaaovUaaa Bala 190S. Detottka glavnica Lit. 15,000*600-- pepeiu®8ia vplačana. Glavni setfaf: Trst, Via s. Nlceid 9 iLastna ^aia^}, : 01a|iy|€ wmkG friowsk JyS9iIaylj@ iti m \g Daje subvencije na efekte In vrednosti OCvsria akreditiva xa itdcup blaga. — Inkaci afektov hs laformatija. — Kupuje in prodaja 'Je le dru^a valute. Jamstvena pisana Ia drage oparacUa [»• najugodnejših pogojtil' v Urali na feranSIne knjižice le jih ebreatuje po l«ktno not t o, a vlage na tako« račun p« 4V/.I vezane vtege proti odpevedl obrestuje najbolje pa dogovoru. S*re£e«a vtoge v Dinarjih ter Jifi obresUsJe najbolja po Ga^vom* Izvršuje nakazila v lirah fa dhiirim zs Jugoslavijo D bi i 1D di jO, |o o i □ i □! i □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□ □□□□ □□□□□ □□□ □ H. n D 0 D! ,Di a o a 1D jn ID iD: o! Vitt. Em 25, vog Vsled sporazuma s sodnimi izvedenci in vsled ukaza, da se mora prodati v malo dlllifl močna paril i a i. C. d. i. t. da bo prodajala naša tvrdka po tako neverjetnih cenah, da se ne bo nudila kupovalcem nikdar več taka prilika. Porabite to priložnost! Porabite to priložnost!