Posamezna žter, K*w	;
;a	s
-i £	itbsi*	T"k »”« *
5	Misij« m pnumftor, oh K. trn i	■
(>•	diLiimom naslednjega dno tor oUse	"
' J	messtao po pošli K SO--, » no-	*
2	PTT0 S 60-—, doitarljon na dom	Z
J	h,- 84-—, na rakannieo Jv 80—,.	*
•	Insorati po dogOTorn.	2
■	JJ
I	iVSt*.68 njo-avl .TAEOEA*,	•
a	lUKIBOli, Jortlc«Ta ulica št«r, 4,	IJ
TABOR
>	Posamezna 8ter« X 2*—
m
J	UREDNIŠTVO se nahaja v Mari-
»	bora, Jnidičera ul. št. 4, I. nad-
I	stropje. Telelon inteiurb. it. 276.
■	UPRAVA so nahaja v Juroioevi
.	ulici št. 4, pritličje, desno. Tele-
■	ion it, 24. SHS pnalnoeekovjii ra*
.	čun	iter.	11.787.
m
j	Na naročila brex denarja so no
*	ozira* — Rokopisi so no rračajo.
Uto: 119.
IViaribor, nedelja 19. marca 1922.
Številka ^ 65.
Dokument naše sramote.
Mariborski zaupniki SLS v Radičevih stopinjah.
lajni memorandum strankinemu vodstvu. — Mariborski klerikalci hočejo razkosanje države in slovensko republiko.
\ roke nam je prišel dokument, ki ‘ oeugraliuno lučjo osvetluje cilje in »Mje slovenskega klerikalizma. Ta do-,1 'P16?* je tem bolj značilen, ker pri-f ,'i ,a }z .Pribora, dr. Koroščeve me-‘ °Pole in dokazuje, kakšno proti d r-gvn° miiijenjo klada v krogih naj-1. «r- Koroščevih prijateljev. Godlje klerikalki zaupniki v Mariboru zaostati za. Radičem, ki zahteva isV ° "^Publiko brez davkov in vo->BertVa' Za^° llQCe’j° tudi oni »sami, brez ograda« kovati usodo samostojne ,]•• v^n- republike in k večjemu privo-^)?.ser>v federativno zvezo s Hrvati in * i1!' Kaj njim mar vprašanja, da hi t; suo slovensko .republiko v nekaj !e-nj1 ,pTždi ^fthi, kaj njim mar vpraša-hnV mo^° llaši zasužnjeni bratje (],,»! .^slombo v močni jugoslovanski 3'ikT1’ svo za to. da zavlada kle-ičB	slovenski	republiki ncome-
,r vidijo, da v edinstveni jugo-__.va.nski državi klerikalizmu nikdar ;ec; ne bo cveta ,eba vreči 0|noževati
diJrf’ ue£ulture, lagati svetu o srbski iiin ^jii' lagati- o »strašnem trplje-voiakov nod »nekulturnimi od Tl ^^tniki«, divigniti klie »proč ; nicograda!« za slovensko republiko h^ati klerikalne poslance, da ne 553c 130 vcc v Beograd. Mariborskim •dal ^■ 111 ^r' Koroščevo stranke ni ^ a mini »slava« Hudičevskega mo-m1vfnda’ zato K0 6eslavili svoj »rnemo-jav	ga ■ v premišljanje naši
.. I19s’ii v celoti podajamo, cla svet vidi farizejstvo in politično nemoralo
1 pšenica. Zato pa-se je v pozo Radičevega bloka, Srbe barbarstva, balkan-
k?6 /arjzojstvo I
j\erikalizma. Da svet vidi, kako tisti, DjJj* n desetletja po trebuhu plazili da c. Habsburgove?, danes proglašajo, *od	5monarhična misel našemu na-
ta;U ?me^no vcepljena in da mu je s« stvar«. Da svet vidi., kako tisti, ki v„rV®s ‘j0-« vojne gonili lajno »Srbe na rroi’*.*15 bodrili slovenske vojake, naj sr?T,° ;,anp-*ko v boj za Avstrijo, danes ^ ®)ote srbsko pleme našega naroda, ®ani jo prineslo svobodo.
Evo:	v
^ačelstVu Slovensko ljudsko stranke,
Ljubljana.
rS{ ^Pisani zaupniki. Slov. ljudske Ig ail,e zahtevamo na. podlagi IS. in lin r 7 na »Pravilnika« Vseslovensko 19] o 1 ^Kaiiko z dne 15. decembra Hem' 80 v BajteragŠeni 111 v omenjc-6kl*v pl’avHt1i:ku predvidenem roku Vrb06 ^avni' Kbor zaupnikov, ki ho kot , aovna oblast v stranki odločeval o ba smernicah1 in ^aktiki, posebno v ® stališču, ki ga ima v bodočo za-ke. R ®axtamentarno zastopstvo stran-Klr^7 -OJ'0 soglasno zahtevo opiramo na ^oce razloge:
^lovensko ljudstvo vzdihuje da-k} Poc*.Pritiskom neznosnih bremen, 'lih nalagajo oblastniki sedanjemu, eY2držnega režima v raznovrstnih san0 •n?‘ Tam®na- Posledice nezasii-^' izžemanja, brezsrčnega izkori-
Ozirajoč se na člen 19 omenjenega pravilnika stranke zahtevamo, da se ob prililvi zbora zaupnikov postavita na dnevni red sledeči točki:
1. Odločitev zaupnikov glede stališča na-pram obliki vladavine in isto-
časna izprememba naziva stranke.
2. Izpopolnitev avtonomističnega, programa v smislu, da se država uredi' na federativno-republikanski podlagi.
in omalovaževanja volje zavzemajo vedno širši obseg: in spočetka novi državi,
ieSu?U?a' zatiranja socijalno nižjo sto-
Cod^eV '
‘našo zav
>n * C!^-o ul spocema novi urzavj, it]anA '_memu edinstvu« tor dinastiji u-^ozv ,ia .vo. stoji, v četrtem letu ta-^1 •Hijedimienja« pred gospodarskim. Več p001, - Kmetsko ljudstvo ne more WzvJ!?na^ti davčnega vijaku, ki iz-dela • nnpgove telesne sile, voljo do ' m ubi ia produkcijo ipokifikdi ,pri-l
dellcov. Delavskim slojem, počenši od poljskega in tvorniškega delavca do rudarja ter železničarja, je bnržujsko monarhistična vlada v oblikah raznih izjemnih zakonov onemogočila soeijal-no borbo proti politiki kapitalističnega izžemanja. Obrtništvo in industrija se borita proti balkanskim metodam v carinski in trgovski politiki s tolikimi težkočaani, da sta tudrslednji dve panogi našega narodnega gospodarstva ha milost in nemilost izročeni propadanju.
2; Borba, ki so jo započeli poslanci SLS kot predslavitelji večine slov. naroda im parlamentarnih’ tleh, je bila plod poštenega stremljenja po sporazumu med slovenskim, hrvatskim ter srbskim narodom, toda mi vidimo, da ne bodo slovenski zastopniki v Beo-i gradu kljub dobri volji nikdar dosegli velikih ciljev, ki jih zasleduje danes celokupni slovenski narod. V zbornici, katero večina ne upošteva niti volje hrvatskega niti slovenskega naroda, ni mesta za izvoljene zastopnike našega ljudstva. Mi odklanjamo nadvlado srb-kega naroda, majprizacijo v državnem ,	.
zboru, parceliranjo Slovenijo in vse na- °bseg3jcca silje,.ki ga vrši srbska vlada z omalo-va žen jem ■ zahtev^elovenskega naroda.
3. V interesu krščanske demokracijo je, da združuje obnovljena in toku ča sa prilagodena Republikanska ljudska stranka vse pošteno misleče in vsled nasilja dosedanjih režimov neopredeljene elemente. Boj proti velekapitalu, reakciji, militarizmu in ostankom srednjega veka. jo mogoč edino le na republikanski osnovi. Slovenski narod so je ob preobratu oprijel republikanske ideje. Monarhistična misel mu je bila umetno vcepljena, a ostala mu je tuja stvar, za katero se nikoli ne bo ogreval.
4. Z žalostjo v srcih’ citatno pritožilo naših bednih vojakov, ki se morajo vsled, samovoljo vojaškega režima po-, tikati po smrdečih in ušivih vojašnicah. Mi no moremo več prenašati nečloveškega postopanja srbske vojaške uprave, ki pošilja, naše sinove, kri naše krvi, iz Slovenije v Macedonijo ter ob albansko mejo, kjer so izpostavljeni divjaškemu ravnanju in balinanju srbskih častnikov, nezdravemu.obnebju in kar jo najhujšo: tako pomanjkljivi oskrbi in zdravniški pomoči, da je na stotine slovenskih mladeničev končalo svoja mlada življenja, tisočeri teh siromakov pa nosijo v svojih šibkih telesih kali neozdravljivih pljučnih bolezni. Naši poslanci so storili svojo dolžnost. Opozorili so srbsko ,vlado na to strašne razmere in nedostatko v vojski, toda nobena parlamentarna akcija v tem oziru še ni. bila kronana z uspehom. Vojni ministri so sicer obljubo-vali v zbornici odpomoč, a zgodilo se ni ničesar; nasprotno pa smo videli, da so so razmere v »prečauskih« polkih čestokrat še poslabšala, kar je pripisovati maščevalnosti nekulturnih ljudi v častniškem zboru. V imenu svojih' somišljenikov, zapaduoevroipsko kulture, krščanskih' in človečanskih' načel zahtevamo, da se upošteva naš klic po neodvisnosti nerazdeljivo Slovenije! Mi nočemo nič tujega, a svojih težko priborjenih pravic si lcot sinovi suverenega naroda ne damo odvzeti od nikogar.
Na svoji s krvjo in solzami orošeni zemlji pradedov slovenskih, hočemo somi. kovati svojo Usodo brez grbda,
(Sledijo podpisi zaupnikov.) J5S!S53Bi3S®mW
!tali|ansko-grški konflikt
DIvU London, IS. marca. (Reuter). „Afrika" v Črnem morju je že tretji »Daily Mcil“ javlja iz Brindizija, da je slučaj po ustavitvi parnikov „Abbazia“ oddelek italijanskega vojnega brodovja in „Umbria“ v Egejskem morju. Napro-odplul v Pirej, da bo podpiral protest teste, ki jih je odposlala italijanska vlada italijanske vlade proti zaplenitvi itahjan- že pred par dnevi, še vedno ni odgo-skega parnika „Abbazia\ katerega je voip. List svari Grčijo in opozarja naj grški patrolni čoki zaplenil.	bližajo orijentalno konferenco, hkrati pa'
DKIJ Rim, 18. marca. „iTribuna“ zahteva takojšnji konec grško-turžka piše: Zaplenitev italijanskega parnika vojne,
Madžarska vlada in finance Karla Habsburga.
DKU Budimpešta, 17. marca, palača v Budimpešti in večje množin? Glede vesti, tičočih se finančnih razmer vina. Vnovčevanje preiiioženja je mad-; ekscesarja Karla in njegove obitelji, je žarska vlada prepustila kraljevemu po-' prejel madžarski dopisni urad uradno oblaščencu dr. Gratzu in samo stavila, informacijo, ki zatrjuje, £da madžarska pogoj, da se premoženje ne sme pro* vlada slejkoprej skrbi po svojih močeh dajati, marveč se smejo uporabljati le za vzdrževanje kralja Karla in,njegove dohodki iz tega premoženja. Kralj obitelji. Poslala mu je bila potem ku- Karel je poveril vnovčevanje zasebnim ratorja kraljevih posestev pet milijonov rokam in madžarska vlada je kjer la kron, odbivši od vseh dohodkov svoto mogoče ustregla vsem zahtevam, po< ki je potrebna za vzdrževanje posestev, delila kraljevemu pooblaščencu dovolje« Na Madžarskem je samo majhen del nje, da je mogel upravljati premoženje kraljevega rodbinskega premoženja in in skrbela za to, da se je ves čisti do« sicer okrog 40.000 katastralnih oralov biček odposlal Karlu IV. domena v Razekavi, ena
Cičerln in Poincare. - ^- -Likvidacije avstrc-ogrske banke.
DKU London, 18. marca. (Havas.) TIP Beograd, IS. marca. Likvk Cičerin je poslal francoskemu ministr- dacijska komisija za račune avstro-ogrskel skemu predsedniku Poincarčju daljšo banke je sporočila naši vladi, da dobil .brzojavko, v kateri izraža svojo bojazen, naša država od te banke 25 milijonotj da imata velika in mala antanta namen, zlatih kron, ki se v kratkem izplačaj® prekršiti rusko suverenost in neodvis- ter' prenesejo v blagajno narodne bankej nost. Cičerin nsglaša iznova, da je 25 milijonov zlatih kron znaša danes X) sovjetska vlada voljna sodelovati v Ge- milijardo 125 milijonov jugoslovenskib novi pri obnovi Rusije in sveta. Meni, kron.
da je sovjetska vlada stavila dovolj ugodne pogoje, ki omogočejo široko zasebno inicijativo v industriji, trgovini in prometu. Sovjetska vlada se bo udeležila genovske konference in sodelovala z vsemi onimi državami, ki bodo jamčile, da se ne- bodo vmeševale v notranji ustroj Rusije.
Konferenca nevtralnih držav v Stockholmu.
Sokoli v Ameriki kralju Aleksandru;
IIP Beograd, 18. marca. Kralj j$ prejel pozdravno brzojavku sokolske župe ob Tihem oceanu, ki se je sestala v_ Sacramer.tu v Kaliforniji. Zbranih je bilo 400 delegatov. Zupa se je postavila odločno na jugoslovensko stališči ter na stališče ujedinjenja vsega jugoslovanskega Sokolstva ter prijavila svoj pristop k Sokolskemu savezu v Ljub-1
.	 r	-	   savezu	v
DKU Pariz, 17. marca: Kakor po-	1 jan?. Obenem	je žuoa	najodločneje ob-l
roča „Petit Parisien“, se vrše posveto-	sodila rovarenje	Hrvatskega	Sokola na
venja nevtralnih držav o vprašanjih, ki pridejo na dnevni,red na genovski konferenci, dpe 18. t. m. v Stockholmu. Po-
svetovanj se udeleže Danska, Švedska, Norveška, Španija in Švica,
Tudi zamorci se upirajo.
DKU Nairoba (vzhodna Afrika) 17. marca. (Havas). Ker so oblasti aretirale hujskača Duku, je včeraj vdrlo
Wilsonovem trgu v Zagrebu.
Kratke brzojavke.
DKU Washington. 17. marca) V vzhodnih delih države Wasbington Sft je pojavila epidemija stekline.
DKU Washingtin, 17. marca! (Brezžično). Vsled velikega požara v Chicagu je brez kruha 20.000 nastav
kakih 1000 domorodcev plemena Kikuyu ^ucev. Policija je aretirala nekega na-v Nairofce in zahtevalo,4 da se Duku niešČenca tovarne za kandite, v kateri izpusti. Npstali so izgredi. Množica je ,e izbruhnil požar in katerega sumijo, ustavila nosilnice in prisilila Evropejce,	Je požsr podtaknil,
da so morali iti pašice. Policija ni mogla	ni,IT . _ .	,«
razgnati črnih demonstrantov.	, ^KU London, 17. marca. (Wolff*
buresu). „Times“ poročajo iz Carigrada: Zastopnik pri tiranski vladi, Z uradne strani se. poroča, da se je ns
TIP Beograd, 18. marca. Za za- ukaz iz	zaPrpsl!? vse zastopnike
stopnika naše države pri albanski tiran- inozems,j,h v Tiflisu, naj zapusje ski vladi je imenovan g. Nasta Ilič.	"	“t“““	'
Nemiri na Irskem.
DKU-London, 16. marca. Vsled eksfllofcine noke bombo’jo bilo v Belfastu več oseb ubitih in 12 ranjenih. V severnih irskih pokrajinah’ so ujeli tovorni avtomobil, na katerem so bili Beo-lsintfajnovci, ki so imeli pri sebi celo | zalogo munic-ijo in orožja.
mesto. Vzroki tega ukrepa niso zadostna jasni. V raznih delih Kavkaza so zop.ef izbruhnili nemiri.
Sl©®)®©)©©©)©)©.®®©©]©
Ne. pozabite naročnine l
f	It	«
^manrorr^ marca “1925
j&sammnemmmaMimmt  —-«.^.^»»««.1—«-
V • \ $ Jf- JŠ 7* • -
Samouprave.
i"iV Zakonodajnem odbora narodne slcapščine je bila 14. t. m. avršena rta-ičekia debata o zakonu o oblastni in zrezki samoupravi in z večino glasov :jjo bil zakonski načrt sprejet. V dragih [časih in dragih razmerah bi bilo vprašanje tako dalekosežne politične važ-moeti predmet najživahnejših razprav jv javnosti. Tokrat se je zvršila razprava skoro neopaženo in le dnevno časopisje je prinašalo kratka poročila to razpravi. In vendar bi moralo načelo samouprave biti ideja - vodilja vsake močne politične stranke.
iVeliki angleški politični pisatelj jo nekoč dejal, da samouprave edine šole, v katerih &e narod pripravlja za pametno delovanje v državnih poslih. Poslanec dr. Svetislav Popovič pa je v razpravi zakonodajnega odbora med (dragim spregovoril sledeče:
Današnja država, naša kakor vsak;?, .draga, ima daleko širšo in večjo kompetenco, nego država 18. in 19. stoletja; njena kompetenca jo pozitivna in sega v celo človeško življenje. Zato danes ni v državi niti ustavno vprašanje tako važno nego upravno vprašanje. Nezadovoljstvo, ki obstoja v posameznih de-jlih in slojih države, ne gre toliko na rovaš državni organizaciji (ustavi), nego ker administracija (uprava) ni v skladu s potrebami življenja. To nezadovoljstvo bo obstojalo dotlej, dokler bo obstojala dozdajna struktura uprave. Ni res, kar je trdil g. Sušnik, da lahko (samoupravne edinice obstojajo za-se, ker bi one bile potem država. Vse funkcije, Ici jih vršo samoupravne edi-nice, so ob enem funkcije države. Naravna in razumljiva posledica tega je, ida država kot vrhovna institucija, kot edinica, ki stoji nad nami vsemi, pa fcndi nad vsemi samoupravnimi edini-cami, ima kompetenco in dolžnost, da nadzira samoupravne edinice. Struktura oblasti je odvisna od razmer, v (katerih živimo. Izvzeti iz angleškega prava del njegovega pravnega sistema in ga skusiti akomodirati drugemu pravnemu sistemu, pomeni kaos, kakor če bi kdo hotel pri nas uvesti eskimsko nošo. Skoki v pravnem življenju lahko jtpovzročijo veliko negotovost in v te-aneljih zrušijo pravila, ki obstojajo v spravni deželi. Zato ne moremo pri Sprejetju tega zakona izhajati z vidika, kako je to vprašanje urejeno na iftegleškem ali v kateri drugi državi. .Prevzeti moramo samo ono, kar je po-jfcr&bno, obdržati pa ono, kar se je do j zdaj izkazalo kot praktično. Vsak za-ifkonodavec mora računati z obstoječim letanjem in po tem uravnati daljne odnehajo. Zato izhaja ta predlog s popbl-jnoma pravilnega stališča, s stališča, iz katerega je izšel tudi zakon o splošni upravi. Omejil se jo samo na to, da re-igulira, kar je bistveno, esencijalno, in jtv kar najbolj mogoče kratkih potezah. ifNam preČanom ta zakon samo prinaša, 'nič ne odvzema. Dne 29. oktobra 191S (je bilo v Zagrebu,pri aktivnem sodelo-
H. Drttzovič;
JL H. Sattnerjev oratorij Jnebo^ vzetjo“ (tlAssumptio“).
Ko se je ta oratorij 1. 1912. v Ljub-£i&ni prvikrat proizvajal, je pisal poročevalec. skladatelj St. Premrl: »Dnevi, ob katerih je ^Glasbena Matica izdajala Sattnerjev* oratorij, sp bili v resnici dnevi slavja, dnevi veselja, navdušenja in ponosa za naš mali slo-jvenski narod. Ni še dolgo let, ko se je ža koncertno proizvajanje prav težko dobila primerna domača skladba večjega obsega. Zato je Gl. M. kot prvi in največji muzikalni zavod izvajala večinoma tuje večje glasbene umotvore. Kajpada so nam tudi naši domači skla-jiatalji podali že prav lepih večjih akladb za zbor. solo in orkester) kot so n. pr. Foersterjevi: »Turki na Slevici«, Sattnerjev »Jefte«, Parmov »Povodni mož«, vendar oratorija doslej Slovenci še nismo imeli nobenega v svojem domačem jeziku. Zato je Saittnerjevo delo kot prvi slovenski oratorij za nas ne le veličastno, temveč tudi izredno pomembno. Z dovršitvijo prvega slovenskega oratorija smo Slovenci storili brezdvomno velik korak naprej v naši splošni in specialno glasbeni kulturi, pejstvo, da imamo že oratorii naa je
vanju vseli strani?, tudi! klerikalne, zbrisano vsako historično pravo, vsaka plemenska individualnost in st varjeno edinstveno področje Srbov, Hrvatov in Slovencev, priznan eden edinstveni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Izvrševanje državne oblasti predpostavlja izvestno avtoriteto, brez koje ni države. Autonomistične pokrajine, kakor jih hočejo klerikalci, ne razpolaga* jo z dovoljno autoriteto za tako važen posel, kakor je administrativna funkcija. Edino država ima dovolj avtoritete v narodu, da vrši oblast. Naša dolžnost je, da pomagamo to avtoriteto u-čvrstiti. Država ima pravico, priznati edinicam, ki imajo dovoljno avtoriteto, pravo, da izvršujejo jraznovfunkcije. V zakonu niso postavljene striktne meje funkcijam samoupravnih edinic, ampak jim je pripuščeno, da vrše posle, ki jih morejo po svojih močeh. Zato ta zakon ne pomeni ni kake omejitve narodnemu življenju in napredku. Daje polno možnost za razvoj vseh energij, ki v narodu obstoje. Samoupravne kompetence se dajo v interesu celote. Samoiiprava naj bo korektiv proti zlorabam, ki jih' moro izvršiti vlada. Samouprava pa ne sme nikdar služiti ciljem, ki so v nasprotju z interesi in cilji narodne celote. Zato je nad samoupravnimi edinicami potrebno nadzorstvo države, ki ima preprečiti, da bi prišla samoupravna edinica v konflikt z interesi nacijonalne celote in da bi prekoračila svoje postavne kompetence. Na Angleškem je državno nadzorstvo večje nego je predvideno v našem zakonskem načrtu. Na Anleškem ne obstoja tak' način upravnega sodstva, kakoršen bo $ri nas, ker ga nadomešča administrativna rutina. Angleška vlada lahko odpušča, uradnike brez vprašanja in privoljenja samoupravnih ediinic. Angleške samouprave nimajo svojih’ finančnih virov ali pa le v zelo mali meri in so odvisne od finančne pomoči države.
Tako Popovič. Samoupravne edinice (oblasti in zrezi) so torej organizmi, na katere bo centralna vlada uspešno odvalila mnoge posle in tako olajšala svoj in položaj naroda. Oblastne samouprave bodo vsaj delni nadomestek onirh politikom, ki so zahtevali -pokrajinske avtonomije. Zakonski načrt, ki je bil v principu sprejet, ne postavlja nikakih' novih načel za organizacijo' samoupVav. Principi so podani v Vidovdanski ustavi in jo zakonodavec pri sestavi zakonskega načrta o samoupravah' postopal strogo po ustavi.
Teko ustava kakor zakon puščano oblastnim samoupravnim telesom široko polje dela. Saj je v debati celo neki opozicijonalni poslanec izjavil, da jo to polje pretirano široko. Po členu 2. zakonskega načrta spada v delokrog oblastne samouprave:	zgradba	lokal-
nih železnic, Sarialov, pristanišč, avtomobilskih in eraplanskih' zvez, izkori-, ščanje naravnih bogastev (kopališča!) skrb za gospodarski napredek, briga /-a soeijalne naloge, prosveta, oddajanje
jnočno zbližalo drugim, glasbenokul-tumo višje stoječim narodom in bo gotovo pripomoglo k temu, da bodo ti naredi jeli vpoštevati tudi Slovence in slovensko glasbo.« (»Dom in Svet« XXV, s tir. 155).
I.	Bistvo in zgodovinski razvoj oratorija.
Oratorij jo istotako kakor opera, muzikalna umetnostna oblika največjega obsega. Opera je muzikalno-umet-niški umotvor, ki spaja dramatsko pesnitev z glasbo. Imenuje so radi tega tudi bolje: muzikalna drama. Pridružijo so še scenerijake umetnosti, kakor plesi, mimika, dekoracija i. dr. Ker je učinkovali)a moč muzikalno drame na poslušalce in gledalca velika, in sicer večja, kakor pa pri vsaki dragi umetnostni obliki, je,umevno, da jo zavzemala v razvoju splošno muzikalne kulture, kakor še osobito v razvoju glasbe pri poedinih narodih najvažnejše mesto. Vsak kulturen narod, ki stremi po ustvaritvi lastne narodno glasbe, si hoče ustvariti tudi narodno opero. — Izmed slovanskih narodov so ta smoter dosegli osobito Cehi in Rusi. Cehom je Smetana, Rusom pa Glinica ustvaritelj narodne opere.
Z obliko muzikalne drame pa titia iudi oratorij mnogo elič&o&ti. pr#tpjrij
mnenj’ o zakonskih predlogih1, ki se tičejo oblasti itd.
Koncem 18. stoletja je bila na Angleškem izvršena velika reforma v korist samouprav. Ta reforma je dala u-sfcanovi nov krepek' polet. V angleških samoupravah se udejstvujejo žive sile naroda, ki so znale izkoristiti tudi. ozke svoje meje, in s to iniciativnostjo so angleške samouprave izvršile velik korak naprej. Naš zakon daje tem živim narodnim silam možnost še večjega razmaha. Ako bomo vedeli te svoje sile zastaviti na pravem mestu, lahko postanejo naše samouprave za naš narod enako mogočen faktor kakor so angleške za angleški, narod.	f’
Klerikalni in drugi separatistični politiki in listi, so igrali doslej politiko ptiča - noja in so neprestano napovedovali, da iz razdelitve države v oblasti in iz samouprav itak ne bo nič. Sprejetje zakonskega načrta o obči upravi, zakonskega načrta o samoupravah in končno sprejetje načrta o razdelitvi v oblasti in sreze, ki postane te dni že dejstvo, je tudi to gospodo vadramilo iz peska. Pa so dvignili glave in ljubljanski »Slovenec« je te dni že resignirano poročal, da ni več dvoma, da bo izvedba samouprav v doglednem času gotova stvar. Zato se moramo tembolj čuditi mnogim našim naprednjakom, ki (pod sugestijo klerikalnega in narodnosocij alnQga časopisja še vedno dvomijo o tem.
Ne, gospoda, vse napovedovanje kriz in zastoja v vprašanju razdelitve države v samoupravne edinice je le slepilo za tiste ljudi, ki ne znajo misliti. Naša dolžnost in naša naloga je, da sa v uvedbo oblastnih in srezkih samouprav čim prej vživimo in pričnemo že danes priprave za volitve v oblastne in srezke skupščine, ki bodo imele vršiti velike in široke naloge samoupravnih teles.	.	;.r.<	■	1	5	i, 1*1 ? >,.•*»;
Pred veliko konferenco.
I. Evropa In Amerika. >
Zedinjene dišave so odklonile ude-deležbo na genovski konferenci. Priznavajo sicer, da je gospodarska obnova Evrope nujne pogoj, za izboljšanje svetovne gospodarske situacije, ne marajo pa se vplesti v evropske politične spore. Nimajo zaupanja v program genovske konference, ki je precej nejasen in ne loči strogo gospodarskih in političnih vprašanj;, njim gre ca stvarne uspehe, ne pa za uspehe, ki jih potrebuj o politik za volilno borbo. Zedinjene države nočejo asistirati gledališki predstavi, marveč bi hotele podpirati le realno akcijo. Že med vojno in v Washingtonu so'pokazale, da imajo dovolj zanimanja za Evr >po, 110 bi pa rado prevzele odgovornosti' za poskuse, ki so prepovršni in premalo realni, da bi mogli jamčiti za uspeh’.
Trezni glas in zdravi sodba Zedinjenih držav, katerih’ državniki so daleč od dnevnih evropskih’ sporov in imajo za svojo kritiko tucU zadostno
-j------1. I3yg.-lJLll  L——L-BB-g
je zveza liriško-epsko-dramatske pesnitve z glasbo. Od opore se 'torej razločuje bistveno v tem, da mu manjka zunanje dejanje in da je njegova glavna ncinkovalna moč veled tega v izra-žovanju notranjo poet iške ideje, potom neomejenega gospodstva muzikalnih sredstev. Poetiška vsebina mora torej biti vzvišena in veličastna. Najčeščo se je zajemala iz sv. pisma, iz mitologije in zgodovine.
Obe umetnostni obliki, opera in oratorij.' sta se rodili v Italiji. Akoravno je bil zunanji povod nastanku pri obeh različen, sta vendar hodili vzporedno pot razvoja, v tesnem medsebojnem stiku in znameniti operni skladatelji so obenem spisali tudi oratorije*.
Poglejmo si nakratko mnzikalno-umetniško življenje pred nastankom 0-Tatorjja in poiščimo si momente, ki so pospeševali ta nastanek!
Cela doba prvega tisočletja po Kr. je popevala enoglasno. Umetno glasbo je gojila le cerkev in samostani so bili torišča »motrenega umetniškega delovanja. Prva polovica dragega tisočletja nam že poda drago sliko. Razvijajoči se muzikalni čut je zahteval že večje oblike, predvsem pa večglasnost. Kolektivni duh časa, ki se jo javlja! v družinskem, družabnem in cerkvenem živjjepju, je^ po&peševal osobito zboro-
avloriteto, bi naj bil tudi' glasn'o svarilo prenagljenim, vrtoglavim in nervoznim evropskim politikom. 7-dra? vila proti bolezni, na kateri trpi Evropa, ne bo dala niti Genova; nekoliko^ dnevna posvetovanja ne bodo mog):? vrniti Evropi mira in ravnotežja. čtf se govori o rekonstrukciji Evrope S pomočjo Rusije, ki je 1. 1913., \r dobi polne prosperitete, participiraia M mednarodni trgovini s 5 milijardanu frankov, tedaj je to prazno upanje, in razočaranje bo tem večje, čim bolj bodo avtoritativni državniki sugerirali javnosti to nadejo. Vsakdo zna, da vo in edino zdravilo, ki vodi k rešitvi gospodarske krize, leži v delu, ?.edu ia štedljivosti vsakega posameznega »a* roda. Svet trpi vsled tega na strani krizi, ker so bile uničene ogromne vrednoto in bi se danes moralo producirati veliko več kot se je producirala pred vojno. Toda baš ta trenutek, kJ zahteva kar največjo vporabo vsehji' žičnih in moralnih sil, je bil določeni za to, da se je povsod reduciral delov-ni čas na osem ur po zakonu, de ffte^0 pa še na krajšo dobo. Bil bi že čas, da bi delavskim masam povedali odkrito da je t-a redukcija eden glavnih vzrokov draginje in gospodarske kriz& krizo angleško industrije, povzroče^ po visokih cenah britskega blaga, nosi delno odgovornost tudi angleški dela* vec, ki je postal bolj len in egoisti^ kot je bil pred vojno. Seveda bi se dal lažje organizirati veliki mednarodu1 shod z blestečim programom o ohra^11* tvi Rusije in sanaciji Evrope, ka!«* pa pridobiti angleško in drago dela' * stvo za razumne nazore in za trezU® ocenjevanje položaja. Lloyd George J? vzbudil velike upe s svojimi krasni#11« a malo realnimi načrti za <jbnov° Evrope s pomočjo Rusijo. Dejstvo, 4a jo Amerika odpovedala sodelovanje, j0 težek, če ne smrtnonevaren strel v M zračne gradove.
Udeležba ameriškega kapitala 111 ameriški krediti so condit-io sine O.1131 non za obnovo gospodarskega ravu0' težja v Evropi. Ameriški kap^talistil^ ne zaupajo Evropi, ki neprestano M10' ledu je za črtanje svojih dolgom kater® pa se grize med seboj v večnih sP01’1. in konfliktih, ki so z ameriškega sta-i' šča bodisi zelo malenkostni bodisi ko premagljivi. Amerikanci bi ra . videli, kako si zna Evropa pomaga’1 sama, šele na to bi ji podali svojo rek0' vendar pa tudi tokrat le tedaj, če j° 1° v njihovem interesu. Amerikanci _ sj niso dospeli do brezpogojne humani^ te, dasiravno so že večkrat po3vedo9^ svojo velikodušno nodobičkaželjn°^•' Njihova realna treznost se opaža ] v onem delu ameriške note, kjer so vori o raškem vprašanju, in Lenjjifl,'L
v svojem zadnjem govora le poir®^ pravilnost mirnega in stvarnega sk‘e“ pa Amerike: »Obnova Rusije je goča, dokler fte bodo glavne osebe- * so odgovorne za gospodarski nered j Rusiji, izpremenile svojih metod.* .< Pogoji, ki so jih v Cannesu formulira11
   L_____________________________
vo Iietje. Solističnega petja s spre1*1' ljavo ta doba še ni poznala. Posaine26 ^ pevec ni stopal v ospredje in vsi zbp1'0^
vi glasovi so bili enakopravni. Vsi f bili melodija in v duhovitosti zveze ^ posnemanja teh melodij jo obstojal čin tedanjega komponiran ja. Odpor 2°. per to oblilco se je začel javljati koncu 16. stoletja in sicer s tem, da začeli posamezni glasovi stopati v < spredjo in da so dobili drugi gla^0 . spromlja^joč značaj. Baš ta doba je r dila obe umetniški obli K: opero in ^■, torij. Bil pa je humanizem, ki 'j®
k temu neposreden povod. Starogr»^ dramo so hoteli ljubitelji stare kult11 ^ zopet oživiti. Citalo so je marsikaj učinkovitosti stare grške glasbe, a P, meri niso bili znani. Poskušalo se 3 ustvariti tako glasbo z istodobni ^ muzikalnimi sredstvi. In ti spekulat'^ ni poskusi so dovedli proti koncu . stoletja v Florenci k nastanku ’ kalne drame, katero ko pozneje na* ^
.i opero. Nadaljnji razvoj te uuiettf^ stno^oblike nas ne zanima, pač pa ramo ugotoviti dejstvo, da je _r,aZ'p ox>ere nplival na' razvoj oratorija., je sicer nastal pod docela drugimi o\. liščinami. ^	,	,;a,
Predhodnike oratorija je treba lS '/ ti že v takozvanih misterijih- ®va?rLl ii, opo^*- ^a nasijon, se jo cesto cl
^ ftlaribor,
marca 1922/
6iraaitf
Sa sovjete, so sicer Sili po PoahtearŽjevI fcaslugi nekoliko (precizirani, toda bojevito razpoloženje boljševikov, Kateremu je dal mogočen izraz moskovski diktator, nudi malo upanja- na uspešen sporazum med dvema svetovoma, Id r®Prezentirata Pariz in Moskva. Amerika zna nasititi lačne, pri tempa ?° P^abi imenovati stvari tako kot se imenujejo v resnici: boljševizem ostale zanjo zlo, ker sejo samo nered in bedo.
Brez Amerike ni upanja na gospodarsko ozdravljenje Evrope. Zato ee Pa kljub temu. da je odklonila udeležbo na genovski konferenci, pojavljajo da bi. se ameriški kapital pri-»egnil za sanacijo Evrope. Konferenca finančnih ministrov, ki se je minule dni vršila v Parizu, jo baje razprav-3ala o_ velikem mednarodnem posojilu emciji, katero bi ji omogočilo pravilno plačevanje reparacijskih zneskov, no da bi pri tem trpela nemška valuta, •Jasno je, da se to posojilo ne da organizirati brez ameriškega sodelovanja.
°da. brez garancij ne bo šlo, na nemške anuitete pa ne da nikdo poso-v J;? nr‘l 30 znano, kako lahko se jNemčna izogne kontroli svojih upni-\ ki brez moči. opazujejo odtok nemškega, kapitala čez mejo.
Ameriška neudeležba enako leot bo-»evite boljševiške izjave sicer ne ogro-*a3o genovske konference znižujejo pa
J1 a Hajnižjo mero na de na njene uspehe.
k- bolgarski poslanik v Beogradu podorov je dal dopisniku »Pragor f^resse« interview o sedanjem politič-j.?? 1'azipoložonju v Bolgariji in o star 18011 Bolgarije nasproti državam Male tataute. ’
;. ^ia dopisnikovo vprašanje, kakšna v® Politična situacija v Bolgariji izza finskih volitev, je odgovoril g. To-uorov:
Občinsko volitve ne morejo imeti posebnega vpliva na splošni politični položaj, ker pri teli vojiivah lokalni .nteresi nadkriljujfejo politične. Ne-v°nmo pa bodo opozlcijonnlne stran-9 obrnile izid teh voiliev kot orožje ^oti vladi.
•Na vprašanja, kakšna orijentaeija ^evladuje sedaj v bolgarskem nacijo-auzmu, jo odgovoril g. Todorov:
Vojna je zadala smrten udarec ; sem našim šovinističnim skupinam, ši ^dosegjp namenov, ki so jih hotele oseei z orožjem. Nasprotno, vrgle so ; oJgarijo' v sedanjo stanje iiezavestr
‘ deljenih vlogah. Eden izmed duhov-1 . °v jo čifcal besede Zvoličarjeve, dru-ovangolistove itd. Zbor je predstavil učence, velike duhovne, množico i.
• Med^ posameznimi oddelki je popo-i občinstvo cerkvene pesmi. Nepo-° 80 '’e na Podlagi razvila u-0J^niška oblika .pasijona., posredno pa jo °rij- (Veloznamenit Bachov pasi-\r t .Rv- Matevža se je n. pr. izvajal lani ' , Ljubljani.) Veliko zanimanie občin-
stva
■ i - *a take prireditve je dalo povod, ji1 so se uprizorilo tudi zunaj cerkve.
“stale so posebne korporacije, ki so it>n vilo z uprizoritvijo. Čim več pa je ■s£gol ljtjiški element v te prvotno , r^vene prireditve, teni lx>lj je začela ^padati oblika. Vtihotapil se je glu-tni-,'-na ^ancoskom celo običajni zlo-j.. in iacimile so so (pravcate burke, (vu80..8® Prvotnemu namenu popolnoma ^e. -Cerkev jili je morala prepodi; nP^° nadomestilo so začeli v ^nii T&% v dobi nastanka novega skalnega sloga, spremljane melosom i10^a^ori Rimski samostani v post-dvo>CaSU P^ajati v svojili molitvenih slike iz sv. pisma in življenje
f.	brez dejanja, .pač -pa v zvezi
Mie v- . Uporabljale -so oblike, ki so ^ iJ* + a‘’no v niuzikalni drami, ki se Pred k°	razvijati. Bili so to
iiiK+-VSean zbori, pa tudi solo-spevi in
1s^nmentalni stavki.
^lnp l°Va\ -j® Pri takih’ prireditvali Wnr^a- . rirui s svojimi nedosežnimi ig^rZlCl3ami. V teh prireditvah Oratoj.. ščetko umetniške oblike Tiari; ;l|a' Nekateri muzikalni zgodovi-označbo iz soratio« (t. j. one dvorane samostanske), dni-
Sn Bede. Nova Bolgarija skuša zbrati vse svoje moči in si zagotoviti notranji in zunanji mir, to pa na način, ki ga je ministrski predsednik Stambu-liski označil z lepimi besedami: »prekovati meč vplug«.
Edina zahteva, katere Bolgarija nikdar ne bo prenehala naglasati pred vladami in javnim mišljenjem celo Evrope, je zahteva, da dobi izhod k svobodnemu morju, ki ji jo obljubljen v mirovni pogodbi. Ta izhod je onemogočila neka balkanska država, ki jo zasedla celo obalo Egejskega morja, hoteč na ta način realizirati svoj histo-ričerfsen: osvojen je Bizant a. Grška zasedba je prisilila del bolgarskega prebivalstva in velik del Turkov, da je zapustil svojo zemljo in napravila za iluzorno edino svetlo točko v mirovni pogodbi, t. j. izhod Bolgarije k Egejskemu morju. Traki ja po besedilu mirovne pogodbe ni bila izročena Grkom, marveč alliiranim in asociiiranim državam, ki so se obvezale, da bodo spoštovale naše pravice. Na konferenci, v San Remo pa se je ta mandat poveril Grčiji. Poznejšo izkušnje so pokazale, da je to nezdružljivo s pravim smislom mirovne pogodb«; in da; se velesile ne lx>do moglo izogniti reviziji. To stališče borno zastopali, ker smo trdno prepričani, da S9 smemo zanesti ti a simpatije vseh onih, ki spoštujejo mednarodno pogodbe.
Ali ima gennanoiilska in madžaro-filska struja kaj pristašev v Bolgariji — jo vprašal dopisnik.
Prod vojno in med vojno — je odgovoril g. Todorov — je bilo pri nas mnogo raznovrstnih >...filov« in »...Jobov«, ker so bolgarske stranke upale, da se bodo mogli naši narodni ideali realizirati s pomočjo te ali .one velesi le. Poraz nas je poučil, da je edina pot, ki nas vodi k cilju, pot miru in pomirjenja z vsemi narodi. Mišjim, da so sedaj v Bolgariji ^amo — »bolgaro-•fili«. Naša država jo podobna ponesrečeni ladji, katero je na neizmernem oceanu. zadela nesreča. Kdo nam prvi ponudi roko, ta bo naš prvi prijatelj. Mi mu ostanemo hvaležni na veke. Mi nimamo pravice misliti na^ drage privilegije. Mislim, da danes vsi Bolgari čutijo v tem smislu.
O možnostr-^zbližanja Bolgarije z Jugoslavijo in' Malo antanto je izjavil g. Todorov:
Vkljub vsemu obstoja pri nas naravna simpatija do vseh slovanskih narodov. Ta simpatija se jo ohranila tudi izza vojne katastrofe. Kar tiče možnosti zbližan ja med Bolgarijo in Jugoslavijo, je Bolgarija storila vse in bo tudi v bodoče storila vse, kar jo moralno mogoče, da doseže to zbližan,io,
gi spet od oratorijancev, (t. j. bratovšči ne sv. lfilipa Norija, ki je prirejal take predstava).
Povod k postanku le največje muzikalne, umetniške oblilce jo bil torej istotako muzikal no-umotuiški, kakor tudi praktični. Treba je bilo izpopolnjevati stare, poljudno oblile^ cerkvenih ljudskih iger, ki so se bilo močno izpridile in v drugi vrsti pa je bilo tudi treba iskati sredstev, pritegniti širjo krogo občinstva potom glasbene umetnosti k ^cerkvenemu življenju. Kakor pri postanku opere, tako tudi pri u-metniški obliki oratorija niso bili od-ločevaliu edinole- notranji umetniški motivi, ampak tudi zunanji nagibi. — Opera, kakor tudi oratorij sta. se odslej razvijala vzporedno. V oratoriju začetkoma prevladujoča latinščina je odstopila svoje mesto italijanščini, in zraven biblijsko tvarine ee jo začela obravnavati tudi mitološka in zgodovinska snov. Kakor pri operi, tako je bil tudi tukaj obseg tolikor da je izpolnil celo dobo enkratnega proizvajanja. Delila se jo sklKdba v tem oziru na več, navadno na tri delo (ki odgovarjajo nekako clejanjam pri operi). Kor ni.bilo scenerije, je prevzel takozvani pripovedovalec nalogo, pojasnjevati dogodke in podajati potrebno zvezo med posameznimi deli. Nastopal je iz večine z reci-tativi (t. j. s ipopevano deklamacijo).
Ko je začel v italijanski opori prevladovati arijezni element in je. vsled toga čedalje bolj stopal dramatski moment v ozadje, je tudi prišla za oratorij doba propada.
Pevski virtuozi so obvladovali ves tedanji muzikalni svet in uplivali na muzikalno produkcijo, Reforme niso
Kii si' ga iskreno želimo, ne da bi1 pri tem zanikali svojo nacijonalno čast. S tem vprašanjem se pečajo vsi odličnejši možje obeh držav. Upamo, da bo sčasoma prišlo korak za korakom do popoln ega pom ir j en j a, čustev in dogodkov pa ni treba siliti. Mi bomo zmeraj popolnoma lojalni nasproti srbskim sosedom, prepričani smo, da bodo voditelji državo Srbov, /Hrvatov in Slovencev spoštovali naša čustva.
O preganjanju jogcslov. jezika na sodiščih v Julijski krajini poroča tržaška »Edinost«: Državno pravdništvo v Trstu je slovenski ozir. hrvatski jezik popolnoma izključilo iz svojega tirada. Obtožnice vlaga izključno v italijanskem jeziku, in takšno dobivajo tudi jugoslov. prebivalci. Vsled 'tega v kazenskih stvareh ni nobeno razprave več v našem jeziku. Rešitve sodišč na slov. in hrvatske tožbe ter vabila na prve naroke so izključno italijanska. Predsedstvo deželnega in trgovskega sodišča v Trstu daje sodnikom za razprave samo italijanske zapisnikarje. Tako ni mogoče slovenski ali hrvatski razpravljati. Kr. kasaeijski dvor v Rimu jo izdal naredbo, da morajo biti prizivi na kasaeijski dvor proti razsodbam in. odločbam, izdanim v italijanskem jeziku, vloženi le v italijanskem jeziku. Sodnik dr. Zetto v Kopru gre žo tako daleč, da odbija vse- slovenske vloge. Tudi sodniki na okr. sodiščih v 'Trstu in na deželnem in. trgovskem sodišSu is to tam so sklenili, da od aprila 1922. naprej ne sprejemajo ta sodišča več nobenih slovenskih ali hr-vatskih vlog, češ da na podlagi ljudskega, štetja slovenščina* ni. več sodni jezik v Trstu. Tako se v Jul. krajini počasi, a sistematično duše pravice ogromne večine prebivalstva te pokra-' jine. Naši "Nemci pa imajo drznost, s® sklicevati na pravice, ki jih uživajo narodno manjšino v Italiji.
.. .— Kralj na Bledu." Kakor poročajo listi iz Beograda, namerava kralj Aleksander z bodočo soprogo v poletju prebiti par tednov ua Bledu.
— Smrtna kosa. V Velenju j c umrl v starosti 75 let dolgoletni'zdravnik v Ormožu in odličen narodnjak g. dr. Anton. Žižek. N. v m. p.!
— G. Klckl, narodni kovet (poslanec) iz Prekmurja, ki. je šo nedavno v svojih '• No yin a h« poslanca dr. Kukovcu pohvalil,- da mu jo še! v prekmurskih. zadevah na roko, je pustil v zad-
več mogli izvesti Italijani, ampak storili so to Nemci, Gluck je reformator opere, Ha n del pa reformator in največji mojster oratorija. Bistvo njunih reformatoriških teženj jf>, spraviti spet poetiško vsebino oz. dramatski element do veljave: glasba je le nekaka ilustracija besedila. Da se dosežejo pri oratoriju zaželjeni učinki .na poslušalca, je Iliindel uporabljal predvsem mogočno zbore. V tem ozir us o bile razmere na Angleškem — kjer je deloval Handel največ časa — mnogo boljše, kakor pa v Italiji, kjer zborovo petje ni bilo na takem višku. S tem, da je uporabljal angleško besedilo, ja to obliko uspešno i populariziral.
S Hiindlom jo dosegel oratorij že višek razvoja. Po vsebini se delijo ora--toriji: a) v religijozne in b) v posvetne. Prvi zajemajo tvarino iz sv. pisma ali pa obravnavajo kako drugo nabožno snov. Posvetni oratorij ima večino na zgodovinsko ozadje, vsekakor pa mora imeti neko vzvišeno vsobiuo. Kot zvezo med oratorijem in opero je smatrati ta.kczvano duhovno opero, t. j. opero, ki obravnava liabožno tvarino. Kot kompromisna oblika nima življenske moči in jo redkeja. Handel jo v početku svojega delovanja v Londonu proizvajal tudi svojo i-Estero« na. odru. Škof je prepovedal uprizoritev, biblijske tvarino na odru in to je dalo povod, da se je posvetil samostojni obliki oratorija.
Hiindlovi oratoriji eo proizvajajo še danes, ko bodo že kmalu stari 200 let. Spisal je 26 oratorijev, iavečino nabožno vsebine*
(Konec, pri];.)
nji številki tega svojega lista napisati! zelo lažnjivo poročilo o dr. Kukovče-vem shodu v Dol. Lendavi. Ne bomo razpravljali ali jo to napisal kaplani Berden ali kdo drugi. Pribijemo le ne« kaj laži: prvič trdi, da se je dr. Kukovec izjavil za »avtonomijo«. Učenjak1 v »NOvinahV-očividno ne razločuje av« tonomijo od samouprave, o kateri je dr. Kukovec obširnejo razpravljal. —« Druga laž: dr. Kukovec je baje trdil* da hoče Klekel Prekmurje spraviti ki ljubljanski oblasti in ne k mariborski. Dr. Kukovec je le trdil, da hoče Klekl, da bi Prekmurci imeli oblast aie v Mariboru, ampak v Ljubljani. To priznavajo v oklepaju .Novine« same! In še tretja laž: da dr. Kukovec ni znal odgovarjati na stavljeno interpelacije. Kdor je bil navzoč, se mora smejati. V: drugo učenosti glasila plebanuša Kle-kla se no spuščamo. Pripomnimo samo, da jo Klekla vsled Kukovcev ih shodov prevzel takšen strah za svoje vrne ov-. čice, da jo vkljub svoji bolezni takoj cdkuril iz Beograda v svoje Črensovce-Lo več resnicoljubja, g. Klekl!
— Sestrski objem. Narodno-socijali-stična -.Nova Pravda« prinaša v zadnji! številki kar tri daljše notice iz klerikalne ^Straže«. »Novi Pravdi« očivid' no že peša. politični razum, ker ji mora priti .na pomoč klepetava mariborska devica. Bog da j srečo!
— Laž ima kratke noge. Frane \Valehcr iz Ruš je objavil v »Napreja« kričaško notico »Izrabljanje nezavednega delavstva«, v kateri je pisal, da sta rušiva tovarnarja gg. Glasor in Pogačnik »izkoriščevalca delavstva«. V. sobotni številki »Napreja« pa objav-' Ija popravek, v katerem zanikuje svojo prejšnje trditve in dokazuje, da je, st,var drugačna kot je trdil. Koliko takih >• krivih informacij1« so še skriva pod sličnimi naslovi!
— Nalstarejša bolnica na svetu* Pred Kratkim so' se vržila v Londonu posvetovatij.3, kako bi se na najprimernejši način proslavila 800-letnica bolnice Sv. Bartola. Id je mKjstarejša bolnica na svetu. Bolnico je zgradil cesa* Henrik I. leta 1123.
— O veliki brezposelnosti v Julijski Krajini poroča tržaška : Edinost«. Najdejo se cele vasi brezposelnih n a'Bovškem in na Krasu. »Edinost« zahteva nujno izplačevanje vojnih odškodnin in obnovo dežele, zgradbo predilslceže'-lezriiee ter elektrifikacijo Goriške.
— Leteče bombe. Med tem, ko se je vršila v Washingtonu rszorožitvena konferenca, ko so ss Američani toliko irildili, da bi zagotovili svetu mir, se js! na skrivnem izdelovalo v državnih delavnicah v \Vashingtonu najnovejše mo-, riluo orožje — leteče bombe. In vj istem fasu, ko so se pogajali in posve-’ tovali državniki, i?o sr vršili prvi poskusi s temi bombami. Te bombe so prav-^ zaprav mali troolani, ki ss vodijo av-j tomatično iz daljave. Bombe so pri! poskusil?, ki so se vršili v Newyorku, letele proti vetru ter so. za opazovalca na zemlji popolnoma nevidne. Dvignejo se do poljubne višine in nadejo natanko na določenem mestu. Poskusi, ki so se „sijajno* obnesli, so dokazali, da so temu orožju, če se napolni z gorivira sredstvom, strupenimi plini ali razstrelil vom, največja in najtrdnejša mesta iz-, ročeria na milost in nemilost. Strokovnjaki so mnenja, da presega to orožje po strahovitosti svojih učinkov vsa dosedanja morilna sredstvo, ki so se jrh posluževale dosedaj modc-me vojske.
— Praška občina toži Karla Habsburga. »Narodni Listy“ javljajo, da se je danes vršila prva razprava v tožbi praško* mestne občine proti Karlu Habsburgu glede vrnitve posestev Tuhlovice, JenČ, Ungost in Brandeis, ki iznašajo v predvojni veljavi pc-t milijonov kron. Bivšega cesarja je zastopal dr. Schwatz, češkoslovaško vlado kot sedanjo lastnico posestev pa finančni svetnik Fried, Sodišče je sklenilo, da se določi 45-dnevni, rok za dostavitev tožbe.
— Otroci zgoreli. V Budimpešti' j6 pred par dnevi pustila žena nekoga uradnika svoje tri otroke v starosti od ‘S do (> let samo doma ter odšla ha trg. Otroci so so igrali z vžigalicami in kmalu jo nastal v stanovanju požar* Ko so je mati vrnila, so vsi trije 74 zgoreli, mati pa je znorela ter so je moral;, agspel jat i v zavod z*, limabauia.
stran 4	itt	riTOlU	  MaBBffiTTSraS®^'
M^aieawagaiMM>MaMgirMi<nwrii>iHiir«iiiiiiliiMM«ni—i i *******..w,*rafg.--ra»«rrtw»i ■ im>» t-iTmifrtn-f	—-»
— Konferenca v Pragi. Dne 15. $. m.
wo se pričela v Pragi gospodarska pogajanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Naša delegacija — trgovski in finančni eksperti — je odpotovala 1L t. m.
— Megla na morju. Zadnje dni fe vladala na morju gosta megla. Parniki so ostali v pristaniščih. Oni pa, ki so se nahajali na morju, so morali biti zelo previdni. Parnik .Dinara* je na potu iz Solte v Split zadel ob pečino Sustjepan. Na ladji je nastala velika panika, vendar pa ni bilo večje nesreče.
— Slovani v Berlinu. V prestolici velike Germanije, v Berlinu, živi po najnovejših podatkih nad 220.000 Slovanov. Od ich je ftrog 100.000 ruskih beguncev, 30.000 Ukrajincev, 25.000 Cehov in Slovakov ter 20.000 Poljakov.
— Najden novorojenček. Pred par dnevi so našli otroci v Sarajevu mrtvo truplo novorojenčka. Otroci so se igrali na nekem hribčku, poraščenim z grmovjem ter našli v grmovju papirnato škatljo. V škatlji se je nahajalo truplo novorojenčka, zavito v ženske in moške hlače ter moško srajco. Nikjer ni najti nobenega znaka, men znamke neke ameriške tvrdke. Dete je moralo ležati že dalje časa v grmovju, ker so se ga lotile že podgan«, ki so mu cdgrizle uho In prste na rokah in nogah. Truplo so prenesli v svrho obdukcije v bolnico, policija pa zasleduje nečloveško mater.
fiprejets na shodu za moralno po-vzdigo ljudstva v Mariboru dne 12. marca 1922.
I. Alkoholizem 3n moralui preporod.
1. Alkoholizem jo najhujši sovražnik družinskega življenja in vzgoje mladine, zato
a) naj so v vseh šolah uvede obligaten pouk o k varljivem vplivu alkohola.
b) na roditeljskih sestankih naj se sta-riŠi poučujejo, da ne bodo svojih otrok silili k pitju in jih jemali s seboj v gostilne.
2. Državna oblast se poziva, da prepove^ točenje in prodajanje alkoholnih pijač ob sobotah, in nedeljah ter ob plačilnih dneh. Policijska ura naj se strogo drži in v nobenem slučaju ne dovoli podaljšanje čez polnoč, izvzemši potujočim osebam v. kolodvorskih restavracijah'.
3.^ Otrokom naj se strogo prepove iposečanje gostiln tudi v spremstvu Staričev ali njih namestnikov'.
4. Po vzgledu češkoslovaške države iiaj se tudi pri nas prepove pri plesih točenje žganih opojnih pijač (likerjev, konjaka, ruma, žganja itd., šampanjca in močnih vin) nad 12% vol. alkohola).	v
5. Izobraževalna in telovadna dra-stva_ se pozivajo, naj kolikor največ omeje_ veselice in prireditve, združene 9 popivanjem pozno v noč.
^"se. P0^®110 časnikarstvo, Knji-gotrštvo in občinstvo se poziva k odločnemu boju zoper umazano literaturo in nravnost žaleče slike v izložbenih oknih ter predstave v gledališčih in kinematograf ih. •
II. Resolucija z ozirom na šolsko mladino (razen visokošolske).
L Srčna izobrazba in lepo vedenje mladine bodi vsikdar stremljenje šolo.
2. Šolska mladina se ne pripuščaj v Javnost, osobito ne k javnim nastopom skupno z odrastlimi.
3. Prepovedano je šolski mladini: d) tobak kaditi, b) udeležiti se prireditev, ki trajajo pozno v noč a.li so zdru-žene^z uživanjem alkoholnih pijač, c) posecati kavarne, gostilne in podobne lokalp, maškarade, redute, kinpp^red-estave (razen izrecno in dokazano mladinskih), shode. — O plesnem pouku in plesu na se izdajo posebno naredbe, ki varujejo šoli nadzorstvo; plesi, ki izvirajo iz poltnoisti, so sploh prepovedali. —
4. Šolski ustroj bodi talv, da mladino fodatno in uspešno zaposli ter jo nase naveže. V njegovem okviru naj se akrbi^ za dovol jno telesno vzgojo; podpirali in gojiti se morajo umetniška, cauona in spretnostna, sploh vsa resna in koristna nagnjenja mladine. — Naučna uprava naj k temu pripomore e potrebnimi sredstvi, '
5. Učiteljstvo naj so gmotno tako podpre, da bo svoje moči moglo in zato m o r a lo posvetiti le šoli, skrbi za mladino in lastnem strokovnemu napredku. Naučne uprave naloga je,* da tudi v tem pogledu pripomore s sredstvi.
6. Pouk se uredi in vrši tako, da se mladina nauči resno, vztrajno delati. Učni načrti se zato ne smejo preveč in neprehodno menjavati.
7. Šolski (disciplinarni) red imej tako zasnovo, da pripada kompetenca v njega izvedbi lo šolski oblasti (ne morda policiji itd.)
8. Šoli in učiteljem naj se da varstvo pTed neposrednim vmešavanjem javnosti v šolske posle.
9. Takisto naj so šoli in učiteljem zasifeura možnost in pravica., da zastopajo uspešno svoje zakonito šolsko stališče napram staršem in stanodajalcem. Sola ima pravico, nadzirati stanovanja učencev, razen če stanujejo PTi starših.	,
10. Šolske kazni so neodvisne od sodnijskih javnih kazni. V težjih slučajih naj imajo tudi gmotne posledice.
Delegatom „Jugoslovenske Matice"!
Danes se sestanete v naši severni mejni postojanki — v Maribora* Ni Vam treba tolmačiti čustev, ki prevevajo vse nas, ki smo v hrupu in šumu današnjega življenja ohranili v svojih dušah visoko pesem prave .narodne ljubezni! Ni treba izgubljati besed; treba je le, da so porazgovorimo o tem, kako bi si razdelili delo; kako bi najlepše in najuspešnejšo izrabili narodno moč za cilje, ki nas čakajo v daljavi in h katerim je usmerjena naša pot. Vsi čutimo isto: nemirna so naša srca in ne bodo mirovala dokler se ne izpolni božja in človeška pravica, dokler ne zasumi modra Soča v zboru naše svobodne domovine, v zboru Save, Drave, Donave, Drine, Morave..«
Pozdravi jam* Vas, bojevnike za zedinjeno, svobodno domovino. Pozdravljamo Vas, ki predstavljate voljo onih, kateri ne smejo govoriti prosto po svojem srcu. Živela neodrešena domovina! Živela Jugoslavija!
Mariborske vesti.
Maribor, 18. marca 1925,
m Kako se godi starim mariborskim Slovencem pod zaščito »inter-nacijonalne* magistralne koalicije, priča slučaj g. Antona Trošta, ki je najstarejši slovenski čevljarski mojster v Mariboru, mož, kateri ni zatajil svojega narodnega mišljenja v Časih najhujšega Mravlag-Jahnovega vsenemškega terorja. G. A. Trošt stanuje v slabem, nezdravem* stanovanju v MJinski ulici. Nedavno mu je vsl«d nezdravega stanovanja zbolel otrok. G. Trošt je že ponovno prosil za zdravejše stanovanje, a gospodje, ki vedre in oblačijo na magistratu, nimajo ozira do slovenskega obrtnika, ki noče trobiti v rdeči ali črni rog.
m Izza kulis stanovanjskega urada
se slišijo dan za dnem jako čedne reči. Tako so te dni nakazali znanemu ži-vinozdravniku \V. S. stanovanje s 4 sobami, ki je pripadalo doslej gospej G. Zivinozdravniku gre pravzaprav stanc-vnnje z 2 sobama, a stanovanjski urad se je postavil na stališče, da rabi sobe za ordinacijo in čakalnico ... Čedna sliko, če pomislimo,' da g. S. zdravi živino in ds leži stanovanje v 1. nad: stropju .. . Kdor zna, pa zna!
m Nočno službo vrši prihodnji teden lekarna „Pri zamorcu" v Gosposki ulici.
m Jugoslavensk! dobrovoljcl sa-
staju se redovlto svakog utorka u 20. uri u restavraciji .Narodnog doma*. Odbor.
_ m Pokrajinskega zbora Jugoslovensko matice v Mariboru se udeleže predsednik centralnega odbora v Beogradu g. dr. Boža Markovič, zastopnik glavne podružnice v Sarajevu g. Žaikula, zastopnik glavne podružnice v Zagrebu
g.	dr. Adžija, zastopnik glavno podružnice v Osijeku iu več dingih odličnih odposlancev. Gostje dospo z današnjim popoidaoliiui vlakom ac Maribor,
/
m Prihodnja seja občinskega sveta mariborskega se vrši v petek, dne 24. marca t. 1. ob 19. Uri v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva in overovanje zapisnika zadnje redne seje. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poročilo cdsekov.
4.	Personalne zadeve.
m Kaos tolmačenja tiskovnega zakona. Nedavno se je izjavilo višje deželno sodišče, da so v tiskovnih zadevah za razsodbo pristojni senati poklicnih sodnikov, ne pa porota. Popolnoma nasprstno stališče pa je zavzel mariborski senat, ki je danes v zadevi ,,Marburger Zeitung“ (Kupnik) izfavil, da ni pristojen sen st, temveč porota.
m Otroške predstave. V nedeljo, 19. marca ob 14 in pol se ponovi v mariborskem gledališču nad vse priljubljena otroška igra „Pogumni krojaček. Pogumni krojaček je ena izmed najboljših otroških iger, prepletena vseskozi z otroške fantastičnestje, zdravim humorjem in zdravo tendenco. Opozarjamo starše -na te igre, ki bo nudila njihovim malim veliko prisrčne in lepe zabave.
m Recepte za zdravnike založi Mariborska tiskarna v Mariboru, Jurčičeva ul. 4. Gg. zdravniki se naprošajo, da prijavijo, koliko receptov želijo in potrebne podatke o naslovu, ordinacij-sko uro itd. Vzorce za recepte je izdelala Protituberkulozna liga, v koje korist prepusti tiskarna 10% od'fakturnega zneska. Ker je cena vsled večje naklade primerno nižja, se gg. zdravnikom tudi iz tega razloga naročilo toplo priporoča.
m Strahovite vesti prihajajo Jz gladujoče Rusije. Svet še ni morebiti doživel take katastrofe, kakoršna je zadela naš bratski ruski narod. Ves svet se organizira, da bi olajšal grozno lakoto.
In mi ? Pomozimo i mi, pomoč je ne-obhodno potrebna! Da najdemo prava pota iu sredstva za organizirano pomoč Rusiji, vas vabimo, da se posvetujete o možnosti pomoči v odboru in da pošljete svoje delegate na anketo, ki jo sklicuje v to svrho klub dobrovoljcev na dan 28. marca 1922, ob 20. uri v Narodnem domu s sledečim sporedom:
1.	Poročilo o gladu v Rusiji, (prof. dr.
E. Kotnik). 2. Volitev akcijskega odbora za pomoč Rusiji. 3. Predlogi.
Klub dobrovoljcev v Mariboru m Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) je iz čistega dobička za leto 1921 razdelila sledeče podpore: po K 10.000'— Dijaški kuhinji v Mariboru in za slovensko dijaštvo v Pragi in Brnu, po K 8.000’— Glasbeni Matici v Mariboru, po K 2.000’— Olepševalnemu društvu v Mariboru, po K 1.0001— Jugoslovenski Matici, Ciril Metodovi družbi, Zgodovinskemu društvu, Ljudski knjižnici, podpornim društvom za srednješolce na realki, gimnaziji in učiteljišču v Mariboru in 'fcrotituberkulozni ligi v Mariboru, končno 6 visokošolcem izredno podporo enemu po K 1.800’—, drugim po K 1.000’—. Tako Posojilnica leto za letom podpira naše narodna in občekoristne naprave, zlasti pa ji je na srcu usoda slovenskega dijaštva in lepa je svola, ki jo je poklonila posojilnica v svoji 40. letni dobi v ta namen.
m Opozarjamo na poslovilni večer g. Povheta, ki se vrši v ponedeljek, dne 20. marca t. 1. v veliki dvorani Narodnega doma. Spored je zelo zanimiv in zabaven. Posebnš opozarjamo na vele-,zabavno burko *V medenih dneh*, ki se je igrala na vseh večjih glediščih z največjim uspehom in vzbujala cele salve smeha. Glavno komično vlogo igra g. Povhe sam. To je njegov zadnji nastop v Mariboru. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini ge. Zlate Brišnik in na večer predstave pri blagajni v Narodnem domu. Začetek točno ob pol 20. uri.
m Stavka krojaških pomočnikov.
K včerajšnjemu dopisu pod tem naslovom smo prejeli naslednje obvestilo: Krojaškim pomočnikom se je olača, katero so dobivali pred vojno, za 3500 odst. zvišalo, tako, da dobivajo sedaj 35 krat višjo plačo kakor prsd vojno. Ce primerjamo z gmotnim stanjem krojaških pom«čnikov druge sloje, ne najdemo primere. Drž. uradnikom, ki imajo tudi Sumi delavni čas, se je v istem času zvišala plača za 1000 odst, tako, da dobivajo sedaj 10 krat višjo plačo kakor pred vojno. Mariborski krojašju .nojn.$A*
niki pa niso le na boljšem, kakor drl' uradniki, ampak prednjačijo tudi svojim kolegom v drugih mestih. Znsno je, da je Ljubljana veliko dražje mesto, kakor Maribor. Vendar pa so mariborski kro« jaški pomočniki bili do stavke za 20 odst, boljše plačani kakor njihovi tovariši v Ljubljani. Z od mojstrov dovoljenim 30 odstotnim poboljškom pa so mariborski pomočniki za 50 odst. na boljšem kakof ljubljanski. V vednost občinstvu!
m Imenovanje učiteljic v Mariboru. Na včerajšnjemu nadaljevanju seje višjega šolskega sveta v Ljubljani so bile imenovane za stalne sledeče učiteljice: Na III. dekliški Kristina Petričeva, MaTija Farkaševa in Emilu3 Wachova, na III. dekliški Marica Huni elcova, Justina Corettijeva, Nez® Hribernikova in Ana Jurkova.
m Drugi deški šoli v Mariboru 3®
višji šolski svet pridelil iz služben« ozirov učitelja Forda Bobiča, za merilo. — Vodstvo.
m Razmah »Ljudske knjižnice«. Minulo soboto jo obiskalo mladinski oddelek »Ljudsko knjižnice« 80 fantov i'1 deklic • Sokolskega naraščaja. Vsak 3° dobil primerno knjigo.v Ker pa je/j3 tako veliko ’ Število mladih čitatel]®v premalo knjig, se bo sedaj predvsem mladinski oddelek spopolnil, kar 39 tembolj potrebno ker večina mariborskih šol še vedno nima slovenskih SP" škili knjižnic. — Javnost prosimo, da nas podpre z zadostnimi denarnim1 sredstvi. Te dni smo kupili 16 slov< knjig, ki so na/s stale z 10% popustom ravno 3040 K. kar naj bo darovale^10' za mariilo. ■.— Vodstvo.
m Obvezane! dohodninskega dav^* V smislu člena 36. B. IV. točka 1« uradnega lista št. 240 iz leta 1921. b. se objavlja, da je priredba dohodnine za davčne zavezauae cenilnega okraja Maribor mesto za leto 1921. dovršena. I5, dnevni rok za vpogled v odmerni izkaz se določa za, čas od 17. do vštevši 31* marca 1922. Davčni zavezanci lsbk° vpogledajo v predpisni izkaz pri mestne*« magistratu Maribor, davčnemu uradu Maribor, ali pa pri davčnemu obla* stvu sobe št. 12 med uradnimi uran11* Predpis davkov onim zavezancem, ki do vštevši 15. aprila 1922. ne vlože priziv ali pritožbe prj davčnem oblastvu, P°' stane pravnoveljaven.
m Mariborsko podporno društvo odpuščene kaznjence je imelo 11. t-svoje letno zborovanje. Načelnik viš. ravnatelj Julij Fischer pozdflfe^* vse navzoče, zlasti g. župana J. GrČfl^ ja ter poroča jedrnato in toenp o drust\ venem delovanju. Razloživši ’ snioto’' društva, naglasa dejstvo, da se Si1^ javnost vsled predsodkov in neraauC}^ vanja premalo zanima za to v resni01 potrebno in koristno društvo.(Nekatere občine so vrnile prošnje za pristop k društvu z opazkami, ki se jim kor ne morejo šteti v čast. Nekat©r* smatrajo brezizjemno vsakega njenca za izvržek človeško družba ne pomislijo, da so dostikrat lo no razmere vzrok njegove nesreče. Marsikateri nesrečnik zapusti kaznih nico s trdnim sklepom, da si hoče P0' šteno služiti svoj kruh. Trudi se in P.0*! ha, da bi dobil primerno delo; to. družba ga odklanja, ker je bil »kazu3^ nec«, delodajalci ga odganjajo, ker s,lj romak nima dostojno obleke. V tak1 slučajih’ vtegne pomagati našo drU®!£ vo.ako razpolaga s potrebnimi sT 1 stvi. Načelnik poživlja vse člane, vnemo delujejo za prospeh društva-Načelnikovemu poročilu, ki jo naPr*T vilo viden vtis, sledita poročili blatnika g. nadučitelja Cizelja in taju1* g. ravnatelja Ser tiča, iz katerih se P0* sname, da jo društvo prav vrlo ^ valo. V novi odbor je bilo izvolj®01 več odličnih gospodov iz Marib0^ med temi g. župan V. Grčar, ki je glašal, da sprejme rad mesto 'podpr®j' .sednilia, ker je' uverjen o blagem iu 0 * čekoristnem namenu podpornega dr11 štva.
m Nesreča.‘Dmes krog p»l 11 ff dopoldne a* je prevrnil v Vrbanovl s senom naložen voz, last mestnega lllK nišča. Pri tem je prišel 45 letni hlapf, Anton Tomažič pod voz ter $i P°P°' noma zdrobil levo roko nad lflkt0ly tako, da je obvisela še samo za Rtešilni oddelek mu je prožil orvo 0° mpč ter "a -ren^V v b'*1
Maribor, 19. marca I92S.
•TKUOE
JSCran 5.
m Obsojeni branjevki. Pred okrajem sodiščem sta se zagovarjali v pe-rek branievki jvana Dolinar ter Marija Miško, ker sta nakupovali na našem tr gu jajca za nekega prekupca v PoljČa-nan, kar je po novi odredbi za pobija-hin Wn*e PrePOvedano. Obsojeni sta innn n- na *eden dni zapora in ni x globe, Miško pa na 3 dni zapora ter istotako 1000 Din globe.
>. 01 dremalo drv fn premoga je da
ai strankam trgovec z gorivom Lipert attenbachovi ulici. Stranke so naro-Pri n)'em drva in premog, mesto očene količine pa iim je dajal manj "ego so naročile, zaračunal pa seveda «lo količino. Obsojen je bil radi tega petek pri okrajnem sodišču na 4 dni ‘opora.
,ra Obsojen komunist. Danes je bil P eci mariborskim senatom obsojen nek Josip Gerber iz Nemške Avstrije na nrol slf06ega zapora, ker je prinašal at •0 komunistične letake. S to >	bil v zvezi tudi znani komu-
st i. g_ Njegova pomagača Stefan n ln danez Janežič sta dobila vsak ?n; k rnlsec te^ke ječe. Po orestani kani bo Gerber izgnan iz državp.
p ? ^v,_ trije kralji pred sodiščem.
riKt- i ^®rlborskim senatom je bil danes
i ne^ *van Gselman na 5 mescev
krtr« ’ 'k” l'e v zvez* s »sv- tremi 03 čuden način koledoval. Trije
krni -° cc* h‘®e	kot sv. trije
tM.(1 Prepevat, drugi trije, med njimi nh;li ^selman na so med tem časom f°yali shrambe, kašče itd., kjer so bji; 511 Izbirali darove. Ostali tički so .ze prej kaznovani. Gselman pa, ki 7Je dolgo časa skrival, je dobil danes Zasiužsno plačilo.
An/11 Y. ne<deljo 19. t. m. se vrši v gostilni Ohr?!1- Kocmut. Studenci, cesta na 0 ^ e itl Čt. 29, koncert. Vstopnina * dinarja.	v	443
>n V restavraciji Ha'lbwidl, Stara pi-se vrše danes na čast vsem JZemm koneferti ob 10. in 19. uri.
'm Velika kavarna
, 'Mne baru,.
Gb 17. uri po-
foldue čajanka s koncertom v ,»Klub-
? SrezallcohoJne pijače so različne. (iaK -i- zdravo so napravljene iz sadja ? mnlin, grozdičja, grozdja). — sol- 7semr temi pa se odlikuje grozdni ■g« vinske trte. Kdo no zobljo z vese-niein rcusneS'a grozdja! V breaalkohol-Grozdnem soku pa imamo tekoče e‘ ®^alkoholni grozdni sok ni-Ojua 116 omami, nikogar ne upijani. Sf ls tma prijeten, barvo svetlo kakor mja’ “i krepča človeško telo, Seb CJrani vs® snovi iz grozdja, po-lp0rjlov dTOgoceoi sladkor. Če to i žeja, sir. 1 7 grozdni sok z navadno ali ki-k	Ta pijača čisti tudi lcri, ka-
ki	sploh. Zelo koristna je takim,
fc »°SO sedijo, kakor uradnikom, ko	in.	čevljarjem. Posifimal ne
hce«1, ,a ^ v 3UŽne kraje, če sc kdo ^•'-3 zdraviti z grozdjem. V Mariboru
v raznih trgovinah prodaja Gozdni sok.	437
aiaribor je prvi v celi Jugosla-dn-' ima domač ■brezalkoholni groz-izlnSi illa i^Pola,go. Vidimo ga že v fto-fu Bližanio se-dobi, ko bodo naše kl&ii. ,to5il° nezavret grozdni sok, sen 'brezalkoholno vino, no le v jo-lXv, ^PaJc celo leto. Gostilničarji ne
t>al-°iraf t.tga imcli ni'kako škodo, am-Jl6\10 dobiček, ker obiskovalci gostiln
Piv,kd.vofi divjali in razbijali vsled baza /' Vinogradniki bodo prodajali kiča v ?rc®dau M0®* domačim gostili-ZfJ-Vab eJT3 *n °d|emalcem v drugih dr-kolira * ove°d že ustanavljajo brezal-lr]<>v ne gostilno. Posestniki vinogra-kii s d10 grozdni mošt pili s svoji-Z	.iu otroci tudi-v domači hiši
ljudi lTtl ves°Bc™. po gostilnah se bodo -110 kedo več pijani prepirali, ne k0r razbijali glav iin so morili, kake bn° v letos večkrat zgodi. Pijancev in v Vec uu ulicah in cestah. Orožniki Stražniki bodo imeli manj luidodel’	Ki	kaznilnico manj
bolnih bolnišnico tor blaznico man klkob^oV.~~ kadar bomo pili vsi brez-bod^ 111 grozdni sok. Zarja srečnejše grozdu 1 80 310111 bliža. Imenitnost kuanc,Cfa	vinsko trte na« v tem
^ krooi,	.	437
Objave.
d Vsem društvom itd. Opozarjamo ponovno vsa društva in druge prireditelje, da prilagajo svojim objavam reklamni davek. Tozadevna navodila smo že objavili. Objav, ki imajo reklamni značaj in katerim ni priložena odgovarjajoča pristojbina, pa bomo iztirjali davek naknadno. Od danes naprej bomo notice te vrste uvrstili v rubriki »Objavo«. Pripomnimo, da se društvene notice sprejemajo odslej v našem upravništvu. — Uredništvo »Tabora«.
§ „Drava“. ‘Dke 15. 3. }e prevzelo narodno železničarsko, glasbeno društvo * Drava" v Mariboru ves godbeni inventar bivše delavniške godbe (Siidbahn-vverkstdttenkapdle). S teifc dnem ie prenehalo delovanje tega društva. Imenovano društvo ustanovilo istočasno lastno godbo ha pihala in lok, katera je občinstvu na razpolago. Reflektanti na godbo naj pošljejo tozadevne prošnje na sledeči naslbv: Predsedoištvo — Drava — A. Lukačič, koroški kolodvor, Maribor. Za odbor: A. Lukačič, predsednik; J. Vokdč, tajnik.
Prekmurje.
Murska Sobota. Dno 26. marca ima društvo uslužbencev finančne kontrole svoj prvi shod v gostilni pri Dobraju ob 10. uri. Tovariši so vabljeni na polnoštevilni obisk.
Beltinci. Dne 12. t. m. je imelo obrtno društvo svoj prvi občni zbor. Vodil ga je začasni predsednik gosp. Štefan Raduha. V novi odbor so voljeni: za predsednika g. Stefan Raduha, za podpredsednika g. Jožef Škafar, .daljo 5-odbornikov iz Beltinec, 4 iz okolice in 5 namestnikov. Po voj it vi so so vsi o-brtniki udeležili shoda dr. Kukovca.
Narodno
Repertoar:
Sobota 18.: „Ci;'-an-baron“. Abon. C. Nedelja 19.: Popoldne: RPojumni krojaček". O Ir Goi; a predstava. — Zvečer: ,Ptičar“. leven.
Torek 21.: »Sovražnik ljudstva". Abon. A.
—ftZi.-	•
x Dijaške predstave v Narodnem gleuailšču. Uprava Narodnega gledališča je stopila v zveze v ravnateljstvi in vodstvi tuk, šol v Svrho dijaških predstav, ki qoj bi jih vprizarjalo naše gledališče. Prva dijaška predstava bo v petek, dne 2& marca in sicer se vprizori Dostojevskega ,,Raskolnikov“. Neposredne pred predstave bo vselej kratko predavSnje, v katerem bo predavatelj v glavnem-omenil pom?n, delovanje itd, dotičnega dramatika Te predstave se bodo po možnosti vršile vsak petek.
Vsešokolski 'zlet v LJubSjan?.
o Razpis kantine na telovadišču. Na telovadišču Jugcslovenskega Sokolskega Saveza se začne v kratirem z delom, pri katerem bode zaposleno večje število delavcev. Na tern prostoru se postavi kantina v srvho predaje raznih jestvin in brezalkoholnih pijač. Bratje, ki se za to interesirajo. psj stavijo ponudbe pismeno Jugcslov., Sokol. Savezu.
o Oddaja del na telovadišču. Vsa dela za telovadišče in za druge priprave za vsesokolski zlet bodo oddana potom javnih razpisov. Opozarjamo na to vse interesente, da se noj rje 'obračajo že sedaj na Savez, ker bo vse pravočasno objavljeno v časopisih. Dalje opozarjamo javnost, da se vsa nakazila za delo ali dobavo kakšnih stvari. neveljavna, ako niso podpisana od načelnika »letnega odbora dr. Ravniharja, dalje od ‘načelnika dotičnega odseka, ki izda nakazilo in od načelnika finančnega odseka.
o Sokolske župe in društva opozarjamo na to, da bodo vsa navodila za zlet objavljena v Zletnem vestniku, vsled česar ga naj vsakdo točno prečita. Zupe in društva naj na vprašanja v Vestniku tečno odgovarjajo.
o Seja zveze evropskih telovadnih društev se vrši dne 18. marca v Luksemburgu. Na seji se .hode*, določile podrobnosti $ede mednarddno tekme na I. iuggslov, vsesokolskem zletii
Ljubljani in tekmovalne vaje (proste in na orodju) za olimpijado v Parizu leta 1924. T. O. Jugošlov. Sokoh Saveza zastopa na seji brat Stane Vidmar, ki je odpotoval v sredo 15. t. m. v Prago, da skupaj z bratorh Vaničkom odpotujeta v Luksemburg.
o Zletni znak. Plakete za zletni znak je izdelal akademični kipar brat Lojze Dolinar. Obliko ima osmerokotniks. Sredi gorenjega dela je upodobljena glava mladeniča jasnega čela, krepkih potez, valovitih razprostrtih las, obžarjenih od svobodnega solnca: t. j. naš mladi Savez poln moči in volje I Levo in desno vise kosi zlomljene verige, na siraži stojitš ptiča sokola: misel sokolska je strgala spone, ki so nas težko tlačile dclge veke in nas je združila v bratski narod. V spodnjem delu stoji napis I. iugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1. i922. Izpod napisa visi svilen trak v državnih barvah. Zletni znak je umetnina izredne lepote in jasnega krepkega izraza. Vsakomur ostane dragocen spomin na veliko sokolsko slavo. Pravico do zletnega znaka imajo samo člani in Članice sokolskih društev in sicer samo oni, ki so bili do 30. marca t. 1. že Vpisani. Člani, ki vstopijo po 30. marcu, nimajo pravice do znairov. Cena bode znaku v kratkem določena ter objavljene tudi vse ugednosti, ki jih bode imel član z znakom.
o Tekma članic. Ob vsesokolskem zlftu se vrši tudi noleg tekmem članov tekma članic. V prihodnji številki Vestnika T. O. bode priobčen tekmovalni red za članice z vajami. Članice tekmujejo v nižjem in višjem oddelku in sicer: a. višji oddelek 1., v prostih vajah z 2. posebnim nastopom, ki se znamkuje posebe, 3. v vajah na bradlji fn 4. na krogih, 5. v skoku v daljino, 6. v metanju žego, 7. v teku na hitrost. B. v nižjem oddelku; I. v prostih vajah z 2. posebnim nastopom, ki re znamkuje posebe, 3. v vajah na gredi, 4. v skoku v daljino, 5. v metanju žoge, Zupe morajo prirediti Župne tekme Članic ter smejo pripustiti k tekmi na vsesokolskem zletu samo one članice, ki so pri župni tekmi dosegle vssj 60% dosegljivih točk.
o T^kma naraščaja! V predzletnih prireditvah tekmujta tudi oba naraščaja moški in ženski. Moški naraščaj tekmuje
1. v prostih vajah, določenih za ziet,
2. v Skoku čc-z kozo (raznožka) 3. v skoku v daljino, 4. v skoku v višino,
5.	v teku na hitrost. Zenski naraščaj tekmuje 1. v prostih vajah, določenih za zkt, 2. v skoku v daljino, 3. v teku na hitrost. Podrobnosti v Vestniku T. O.
o Darila za zletni fond Saveza,
so poslala sledeča društva: Cleveland 2500 Din. Domžale, odsek Do"b 50 Din.. Modrič 1750 Din., Bečkerek 100 Din.i dalje so darovali za zletni fond br. dr. Slajmar 100 Dig., neimenovan 75 Din.. Herc in sin 30 Din., posojilnica Bled 100 Din., Stedionica Pefrovnc 25 Din., srpska štedionica 50 Din., Cie 100 Lir.
Kino.
Mariborski bioskop. V pondcljck, torek, sredo in	četrtek	se	predvaja v
Mariborskem bioskopu	I.	velikanska
drama z opico	,,Buk“	v	glavni vlogi
detektivskega pomočnika v filmu „Osutn-Ijen bratomorstva‘L Vseh 5 dolgih činov sodelujeta opica	Buk in	pes	detektiva,
katerega sta obe živali zvesti spremljevalki. V petek začne Dinty.
Zdravstvo.
Fomnožcvanjo in izboljšanje rase. To .je veliko in važno vprašanje v človeškem življenju, ki ni odvisno samo od števila porodov. V tesni zvezi ni le s številom porodov, ampak tudi a kakovostjo žo rojenih otrok in z njih n-mrljivostjo. Rasa so izboljša komaj' tedaj, ako jo odstotek porodov dobrih in zdravih otrok znatno večji nego odstotek umrljivosti. Zamjn so mnogi porodi, ako je umrljivost velika in ako
r<>do slabotni otroci, ki niso sposobni za življenje. Ena rodbina — mož iti žena • daje boljši in številnejši na-raščaj, ak^ xbdi 3—1 zdrave otroke' jn afo jih ohrani in dobro žredi, kakor jo tfeba, nego puc, ki lodo 10—15. slabot-
nih in nesposobnih otrcli z veliko urnr« ljivostjo, to jo če od tega vel ikoga šte-a vila ohranijo enega ali dva, ki radii prirojeno slabotne odporno moči ne' obetata mnogo. Radi tega je jako no, da skrbita mlada zakonca od prvega dne zakonskega življenja za svoj bodeči naraščaj in njegovo živi jensko sposobnost.
Številčno padanje porodov. Velikega pomena tako za naš, kakor za vsaki drug narod je padanje porodov. Porodi so ravno ono važno merilo, po katerem so presoj^, blaginja in napredek vsakega naroda. Naša država se šteje med one, ki so odlikujejo po močnem padanju porodov. V tem oziru prihaja za Belgijo, Angleško, Ogrsko, Italijo in Francijo, torej stoji na šestem mestu. Na Francoskem sta bila lota 190S dva, milijona družin brez otrok, to' pa pomeni, da se tam kmalu zniža prebivalstvo za štiri milijone. Razen tega so bili na Francoskem v onem času trije milijoni rodbin s samo enim, ali največ dv*ma otrokoma. Porodov jo bilo vao manj, zlasti po mestih, nekaj radi neroaovitnosti, bodisi umetne, bodisi one, ki ji je vzrok bolezen, večinoma venerična, moža ali žene, ali obeh skupaj:	Pri	nas se je pričela v zadnjem
času jako pojavljati umetna' nerodo-vitnost, ki jo na vse mogoče načine po-vzročajo v velikem obsegu zlasti v večjih mestih. To je jako nevarno za življenje ženske same, ki se zateka k tako nevarnim sredstvoma Radi teh sredstev se p o gostom a pojavi smrt, pa tudi čo ravno no nastopi smrt, se s takimi sredstvi povzroča bolezen" v maternici, zlasti rak, ki se'vselej konča s smrtjo.
Narodno vzgajanje, če presojama zdravo narodno vzgajanje, moramo poleg drugega upoštevati tudi dve soci-jalno-higijenski zahtevi: 1. Vzgajanje in pospeševanje dobrega potomstva so ne želi samo radi otrok, ki se rode, ampak tudi radi splošne dobrobiti naroda, v katero se povzdigujejo in rastejo.
2.	Noben vzgojni sistem no more doseči zaželjeuega uspeha, ako se no opira na dobro znanje otroške psihologije in fizioloških posebnosti otroškega organizma.
S) B2R3 (55©©®
Ljudska knjižnica
Marodmi dorp, L nadštr.
posluje ob nedeljah od V210.—%11. u?e in ob četrtkih od	%20.	ure
Mladinski oddelek ob sobotah od 18, do 19. ure.
mm
'l £3
:!. M SSK v Čakovcu. Maribor gostuje danes 19. t. m. v Čakovcu. Tekmuje tamkajšnjim športnim klubom. Njegov prvi letošnji nasprotnik stftvj na njega težke zahteve, če se pomisli, da se je .Maribor* minulo sezono, ko je imel za seboj izkušnje cele zelo živahne sezone, medtem ko je to letos za njega orvi nastop^ vrnil v Mrribor poražen.
: SK Gradjanski (Zagreb) igra danes v Ljubljani proti , Iliriji11. Gradjanski S. \. je na poti v Španijo, kjer igra v Barceloni in v Madridu.
: Rezerva Maribor igra danes ob pol 15. z rezervo MK.
Konferenca baltiških držav.
TIP Varšava, 17. marca. Konferenca baltiških držav je* zaključila svoje delo. V vjseh glavnih točkah je bil dosežen sporazum. Sklenjeno je bilo, da se spori med udeleženem! državami poravnajo pred posebnim razsodiščem. Sedanje meje ostanejo nespremenjene. Nobena udeleženih držav ne sme s komurkoli proti eni ali več udeleženih držav skleniti kako pogodbo, ki bi bila naperjena proti njej, Železniška in druga gospodarska vpraša- , nja, se medsebojno rešijo takoj po genovski konferenci. Razprave se bodo vodile na podlagi sklepov, storjenih M .genovski konferenci«
«
slčufiil in. Kmalu1 'je bal f&Eo Bjpttfefott, rje pletel iwv:rsfcno nogavice, ‘ki jih [podarjal svojim iprijasfceljem, kait
Meraztrgljivi kavčuk :: petniki za čevlje :
Maribor gl. kol. Mnribor kor. ko!
Dravogrnd-Meža
•Velenje . . .
Pllbork .... Celovec el. k..
l”^*wee^i«2eE*«e?ssB=
(StraSž
m
\.s
Zanimivosti.
r ■ :	■
jTVov vzrok sst ločitev zakona. — Kako ee odvadimo tobaka. — Raztreseni profesor.
V, Newyorku živi mlad človek Fra-I ltel ipo imenu, katerega pa smatra njc-| gova žena za hudobnega, silno hudobnega moža. Vložila jo tožbo za ločitev zakona., ker — kakor pravi v obtožnici, — postopa njen mož žnjo »okrutno in nečloveško«. Resnici na ljubo pa treba povedati, da Fraitel nikdar ni .položil roko na svojo ženo. Da bi jo ■bil pretepal, bi morda nikoli no zahtevala ločitve zakona — tako paradoksen je duh velike večino Evinih hčerk. Ne, ui je pretepal, toda storil ji ;je nekaj hujšega, stokrat hujšega od tega. Njegova žena hoče biti. vedno lepa ter •ima navado, da si mažo ustnice. In i>o-■ slušajte, kaj si jo drznil njen mož. Nekega dne ji jo v šali rekel, da so boji, da bi so zastrupil ter ji. jo hotel pred poljubom — obrisati ustnice. To je seveda smrtno užalilo nežno gospo Fraitel in tako jo vložila tožbo/za ločitev zakona in prosila ne\vyorsko sodišče, da jo zaščiti, pred tem »okrutnim« možem.
♦
Dandanes, ko postaja »ta ljubi« tobak vedno bolj drag, in se ta »luksuz« na žepu vedno bolj pozna, bo treba prišli resno misliti, kako bi se tega toha-•karenja najlažje odvadili. Marsikdo je žg poskušal, dva tri dni jo šlo, potem pa jo postal morda šo strastnejši kadi,-Jec, kot prej. Le malokomu se posreči, da so premaga in popolnoma odvadi. Strasten pušač si zabava pri pušenju prste in dub. S prsti si vije cigarete, 'in gledajoč lahek dim si pričara najlepše sanjo in načrte. Zato jo takemu kadilcu silno težko so popolnoma odreči, »žlahtne trav’ee«. Angleški listi so te dni prinesli zgodbico, kako sc jo grof Ancaster odvadil kajenja. Plemeniti »Karl of Ancaster« je bil strasten kadilec, Noe in dan je imel v ustih svojo cigaretkp,' brez katere si ga sploh ni mogel nikdo misliti. Postal pa je resno bolan in zdravniki so mu med drugim strogo prepovedali tudi kajenje. Tega pa grof ni mogel zdržati. Tedaj pa mn nasvetuje nek zdravnik, naj sam plete svojo nogavice,, kor' bo' tiKli pri tem opravilu izborno lahko upo-
rabljal svoje prste. Grof jo to res po-
jih je kateri
njegova dela niso mogli prehvaliti. Na kajenje je pri tem popolnoma pozabil in .res se je tudi popolnoma odvadil, toda zapadel je v novo strast —• brez pletenja ni mogel živeti in je na koncu svojega življenja tudi umrl.
Znani pariški kirurg Pavel Cliavey jo '.vabljen k' sodišču kot priča. Imel je večino mnogo opravkov ter bil vsled tega zelo raztresen in vedno zamišljen. Tudi tokrat .je moral, pred no je šel k sodišču, šo opraviti dva nujna posla. Svojemu prijatelju jo moral poslati obljubljenih šest prepelic*, ki. jih jo u-strelil na lovu, drugemu svojemu znancu, ki je bil malo bolan, pa je moral poslati, pav praškov. Napisal je torej v naglici dvoje kratkih pisem ter jiili /priložil pripravljenim pošiljkam. V raztresenosti jo zamenjal pismi, in tako je sprejel znanec s praški sledečo na/vodilo: »Naj ti priložimo, ki sem sam vstrelil, dobro tekne!« fto bolj začuden pa je bil. prijatelj, ki jo sprejel s prepelicami drugo pismo z besedami: »Pogoltni vsake četrt ure dva komada, da lx>š mogel mirno spati, ti nervozna živina!«
Eaiforo pa ljubi oljenem' fordi njegov ah' Cleante. Hoče se % njo (poročiti, sina
hoče, da se ga iznebi, zvezati z neko vdovo, hčer, lepo Elise pa s starcem Anselmom. Posredovalka v teh ljubezenskih zadevah je stara Frosine. Eli-se, ki jo hoče oče poročiti z Anselmom jo tudi žo zaljubljena in sicer v očetovega oskrbnika Valčra, ki pa ni pravi poklicni oskrbnik, ampak je sprejel to službo le radi tega, da moro biti v bližini svojo Eliise. Harpagon pripravi
iggratir;1 srsr marca-
vse 7,a poroko, tu pa mu Cleantov slu ga, šepavi La Fleclie ukrade v vrtu skrit denar ih vse se prevrne. Pri preiskavi obdolži Jacciues, Harpagonov kuhar in kočijaž Val era k<jt tatu;- pri tem pa se Val ere izda, da ni. oskrbnik, ampak Anselmov sin, sin očeta, ki ga jo po neki nesreči na morju izgubil. Tu so razkrije, da jo lepa Mariane njegova sestra, Anselme pa njun oče. Cleante obljubi Harpagonu, da mu dobi nazaj' ukradeni denar, če mu dovoli, da se poroči 7, Mariane, ter dovoli obenem, da vzame Elise Valierea, nakar seveda pristane — saj mu jo denar več nogo vso, tudi več nego lepa Mariane. —-Kakor stare grške drame, tako zahteva, jo. tudi Moliereove komedije poseben stil, ki jo bistveno različen od današnjega, modernega. Režiser se je potrudil uvesti igro v tem stilu, toda docela, se mu to ni posrečilo, manjkale so predvsem geste ■ Molioreovega stila, manjkala pa jo tudi razvrstitev, gru-
Eolič '(CSetofe)’ Sn gcLČ. Kraljeva; (Eli* se), Kakor tudi gdč. Voukova (Maria* ne). Ga. Di-agiitimičeva je dobro pego* dila značaj ljubezenske posredovalka (Frosine) kakor tudi Rasberger. kuharja in kočijaža (Jacques).	.
Gospodarstvo.
g Prodaja luksuznega blaga. Finančni minister K/tmanudi je v seji min. sveta 16. t. >• -v>ročal, da je Pn' pravljena naredba. 'rnteri je za razprodajo luksuznega .»ga dovoljen 3-mesečni rok; po tem roku bi luksuz* nega blaga nihče več ne smel, prodajali* g Izvoz bakra je ministrstvo trgo* vine in industrije prepovedalo.
g Živinski In letni sejem v CeljU) ki je navadno na sredpostno soboto, .10 letos radi praznika preložen na 27< marec.
Podpirajte Jug. Matico
Kultura en umetnost
/	‘jjuii.uuvu*	fjtM, JV Miui nM.va.nuwv, glll-
x Skopuh. Komedija v 4 dejanjih,] pacija oseb na odru ni bila Moliereova,
' ampak iuusa, moderna. Tudi popolen rokoko ne odgovarja Moliereu. Pogrošno pa jo bilo tudi to in to ne velja le za »Skopuha«, ampak za večino del v prizor jeni h' na našem odru — da poleg ras dobrih' igralcev igrajo veliko nloge diletanti. To velja predvsem za Koviča (Valorea) ter Kocmurja (komisarja), no bom trdil, da so nista potrudila, posebno prvi, tudi ne, da sta brez -*■ talenta, toda manjka jima ustvarjajoče silo za tako veliko uloge. TJloga Valorea je ena najboljših v »Skopuhu« pa tudi ena najtežjih,'zato je kvarljivo za uprizoritev samo, kakor tudi. za mlade predštavljalee, če so jim da take nloge. Škerl (La Fle-che) so je potrudil uglobiti se v Mo-liereov stil, kar se mu jo včasih dobro posrečilo, čeprav ne vedno. 'Nad vsemi se je dvigal Skrbinšek (Harpagon), duša vse igre, čeprav tudi on ni 1)U popolnoma v stilu. Dober par sta bila Mi-
spisal Moliere, prevel Makso Šnuderl, režiral Skrbinšek. Premijora, in proslava 300 letnice Molierovega rojstva v našem gledališču v petek 17. t. m. — Končno smo vendar tudi v našem gledališču proslavili velikega, nesmrtnega Moličrea. Z umetniške strani jo bila proslava v glavnem dobra s strani občinstva povoljna, kajti čeprav ni bilo gledališče popolnoma. D-azproda.no, ja bil obisk vendarle prilično dob0r. Posebno naša mladina jo bila zastopana v lepem številu. O Molieru no bom pisail, ker sem to storil že poprej, kakor so storili tudi drugi. Njegova komedija obdeluje, kakor pove že naslov sem — skopost. Meščan Harpagon, o-duren starec, bogataš, je tako zaverovan v svoj denar, da bi zanj storil vse, prodal bi zanj svoje otroke in samega sebe. Udovec je in ima na lurbtu žo šest križev, toda kljub temu «e še zaljubi v mlado, krasno dekle Ma-yia.no,
Prebujanje siajvečjega ameriškega ognjenika.
V •»
Popocatopotel v Mehiki, največ vrh v Ameriki, ki dosega višino 543“ m se smatra žo nekaj stoletij za ugasel ognjenik. Komaj lansko leto jo ®a' čel pomalem razgrajal ter vznemiri*}* ti okolico. Vsled kamenja, ki #a j0 lansko jesen izbruhal ta velikan, je h1' lo nekaj na njegovih pobočjih na' seljendn ljudi ubitih, a ostali so resno boje, da bo pričel ognjenik bljuvat' večje mase lave iz svojega ogromne^11 kraterja. 0 tem prebujanju ogasl0^ velikana Popocatepetela piše sedflj Herman Kobler v eni poslodnjih šte* vilk revije »Umschau« sledeče: M. njegov vrhunec so je prvi povspel tirab* ri kapetan Diego Ordaz 1. 1519, ko le osvojil Mehiko \)oriez. L. 1804 se je P0< pel na sam rob kraterja Aleksander Humboldt ter odkril karakter vulkan^' iu ogromna bogastva, ki jih krije velikan. Do tedaj so domačini z neki® svethn.strahom gledali na to goro,
•so jo smatrali za sveto ter si. uiso nP®11 popeti se na njen vrhunec, še roaiU Vi na rob kraterja, ki meri v premeru r km. Na robu kraterja se dvigata .vrhunca, ki sta za 500—«00 m viši* nego ostali robovi .^Badi uepristopfl^1
387 t—1
Brez {anistv& z' pravilnost irt sjirgmGm!)?.
¥©211 MMm.
Veljaven od 10. marca 192%
L Profš jugis (Maribor—Posiojna—Trst, z odcepi).
0s. I 0«, j
22:1 221 I
i rrjrjtrsj Os.	TO CJi XI Os.	CM IHU K n.	H iv,.	•Med.	0.».	Os.	Brz, 1
4rJ a.	47	7,	8	801,	45	43	9 f
So-no	10-50	14-14	. 13-58	*> 12-49	10*15	5*30	2-00
0*01	17-22	f 1		1343	10-41	6*02	♦
■ , 1	.	i ’	.			7-02	•
■. .	•	1 ,		•		8-30	
t ♦ .<	•	♦	•	4	•	9-48	•
■,015	17-40		♦	lt-07	11*02	(i'20	♦
.	18-20	.	•	14*80	11*25	0-55	•
0*27	17-52	•	,	14*20	11*14	<»•32	,
	18-5(;	«	•			toia	•
i:oo	18-20	•	.	15-40	11*48	7-06	.
.			, .	17*2:!		1103	
1*21	18-51	15*28	15*12	1(5-17	12*12	7-30	
	21*51	17-25	17-25	•		9-51	
1-59	19-34		•	L7-10	12-55	8-13	.3*42
6*46	22-25	1S:01	♦	22-25	16*45	11*13	5 39
4	16-25	.8*35	,	m	15*25	5*10	
3-47	21*40		17-01	20-30	14-55	10.41	5-03
8-4-3	8-4«!	.	19*15		20-32	4	7*10
12-23	12-23		21-55	.	23*40	V	h 9-35
) Vink 831 iaka v Mariboru na Jokrio do 13*25.
—■ ■    ' ---------------------
odh, prili.		1
	19	
TJ	22	
	05	
	05.	
	106	
	26	
	30	
	33	
	4-8	
	53	
	82	
	68	
	101	
	92	
	168	
	595	
	150	
	220	
*	301	Y
MapJSscr sgSsvn? kolodvor .
iflVagaFsSto ....................
P4UJ................
Čakovec.............
Kotoriba . , K<a<gv-2CanIzsa
Slovenska SSlsirica..............
Slov. Bistrica mesto
P JljSano........................
Konjice.............
Clp&bfilno .....
Rosatec .
CoBjo .... .........
Velsnje.............
SSdanS mesi......................
2aarsb J. k. ... .
Bcoprad.............
R,|uS»J,5anE—Oasvrnl EtoSotivor
f»OKScsil5{».....................
• • • • •
		0> s 72		Prihodi Odhodi	Brz. 10	Os. 50 a	Os. 42	2feS. SOZ	Brz, 8	Btr. 4.	Os. 44
•	•	.		pri h,	3-50.	4-03	959	1405	1 ! 14*27114.45		10-56
•	•			odh.	•	3-32	9.25	1302	.	i .	1622
•	•			n	•	•	•	•	.	.	•
•	»			n	•	•	•	•	4	.	.
•	•			n	*	4	f	4	4	.	.
•	k			n	•	.	t	12*42	t		
•	•			n	•	3-14	9-11		m		16-08
•	•			n	•	t	8-10	10-30			15 35
•	•			n		303	9-00	1223			15*57
•	•			n	•	.	5-27				1340
•	•			91	•	2-34	8-23	11-21	#	.	15*20
•	•			5»	•	•	5*10	.			13*10
■	■			*	.	2-11	7*58	10-45	1309	12*37	14’5o
•	■			*		.	5-53	.	10 00	10 00	
•	•			%	203	1-32	709	9-40	.		14-03
•	•			n	0-02	21*56		5-50	10-30		8-12
•	•			v>	8*15	8*15		12 55	1600		12-35
•	•				0-40	23-52	518	6-40		11-35	12-06
«	•		j		22-39	19-10	*	>		9-33	819
•	•	g	2	»	19 45	15.20	•	.	«	6*35	500
7-10 11-06 6-40!l0'27
II. Proti severu (Maribor-gl. kl.-Spielfeld-StraS-Dunaj, z odcepi).
Os. 74 b	Ob. 72	Oj. 7UblI	,Os. 70bl	Op. 32	Brz, " 4	Os. 36	Os. 34	Brz. 10
17*16	12-41	'6*30	0-20	‘19-00	15-10	8-00	5*16	4-21
17-30	1301	-6 53	0*48		4			„
J7*50	13-p	: .	6-52	Aljji	15*43	8*31	5-41	4-18
19*50	• - * f;	'C •	9'06		. • -	♦		
i0*57	•' 4	V i:	10-19		,		'* # .	
.	« ‘		.	22't9	16-40	11*17	8-06	5-45
,• 7	r.f.	4	•s: *	-0%(J5	17*53	13-28	9-40	
*	4	4	♦		9-53	*	*	
	4	4 j' gg'			21-45	19-10 t	14-54	10-55
Maribor gl. KoJ. . . ■St. Ii|
Spielfold-StraB . .
Gornja Kadgona . Tjjulonoer . . ■. . Graz gl. kol, . . . Pruc!< a. M. .
FrahR ? ,
V WIen J. kol.
Brz.	Os.	Bra.	Os.	Os.	Os.	0«.	Os,	Os,
9	-85	3	31'	33	71 b	71	75	77
135	8*40	13-35	19-32	22*21	9*53	7-S5	14-06	eo-52
.	8*08		.		9 30	7*13	13*43	?0*9f)
111		1311	19-00	21-50	9*20	#	13-30	20-20
•			■ * p	. 4	7-18	«	' 4	18 06i
021	.	.. . '•..	* • i	' ’ *	b-o^	•		16-47
	•>■37	12-21	15-32	19*42	-			
^l-i	m	Mi	m		V-	: ■ i	Ivi:-:	t
19-20	21*45	7-25	805	13*20	•	•	•	‘I
. Proti zapadu
(Maribor gl. kol.—Celovec, z odoep’0*
O !. 412	0- 414
7 37	13*25
7-39	12*17
6’00	10-50
•	•
5^31	10.14
	850
	7*50
Maribor, 19, roarea m2>
»T K B O J? r"
Stran £
»ta dobila ta Sva vrliunca jime Espina-'f° del Diablo (Vražji brbot). Žrolo kra-'ja je tako globoko, da vlada v njem Jieprodirna tema ter so tudi najhrab-1'ejsim planincem zvrti pri pogledu v njegovo dno. Na nekaterih mestih so obronki kraterja prevlečeni z rmenimi plastmi žvepla, ki so nastalo veleti sesedaj ja,žveplenih pa/r, ki se neprestano dvigajo iz njegovega dna. Vsled dvi-ganja^toh žveplenih par, katere spremljajo cesto potresni sunki, je dobil ognjenik ime Popocatepetel, kar po-ancni slovensko:	»Gora,	ki	se’	kadi«.
Aleksander Humboldt je bil prvi, ki je opozoril mehikansko vlado na silna ‘bogastva, katera predstavljajo to o-8'romne pla&ti žvepla, vsled česar so posebne ekspedicijo proučilo način,
■ bi se pridobivalo žveplo ter jo Prišlo pozneje res do eksploatacije, ki Jonasa meliikanski vladi vsako leto bilijone dohodkov. Izvežban i planinci popuo na vrh vulkana lahko, z ‘one strani podnožja, kjer leži mesto Ame-caiaeca. Približno na polovici višino _ opooatepetJa je »gradila mehikanska observatorij, kateri ravno te dni 3 orooa o novem, prebujanju vulkan«, e 15. septembra lanskega leta so ob-vidovali nameščenci observatorija ter .Muski prebivalci ognjene stebre, ki o se ponoči dvigali iz kraterja.,Za tem , s'®dile v novembru mnogobrojne -splceije, katere so spremljali potresel- sunki. Lap pr ;’ed se jo nudil na og-,k3,en? stebre plinov ter razbeljenih kako bo se dvigali iz osrčja
zemlje — med iabrulianimi tvarinami se je nahajalo razbeljeno kamenje, železo in drugo kovine, v kosili, velikih do pol kubičnega metra. Ti kosi so se dvigali za kakih 100 m v višino, razsvetlili vso okolica ter padali potem nazaj v žrelo. Vsled teh eksplozij se je umaknila vulkanska stanica za proučevanje v neko jamo ob strani vulkana da bi v slučaju nenadno poplave lavo in pepela bila zaščitena. V slučaju, da bi Popocatepetlu padlo na pamet pokazati, kaj zamore, bi prišli v resno opas-nost tudi m^sti Puebla in Mehika, ki bi vsled svojega položaja doživeli isto žalostno usodo, katera jo zadela pred tisočletji Herkulanum in Pompeje.
12. L d 3Xe 4		d5Ve4
33.	Sf3-d2	Sd7—f6
14. T f 1—d 1		Ta 8—d 8
35. S d 2—f		0-0
}{5.	Sf 1—g3	D e 7—c 7
17. d 4Xc5		D c 7Xc 5
IS. T d lXdS		T f8XdS
19. Tel—dl		TcS—d 8!
20. T d 1—d 4?		e 6—e5!
21.	Sg3Xe4?	Sf 6Xe 4
22.	Sc3Xe4	D c 5—c 6
23.	T d 4—d 5	D c 6—g 6 !
24.	f 2—f 3	Lb 7Xd 5
25. c4Xd 5		T c8-cl'-f-
26.	Kg 1—f 2	f 7—f 5
in crni je dobil vsled materijelne		
m
Partija št. 42.
Glavni turnir Celje 16. 8. 1921. Odklonjeni damski gambit.
Beli
Rožič
1. d 2—d 4
2. S g 1—f 3
3. c 2—c 4
4. S b 1—c3
5. Lel—«5
6. e 2—e 3
7.-Lel—d 3
8. Tal—cl
9. 0—0
10. D dl—e2
11. Lg 5Xe 7
Crni: Kramer <17—d 5 S g 8—f6 e 7— e 6 b 7—b 6 Lc8-b7 Li8—e 7 S b 8—d 7 c 7—c 5 a 7—a 6 Sf 6—e 4 D d 8Xe 7
. I moči.
Celjski šahovski klub se iako lepo razvija. Šteje danes že krog 50 članov, ki se večinoma prav pridno posvečajo tej kraljevski igri. V klubovem lokalu, ki sr nahaja v okrilju kavarne »Evropa*, se vrži baš gedsj glavni klubov turnir, kojega se udeležuje nad 20 čianov. Poleg. klubovega mojstra, prof. Vsgaja, ki J Haslinger, bo brez dvoma ponovno odnesel prven- [Kramer, stvo, se borijo za Šahovske lavorike klubov ljubljenec dr. SchVab, častitljivi patrijsrh Gajšek, zaslužni učenjak svetnik Lilek in drugi. Kot zanimivost beležimo še, da se je prvikrat spustila v ta boj na 64 šahovskih poljih ga. dr. Brunč-kova kot doslej edina dama. Turnir je pakazal že dosedaj razna presenečenja in veliko nadebudnih sil. Sredi med to
žilavo, resno borbo se je vršil 8, t. slavnostni sestanek klubašev, na kate^ rem je na predlog odbora bil enoglasno ter z navdušenjem izvoljen dr. Schwab: za prvega klubovega častnega člana. Predsednik dr. Brunčko je oslikal zasluge, ki si jih	je	zadobil dr.	Schvvab	za
klub kot njegov	ustanovitelj	in dosedanji vodja ter	za	šah sploh s	tem, da	je'
sestavil krog	70	jako lepih,	izvirnih	iti
večinoma naravnost genijalnih šahovskih' problemov. Ne samo kot kulturni na-! rodni delavec, qe samo na polju glas*' bene umetnosti, v koje priznanje mu je bil klub dne 4. t. m. pri koncertu v Nar. domu poklonil lavorjev venec, temveč tudi kot komponist šahovskih problemom je pokazal dr. Sclnvab izrazito samoniklost.— V kratkem se vrši v Celju' m3teh med ljubljanskim in mariborskim šahovskim klubom, teoretski turnir do-' tnačega kluba in izlet istega v Maribor,!
Kariovački šah. klub je dne 14. 3 J 1922 imel svoj 10. občni zbor, na ko-iem je bil izvoljen predsednikom dr. J.
podpredsednikom dr. JJ tajnikom M. Hertin-ger. blagajnikom A. Papst. Odborniki:. J. Gross, dr. M. Gross, dr. F. Zidovec; preglednika: M. Malčak, A. Borovečki.
Iz šahovskega svets. V vLand-strasser Schschbund" na Dunaju je začel amaterski turnir; 32 udeležence^, med njimi sta zagrebški matador Vukovič in 2. zmagovalec celjskega glavnega turnirja, Konig.
tiSlSlII« ŠfET!
(36)
v ant uri s ti čen roman. Spisal: Karl F i g d o r, Prevol: lt. It, (Dalje.)
vj 9Qrek’ krvi brizgne iz rane naravnost v zevajočo ■odPrtino.	/
smrtnem' boju se vzpne ranjena žival, toda že v ~dnjeni,hip-a se zgrudi na tla. stražarji odstranijo njegovo mrtvo truplo, tfzfo 0v*ca Pade Pod prestolom pred noge boginje ter «?ne proti njej svoje roke.
Mivi ■> ev za žrtvijo pada. Kri za krvjo teče y debelil: ~Kik v kadečo se odprtino.
^^roginkrog leži ljudstvo zamaknjeno v pobožno
Zamolklo done svetiščne trompete. približajo se duhovni z gorečimi kadilnicami. 'Poni'' •*ci duhoven stopi pred prestol, dvigne roke v b^fidah zahvaljenosti, moleč k boginji v najzbranejših
WUl?akno s? z°Pe^ Približajo se device, določene za ležfi 'lin-e služabnice. V njihovih prekrižanih rokah tioč opoPn.° duhteče cvetice. Približajo fee boginji, ple-foa V divjem oduševljenju. Nato padejo prve cvetice izb PiGvzvišeno podobo, potem so vsuje naujo cel dež jj.:n ,nega cvetja, da skoro pokrije boginjo in pred 11'rp- Prestolom ležečo nago devico, tla	poslednje	cvetice iri device Se zgrudijo na
šei’	kvišku,	se primejo za roke tor zaple-
J°'divji ples oboževanja
?dnfo glasneje done trompete, .vedno bolj divji °Sta3a ples.
tišp d°ma se zapro na en’ sam’ mali velika 'svo-,v na vrata; bakljo ugasnejo, tema napolni veliki dom 'Um ° 2ai'^ *z g^0'5in9 zemlj0 se dvigajoči rožnati
^a^l'je se mrmranje in šepetanje ter drsanje ria-11 nog.
P°temvzažari tuintam' zopet po ena baklja. duh "ti®jo prazno. Izginila so dokleta, izginili so Vlofcia Rinilo jo ljudstvo. Požrla so jih podzemska T>' .^flicala jih j° služba v log boginje Ljubezni! poginja — Mavda — kraljuje sama.
■q2, globoko v rifdnikih delajo simbabijski Sužnji.' -v ^^lažni hodniki vodijo v zemske površine poševno tv„.otranj°st zemlje, brezkončen', lo medlo razsvatlje.n t neštetih križajočih se rovov. v trd kremenjak vsekane male 'celice tvorijo celo s ki- z?Disko mesto. V njih počivajo sužnji, ko jih po bi£-a',?° utrudljivem' delu privedejo Stražarji z dolgimi Vkakor čredo 'goveje živine, šo °ii zazro ti nesrečniki solrtca. Že davno so T^iv'1!1 °Ve °“i Privadile temu večnemu polu rp. raku, a 5ih k	80 86 tndi oni temu življenju, katerega poze
osvobodila komaj rešiteljica smrt. fpegj J £ive> delajo in umirajo najbolj pozabljeni re-cud’.črni„sužnji, žive nesrečniki, katere je ta ali oni BJucuj privedel v skrivnostno zemljo za Furom. blest ° t in,ženske, vsi žive skupaj v tem nesrečnem Iv, njihovo neposvečene, obupne ljubezni se „ iSfa nov rod— nova generacija sužnjev. j6u V^ub temu pa, da žive tu stotine in' stotine sužnjev izleta skupaj, se marsikateri v vsem svojem živ-bvet t? ■ n^c°li ui*30 videli. Tako velik je ta podzemski Vsejj* J'azen mesta celic na eni strani, se nahaja na Šani “rugih krajih še vso polno drugih enakih tem. Vodi	jutam se včasih v ozkih predorih srečajo sprc-
jogijFsličnih Selišč, podobni medlim sencam izginja-He rU tanini, iz katere so prišli, ne da bi s6 poznali, bi Be spoznali.
Ijo. nT/. i.0(^	01 i ne prodre nikoli aa površje zem-
£-i.110 (l°spo obup teh večno obso.ionih ac onih feVetlirn1 ZiVe *am eori v njihovi najbližji bližini, pod svpfS<- om’ globine no pride nihč enazaj na lH'i§ii lz katerega jo nekoč prišel on' sam', ali pa so ^^rbnn -vi ^avnl predniki. Gora jih čuva lo preveč j>0 ’ n® JzPusti nikoli žrtve, ki jo je ugrabila.
ja1el'cn1°m mestu, daleč spodaj pod zemeko povt-• .s*ieo od dnovne luči se razkropi z dela se .vrača-
joča čreda z verigami rožljajočih sužnjev. Njihovi lasje so razmrženi, njihova prsa upadla vsled večnega kopajija zlate rude. Njihove oči so kakor ugasle, njihovi koraki opotekajoči.
Eden izmed sužnjev, ki pade v s^soji celici, ko mu odvzamejo stražniki okove, kakor ubit na svoje ležišče, kaže vse znake Evropejca. Poteze njegovega obraza so pravilne in tudi njegova koža je svetlejša kakor os,talih.	.	.....
Kako je prišel Sem?
Že davno so se zaprla za njim vrata. Že davno Se Čuje iz sosednih njegovo okrožajočih celic, smrčanje od onemoglosti in utrujenosti zaspalih tovarišev. Le on1 edini ne spi.
Nemirno prisluškuje od časa do časa, ko pa začuje na hodniku pred zaprtimi vrati celice korakanje straže, se hipoma znova potuhne, poskušajoč smrčati, kakor da bi spal. Končno pa se mn zazdi, da jo prišel! upre trenutek, na katerega je čakal. Iz predpasnika, ki jej krog edina njegova oprava, potegne majhen, svetlikajoč se inštrument. Previdno in tiho odstrani slamo, ki tvoril njegovo skromno ležišče.
Potem’ izgine v skoro nevidno odprtino kakor da bi ga požrla zemlja. Iz temnega rova, vvkaterega je bil izginil, so čuje le od časa do časa zamolklo ropotanje.
Ivakor krt rije že dolga leta, odkar je prišel kot suženj v to podzemsko mesto, noč' za nočjo, neutrudeno, ozek rov proti površini,, proti solncu, proti svobodi.
Zopet leži jiocoj ^globoko notri v svojem rovu, katerega doslej še nihče ni odkril, in za katerega nihče ne ve, razen njega, boreč se z neusmiljeno trdoto zemlje in kamenja. Neutrudno dela daljo in dalje, čeprav mu lijo znoj s' čela v celih curkih. Obupni so njegovi udarci, toda močni, ker jih vodi ona volja, ki ga ni zapustila niti v dolgih letih tu doli v tem nesrečnem J svetu. Zemlja je trda in kakor neprodirna. Se mu bo; li kdaj posrečilo prodreti jo, priti na površino?
loda — Jiaj je to?	'	Vezenje
i ocl močnim udarcem šo nenadoma zamaje pred njim cela plast kamenja, se udere ter zbobni hipoma nekam v neznano globino. In takrat švigne v njegovo
temno noč nenadoma žarek medle svetlobe. Prestrašen: obstane za trenutek skrivnostni kopač, potem pa se nenadoma, .prevzet nepopisnega veselja, upre z vso svojo silo še enkrat ob še preostalo kamenje. Zopet so zam:vie pred njim kamenita stena, zopet zdrvi kame-i nje bobneč'v globino. Odprtina pred njim je tako ve-j lika, da se lahko prerije skozi, njo, ostri robovi se si-! cer še zarivajo v njegovo kožo, toda v svojem obup-1
nem’ veselju tega niti ne opazi.
Tani zunaj žari svetloba, tam zunaj je svoboda.
Pred njim se vali dim, pod njim in nad njim zija neskončen prepad, iz neizmerne globine prihaja silna vročina.
Begunec stisne zobe.
Bolje je umreti, kakor pa biti živ pokopan!
Še enkrat se hasrka hladnega zraka, potem’ stopi tipajoče veri, doseže pod nogami vzboklo skalo, sei nanjo, obstoji. Nervozno jšče z obema rokama! sebe primerne vdolbine, po kateri bi se vspel' višje. Končno jo'najde, prične plezati. *•
(Dalje prihodnjič.)
■■ ■ -.,,-------------------r------------■
Glavni urednik: Kadivoj Rekar.
Odgovorni urednik: Rndol? Ozim._____________
IVIaSa oznanila.
Kot EesnJ manipulant išča
službe g07,dar, oženjen, z več^ letno prakso vešč oddaje in prevzemanja lesa. Nastop takoj. Ponudbe pod „kavcij« zmožen" na upravniStvo.
Isiem bcSjžo mlado gCspo-
tiično k 2 majhnima otrokoma. Obvladati mora popolnoma nemščino in tudi pomagati pri gospodinjstvu. Nastop s 1. majem event, 15. aprilom. Pofni stroški ss povrnejo. Ponudbe z naredim plače na Kdmunda Weinmann, pivovarna, Apatin, 'SH3, Bačka. 420 3—3
na' obleko in bluze ter vsa ročna (lela se ijvršu-jejo hitro in po ceni. Kejžarjeva ulica 26 v o/a d ju. 4.45
Sprejme se družabnik z»
dobroidočs podjetie, potrebni kapital 3COOOO K. Ponudbo na. upravništvo ,Tabora* Slev. 4*2.	442	2-1
Ne pozabi naročnino!
L&soro pohištvo Zefcžflo pohištvo Tspatn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteča oprava Preprogo
Blago za pohištvo Posteljno perj8
izTasrelSaa. nizke esne t zalogi pohištva
M Fras
fflaribnr
Gosposka uDea it 801 PirohaaoT*
W Svobottea egMl j OonM ftMNtf«0jwi
Že leta znanS prvovrstni
iisli wtM saloi
se priporoča cenj. damam Maribora in okolice za angleške kostume, francoske toaiete, paJotoje in drugo. CENE ZMERNE.
VILJEfVUNA MROZEK
Slovenska uiica St. 16, II. nndstr. 446
J
Prodaja«
Priporočam gg. hotelirjem in gostilničarjem po najnižjih cenah od 50 1 naprej do celih vagonskih pošiljatev moja prvovrstna črna in rdeča vina, kakor tudi sortirana: rizling, zastavice CZ i e r f a n d e 1), traminec, žlahtnin? itd. Vina se nahajajo v Badlovi kleti v Krčevini 0	št. 88. — Z odličnim
spoštovanjem	38i	io~5
JMKH IPokter, lastnik.
KoSarski vajenec se sprejme. Podkrižnik Anton, Maribor, Frančiškanska ulica 13»	433
Vrtna semlja se proda. Volk er, Kersnikova ulica 1.	447
Stanovanje, obstoječa iz velika sobe, kuhinje, jedilnice in vrta, se zamenja za manjše. Na-, slov pove uprava.	432'
Proda se 500 kom. ukoreninjenih enoletnih sadik rudečega' grozdič;a (Ribisel) vrtnarija Razlagova ulica 11.	44t
Salonska obleka,dobroohran-
jons m srednjo postavo, sa proda. Fr s n L;senc, Splavarska ulica 8./I.	421
Enonadstropna h55a s prostim stanovanjem in lokalom r-e takoj pi-oda. Prečna ulica St. I.	4i9 7-3
Suha bukova drva, trboveljski in velenjski premo? prodaja tvrdka Jjippert. Tatten-bachova ulica 13. 42S 6—3
Sedlar In Sikar Celinšek, Zrin-sfcega trg C,, se gg. posestnikom avtomobilov in vozov, priporoča. Istotara so popravljajo tudi vozički za otrok«
427 2-2	x
Ravnatelj iečc meblovano sobo v sredini mesta. Ponudbe na upravo .Tabora*. *
lfeHfea salona
Najboljl 9,1 so pravi amerikanski in angleški
[Šf če se hqČE§>poro2itiij§3 Hji in pohištvo; si kupiti '.Rji ~j'le kZelenkinajpoprej jim Mv.Šolskoulicopoglej ^Tamkaj 'spalnice ne-t>|j fil,. ,r#tcte;> ;-'-g
fšj odnajboljSe kvalitete |fg] tam so klubske gur- ran niture% - i nja pl znane preko/Drave, ||j
1WI tamkaj ' so ; jedilne lil
fffrtam preprečiti' po- isgi gjp. doba j i -i'9 -išjin - 5e vse, kar 'kdo j||| li«!) ', \ • želi, 'ftSOiiBH H] pri Zeleuku^sejdobi @3
tapetar in sodno zapriseženi strokovnjak
taito.Salskata.S
|T POSEUSITEI
Kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, Čokolado, kakao, orehe, bosniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago, v trgovini
MSJUOS ©SET, MASIIOE. Aleksandrova cesta 45
nasproti glavnega kolodvora.
vv Telefon št. 15.
v
Hat®! Halbwid!:: Stara p i var na
Danes zjutraj in zvečer
i? tiiift
^rlznano dobro Ootzovo marčno pivo ob vsakem dnevnem času.
Specijalna vina. Izvrstna mrzla In topla lmhinja.
I'
K obilnemu obisku vljudno vabi j
4.u	A.	Haibwid!	in	soproga.
Pozor!	lr®02B0irl
Riimiiakinra. >
Telefon št. 15.
Zahvala.
Podpisana se najsrčaeje zahvaljujeva gospodu dr. Vilku Marinu za njegovo požrtvovalnost za časa bolezni najine hčerke Etne.	438
Vinko In Josipina Babič.
HHzarsM postoiiadla,
kateri tudi nekaj risati zna, se išče za vodstvo ene delavnice z 10—15 delavcev. Stanovanje, obstoječe iz hiše, kuhinje in pritiklin dobijo oženjeni reflek-tanti pri podjetju. — Oferte na ,Javor" d. d,, preje I. hrvatska tapetarska udruga, Zagreb.	439
Gotove obleke, površnike, moško In žensko perilo, posteljno perje, dežnike Itd. se dobi najceneje pri
I. TT r° j3 £ n, Maribor Glavni trg št. 17.
Agitirajte povsod , za naš list!
„Tabo r“ stane mesečno le 30
Adrija-vanilni-sladkor Pecilni prašek
Adrija-če.j
Francoski žafran v zavitkih 383	Adrija-lzdelkl.	4—2
(FRAN ŠIB EM S K, LJUBLJANA.
Ms oznanila,
Žepne ure, preeizijske in stenske uopravlianajsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor. Gospodka ulica 16.
Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti St. 22 se priporoča.	3
Andrej Oset, Maribor, Aleksandrova cesta 57, telefon 88, trgovina z deželnimi pridelki, drvami, premogom in vinom, se priporoča za nakup in prodajo po najugodnejših cenah. Brzojav: Andrej Oset, Maribor. 405 10—6
Proda se stenski telefon. Na-
1 slov pove uprava.	*
zavarovalna zadruga v Zagrebu, dovoljuje si naznaniu, — • otvorlla za področje bivše Štajersko in Prekmurja glavno * stopstvo v Mariboru in je imenovala svojim glavnim zas L nikom g. Stevo Tončiča, špediterja v Mariboru. — Pisarna * nahaja v Mariboru, Cafova ulica 2. Zavarovalni oddelki: Nezgode. Vlom. Življenje. Transport blagovnih in dcnaI”. pošiljatev. Toča. Steklo. — Sprejme se več sposobnih in zanesljivih akviziterjev pod nimi pogoji. — Sprejme ae tudi takoj praktikanta.
Modem loksusni '
Avstrijski Dalmler 6 cilindrov 60 H P. Puch »TYPE VIH“ 20 HP. 435	Poljske	železnice.	Autoomnlbusl	itd.	2--1
Jos. Martinc
Maribor «» CalantsrilskB veMrgovina
Prodaja
/la
obroke.
Singer igle in
nadomestni deli.
Lastna mehanična delavnica.
Singer Sirr.lni stroj? Bourne & Co. Newyorfe.
Centrala za Kraljevino SIS, Zagrel), faliteva 5.
Podružnice: Maribor, Dravska ulica 10,
Zagreb, Knrlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod na S., Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tnzla, , Dubrovnik, Podgorica, Beograd, KruScvac, NiS, Skoplje, Vele*, Bitolj, Kr&gujcvac Zajcčar in Stip.
Zastopstva so v vseh večjih mestih.
Slatina.
ust Sioins
Dolžnost vsakega dobrega gospodarja je, da zavaruje svoj« imetje proti požaru in tresku.
,L Union
Dolžnost vsakega ro<W®' je, da isvarajo svojo aro* no In oti-oke na žtfll^r.
Kapital za po£ar:
Del. glavnica 20,000.000 fr. Rezerve 62,000.000 frankot.
Police na življenje ve^Jj! kakor kaveijaiagg, častDIS
Kapital za življenje'
Del. glavnica 10,000.000 ReKrre 342.000.000 {r:
francoska zavarovalna delniška družba, ustanovljena leta 1828, v Parizu leta 1829.
Zavaruje: proti požaru in tresku, hiše in ostala poslopja, pohištvo, blag# v prodajalnah, blago, tovarne, mlina, žag* itd. Zavarovanje življenja na doživljaj in za slučaj smrti z rajnimi k®, binaoijami in s pravico na delež v Čistem dobičku. Dota deklicam in glavnica dečkom. — Vs* P.■ jasnila daje podružnica v Zagrebu, vsa generalna zastopstva, vsi mestni zastopniki in p°W* l&čejo se mestni zastopniki 7,a Štajersko, Koroško in Prekmurje. Generalno zastopstvo v MARIBORU, Mlinska ulica it. 30.
ELHT»BBOTfl»lE
za kmetijstvo in obrt priporoča tvrdka »Industrijsko - električno podjetje”
inžen. Turnšek & Co. v Ljubljani,
Sodna ulica št. 1.
Podružnica V Mariboru, Aleksandrova cestajjb
EDISON-SAKS.
Motorji so na zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje
I 410 J*-!i
lastnik ip. izdajatelj: Konzorcij »Tabor*. —	•	Mariborska	tiskarna	d.	d.
V	’