^-Tn^Aiici/i I ict “•
Naročnina za Jugoslavijo:	H	Wš	H	H	H	TBi	H	Ljubljana,
celoletno 180 din (za ino- jigg	^B	BB	^B	^^^B	^B	Gregorčičeva ulica 23. TeL
zemstvo:210din),za'/tleta aB Bfl	l^^B	H^RF	|B	^^^B	H	^^^B	^B	Gregor-
00 din, za 1/j leta 45 din,	^BP	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubjani! Časopis za trgovino, industrijo. obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. Izhaia Sop”eilS	Ljubljana, sreda 10. avgusta 1938	Cena	Sl	1*50
Honorirajte dobro volio liudi!
Kdor hodi z odprtim in objektivnim pogledom po številnih razstavah, ki se prirejajo v vedno večjem obsegu po vsej Sloveniji, ta se mora čuditi požrtvovalnosti prirediteljev teh razstav. Silno mnogo gradiva je zbranega na teh razstavah, vse gradivo lepo urejeno in navadno tudi pojasnjeno s številnimi in lepimi diagrami, slikami ali kartami, da dobi celo površen gledalec neki pojm o vsej prireditvi. Vse to pa je delo neznanih ljudi, ki za vse svoje koristno in požrtvovalno delo ne dobe nobene nagrade in ki dostikrat niti ne dožive potrebnega moralnega priznanja.
lo pa ije napačno, ker se mora zgoditi, da bodo ti ljudje izgubili veselje do dela, kajti tudi največja dobra volja ima svoje meje. Zato treba dobro voljo ljudi honorirati vsaj v tej smeri, da ljudje vidijo uspesnost svojega dela, da se zaradi njih požrtvovalnosti vendarle počasi uresničuje to, za kar so zastavili svoje sile. Ce se že osebno ne izplača delo za celoto, naj imajo ljudje vsaj to zadoščenje, da vidijo, da zaradi njih- dela celota napreduje. To je pač najmanjše zadoščenje, do katerega ima pravico vsak, kdor nesebično in požrtvovalno dela za napredek celote.
Ne pričakujemo seveda, da bi takoj drugi dan po otvoritvi razstave že bili vidhi prvi pozitivni m realni uspehi razstave. Toda vsaj na neki način se mora prirediteljem razstave dokazati, da se njih dobra volja ceni. Če n. pr. razstava dokaže s zanesljivimi številkami, kako trpi ves kraj, ker se neko javno delo ne izvrši, potem je treba vsaj povedati, da se je ta opomin slišal, da opozorilo razstave ni bilo zaman.
Sedanja mariborska razstava »Maribor od 1918. do 1938.« je takšnih opozoril vse polna. Razstava kaže, kako so ljudje vedno storili svojo dolžnost, se nikdar ustrašili tvegati zaradi narodnih idealov tudi zaporne kazni, če se je apeliralo na njih požrtvovalnost in dobro voljo. Nadalje kaže razstava, kako mnogo je napredoval Maribor zaradi te vedno žive iniciative svojih ljudi. Seveda pa kaže razstava tudi, kako marsikatere potrebne stvari ni mogel Maribor izvesti, ker ni dobil one javne podpore, ki jo je potreboval. Kako še vse večji bi bili doseženi uspehi, če bi bila ta pomoč vsaj nekoliko večja!
In ka^kor mariborska razstava, tako kažejo to tudi vse druge razstave v Sloveniji. Dostikrat ni treba nič drugega, kakor da se odpravi zastarel predpis in že je ljudem pomagano. Vsaj ta podpora bi se morala ljudem pač vedno dati! A niti te se vedno ne da, kar zlasti čutijo ' naši izvozniki, trgovci in tudi kmetovalci.
Vse razstave so plod vestnega dela in požrtvovalnega truda. Kako dostikrat pa se zgodi, da si oficialni zastopniki oblasti komaj ogledajo to delo in da si le na hitro ogledajo razstavo. Tako dostikrat prireditelji razstav nimajo niti tega zadoščenja, da bi vzbudilo njih delo vsaj nekaj pozornosti. Seveda to ne velja za vse predstavnike oblasti, toda dostikrat se zgodi, da se vzame premalo časa za ogled razstav.
Treba upoštevati, da je večina
razstav plod prostovoljnega dela in da se more lepega dne zgoditi, da se bodo prireditelji tega dela naveličali. Kdo pa bo potem prirejal te razstave? A kar je še važ-neje: kdo pa bo potem dal potrebno iniciativo za ukrepe, ki
morejo dvigniti gospodarsko, socialno in kulturno stopnjo posameznih krajev in vsega našega naroda.
Dobro voljo ljudi je zato treba honorirati, da bodo ljudje videli, da se njih delo ceni, da se njih
opozorila slišijo tudi na odločujočih mestih, da torej njih trud ni bil zaman. Potem bodo delali z novim veseljem in storili še več ko doslej in vsa celota bo imela od tega koristi. Že iz egoizma treba honorirati dobro voljo ljudi!
Stanje gospodarstva in gospodarski načrt
z referata	g.	turlina,
industrijskihkorporac
Že na prejšnjem občnem zboru smo ugotovili, da se letos opaža na svetu počasnejši ritem v razvoju konjunkture ter da se opažajo celo prvi znaki verjetne depresije. Kakor smo že enkrat ugotovili, niso mogli oboroževanje, umetni ukrepi in druga neproduktivna dela, ki so poleg špekulativnega dviga cen prehodno povečale gospodarsko delavnost, popraviti to, kar stalno podira politika na svetu, zlasti pa politika v Evropi. Vsa ta umetna sredstva niso mogla zagotoviti niti naravnega in skladnega , povečanja proizvodnje niti harmoničnega gibanja cen, niti bolj svobodnega kroženja blaga, kapitala in ljudi, brez česar se normalna prosperiteta ne more niti zamisliti, še manj pa doseči.
V normalnih časih so proizvodnja, cene, promet, mezde, število prebivalstva itd. v nekem razmerju. V kritičnih časih se to razmerje podere, nakar se skuša z raznimi prikritimi sredstvi to stanje ozdraviti, v resnici pa vsa sredstva samo še povečujejo motnje. Vsekakor je paradoksno, da države, ki vodijo to slabo politiko, delajo vse mogoče, da paralizirajo ali vsaj ublaže slabe posledice te svoje politike, namesto da bi jo spremenile. Na ta način nastajajo gospodarske krize, proti katerim se skušajo države boriti vsaka za sebe ali pa skupno kakor dokazuje načrt U. S. A. za mednarodno kontrolo begajočega kapitala. Toda kapital ne bega po svetu, ker bi želel begati, temveč ker ga goni po svetu politična negotovost. Tako se na eni strani žaga deska, da bi se na drugi strani podaljšala.
Ce tako delajo zasebna podjetja, morajo navadno likvidirati z izgubo. Kadar pa to delajo države, prisiljujejo kapitale, ne da bi ti začeli investirati, temveč da se selijo, škodo, ki nastaja zaradi tega, pa nalagajo države na gospodarske ljudi in gospodarska podjetja, katerih rentabilnost tako stalno pada, nadalje pa tudi na vse državljane, katerim odvzemajo znaten del njihovih dohodkov v obliki raznih davkov ter na vse potrošnike, ki morajo plačevati vedno višje cene, da se zato njih plačilna moč stalno zmanjšuje. Istočasno pa države s svojimi etatističnimi poseganji vedno bolj prodajo y že itak razredčeno zasebno iniciativo ter delajo na umeten način konkurenco zasebnim podjetjem, ki seveda ne morejo delati tako poceni. Takšno stanje stvari mora polagoma pripeljati ne v prosperiteto, temveč v depresijo in gospodarsko krizo, katere znaki se navadno pokažejo najprej v U. S. A., katerim dela priliv in odliv begajočega kapitala največje preglavice ter tako kritično stanje, kakršno je povzročilo 1. 1929. ustanovitev New Deala, kasneje pa
tudi povod bojem med vlado in velekapitalom. Dejansko so napori U. S. A. za obnovitev prosperitete propadli. Žrtve državne blagajne so sicer dvignile mezde in plače, zaželeno povečanje kupne moči širokih slojev pa se je zaradi dviga cen izjalovilo.
Zato je za evropske dežele zlasti važno, če bo Amerika, kjer dvig brezposelnosti, zadolžitev ter poravnav napovedujejo novo gospodarsko depresijo, ostala še nadalje nevtralna in samo mirno gledala, kako ji druge države delajo težave, ali pa bo opustila politiko nevtralnosti ter tudi sama pomagala, da krene svetovna politika v bolj mirne vode. Američani so vedno pripravljeni, da menjajo svoje doktrine, če to življenje zahteva. Tako so opustili celo Monroevo doktrino in vstopili v svetovno vojno, nato pa zopet osvojili politiko popolne nevtralnosti. Poleg izjav predsednika Roosevelta in Hulla o zapuščanju te nevtralnosti napovedujejo njih bolj aktivno politiko tudi oboroževanje, njih zanimanje za vse evropske probleme ter sporazum z Vel. Britanijo v smislu Pascalovih zahtev, da bodi vse pravično močno, vse močno pa pravično. To sporazumevanje daje evropskim državam zaupanje v večjo politično varnost.
Za srednje in male države pa je najbolj aktualno, kako bi se čim bolj usposobile, da bi postale sodelavke velikih držav, čim večja je njih sposobnost, tem večja je tudi vrednost in vabljivost njih sodelovanja. Napačno je mnenje, da zadostuje, če se nakopiči vojni material, ker bi se v primeru vojne zelo hitro potrošil. Trajno vrednost pa ima za vojsko in vojno sposobnost dobro organizirana industrija, ki more v miru in v vojni služiti ne le zasebnim, temveč tudi političnim ciljem velikih držav. Za vsako teh manjših držav je zato razvoj industrije važen tudi s stališča narodne obrambe.
Nastaja vprašanje, kako naj se razvija industrija, da bo njen razvoj čim bolj v skladu z gospodarsko strukturo dežele, z naravnimi pogoji njene zemlje, s konsumno silo njenega prebivalstva, z njenim izvozom ter z interesi vseh pokrajin.
Pojem gospodarskega načrta
se je sčasoma spremenil. V bolj enostavnih časih je bil ta program določen z vprašanjem, katere gospodarske panoge je treba najbolj pospeševati, da bi bilo to v skladu s potrebami domače potrošnje ter onimi izvoza. V tej dobi so vodile države z močno industrijo industrijsko politiko, druge pa kmetijsko. Po vojni je bilo to načelo potisnjeno nazaj, ker je po-
stalo poleg notranje potrošnje in izvoza važno tudi vprašanje, kako povečati vojno sposobnost države. To načelo je nastalo na podlagi izkušenj v vojni ter zaradi politične negotovosti ter se ni oziralo na naravne pogoje, temveč je gledalo le na to, da se poveča mešana proizvodnja in etatizacija.
Poleg tega pa je vedno močnejše socialno gibanje, da se ne samo delavcem, temveč vsem revnim slojem zboljšajo življenjski pogoji in preprečijo zlorabe velekapitala ter bolje razdele bogastva po svetu, še povečalo stremljenje po vedno večji etatizaciji, ker so se države s socialnimi ukrepi postavile kar na čelo vsega socialnega gibanja. Do konkretnega programa pa je prišlo samo v totalitarnih državah. Izvajanje gospodarskega načrta ali programa je v teh državali tudi lažje, ker se vsa oblast nahaja v rokali enega človeka ali majhne skupine ljudi. Celo v teh državah pa se spreminja ta načrt z ozirom na politične cilje, ki jih ima vlada v dotični državi, dočim se etatizem vedno bolj širi, zasebna iniciativa pa vedno bolj prehaja pod diktat oblasti. V teh državah se torej more postaviti gosjiodarski načrt, malo verjetno pa je svobodno sodelovanje z za sebno iniciativo. Te države pa bodo delale tudi na to, da povečajo čim bolj svoj vpliv tudi na druge države, ker je skoraj nemogoče uravnovesiti gospodarsko strukturo ene države v tej meri, da bi se mogla odreči sodelovanju z drugimi državami.
Zato se morajo previdno presojati statistični in drugi podatki, ki naj dokažejo gospodarsko koristnost teh načrtov. Kar se tu prikrije v bilancah ter v stroških za življenje, se pojavlja v državnih proračunih, ki so v teh državah neprimerno večji in katere izdatke morajo na vse zadnje pokriti edinole gospodarski ljudje. Tako n. pr. bi mogle sintetične surovine izdelovati tudi druge države, ker ni to izdelovanje ni-kaka tajnost več. Ker pa so sintetične surovine drage in manj ekonomične ko naravne, jih izdelujejo samo države, ki nimajo zadosti deviz za nakup surovin v tujini ali pa iz drugih političnih ozirov. Z ozirom na posebne razmere je izvajanje gospodarskega načrta v teh državah celo potrebno.
Mnogo težja je postavitev gospodarskega načrta v državah, kjer si interesi posameznih gospodarskih panog nasprotujejo in kjer se tu ne morejo z diktatom presekati in kjer se morajo upoštevati tudi interesi in ukrepi drugih držav, s katerimi so te države v mnogo bolj ozkih zvezah kakor pa totalitarne države. Določbe gospodarskega načrta v teh
državah bi se morali stalno izpre-minjati, če bi bila postavitev takšnega programa sploh mogoča. Zalo ne bi ustrezal takšen načrt interesom gospodarskih ljudi, ki hočejo, da se doseže vsaj skromna stabilnost in gotovost, ker drugače nimajo nikake količkaj zanesljive podlage za svoje kalkulacije.
Zahteva, da se tudi pri nas postavi gospodarski načrt, ni nova ter izhaja iz vedno istih pobud in ljudi. Mnogi zahtevajo ta načrt iz političnih ali celo demagoških razlogov, ne da bi sami vedeli, kakšen naj bi ta načrt v resnici bil. Posamezne gospodarske skupine pa so zahtevale navadno le okvir gospodarskega načrta, da bi se v tem okviru upoštevale njih želje in potrebe.
V kolikor je naša industrija zahtevala takšen gospodarski načrt, je večinoma mislila na naslednje: Industrija vse težje prenaša bremena, ki jo najbolj obremenjujejo in ki večinoma izhajajo iz pomanjkanja jasno določene črte vladne produkcijske politike, ki ne ve, če naj izvaja ali samo kmetijsko politiko ali pa poleg nje tudi industrijsko. Ce bi vlada v pravem času s sodelovanjem zainteresiranih organizacij postavila samo določena načela, ki bi se. morala upoštevati pri urejevanju« odnošajev med posameznimi gospodarskimi panogami, bi prav gotovo prišlo do jasnejših pojmov. Krparije pa se niso mogle spraviti v sklad s potrebami gospodarskega življenja. Ce nemška vlada pospešuje nacionalne proizvajalne sile v državi, s svojimi davčnimi in socialnimi ukrepi pa skuša izenačiti prevelike razlike v dohodkih državljanov, potem se tu vendarle opažajo določeni cilji ideo-logije, ki hoče izvajati nar. socializem s pomočjo gospodarske politike, pa čeprav ni mogoče trditi, da bi obstojal do zadnjih podrobnosti izdelan gospodarski program, razen stremljenja, da se vse postavi v službo narodne obrambe. Pri tem more danes Nemčija več ali manj kontrolirati vso proizvodnjo v državi in s svojo dobro upravo tudi regulirati trg.
Naša uprava pa za zapadno močno zaostaja. Poleg tega se dajo pri nas primat politiki in zvezam pred strokovnostjo, da bi se tudi v dosti bolj ugodnih razmerah težko pravilno izvajal gospodarski načrt. Poleg tega pa niti ne vemo, niti ne moremo vedeti za osnovne načrte gospodarske politike, ki jo hoče izvajati vlada. Zato se nam dostikrat pripeti, da moramo ugotavljati razna nasprotja med raznimi njenimi ukrepi zlasti v fiskalnem oziru. Tako se n. pr. pri pivu zaradi pretiranega fiskalizma zmanjšuje potrošnja in s tem tudi dohodki fiska. Ali se uvajajo nakrat velika socialna bremena, ki zelo obremenjujejo proizvodnjo, ne da bi se kaj storilo za razbremenitev proizvodnje.
Zato se mora želja gospodarskih ljudi po gospodarskem načrtu tolmačiti predvsem kot želja, da se z njim omeje etatistični ukrepi, da se prepreči izdajanje novih, neekonomičnih in nepravičnih izvajanj veljavnih zakonov.
Vsekakor pa se mora pri kon-kretiziranju gospodarskega programa računati z naslednjimi čir njenicami, ki niso v korist industrije, te so: krepitev etatizma, krepitev kmetijstva in njegovega vpliva, nacionalizma, državne obrambe, ker smo mi še daleč
iod švicarskega gesla: eden za vse, Vsi za enega.
Mnogi gospodarski ljudje so zahtevali tudi postavitev gospodarskega sveta, ki bi moral bili sestavljen iz zastopnikov industrije, kmetijstva, obrta, trgovine, delavcev in potrošnikov, ki pa, imajo vsi več ali manj nasprotne interese. V takšnem gospodarskem svetu bi se zato razvila brezkončna debata o problemih, glede katerih si danes niso na
Izven vsakega dvoma je, da mora državno-gospodarska politika bistveno vplivati na poslovanje in razvoj gospodarstva v državi in prav posebej na poslovanje, razvoj in uspevanje industrije. Slednje velja še v prav posebni meri za našo državo, katere gospodarstvo je imelo še do pred kratkim izrazito agrarni značaj ter se je začelo šele v povojni dobi gibati v pravcu stalne krepitve lastne industrijske proizvodnje. Tako je bila državni gospodarski politiki postavljena težka naloga a od pravilne rešitve te naloge je bil v znatni meri odvisen nadaljnji razvoj našega inarodnega gospodarstva.
Že v prvih povojnih letih so se na vplivnih mestih pojavila stremljenja, ki razvoju industrije v onih delih države, ki leže blizu državne meje, niso bila naklonjena. Takrat so šli .celo tako daleč, da se je zahtevala preselitev vseh važnejših industrijskih obratov in njihovega delavstva v notranjost države. Takrat je Zveza industrijeev dvignila svoj glas ter je na izredni skupščini dne 15. januarja 1920. slovesno protestirala proti taki demontažni politiki. Ta naš protest je vzbudil splošno pozornost ter tudi ni ostal brez učinka. V naslednjih letih so se ustanovila baš v Sloveniji mnoga nova industrijska podjetja, a že obstoječi obrati so se deloma razširili in modernizirali. Toda pri tem se je vedno znova pojavljal problem bližine državne meje in vedno znova smo morali odločujoča mesta pre-. pričevati, da spada industrija tja, kjer so naravni pogoji za njeno uspevanje ter da je narod v Sloveniji kot agrarno pasivni deželi navezan na zaslužek v industriji.
Svojčas se je smatrala industrija kot prosta obrt. Vsakdo je bil upravičen brez vsakršne oblastvene koncesije ustanoviti poljubno industrijsko podjetje. Bil je zgolj zavezan ustanovitev industrije prijaviti oblasti ter izpolniti pogoje glede tehnične opreme obratov. Danes je pravni položaj bistveno spremenjen. Za ustanovitev industrijskega podjetja, ki je važno za državno brambo, je potrebno predhodno dovoljenje ministrstva za trgovino in industrijo. Kot podjetja, važna za državno obrambo se smatrajo v smislu izdanih predpisov s prav redkimi izjemami vsa industrijska podjetja. Ustanovitev novih industrij je torej načeloma odvisna od dovoljenja, ki ga izda ministrstvo za trgovino in industrijo po prostem preudarku ali pa tudi ne izda.
V praksi se je pokazalo, da ministrstvo za trgovino in industrijo pri reševanju takih prošenj ne postopa po enotnih v naprej določenih smernicah.
Gospod predsednik Avgust Praprotnik je na zadnjem Centralnem zboru dne 18. aprila t. 1. v Beogradu opozoril na nevzdržno stanje, ki vlada v tem pogledu ter že nakazal glavne smernice za pravilno obravnavanje problema industrializacije. Napačno bi razumeli dotična izvajanja predsednika Praprotnika, ako bi v njih vi-
jasnem niti strokovnjaki. Manj težko bi bilo imenovanje manjših svetov, ki bi bili bolj homogeni. Najboljše pa bi zaenkrat bilo, če bi se vzdrževale dobre zveze med ministrstvi, zakonodajnimi telesi in posameznimi organizacijami in da bi se dokumentirane želje teh tudi upoštevale. V tem primeru bi mogli zastopniki naše industrije bolj uspešno ko dosedaj braniti interese industrije. Seveda pa bi morali bolj ko dosedaj
deli zahtevo po splošnem načrtnem gospodarstvu. Zavedamo se, da ne smemo delati nobenih opas-nih in nepotrebnih eksperimentov. Na drugi strani je pa jasno, da mora ministrstvo za trgovino in industrijo, čim mu je po zakonu pridržana tako rekoč izključna pravica za dovoljevanje ustanovitve novih industrijskih podjetij, pri tem postopati po določenih smernicah. Ne gre za določitev splošnega gospodarskega programa, ki naj urejuje ves problem proizvodnje, tako agrarne kakor industrijske, pa tudi ves trgovinski promet v notranjosti države, kakor tudi z inozemstvom. Tako da-lekosežno poseganje države v gospodarstvo ne bi bilo niti potrebno niti ne bi ustrezalo duhu našega državnega ustroja. Nam gre le za to, da se odredi točen načrt, po katerem naj se izgradi naša domača industrija! Stvar državne industrijske politike je, da za daljšo dobo naprej določi, katere vrste industrije naj se ustanove v interesu našega nacionalnega gospodarstva in katere vrste industrije naj se pri nas ne ustanavljajo, ker njihova ustanovitev ne bi bila v interesu našega narodnega gospodarstva ter naše državne obrambe.
Določile naj bi se tudi enotne smernice o tem, če in v kateri meri naj se dovoli udeležba tujega kapitala pri domačih industrijskih podjetjih.
Danes se vse te stvari obravnavajo brez določenih smernic zgolj po prostem preudarku pristojnih oblasti. In vendar je jasno, da tako važne odločitve ne bi smele za-viseti zgolj od prostega preudarka državnih funkcionarjev, katerim se zadeva dodeli v reševanje, temveč naj bi se vse te zadeve obravnavale po določenem sistemu z izvajanjem za daljšo dobo naprej določene industrijske politike. Podjetnik, ki želi danes plasirati svoj denar v industriji, nima nobene orientacije o tem, kateri industrijski stroki naj se posveti, da bo deležen zaščite in podpore s strani državne uprave. Ni redek primer, da izvrši podjetnik obsežne in drage predpriprave za ustanovitev podjetja, pa se njegova prošnja za predhodno dovoljenje odkloni, verjetno iz načelnih razlogov, o katerih pa širši krogi interesentov niso informirani. Zbog
Na 21. rednem občnem zboru Centrale industrijskih korporacij kr. Jugoslavije na Bledu dne
4.	avgusta je bila sprejeta po izčrpnih referatih in temeljiti debati naslednja resolucija:
I.
Občni zbor, sklican z namenom, da industrialci povedo svoje želje in svoje predloge, je konstatiral ob priliki triletnice dela predsednika vlade dr. Milana Stojadino-viča, da je ta pokazal polno ra-
in pravočasno dati svoji organizaciji vse potrebne podatke na razpolago. Preden pa se obrnejo na oblast, bi morali najti kompromis znotraj svoje organizacije, ker bi bile v tem primeru njih žrtve mnogo manjše kakor pa one, ki bi jih morale prenesti, če bi oblasti nadomestile neko zasebno iniciativo z državno ustanovo.
Vlada naj da podnet industriji, ni pa treba, da je sama v njej zainteresirana!
pomanjkanja načrtne industrijske politike danes podjetnik, ki želi ustanoviti te ali one vrste industrijskega podjetja, tudi ne ve, če li sme računati s tem, da bo ostala veljavna carinska zaščita neokrnjena.
Mnenja sem, da naj bi se o določitvi programa za izgradnjo industrije, razpravljalo na posebni anketi, katero naj bi sklicalo v to svrho ministrstvo za trgovino in industrijo. Na tej anketi naj bi sodelovali poleg zastopnikov ekspertnih ministrstev in vojaške uprave tudi zastopniki vodilnih gospodarskih korporacij in organizacij v državi. Predmet ankete naj bi bile te točke:
1. Katere industrije naj se v interesu državne obrambe na novo ustanavljajo in katere sedanje industrije naj se razširijo.
2. V katerih krajevnih področjih naj se pospešuje ustanavljanje novih ter razširjanje že obstoječih industrij in to: a) iz socialnih razlogov, b) z ozirom na razpoložljive domače surovine, c) iz državno-ob-rambnih razlogov.
3. Katere vrste industrij naj se ne ustanavljajo oz. ne razširijo, da se ne uničijo že obstoječa in konkurenčno zmožna podjetja, ki po svoji kapaciteti ustrezajo tako domači potrebi, kakor tudi izvoznim možnostim.
4. Stališče državne industrijske politike do državnih podjetij ter njihovi konkurenci privatni podjetnosti.
5. Razmerje državne industrijske politike do tujega kapitala.
Končno je omeniti še naslednje: Interesi industrije so tesno povezani z interesi poljedelstva. Nazadovanje ali porast kupne moči poljedelca bistveno vpliva na poslovanje industrije, zlasti kolikor proizvaja ta za domači trg. Zato je nujno potrebno, da upošteva preudarna industrijska politika tudi interese poljedelstva. Smatram za umestno, da se na navedeni anketi v zvezi s težkočami glede izvoza poljedelskih proizvodov razpravlja tudi o možnosti dviga domače potrošnje poljedelskih proizvodov z večjo zaposlitvijo domačega delavstva ter s tujsko industrijo, ki je za obsežne pokrajine naše države (Slovenija, Dalmacija, Črna gora, Bosna in Hercegovina in Južna Srbija) neprecenljivega pomena.
zumevanje za važnost našega gospodarstva ko tudi polno smisla in srca za našo industrijo, ki je ena najpomembnejših činiteljev. Občni zbor prosi g. predsednika kr. vlade, da nadaljuje svoje delo v tej smeri ter da vpliva tudi na svoje sodelavce, da bi tudi oni svoje delo popolnoma prilagodili njegovim prizadevanjem ter upoštevali upravičene pritožbe in želje industrije.
Občni zbor apelira na kr. vlado, da gre na roko zahtevam, ki so
bile navedene v resoluciji zadnjega občnega zbora Centrale industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije z dne 18. aprila 1938., od katerih smatra kot najbolj nujne naslednje zahteve:
II.
Predpostavljajoč, da je kr. vlada za mešano industrijsko in agrarno proizvodnjo in z ozirom na zahtevo ministrstva za trgovino in industrijo, da navedejo iudu-slrijci temeljne črte industrijskega programa, prosimo kr. vlado, da povzroči, da se skliče v ministrstvu za trgovino in industrijo anketa zastopnikov industrijskih korporacij ter zainteresiranih resorov. Za to anketo bi Centrala industrijskih korporacij predhodno in v sporazumu z industrijskim oddelkom omenjenega ministrstva pripravila ves potrebni material.
III.
Da se novelira uredba o plačevanju skupnega davka po proizvajalcih v primeru prodaje blaga po podružnicah ali drugih interesnih skupinah v smislu predloženih predlogov Centrale industrijskih korporacij ter s ciljem, da se plača skupni davek z ozirom na odškodnino, ki dejansko pripada proizvajalcu.
IV.
Da se skupni davek na uvoz strojev, ki se ne izdelujejo v državi zaradi pospeševanja modernizacije in racionalizacije naše proizvodnje zniža od 8 na 2‘5 %, če uvažajo te stroje že obstoječa podjetja.
V.
Da se spremene določila uredbe o skupnih banovinskih trošarinah po predlogih Centrale industrijskih korporacij( n. pr. glede obutve, odeje, tehnične ocetne kisline itd.).
VI.
Da se izda uredba o potrjevanju občinskih in mestnih proračunov
— in da se pri tem upošteva načrt
Centrale industrijskih korporacij
— ter na podlagi sedanjega pooblastila v finančnem zakonu.
VII.
V svrho čim bolj uspešne elektrifikacije države naj se izda:
1. čim prej uredba z zakonsko močjo o elektrifikaciji države, ki bi ustrezala našim razmeram ter spoštovala pridobljene pravice.
2. Državna, banovinska in občinska trošarina na električno energijo naj se Čim prej odpra-vijo.
VIII.
Prosimo kr. vlado, da začne reševati vprašanje industrijskega kredita s sodelovanjem industrijskih korporacij, pri čemer se mora gledati na to, da se kapitali iz javno-pravnega zavarovanja, ki v pretežni meri izvirajo iz industrije, zopet vračajo industriji v obliki dovoljenih kreditov.
IX.
Prosimo kr. vlado, da ritem socialnih ukrepov prilagodi ritmu našega gospodarskega razvoja, za
primerno izvajanje veljavnih socialnih zakonov pa naj se služba inšpekcije dela usposobi, da bo mogla opravljati svojo zakonito dolžnost tako v zadovoljstvo delodajalcev ko delavcev.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 3. avgusta objavlja: Uredbo o vplačevanju naknadnih vlogov ob prestopu iz druge v državno službo — Pravilnik za izvrševanje uredbe o drž. cestnem fondu — Pravilnik o upravljanju državnega cestnega sklada — Razveljavitev prepovedi uvoza zajcev in drugih glodavcev iz lur-čije — Odločbo ministrskega sveta o spremembi št. 171- uvozne carinske tarife (uvoz surove nafte) —- Določbo za podeljevanje banovinskih brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov.
Politične vesti
Dr. Maček je odklonil predlog
beograjske združene opozicije, da
se korigira deklaracija združene opozicije iz oktobra lanskega leta v tem smislu, da se zahteva po reviziji ustave odloži do kraljeve polnoletnosti. Tako poroča sarajevska »Jugoslovenska pošta«.
Romunska vlada je izdala pravilnik novega gen. komisariata za nar. manjšine. Po tem pravilniku so vsi romunski državljani pred zakonom enaki brez ozira na različnost plemena, vere alii jezika. Vsi državljani Romunije imajo tudi popolnoma enake državljanske pravice in dolžnosti. Narodne manjšine morejo zato uporabljati svoj jezik v zasebnem življenju in na oblastveno dovoljenih shodih. Kjer je odstotek narodne manjšine močan, se more dovoliti uporaba jezika narodne manjšine tudi na sodiščih.
Lord Runciman je bil v nedeljo povabljen na lov od grofa Kin-skega ter prebil nedeljo v krogu čeških aristokratov. V torek je obiskal lord Runciman min. predsednika dr. Hodžo ter se z njim razgovarjal o metodi, kako se naj vodijo pogajanja med obema taboroma. Sodelavci lorda Runcima-na pa so se sestali z zastopniki sudetskih Nemcev. Vse kaže, da je v angleških krogih že popolnoma prodrlo prepričanje, da se more vprašanje sudetskih Nemcev rešiti edinole v okviru češkoslovaške države.
Ameriški veleposlanik v Berlinu Wilson je prišel v Prago, kjer je imel številne sestanke z vodilnimi politiki, da bi se do dobra informiral o notranje-političnem položaju na češkoslovaškem ter potem predložil obširen referat svoji vladi.
Italijanski listi pišejo, da se ne bodo začela pogajanja med Francijo in Italijo za sklenitev sporazuma, dokler ne bo Francija popolnoma zaprla pirenejske meje.
Nemška vlada je na letošnje orožne vaje vpoklicala 1,350.000 rezervistov. Vsi ostanejo pod orož-, em najmanj 2 meseca, če ne bi vpoklicani kmetje mogli končati žetvenih del, jim bodo pomagali pomožni delavci, katere jim bo poslala nemška vlada. Vpoklic tako nenavadno velikega števila rezervistov je vzbudil po svetu največjo pozornost.
Nemški in italijanski veleposlanik sta obiskala v soboto japonskega zun. ministra ter mu nujno svetovala, da Japonska ne začne vojne z Rusijo, ker je sedanji čas za to vojno zelo neprikladen. Ne Italija, ne Nemčija ne bi mogla Japonski nič pomagati, ker je Nemčija preveč zaposlena s češkoslovaškim vprašanjem, Italija pa s sredozemskim in afriškim. Nastop obeh poslanikov je napravil v Tokiu zelo močan vtis ter je bil razgovor japonskega veleposlanika v Moskvi z Litvinovim že pod vtisom tega nastopa.
Vojna napetost med Japonsko in Rusijo je povzročila silen padec tečajev japonskih državnih papirjev ter velik nakup zlata, Samo na londonski borzi je bilo pretekli teden nakupljena zlata za 13,5 milijona funtov.
General Araki je izjavil, da ni izključeno, da se bo z Rusijo poravnal mimo. če pa bi sovjeti še nadalje izzivali, potem je seveda vojna neizbežna. Mi se vojne ne bojimo, je dejal general Araki, in moremo vojno voditi tudi na dve fronti.
Znova poročajo listi, da sta Stalin in Litvinov proti vojni m da je za vojno edinole general Bliicher. Radovedni smo le, kako more biti po iteh vesteh Stalin neomejen diktator Rusije, če pa more general Bliicher kar na svojo roko začeti vojno.
Boji za čangkufeng se nadaljujejo. Posebno odločno sodelujejo v teh bojih ruska letala in ruska artilerija. Japonci so zbrali na tem kraju že celo divizijo vojaštva. Kako silno so ti boji, se vidi iz japonskega uradnega poročila, ki pravi, da je samo en dan bilo v teh bojih ubitih 200 japonskih in 1500(?) ruskih- vojakov. Sovjetske čete so tudi na drugih mestih prestopile korejsko m mandžursko mejo. Upanje, da bi se boji lokalizirali na čangkufeng je vedno manjše.
Pou vodstvom maršala Čangkaj-
šeka so začeli Kitajci v treh kolonah prodirati ob reki Jangce. Kitajci so dosegli znatne uspehe, kar je deloma tudi posledica grozeče vojne med Rusijo in Japonsko. Japonci so namreč morali znatne oddelke vojske poslati v Mandžurijo.
Četam gen. Franca se je posrečilo, da so ustavili republikansko ofenzivo pri Ebru. Pri tem so ujeli mnogo republikanskih vojakov, ki se niso mogli več umakniti nazaj čez reko.
Ustanavljanje
in pospeševanje
Referat gen. tainika Zl dr. Adolfa Golie
na obenem	zboru
Zahteve	ind
Resolucija, sprejeta na občnem zboru Centrale industrijskih korporacii
Denarstvo
Odlog plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo naslednjim zadrugam:
Hranilnici in posojilnici na Dobrni za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 1. julije 1938. Obrestna mera za stare vloge 2 %.
Posojilnici in hranilnici v Moravčah se spremeni prejšnji sklep ministrstva o odlogu plačil v toliko, da velja obrestna mera za stare vloge 2 % in ne 2 in pol %.
Posojilnemu društvu r.i župnijo Sv .Lenart v Slov. goricah in sosedne župnije Svl Barbara, $v. Jurij in Sv. Rupert na dobo 6 let, za dolgove, nastale pred 22. februarjem 1938. Obrestna mera za stare vloge 2 %.
Posojilnici v Ribnici za dobo 6 let za dolgove, nastale pred
19.	februarjem 1938. Obrestna mera za stare vloge 2 %.
Posojilnici in hranilnici v Železnikih za dobo 6 let od 22. februarja 1938. dalje. Obrestna mera za stare vloge 2 %.
Kmečki hranilnici in posojilnici v Gederovcih za dobo 6 let od 22. februarja 1938. dalje. Obrestna mera za stare vloge 2 %.
Posojilnici v Žužemberku je kmetijsko ministrstvo dovolilo, da obrestuje v bodoče stare vloge samo po 2 %.
Ameriška zlata podloga stalno narašča
Po ameriških uradnih podatkih je ameriška zlata podloga že narasla nad 13 milijard dolarjev. Nad polovico vsega zlata na svetu, celili 55%, je v blagajnah ameriške emisijske banke.
Še koncem 1. 1934. so znašale ameriške zlate podloge le 8,238 milijonov dolarjev, 1. 1935. 10,125, 1936. 11,258, 1937. 12,760 in sedaj že 13,020 milijonov dolarjev.
Največ zlata pride v Ameriko iz angleških zlatih rudnikov, nato pa iz Kanade, Japonske, Meksike in Avstralije.
Stalno dviganje ameriške zlate podloge je naravna posledica aktivnosti ameriške trgovinske bilance.
Obtok francoskih bankovcev je
prekoračil že 100 milijard frankov. Po zadnjem izkazu Francoske banke je znašal obtok bankovcev 101,1 milijarde frankov, zlata podloga pa
55.8 milijarde frankov.
O nemško-francoskem sporazumu se poročajo naslednje podrobnosti. Obrestna mera za Youngovo posojilo se zniža na 5%. Ker znaša francoska transa okoli eno tretjino, se znižajo obresti v celoti od
13.8 na 12,5 milijona frankov. Za
Dawesovo posojilo se zniža obrestna mera na 4 in pol odstotke, kakor je bila znižana angleškim upnikom. Glede posojila Zveze narodov in posojila mesta Dunaj je bil dosežen enak sporazum, dočim se bodo glede posojil, ki jih upravlja »Caisse Commune«, še vodila pogajanja.
Iz Berlina poročajo, da se bo v kratkem razpisalo novo nemško
notranje posojilo v višini 700 milijonov mark. Podpisniki tega posojila bodo uživali posebne ugodnosti.
Zlata podloga Švice je bila izkazana za 31. julija z 2785 milijoni šv. frankov. Devizna podloga se je povečala za 2,48 na 384,53 milijona šv. frankov. Obtok bankovcev se je povečal za 46,8 na 1.540,69 milijona šv. frankov.
Samouprava" odklanja tuia posoiila
Vladna »Samouprava« v posebnem članku označuje kot neresnično vest, da bi nameraval oditi min. predsednik dr. Stojadinovič / London, da bi tam dobil za Jugoslavijo podobno posojilo, kakor ga je dobila od Londona Turčija.
Ta vest je po zatrdilu »Samouprave« tudi čisto napačna, ker nima Jugoslavija nobene potrebe po zunanjem posojilu.
Drž. finance so urejene in aktivne in torej Jugoslaviji ni potrebno zun. posojilo za ureditev drž. financ. Pozicija dinarja je vsa zadnja leta stalno čvrsta. Zlato kritje dinarja je celo večje, kakor pa predpisuje zakon. Tudi devizne podloge Nar. banke so tako velike kakor še niso bile ter je mogel fin. minister celo zmanjšati odsek deviz, ki jih morejo izvozniki ponuditi N. B. v odkup. Ce se sploh more govoriti o intervencijah zaradi dinarja, potem le o intervencijah, da ne bi tečaj dinarja tako narastel, da bi bil v škodo našemu gospodarstvu. Za investicije si je na naravnost genialen način priskrbela vlada domači kapital. Sedaj se pripravlja še 4 milijardno notranje posojilo, čigar uspeh je že popolnoma za-
gotovljen. Svoj investicijski program more Jugoslavija izvajati z lastnimi sredstvi.
Gtede zamenjave blaga smo se prilagodili potrebam svetovnega trga. Pri tem se prizadevamo, da razvijemo svojo trgovino s čim več državami. Velik napredek naše trgovine z Anglijo to najbolj dokazuje. Ne novi krediti, temveč nove trgovinske pogodbe, ki bi odpravile izvozne ovire, so nam potrebne.
Čeprav pa nam tuja posojila niso potrebna, bi jih vendar radi sprejeli po pogojih, kakršni veljajo v velikih finančnih središčih. Poleg tega pa itak še ni prišel čas za odpravo prepovedi tujih posojil v velikih finančnih centralah. Po izjemnih pogojih pa Jugoslavija posojila odklanja.
Eno je, če hoče kapital investirati svoj denar tudi v Jugoslaviji, drugo pa je, če je pripravljena Jugoslavija ta kapital tudi sprejeti. Kdor torej hoče naložiti svoj denar varno, ta mora računati s pogoji, po katerih bi mogli sprejeti ta tuji kapital.
Tako vladna »Samouprava«, ki ji pa v vsem ne moremo pritrditi.
Izvoz	pš
Vladna »Samouprava« razpravlja v uvodniku o letošnjem izvozu pšenice ter med drugim pravi:
Letošnja žetev pšenice se je sicer nekoliko zakasnila, a je po kvaliteti in kvantiteti odlična. Koliko bo preostalo pšenice za izvoz sicer še ni mogoče reči. Zaradi slabše letine koruze v južnih krajih ter visoke cene koruze je pričakovati, da proizvajalci v južnih krajih ne bodo pripeljali vse pšenice na trg. Vendar pa je računati s tem, da bomo mogli izvoziti okoli 40.000 vagonov pšenice.
Dosedaj smo si zagotovili kontingente s preferenčnimi pogoji za Nemčijo, Italijo in Češkoslovaško, v katere države bomo izvozili 25 do 26 tisoč vagonov. Ostanek bomo skušali izvoziti v druge države, seveda po svetovnih cenah. Dočim
velja pri nas pšenica po odredbi Prizada 160 din, je svetovna terminska cena za pšenico le 80 din, a bo še ta cena zaradi splošno dobre žetve ter zmanjšanja kupne moči velikega števila prebivalstva (vojna na Kitajskem), verjetno še popustila.
Prizadu je dala država 250 milijonov din obratnega kapitala, iz prejšnjih let mu je ostalo še okoli
'	barva, plesira in
7p	v	/1	uran	^em^u° »noži
Lil	I	L*t	Ul UH	oblekei ki„buke
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
130 milijonov, da bo imel Prizad zadosti sredstev, da izvozi 10 do 15 tisoč vagonov pšenice tudi po svetovnih cenah.
»Samouprava« nato zavrača očitke, kakor da bi bilo bolj pametno izvažati pšenico v Anglijo kakor pa v Nemčijo, ker plača Anglija vse v devizah. Toda Anglija nam ne priznava nikakih preferenc, naš mali posestnik pa ne more pšenice dajati po tako nizki ceni ko ameriški veleposestnik. Na podlagi sklenjenih trgovinskih pogodb bomo mogli svoj višek pšenice na tujih trgih zelo ugodno prodati.
Za boljšo ceno pšenice bodo torej dobili žitorodni kraji 250-j-130 milijonov din. Tako morajo še nadalje agrarno pasivni kraji podpirati agrarno aktivne. Le kako nadomestilo bodo dobili agrarno pasivni kraji?
Dobave - licitacije
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 13. avgusta ponudbe za dobavo jeklene pocinkane žice.
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do
17.	avgusta ponudbe za dobavo elektromotorja za vrtilni tok; gradbeni oddelek pa do 16. avgusta ponudbe za dobavo raznega elektromateriala; kretniških in signalnih postavljalnih vzvodov,bloč-ne verige, signalov ter barvopiscev.
Uprava Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do dne 16. avgusta ponudbe za dobavo jeklenih trakov za okvire; do dne 26. avgusta avtomobilskega in električnega materiala in grafitnih loncev; in do 27. avgusta za dobavo metel, ščetk, svinjske dlake, košar iz španske trstike ter bukovih obodov za ščetke.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 17. avgusta ponudbe za dobavo masti za jamske vozičke.
Direkcija drž. rudnika v Banja Luki sprejema do 18. avgusta ponudbe za dobavo pisalnega stroja z latinico in cirilico.
Hidrografski institut mornarice v Splitu sprejema do 19. avgusta ponudbe za dobavo raznega materiala za reprodukcijo (bencin, petrolej, olje, papir, svinčniki, vrvice, barve in dr.).
Artilerijsko-tehnični zavod mornarice, Lepetane, sprejema do 20. avgusta ponudbe za dobavo 80 kg parafinskega olja.
Pomorska obalska komanda v Splitu sprejema do 20. avgusta ponudbe za dobavo pisalnih miz, omaric, naslonjal in stolov.
Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 25. avgusta ponudbe za dobavo kavčukastih cevi in spojk.
Licitacije
Dne 16. avgusta bo v intendan-turi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo mesa ljubljanski garniziji za čas od 1. oktobra t. 1. do 31. marca 1939.
Razpisane so naslednje licitacije
za dobavo mesa za čas od 1. okto-
bra t. 1. do 31. marca 1939. za potrebe vojaštva, in sicer: dne 13. avgusta v Celju in Škofji Loki; dne 16. avgusta v Murski Soboti, Ljubljani in Slovenski Bistrici; dne
18.	avgusta v Dolnji Lendavi, Mariboru, Bohinjski Beli in dne
20.	avgusta v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani.
Dne 16. avgusta bo v intendan-turi štaba šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu licitacija za dobavo 476.000 kg ovsa.
Dne 20. avgusta bo pri garnizijski upravi v Mariboru licitacija za oddajo del za popravilo vojnega objekta vojašnice »Kralja Aleksandra I.« v Mariboru.
Dne 25. avgusta bo v računovodstvu Uprave Zavoda »Sarajevo« v Sarajevu pismena licitacija za dobavo 1.600 kg raznega usnja in kož.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.)
Zunanja trgovina
Narodna banka je izplačala dne 8. avgusta po italijanskem kliringu nakaznice do št. 15.380 z dne 9. aprila 1938.
Deviznih dovoljenj za uvoz blaga v Avstrijo ne izdaja od 1. avgusta dalje več devizna centrala na Dunaju, temveč posamezne podružnice urada »tfberwachungs-stelle«. Devizna dovoljenja morajo imeti pripombo: »Nur fiir das Land Osterreich«.
Francoska gospodarska ministrstva so imenovala posebne mešane komisije z nalogo, da obiščejo glavna mesta balkanskih in srednjeevropskih držav ter prouče možnosti za poglobitev trgovinskih stikov Francije s temi državami.
Britansko - ameriška trgovinska pogajanja uspešno nadaljujejo ter bodo najbrž ugodno zaključena že ta mesec. Z novo pogodbo bo najbrž določeno tudi novo razmerje med funtom, dolarjem in frankom.
Izvoz italijanskih avtomobilov je
zelo nazadoval. Lani je izvozila Italija v prvem polletju 17.444 voz v vrednosti 378,4 mil. lir, letos pa samo 9.751 voz v vrednosti 177,8 milijona lir.
Grška vlada je odredila, da smejo v bodoče grški trgovci potovati v tujino le enkrat na leto, da pa morajo v tem primeru dokazati, da bodo kupili v tujini za najmanj
50.000 drahem blaga ali pa za najmanj ta znesek izvozili blaga v tujino.
Poljska vlada je uvedla izvozne premije za pšenico, rž, oves in ječmen. Izvozna premija znaša 4 zlote za 100 kg. Za moko prve kakovosti se izvozna premija poveča na 7 zlotov, za moko druge kakovosti pa na 5,50 zlota.
Poljska je izvozila v I. letošnjem polletju lesa 784.000 ton, proti
778.000 tonam v lanskem polletju. Izvoz obdelanega lesa se je zmanjšal za eno četrtino, izvoz okroglega lesa pa za polovico. Zelo pa je narastel izvoz jamskega lesa ter lesa za celulozo. Tudi izvoz železniških pragov se je dvignil.
Vrednost japonskega izvoza se Je v juliju zvišala od 218 na 229 milijonov jen, vrednost uvoza pa je padla od 263 na 222 milijonov jen.
Trgovinska pogodba med sovjetsko Rusijo in USA je bila podaljšana za eno leto.
J.:
Nastanek in razvoj mest na Dolenjskem
II.
Lahka prehodnost naše zemlje in nje lega pred vrati Italije je seveda privabljala različna ljudstva v času njihovih velikih premikanj, služila pa zlasti v mirnejših obdobjih razvoju prometa in trgovine. Prastara trgovska pot je vodila skozi naše kraje od zgornjega Jadrana in severne Italije čez Kras in ob robu vzhodnih Alp ter dalje med Karpati in Sudeti v deželo jantarja ob Baltskem morju. In da so že v sivi davnini poznali vodno pot z vzhoda po Donavi, Savi in Ljubljanici ter od tam dalje po suhem na Jadran, nam jasno kaže starogrška zgodba o junaku Jazonu in Argonavtih, ki so prebrodili vso dolgo pot od pravljične Kolhide ob vzhodni obali Črnega morja pa do našega Nauporta — Vrhnike in prehodili naš Kras do Timava v Tržaškem zalivu.
Tako je bila tudi dolina Krke, v zgornjem delu z lahkimi prehodi zvezana s Krasom in Ljubljansko kotlino, v spodnjem koncu ši-
roko odprta v savske in donavske pokrajine, že v prazgodovinski dobi važna prometna vez med Podonavjem in zgornjim Jadranom. Spričujejo nam to mnogi sledovi prazgodovinskih naselij, ki kažejo obenem, da je bila Krška dolina že v najstarejši dobi dovolj gosto naseljena.
Rimske ceste na Dolenjskem
Med temi naselji so se vite tudi prvotne poti in jih vezale med seboj in kot si takratni prebivalci iz varnostnih ozirov niso postavljali svojih selišč toliko v ravninah in dolinah, temveč se umikali čaje na višine, tako so tudi te poti tekle po hrbtih in rebrih ter se vzpenjale čez hribe, kot pa da bi \odile po tesnih in neposeljenih soteskah ali dnu ozkih dolin.' Teh poti po načinu njih zidave seveda ne moremo primerjati z današnjimi cestami, saj so nastale gotovo1 šele po živahnejšem prometu s tovorno živino in bile zanj tudi namenjene, pač pa so vsaj nekatere od njih spremenili v prave ceste šele njih veliki mojstri — Rimljani.
Zakaj tudi v rimski dobi je ostal trgovski promet iz Vzhoda
in Severa usmerjen v sredozemske dežele, ki so slovele po svoji visoko razviti kovinski in drugi obrti, in od tod proti Severu in Vzhodu, v dežele jantarja in kožuhovine. Za izgraditev trdne mreže dobrih cest pa sta pri Rimljanih soodločevala seveda tudi strateški ozir in težnja, da na ta način čim tesneje privežejo na jedro države še tako odlegle province.
Čeprav so se proge trgovskih poti v raznih dobah bolj ali manj spreminjale, vendar se je trgovina v zgodnjem srednjem veku še vedno gibala po ostankih rimskih cest, ob katerih so nastajala po večini tudi nova srednjeveška tržišča. Zato je potrebno in za nastanek kasnejših dolenjskih mest važno označiti one rimske ceste, ki so preprezale Dolenjsko.
Izhodišče rimskih cest iz Italije proti vzhodu je bilo mesto Aqui-ieia—Oglej, od koder je vodila glavna prometna žila čez Kras v Emono — Ljubljano. Tu se je odcepila ena izmed cest v smeri proti današnjemu Sisku (Šiscia) in tekla mimo Višnje gore in Stične proti Trebnjem, v čegar neposredni bližini je stal takrat Praetori-cum Latobicorum, nazvan tako po keltskem rodu I atobikov, kr je
prebival v Temeniško-Krški dolini. Pri današnjih Ponikvah se je cesta vzpela na pobočje pod gradom Hmeljnikom in od tam zdrknila mimo Zdinje vasi nižje h Krki in tekla ob njej po vedno bolj širokem Krškem polju, se približala Savi v mestu Neviodunum in od tod dalje vodila po Zasavju v Sisek in dalje proti današnjemu Beogradu, kjer je takrat stala trdnjava Singidunum.
Pri Trebnjem se je v eno stran od nje odcepita cesta v Mirensko dolino, v drugo pa proti Dobrniču in Ajdovcu, se po strmem rebru spustila proti Krki in jo pri Straži nekje prekoračila ter prešla po Poljanski dolini in čez prelaz nad Semičem v Belo Krajino. Od Straže je bila po levem bregu Krke speljana pot ob vznožju Stražkih goric, tekla v bližine Prečne in mimo Grubelj za Krko in se priključila glavni cesti, morda nekje blizu Mačkovca. Seveda je imel tudi desni breg Krke svojo podolžno komunikacijo, ki je potekala približno od Vavte vasi ob vznožju Gorjancev mimo izliva Krke v Savo in dalje v Hrvatsko, ob njej pa je na Šentjernejskem polju bila naselbina Coucium na tleh današnjih Grubelj pri Št. Jerneju.
Enako ko Krška dolina je bila s cestami preprežena tudi sosednja Bela Krajina. Že omenjena cesta, ki se je nad Semičem spustila v globino, se je razcepila v treh smereh: Ena povprek mimo Gabra pri Semiču proti Gradacu, mimo znanih topilnic železa nad Podzemljem in šla mimo Metlike ter dalje po dolini Kolpe. Druga je vodila ob pobočju v smeri današnje železniške proge mimo Rožanca, kjer so še ohranjeni ostanki svetišča boga Mitre, proti Črnomlju in dalje proti Bojancem in Kolpi, tretja pa je bila speljana od Semiča mimo Štrekljevca na pobočje Gorjancev ter preko njih v dolino Krke pri Kostanjevici.
Ob vseh navedenih cestah nam najdbe kažejo na večje ali manjše naselbine iz predrimske in rimske dobe, mitrej pri Rožancu tudi na važnejšo postojanko vojaškega značaja (kult vzhodnega, perzijskega božanstva Mitre so v Evropo zanesli in razširjali rimski legijo-narji). Ceste same je ponekod še mogoče slediti, ali pa nam je spomin nanje ohranjen v krajevnih označbah »cesta«, »stara cesta«, »na cesti« in podobno, ki pa so danes bodisi poljska ali ledinska imena ali imena naselij.
■	 (Dalje	prihodnjič.)
V nedeljo v Maribor!
Priprave za veliki narodni tabor prihodnjo nedeljo v Mariboru so v polnem razmahu. Dosedaj je prijavljenih že 16 posebnih vlakov. Samo rudarji iz Trboveljskih revirjev so prijavili dva posebna vlaka. Vsi oni omahljivci in ko-modni ljudje, ki se še niso odločili, da v nedeljo sodelujejo pri veliki vseslovenski in jugoslovanski manifestaciji za naš Maribor, naj slede primeru trboveljskih rudarjev.
Maribor sam pa ije poskrbel, da bo vsem obiskovalcem Maribora res nekaj nudil. Nepozabno bo ostal vsem nedeljski narodni tabor v Mariboru v spominu. Še čez mnogo, mnogo let bodo ljudje s ponosom govorili, da so se tudi oni udeležili velikega dne v Mariboru. Nikomur ne bo v ponos, kdor bo manjkal v nedeljo v Mariboru.
Zato v nedeljo v Maribor, da vidi tudi tujina, da smo v velikih vprašanjih vedno vsi edini in složni!
Trgovinski register
Centralna vinarna, d. d. v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Avgust Martinčič, vpiše pa se član upravnega sveta Jože Ovsenek, gimn. prof. v Ljubljani.
Hranilnica dravsko banovine v Ljubljani. Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Milan Vidmar in dr. Karel Kuhelj, vpišeta pa člana upravnega sveta Karel Kavka, stavbenik v Ljubljani in dr. Žvokelj, odvetnik v Kamniku.
»Jadran« avtobusno podjetje d. d. Ljubljana. Izbrišejo se: člana upravnega sveta Jenko Tjehomil in dr. Stanger Ulikse ter prokurist Zalmen Creitner, vpišejo pa se člani upravnega sveta: odvetnik dr. Korlevič Milivoj s Sušaka, Ernest Ružinski, norveški konzul Zagrebu in Artur Klein, ravnatelj d. d. »Autoput«, Sušak.
Jugoslovanske tekstilne tvorni-ce Mautner d. d. Ljubljana. Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Ernst Zucker in dr. Franc Rotten-berg, vpiše pa se član upravnega sveta dr. Fiedl Hans, bančni ravnatelj na Dunaju.
Kalnius & Ogorelec, Ljubljana. Vpiše se Ivanu Ogorelcu podeljena posamezna prokura. Firmo za-
stopa edini lastnik Jaroslav Kal-mus ali postavljeni prokurist.
Teodor Kom, Ljubljana. Odslej javna trgovska družba. Obratni predmet: kleparstvo in krovstvo ter izvrševanje raznih instalacij, centralnih kurjav in zračevalnih naprav ter vodovodnih in plinskih naprav. Družbeniki: Teodor Korn, star., kleparski in krovski mojster, Korn Teodor ml., klepar in krovec, Korn Henrik, inštalater in inž. Korn Herman. Družbo zastopata po dva družbenika kolektivno.
Prometna banka, Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Franc Peterca, vpiše pa Ivan Mesar, ravnatelj Jugoslovanske knjigarne ter dr. Franc Krže, ravnatelj, oba v Ljubljani.
Ludvik Franz in sinovi, Maribor. Zaznamuje se ustanovitev podružnice v Zagrebu.
Ludvik Franz in sinovi, Maribor. Prokura seje podelila dr. Jetl-marju Ervinu in Josipu Pintariču, oba zasebna uradnika v Mariboru.
Franjo Matjašič, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter trgovina s sadjem, Na Ranci.
Obratni predmet odslej: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter trgovina s sadjem na debelo in eksport.
»Vinaria« delniška družba vinogradnikov, Ptuj. Po sklepu občnega zbora je družba stopila v likvidacijo. Likvidatorji: Franc Vidmar, ravnatelj Mestne hranilnice v Ptuju in dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju.
Izbrisale so se naslednje tvrdke:
Franc Derenda, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani.
A. Hafner, trgovina z lesom na drobno in dtfbelo v Zg. šiški.
Ivan Dobrnik, trgovina z deželnimi pridelki in sadjem ter izvozom istega, Bistrica pri Rušah.
llutkovič Frane, trgovina z mešanim blagom, Leskovec.
Ilija Predovič, prodaja mesa in špeha in trgovina z lesom, Ljubljana.
Fedor Fedorovič Jefimov, trgovina z lesom, Podlog.
Ivan Butkovič, trgovina z mešanim blagom. Št. Janž.
Anton Žagar, trgovina z vinom na debelo. Žaga.
Vpisale so se naslednje tvrdke: Gottlich Ivan, Janževa gora, občina Selnica ob Dravi. Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na malo in veliko ter z lesom. Imetnik: Ivan Gottlich, trgovec, Maribor.
Dopa — Josip Črnigoj & Ko., parna pekarna in slaščičarna, Ljubljana. Javna trgovska družba. Družbeniki: Josip Črnigoj, posestnik in pekovski mojster, Črnigoj Mara, roj. Rudolf, žena pekovskega mojstra, oba v Ljubljani. Prokurist Rudolf Ivan. Družbo zastopajo oba družbenika in prokurist.
F. Eberle & Comp. Ljubljana. Urarstvo. Javna trgovska družba. Družbenika: Friderik Eberle, lastnik tvrdke Jos. Eberle in Stanislav Kavčič, urarski obrtnik v Ljubljani. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno.
Niklsbaehcr, družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki, mlev-skimi proizvodi in mešanim blagom na drobno in debelo — komisija in zastopstvo. Osnovna glavnica v višini ‘200.000 din je vplačana v gotovini. Poslovodja Ferdo Niklsbacher star. Družbo zastopa poslovodja.
Sešek Alojzij in Marija, Ljubljana, trgovina s konfekcijo, manu-fakturnim in modnim blagom, Ljubljana. — Javna trgovska družba. Družbenika: Sešek Alojzij in Sešek Marija, oba trgovca v Ljubljani. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno.
Smrkolj, trgovska družba za nakup in prodajo deželnih pridelkov in mlevskih proizvodov. Ljubljana. Obratni predmet: Nakup in prodaja vseh vrst deželnih pridelkov, gozdnih sadežev, mlevskih izdelkov, krmil in gnojil, špecerijske in kolonialne robe ter komisija in zastopstvo. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v gotovini. Poslovodja: Albin Smrkolj, trgovec v Ljubljani. Družbo zastopa poslovodja ali postavljeni prokurist.
Vpisale so se izpremembc in do datki pri naslednjih firmah:
Bantan Josip, družba z o. z. Brn-ca pri Hrastniku. Vpišeta se poleg dosedanjega poslovodje Aleksandra Schalka, zasebnika iz Zagreba nova poslovodji Josip Neumann, direktor banke iz Zagreba in Vojislav Pisker, direktor ban ke iz Beograda. Družbo zastopata odslej kolektivno po dva poslovodji. Vzame se na znanje prenos deleža Josipine Schlak, roj. Schla ger v nominalu 19.000 din in deleža Andje Nikodijevič v nomina lu 1000 din na »Bosansko indu-strialno trgovačko banko d. d. iz Beograda.
Ivan Prešern, trgovina z usnjem Sedež odslej v Kranju.
Letošnii
liublianski
Velik in raznovrsten spored
Letošnji ljubljanski jesenski velesejem se odpre dne 1. septembra in bo trajal do 12. septembra. Kakor druga leta bo tudi na letošnjem jesenskim velesejmu cela vrsta razstav in prireditev, da bo tudi 44. velesejmska prireditev, kar je letošmji jesenski velesejem nudil obilo zanimivosti ter tudi poučnega materiala. Pripravljalna dela so v polnem teku in nobenega dvoma ni, da bo tudi letošnji jesenski velesejem nekaj izrednega.
To dokazuje tudi program kulturnih in gospodarskih razstav, ki bodo na letošnjem velesejmu. Od teh naj zlasti navedemo: Mednarodna občna razstava fotografije in filma (ORFIF) (Zgodovina, uporabna in znanstvena fotografija, ljudska prosveta, tujski promet, literatura, razstava fotografske industrije).
III. medn. razstava umetniške fotografije. (500 avtorjev vseh kon-
tinentov iz 30 držav bo razstavilo svoje slike.)
Umetnostna razstava. Klub slovenskih neodvisnih likovnih umetnikov bo razstavil umetnine svojih članov.
I. Zvezna banovinska razstava vseh vrst malih živali in produktov:	veterina,	higiena,	vzorne
farme. Priredi Zveza društev rejcev malih živali.
Razstava koz in ovac od 4. do 8. septembra.
Zvezna razstava sivorjave govedi združena s plemenskim sejmom; priredi Zveza selekcijskih organizacij za sivonjavo dolenjsko govedo dne 10. in 11. septembra.
Državna razstava plemenskih psov 1. in 2. septembra, ki bo ena največjih dosedaj v državi prirejenih razstav.
X.	razstava Zveze gospodinj »Naši gostje«. Naloga in delo žene v tujskem prometu in družinskem
krogu. Praktična navodila.
Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov. Pohištvo in stanovanjska oprema, obrt, radio, živila, galanterija itd.
Že ukoreninjeno tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije 1938./39. pa bo 11. septembra.
Ta program dokazuje, da bo tudi letošnji jesenski velesejem pester in da bo prišel vsak njegov obiskovalec na svoj načun.
Zato smo tudi prepričani, da bo tudi jletos velesejem dobro obiskan, saj vabi poleg vseh zanimivosti tudi polovična vožnja
Posebno z dežele pričakujemo velik obisk, saj so jesenski velesejmi vedno v zelo veliki meri posvečeni dvigu našega kmetijstva, letošnji pa še prav posebno dvigu naše živinoreje. Tako bo tudi letošnji jesenski velesejem pomenil novo vzpodbudo za napredek našega gospodarstva.
Doma in po sveto
Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je končal svoje potovanje po našem. Primorju.
Univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar,
ki je mnogo pripomogel k ustanovitvi ljubljanske univerze, je praznoval te dni svojo 601etnico. Zaslužnemu znanstveniku tudi naše čestitke.
Svetovnoslavni ruski režiser in umetnik Stanislavski je umrl v Moskvi v starosti 75 let.
Prometni minister dr. Spaho si je v Sarajevu ogledal Dom strojevodij. Pri tej priliki so mu strojevodje povedali svoje želje in razložili svoje težave.
Prometno ministrstvo je razpisalo licitacijo za 2. del proge Črnomelj—Vrbovško.
Avtomobilske ceste iz Zagreba proti Beogradu je dosedaj tlakovane in gotove 14 km, kar je veljalo 21,400.000 din.
Zavod za preiskovanje in kontrolo kmetijskih strojev se bo ustanovil pri nas na podlagi pooblastila finančnega zakona. Načrt za organizacijo takšnega zavoda je izdelalo kmetijsko ministrstvo na podlagi podobnih zavodov v Nem' čiji, Franciji in drugih državah.
Naše železnice bodo naročile v Nemčiji 30.000 ton premoga.
Carinski dohodki v tretji dekadi meseca julija so znašali 24,8 milijona dinarjev. Od 1. aprila do 31. julija so dali carinski dohodki skupno 346,4 milijona din, dočim so bili proračunani samo na 336,8 milijona din. Lani so bili carinski dohodki v istem času manjši za 18,4 milijona din ali za 5,i
Nameščenci društva »Hrvatski Radiša« v Zagrebu so začeli stavkovno gibanje, ker so bila njihova večletna prizadevanja, da se jim zboljšajo plače, zaman.
V Nišu je bil v nedeljo slovesno položen temeljni kamen za velik sanatorij, ki ga bo postavil Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Sanatorij bo veljal okoli 10 milijonov dinarjev.
Pogajanja med uradništvom zavarovalnic in onimi redkimi zava-
Pred 300Jetj
seje pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena.
Je to blagodar narave trpečemu človeštvu.
P^ud^^drave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatinol
rovalnicami, ki še niso sklenile pogodbe z uradništvom, so bila v Zagrebu kot popolnoma brezuspešna pretrgana.
Kruh v Ljubljani se je pocenil ter velja hlebec 88 dkg težkega belega kruha 4 din, 97 dkg polbelega 4 din in hlebec 103 dkg težkega črnega 4 din.
Mezdna gibanja so se začela v številnih obratih v Sloveniji. Povsod zahtevajo delavci zvišanje plač ter sklenitev kolektivne po godbe.
Jugoslovanska trgovinska mornarica je imela ob koncu julija skupno 412.900 reg. ton. V mornarici je zaposlenih 32.760 mornarjev. Ladij za daljne vožnje je 61, ki imajo 318.626 ton.
Prostovoljna zbirka za obrambni fond Češkoslovaške je dala že nad 426 milijonov Kč.	,	,
Bata v Avstriji je moral svoje podjetje likvidirati. Bata v Avstriji ni izdeloval čevljev, temveč jih je uvažal iz češkoslovaške.
Ameriško finančno ministrstvo ceni dohodke ameriških farmerjev v prvi polovici letošnjega leta na 3341 milijonov dolarjev, kar je- za približno pol milijarde dolarjev manj, kakor so znašali ti dohodki v istem času lani.
Nemški aviatik Bertram je izvršil svoj polet okoli sveta po rednih zračnih zvezah. Svoj polet je dovršil v 20 dneh in 21 urah.
Na italijanski križarki »Quarto«, ki je bila vsidrana v pristanišču Popenza na otoku Malorci, je eksplodiral kotel. 7 mornarjev je bilo ubitih, 30 pa ranjenih.
Tržna poročila
. TRŽNE CENE V CELJU
dne 1. avgusta 1938.
Govedina: v mesnicah od 10 do 12 din, na trgu od 10—12, vampi 6, pljuča 6, jetra 10—12, ledvica 12, loj 6 din za kg.
Teletina: telečje meso od 10 do 14 din, jetra 14, pljuča 12 din za kilogram.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa din 14 do 16, pljuč 8, jeter 12, glave 9, slanine 16, suhe slanine 18 do 20, masti 17 do 18, šunke 20, prekajenega mesa 14 do 18, preka-.enih parkljev 9, prekajene glave 12, jezika 18.
Klobase: 1 kg krakovskih din 20, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 20, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 24, suhih kranjskih 26, braunšviških 5 do 6, salami 45 do 50.
Perutnina: 1 piščanec din 10 do 16, kokoš 20 do 28, raca 15, domači zajec 5 do 15.
Ribe: 1 kg krapa din 14, postrv din 50.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din 1‘75 do 2, kisle smetane 10 do 12, 1 kg surovega masla 24 do 28, čajnega masla 30 do 36, masla 24, bohinjskega sira 24 do 28, trapistovskega sira 16 do 28, sirčka 6, eno jajce 0'75.
Kruh: 1 kg belega kruha din 80,^ štruca v teži 42 dkg din 2, v teži 84 dkg din 4, 1 kg črnega kruha 4'20, štruca v teži 48 dkg din 2, v teži 96 dkg din 4, 1 kg polbelega kruha 4’40, štruca v teži 45 dkg din 2, žemlja mala 0'50, velika 1.
Sadje: 1 kg jabolk din 4 do 6, hrušk 6 do 8, marelic 8 do 10, breskev 6 do 10, orehov 10, luščenih orehov 36, sliv 4 do 6, suhih češpelj 9 do 12, suhih hrušk 7.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo din 3'75, na drobno din 4, št. 0 na debelo 3'75, na drobno 4, št. 2 na debelo 3'50, na drobno 3'75, št. 4 na debelo 3'25, na drobno 3'50, št. 5 na debelo 3. na drobno 3'25, št. 6 na debelo 2'75, na drobno 3, ržene enotne moke 3 do 3‘50, pšeničnega zdroba 4'50, koruznega zdroba 2'50 do 3, pšeničnih otrobov 1'75 do 2, koruzne moke 2, ajdove moke 5'50 do 6, kaše 3'50, ešprenja 4 do 4'50, ovsenega riža din 7.
žito: q pšenice din 200, rži 190, ečmena 190, ovsa 200, prosa 255, koruze 160, fižola 200 do 350, graha 1000, leče 800 do 1200.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski din 34 do 36, zabukovški 32 do 34. rjavi 20, m3 trdih drv 90 do 100, 100 kg trdih drv 24, m3 mehkih drv 60 do 70, 100 kg mehkih drv 22.
Krma: q sladkega sena din 50, polsladkega sena 45, kislega sena 40, slame 30, prešana stane 5 din več.
Zelenjava in gobe: 1 kg solate din 4 do 5, zgodnjega zelja 1 do 2, kislega zelja 5, ohrovta 2'50 do 3, karfijola 10, koleraba 0'25, 1 krožnik špinače 1'50, 1 kg paradižnikov 8, kumar 1 do 2, 1 kg kumaric za vkisovanje 4, graha v stročju 3, fižola v stročju 3, čebule 3 do 5, česna 9, krompirja 1'50.
Tvrdke,
ki žele razstaviti na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani in ki se še niso prijavile, naj upravi Ljubljanskega velesejma nemudoma pošljejo svoje prijave. Prijav ni rok poteče 15. avgusta, razstav nega prostora je pa le še prav ma lo na razpolago. Letošnji jesenski velesejem bo od 1. do 12. septembra.
Četrtek dne 11. avgusta. 12.00: Cajkovskij op. 74 (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Venčki slovenskih narodnih (radijski orkester) — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Mati Angelina in Brankoviči — 19.50: 10 minut zabave (Fr. Lipah, član Nar. gled.) — 20.00: Romunske narodne pesmi (plošče) — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: A. Nef-fat — 22.00: Napovedi, poročila — 22 15’ Slovenske narodne ob sprem-
1 je vanju radijskega orkestra, poje Drago Žagar.
petek dne 12. avgusta. 12.00: Slovenske pesmi (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Cimermanov šramel-kvartet — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: O sedanjih nalogah univerze (dr. Karol Ozvald) — 19.50: Poročila o izseljencih — 20.00: Plošče — 20.10: Življenje vaškega otroka (gdč. Šorli Elza) — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: A. Neffat — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Fless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani