S7, Cena 10 din PTUJ. 19. septembra 1958 Letnik XI Pogled na enega izmed notrih pao^jonoo na zagrebškem vdesejmu Kot po naročilu se je v tem kritičnem obdobju začelo t to- rek XIII. zasedanje Generalne skupščine, za katero nekateri po- litiki trdijo, da bo eno najpo- membnejših v zgodovini OZN, ker bodo po vsej verjetnosti naj- več razpravljali o tisti točki, ki sploh ni vnesena v dnevni red, in to o krizi na Daljnem vzhodu. Razpravljali bodo potem še o vrsti drugih izredno važnih pro- blemih kot so Alžir, krfza na Srednjem vzhodu, vprašanje te- ritorialnih voda okoli Islanda in še o Cipru, To so samo najvaž- nejši problemi sedemdesetih točk. Čeprav še nimamo komentar- jev DuUesovega in Gromikovega govora na zasedanju Generalne skupščine, lahko trdimo, da je ameriška politika v zadnjih me- secih doživela hud polom in da še vedno drvi tja, kjer ni dobre- ga konca. Američani bodo morali enkrat razumeti, da imajo na svetu pravico govoriti tudi ostaili narodi, ne pa samo tisti, ki ima- jo kapital. Dulles je najhujši za- govornik te toge politike in zato doživlja na vsakem koraku po- lom za polomom. Na j tipičnejši primer njegove politike je odnos do Kitajske. Skorajda četrtina vsega prebival- stva sveta prebiva na Kitajskem in kljub temu predstavlja to de- želo v svetovnem fonmiom Čang- kajšek s peščico svojih privržen- cev, Dulles je prepričan, da bo na ta način zajezil prebujanje azijskih narodov, S tako politiko bo povzročil le vojno, ker Kitaj- ska in vsi ostali narodi ne bodo hoteli vedno klečati pred velikim starim gospodam, lastnikom šte- vilnih delnic in predstavnikom meščanskega razreda. Da doživlja Amerika polom, lahko sklepamo tudi po tem, ker so v diplomaciji v defenzivi. Pred letom so Američani in sovjeti predlagali glede prenehanja po- skusov podobne stvari kot letos, vendar lani niso hoteli o ničemer ničesar slišati. Tokrat so se brez obotavljanja odločili, da bodo razpravljali o prenehanju posku- sov z atomskimi bombami. Pred dnevi sta veliki siU poka- zali še več razumevanja. Načel- no že razpravljajo, da bi se 10. novembra sestali v Ženevi izve- denci, ki bi razpravljali o tem, da bi preprečili morebitne ne- nadne napake. To so predlagali sovjeti, Američani pa so načel- no pristali. Vse to bo pomagalo, da bodo v svetu vsaj delno od- pravili osnovna nasprotja. Še dober teden nas loči od re- ferenduma v Franciji, kjer bodo volivci dejali svoj da ali ne za de Gaullovo politiko. Kot vse kaže, bo de GauMe dobU večino in s tem bo lahko začel tiresni- čevati svoje sanje, da bi postala Francija tretja velesila. Prva naj bi bila Amerika, druga Sovjetska rveza, tretja pa Francija. Anglijo je potisnil de GauUe v sanjah že na četrto mesto. Vse pa tudi ka- že, da generahi to ne bo uspelo. V nedeljo se je sicer sestal z Adenauerjem in z njim razprav- ljal o števibiih problemih, ven- dar odnosi med sosedoma niso tako odMčnL Poleg tega mu de- lajo težave tudi afriški narodi- Alžirci so postaR že tako smeli, da sredi belega dne uprizorijo v Parizu poltimo borbo in streljajo na informativnega ministra Sou- steUa. Ali so Alarci v Franciji osamljeni? Kako to, da lahko podminirajo petrolejske rezer- voarje, napadajo policijske po- staje, nameščajo bombe v poli- cijskem poslopju? Smela organi- zacija in izredno drzni ter nevar- ni napadi pričajo, da je Francija na tleh, da je v agoniji. Rešila jo bo le trezna politika do svo- jih kolonij in nobene sanje o tretji velesili. To jo bo le poko- palo. Program proslave ob okrajnem kulturnem tednu za nedeljo, 21. IX.: 1. ob 9. uri slavnostni govor in nastop pevskah zborov i.n godb na Titovem trgu v Ptuju (v pri- meru slaibega vremena v Titovem domu); 2, ob 11, uri otvonitev slikar- ske razstave v Mestnem muzeju v E^tuju, Muzejski trg 1; 3, ob 15. uri gostovanje mari- borske opere s »Prodano neve- sto« — na prostem — na dvori- šču minoritskega samostana (v primeru slabega vremena v gle- dailišču); 4. obisk zgodovinske razstave »Ob petdesetletni.oi septembrskih dogodkov«, ki je odprta od 8. do 12. in od 14. do 17. iire. Zbirno mesto za še žive udele- žence skupščine 1908 pred ka- varno »Evropo« ob 8. uri, potem skupen odhod na zborovanje. HALČŠKI HMELJ ENAKOVREDEN DRUGEMU Po bogati prvi trgatvi hmelja se na KG Zavrč sedaj resno pri- pravljajo na \";nsko trgatev. Letos so imeli 564 kg na hektar, nasaje- nega pa ga imajo skoraj 6 lia. Dokler ne bodo imeli svoje sušil- nice, ki jo imajo v načrtu so dnevno prevažali hmelj v Sušilni- co v Žalec. Prihodnje leto si obe- tajo najmanj 1500 kg na ha. Hmeljišče bodo razširili še za 2,5 ha. Planirana sušilnica bo zgrajena v okviru večjega skla- dišča, saj bo F>o posušenem hmelu lahko služila za skladiščenje ži- ♦■aric in v druge primerne svrhe. rai ot liO-ieliilci seMrsi Mit Ni težko pritrditi, da so surovi napadi nemčurjev dne 12. in 13. septeiniM-a 1908. rta skupščinarje Cifil-Metodove šolske drugje v Ptuju — pomemben zgodovinski dogodek. Etelegati CMD so zbrani iz vseh stovenskih pokrajin na občnem zbora v Narodnem domu v Ptuju — doživeli surove napade nemčurske drhali iz Maribora, pod varstvom ptujske, celjske, mariborske, celovške in beljaške policije. Nad 200 mladih pretepa- čev se je zaganjalo v skupščinar- je, ki so z vlald prihajali v Ptuj. Pretepali so jih. kamenjaK, ob- metavali s črnilom. Okoličanom pa so 13. septembra preprečili prihod na popoldansko veselico. Ti že podrobno opisani dogodki v prejšnih številkah našega lista so doživeli odmev v s^)tfimbr- skih dogodkih v Celju in v Lju- bljani, kjer sta padla Adamič in Lunder, nriadi žrtvi naaooalne revolucije — posledice velikih zgodovinskih dogajanj v obdobju rasti nemške imperialistične mi^i. Nemštve doživlja pomz Septembrski dogodki pomenijo kulminacijo v boju skwenskega političnega tabora, nosilca "^sk*- venske nacionalne ideje, z nemš- kutarskim taborom, eksponentom nemškega im^>«-jalizraa v erializem p>o- guba za zdravo življenje sloven- skega naroda, Septemibrski do- godki so slovenstvu razkrili gnu- sobo nemške imperialiiStične mi- sli. Septembrskih dogodkov naš na- rod ne more pozabiti. Slover^o revolucionarno zavest, ki se je tedaj poglobila, globoko six>zna- nje, ki ga je sprejel naš narod — je ponesel naprej v prvo svetovno vojno. Borba za popolno politič- no, gospodarsko in kulturno osvo- boditev se je zaostrila. Slovenski narod je učakcil po tisočletni od- visnosti samostojnost v združitvi jugoslovanskih narodov v samo- stojno državo. Nova država pa žal ni. izpolnila nad narodov Jugosla- vije' zaradi nezdravega politične- ga in gospodarskega življenja. Utrjevanje fašizma v svetu je opozarjalo, da groze slovenskemu narodu tudi od zunaj težki dnevi, saj je po 1. 1933 nemški fašizem s Hitlerjem na čelu grozeče ste- goval pošatne roke po sosednjih državah. Ob 30. obletnici septem- brskih dogodkov v Ptuju Ob velikih političnih dogodkih v Evropi je rasla tudi zavest po- membnosti septembrskih dogod- kov ob spominskih obletnicah, predvsem leta 1938, ob trideset- letnici, Tedaj se je v Ptuju kre- pila ideja o proletarski revoluciji, ki bo pometla z zadnjo fazo ka- pitalizma, z imperializmom. V ptujskih železniških delavniceih je delovala prva komunistična celi- ca v Ptuju, v ptujski gimnaziji s» skojevci širili napredno misel o enakopravnosti narodov, o borbi delavskega razreda za svoje pra- • vice, o borbi proti fašizmu, o so- cializmu. Ob obletnici septembrskih do- godkov 1. 1938 je napredna mladi- na brisala nemške napise na trgo- vinah ptujskih nemčurjev in ši- rila spominske letake ob 30. oblet- nici septembrskih dogodkov, ki so jih tiskali v ciklostilni tehniki KP v Ptuju. Zadnji udar za nemški imperializem Tako so septembrski dogodki odjeknili kot večen opomin na ne- varnost nemškega imperializma med našim narodom. Doživeli smo za njimi še dni, ki so jih napove- dovali septembrski dogodki po svojem globljem bistvu. Doživeli smo obdobje nemške fašistične okupacije v letih 1941—1945, ko so sramotili, ubijali in tlačili naš narod, naše narodne pravice —^ prav tisti, ki so to početje začeli ob septembrskih dogodkih — eksponenti nemškega imperiali- zma pri nas kot okupatorjevi so- delavci. Svetovni dogodki se prepletajo z domačimi. V novem svetovnem klanju druge svetovne vojne so se strnile v eno bojno vrsto faši- stične sile, katere so po težkih borbah premagali narodi, ki jih je ogrožal fašizem. Naša NOV si je pridobila neprecenljive zasluge v boju proti fašističnim osvajal- cem za novo državo in socialistič^ no bodočnost. Ko praznujemo 50. obletnico septembrskih dogodkov, je za na- mi dolgo obdobje, ki te dogodke osvetljuje s širše zgodovinske pa- norame, v kateri ostajajo prvi viden primer spopada reakcio- narnih sil nemškega imperializma in napredne naciomlno-revolucio- name misli slovendcega naroda, ki se je razvijala in krepila ter je v narodnoosvobodilni borbi ta- ko široko zajela množice našega naroda, združena z idejo social- ne revolucije- R. V. Lepak iz tiskarne KP v Ptuju ob 30-letnici sebtembrskih dogodkov leta 1938. Zddružni sveti, zcidruge in razvol vosi Le dva meseca nas ločita od volitev v zadružne svete, zato so tudi priprave nanje v polnem teku. Občinski odbor je že ime- noval komisijo, ki ji predseduje tajnik občinskega ljudskega od- bora tov. Ivan Rau, člani pa so tovariši Viktor Makovec, Rudi Novak in Maks Zmauc. Tudi ob- činski odbor SZDL je na svoji zadnji seji razpravljal o nalogah političnih organizacij v času vo- lilnih priprav in imenoval odbor ki bo usmerjal delo političnih aktivov na področju posamez- nih KZ. Odbor šteje 15 članov. Vaški aktivi SZDL že priprav- ljajo članstvo na polletne občne zbore kmetijskih zadrug, na ka- terih bo treba kritično oceniti dosedanje delo te danes izredno pomembne gospodarske organi- zacije kmetijskih proizvajalcev, ki dobro vedo, da je možno mo- dernizirati kmetijstvo le preko znatnejših sredstev zadruge sa- me ali kreditov, ki jih ta lahko najame. Vsako zaostajanje v kmetijski proizvodnji se bo ma- ščevalo kmetu in občini kot go- spodarski celoti. S kmetijskimi proizvodi bomo lahko usp)ešno prodirali na trg, če bodo ti kva- litetni, če jih bomo imeli dovolj za kritje potreb in če bodo stro- ški za proizvodnjo čim nižji. To je mogoče doseči le na organi- ziran način in ob pomoči kme- tijskih strokovnjakov. Kljub tako jasno postavljenim ciljem in do kraja p>oštenemu ter za vse koristnemu smotru kme- tijskih zadrug zadevamo na vasi tu pa tam na nerazumevanje, brezbrižnost ali celo odpor proti organiziranemu in naprednemu gospodarjenju. Ne bi mogel tr- diti, da izvira ta le iz nepouče- nosti ali iz vrst tiste večine va- škega prebivalstva, ki je nave- zano izključno na pošteno delo svojih rok. Najmočnejšo zavoro za razvoj zadružnega gospodar- jenja predstavljajo često poedini izrazito egoistično usmerjeni kmetovalci, ki jim je bila KZ vedno le molzaia krava in ki so zaradi tega storili vse, da bi jo izolirali le zase in od nje odrivali vaško večino. »Kadar začnejo gospodarski organi preko KZ s kako akcijo, hitro zgrabi, toda če se ta razširi na preveč kmeto- valcev — beži!« Zato bo treba pred volitvami dobro proučiti položaj in dose- danje izkušnje pri poslovanju in vodstvu KZ. V zadružni svet bo treba pritegniti člane, ki bodo znali delati za interese večine kmetovalcev, saj morajo biti ti nujno istovetni z ekonomskimi interesi KZ. Pozivamo članstvo KZ in va- ške odbore SZDL, naj začno pre- ko »Ptujskega tednika« javno razpravo o kandidaturi v nove zadriižne svete in upravne od- bore KZ. Priprave na občne zbore ZRS v ponedeljek, dne 15. t m., je bila razširjena seja Občinskega komiteja ZKS Ptuj, kateri so prisostvovali tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK. Na seji so skupno obravnavali vprašanje letnih občnih zborov osnovnih organizacij. O DOSEDANJEM DELU SE JE TREBA TEMELJITO POGOVORITI Sekretar Občinskega komiteja ZKS je predvsem poudaril, da letni občni zbori osnovnih orga- nizacij ZK ne smejo biti le for- malnost, temveč je treba z naj- večjo odgovornostjo kritično oceniti dosedanje delo in posta- viti srrfernice za realizacijo no- vih nalog. Nato je obširneje go- voril o oblikah in metodah poli- tičnega in organizacijskega dela, o vplivu organizacij ZK na te- renu ali v podjetju in o aktiv- nosti posameznih komunistov. Iz tega izhodišča morajo osnovne organizacije ZK ocenjevati svoje delo in vsebino dela organizacij SZDL, družbenih organov in društev na terenu. Več skrbi je treba posvečati delu aktivov ko- mimistov v teh organizacijah, v podjetjih in ustanovah. Organi- zacije ZK se niso dovolj brigale ea sprejemanje novih članov in za politično izobrazbo po stažu mlajšega članstva ZK. Premalo je bilo tudi politične občutlji- vosti in hitrega reagiranja za negativne pojave na terenu. Organizacije v podjetjih naj obravnavajo predvsem delo sin- dikata, kadrovsko in tarifno po- litiko podjetju, delo samo- upravnih organov, o disciplini, moralni kvaliteti svojih kadrov in o ekonomskih uspehih ali ne- uspehih podjetja. Predvsem pa je njihova naloga — skrb za zdravje in dvig življenjske ravni delavcev (stanovanje, prehrana, izobraževalno delo itd.) Vse naloge za bodoče delo ko- munistov morajo biti v duhu sklepov VII. kongresa ZKJ. Občni zbori naj nakažejo široke možnosti za praktičen prehod od dosedanjih na še smotrnejše oblike in metode političnega de- la, ki nam jih narekuje in omo- goča današnja stopnja družbe- nega razvoja. BIROKRATIZEM N.A TERENU JE TRDOŽIV: Tov. Jože Gričar, org. sekr. Okraj. kom. ZKS Maribor, je v svoji razpravi poudaril potrebo, da najprej ugotovimo objektivno situacijo, v kateri se nahajamo, iz tega pa mora izhajati realna ocena našega dela. Komunisti na terenu ne smejo čakati samo na direktive od zgoraj, njiiiova naj- važnejša naloga je samostojno, po načelu demokra+lrnega centra- lizma, voditi in pravilno usmerjati politiko na terenu. Zato se je tre- ba znati v družbenem življenju orientirati, treba je več politične- ga p>osluha za napredne težnje množic in znati najti socialistično stališče za reševanje konkretnih nalog. S sedanjo stopnjo decen- tralizacije smo materiahio okre- pili birokratizem na terenu, v ob- činskih upravnih aparatih, v pod- jetjih, zadrugah itd. — skratka, povsod tam, kjer se razpolaga in odloča o materialnih sredstvih. Ta birokratizen je objektivni rezul- tat decentralizacije in se odraža v podcenjevalnih odnosih do dniž- benih organov, v brezdušnem od- nosu do delavcev in slično. Zna- čilno je, da je ta birokratizem to- liko bolj trdoživ zato, ker pogosto izstopa v zelo primitivni obliki in imajo njegov, nosilci navadno zelo ozek horizont. Te pojave birokra- tizma tembolj opažamo zato, ker je neposredno izpostavljen ljudski kontroli in bo borba proti njemu tem lažja, če bodo komunisti to ljudsko kontrolo pravilno usmer- jali. Proti tem pojavom morajo organizacije ZK nastopati kot ce- lote in s konkretnimi dokazi, ker posameznik si često ne more po- magati, kvečjemu lahko čuti na delovnem mestu posledice. Iz te- ga tudi sledi neprimerno večja odgovornost organizacij ZK, ki morajo preiti na višjo — organi- zirano obliko dela. SESTANKI ORGANIZACIJ ZK NAJ BODO ODPRTI V razpravi so se na seji še po- govorili o organizacijskih podrob- nostih izvedbe letnih občnih zbo- rov organizacij ZK, ki naj bodo zaključeni do konca oktobra t. 1. Sekretarji osnovnih organizacij naj pripravijo izčrpna pismena po- ročila, ki bodo odraz dosedanjega dela in prikaz dejanskega stanja na terenu, kjer člani organizacije delajo. Občne zbore je treba pri- praviti tudi kadrovsko, da bodo v vodstva organizacij izvoljeni res najaktivnejši :n najsposobnejši tovariši. Na občne zbore organiza- cij je treba povabiti tudi nečlane, ki se naj seznanijo z delom orga- nizacije in bodo lahko povedali svoje mnenje in predloge. Sestan- ki organizacij ZK bi na splošno morali biti odprti, česar so se or- ganizacije v svoji dosedanji praks: premalo posluževale, da bi tako tudi nekomunisti lahko sodelovali pri delu organizacije. Tudi člani občinskega komiteja bodo morali nekaterim osnovnim organizaci- jam več pomagati pri njihovem delu. f STRAN 2 PTUJSKI TEDNIK PTOJ. 3ne 19. septemSra 195f< stirej^ii M domu sispoMii mla|ša pa sb še bori|o s težnuami Na zadnji seji je obravnaval Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Ptuju analizo stamja 9 kmetijskih gospodarstev v občini, kakor ga kažejo zaključni računi za leto 1957. V analizi pa tudi v razpravi članov sveta je bilo poudarjeno, da bo potrebno mlajšim gospo- darstvom z raztre-senimi parcela- mi z nezadostnimi osnovnimi sredstvi materialno i>omagati, da bodo lahko uspešno opravljala svoje naloge, pomagati pa bo po- trebno tudi računovodskemu ka- dru teh in dobro stoječih gospo- darstev, ki ne zmagujejo obširnih nalog. V kolikor ni možnosti za večje dotacije (Juršinci, Placar, Vurberk), je potrebno spojiti taka gospodarstva z močnejšimi (Dor- nava, »Osojnik« Štuki, Vinarska za- druga Mestni vrh) in tako obvaro- vati prizadeto gospodarstvo pred večanjem izgube. V kolikor nima občina Ptuj zadostnega revizij- skega kadra, ki bi pomagal raču- novodstvom gos{x>darstev z na- sveti, naj bi jim p>omagal okrajni revizijski kader iz Maribora. Kjer je pomoč večkratna in pravočas- na, ni potrebno revizijam ugotav- ljati nepravilnosti, ki se včasih težko popravijo. V glavnem ima večina kmetijskih gospodarstev v ptujski občini najlepše pogoje za nadaljnji razvoj, da večinama do- bro gosp>odarijo in pomenijo za svojo okolico ugleden gospodarski družbeni obrat, na katerega se lahko opirajo, ko so jim potrebni stroji, nasveti in ostalo. S pravil- nimi arondacijami so večino pro- blemov rešili sporazumno v obo- jestransko zadovoljstvo. Po lanskoletnem brutodohodku (102,237.610 din) in po material- nih stroških (61,886.232 din) je KG Podlehnik na prvem mestu in je la'ni doseglo lep gospK>darski uspeh. Glede načina gospodarje- nja na tem posestvu ni prigovora. KG Kidričevo je po laškem bruto dohodku (45,001.488 din) drugo gospodarstvo v občini, ki je krilo lani vse svoje materialne stroške (25,074.649 din) in še pustilo sko- raj 2 in pol milijona din nerazpK)- ložljivega dohodka. Poskusi z Ita- lijansko pšenico in s hmeljem so se dobro obnesli. Po dovršeni arondaciji bo doseglo to gospo- darstvo sredi Dravskega polja še nove uspehe. Dobro gospodari tudi KG Dravinjski vrh in je ime- lo lani 32,811.452 din bruto do- hodka. Skrbi za obnovo vinogra- dov in sadonosnikov, gradi si no- ve gospodarske prostore in se je omejilo predvsem na vinogradni- štvo, sadjarstvo in živinorejo. Ze- lo pohvalno govori analiza o KG Osojnik Štuki,' ki slovi po dobrem načinu gospodarjenja in pK> do- brih proizvajalnih uspehih. Lani so dosegli 26,128.004 din bruto dohodka ter so krili vse mate- rialne in ostale stroške v nad pvolovičnem znesku dohodka. Ima- jo tudi dobro urejeno knjigovod- stvo. Nove investicije finansirajo iz lastnih sredstev ter tudi pridno odplačujejo investicijski kredit. Dobro gospodari tudi KG Ptuj, ki je bilo tudi lani aktivno ob 12,096.542 din bruto dohodka. Med gospodarstvi, ki imajo te- žave, pa je svet Obravnaval KG Domava. ki lani ob 30,640.283 din bruto dohodka ni moglo kriti vseh izdatkov glede na točo in poplave tekom zadnjih 3 let, poleg tega pa je imelo doslej malo investicij in raztresene parcele. Mnogo več- je težave kot to posestvo je imela lani in še letos KG Trnovska vas, Placar — Vurberk in Juršinci, ki še prestajajo začetne težave ob ne- arondiranih zemljiščih, pomanjka- nju mehanizacije in kadra. KG Trnovska vas je imelo večje iz- datke od dohodkov. Začelo je brez zadostnih osnovnih sredstev, brez gospodarskega dvorišča in stro- jev, ob slabi in raztreseni zemljL KG Juršinci ima zemljo v 17 ka- tastralnih občinah na poplavnem področju Pesnice, male parcele in pomanjkljivo gospodarsko dvo- rišče. Tudi KG Plačat- — Vurberk ob lanskoletnem bruto dohodku 26,621.069 din ni moglo kriti iz- datkov in plačevati obveznosti do investicijskega kredita. V kratkem rečeno, so gospodarstva v Sloven- skih goricah v razvoju, F>otrebna F>omoči v sredstvih in kadru, ki se bo lahko poleg kmetijskih nalog bavil tudi s katastralnim urejeva- njem posestva, z arondacijami in ostalim. V razpravi o težavah kmetijskih gospodarstev v občini so člani sveta, ki so obenem upravitelji oziroma direktorji kmetijskih go- spodarstev poudarili, da izvirajo knjigovodske težave iz pojava, da je na podeželje težko dcrtnti izku- šene računovodje, da revizorji preporedkoma obiskujejo njihova računovodstva in da se je težko v par letih spraviti v enak položaj z gospodarstvi v občini, ki so jim bila spočetka na' razpolago inve- sticijska sredstva, ki imajo do- volj osnovnih sredstev, arorvdira- na zemljišča in dober kader. Po- sestvom s težavama bo potrebno vsekakor takoj pomagati z dotaci- jami ali pa z združitvijo z moč- nejšim gospodarstvom. Tako bi se lahko gospodarstvo Placar — Vur- berk združik> s KG Osojnik Štuki ali s kmetijskim obratom Vinar- ske zadruge Mestni vrh, KG Jur- šinci bi se lahko združilo s KG Domava, KG Trnovska vas pa bi moralo dobiti dotacijo, pomoč pri čimprejšnji izvedbi arondacije in pri drugih vprašanjih, da se bodo izkopali iz težav, ki jih še imaja Na seji je bil sprejet predlog, da bi p>omagal kmetijskim gospo- darstvom v občini zlasti tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, novi posvetovalni svet irfoišenih kme- tijskih strokovnjakov, predloge za pomoč z dotacijami, ra združitev in ostalo pa bi pripravila 7-član- ska komisija, ki se bo o vseh teh vprašanjih posvetovala z obči- skim ljudskim odborom in občin- skim komitejem ZKS, preden bodo sprejeti dokončni »klepi o odpravi težav, ki se pojavljajo na tem gospodarskem področju. V. J. We cene za io ¥16111119581111959 Po dogovoru zastopnikov Zveze trgovinskih zbornic, Zveze kme- tijsko-gospodarskih zbornic Ju- goslavije, Glavne zadružne zveze FLRJ, Zvezne zunanjetrgovinske zbornice in Zveze industrijske zbornice z dne 6. septembra t. 1. v Beogradu bodo odkupovale go- spodarske organizacije, ki se ukvarjajo s prometom in predela- vo vin, vino od kmetijskih zadrug, poslovnih zvez in kmetijskih pro- izvajalnih organizacijah letos in prihodnje leto po dogovorjenih najvišjih cenah. Eto največ 5 din po maliganu bodo gospodarske organizacije plačevale po maliganu za konzum- na vina (vina brez imena sorte, brez izrazite sortne značilnosti in označbe proizvajalnega okoliša, vina mešana iz raznih sort brez sortne značilnosti) to so bela vi- na, rdeča vina, ružice in črna konzumna vina. Do največ 5,5 din po maliganu bodo plačana konzumna sortna vina (vina s sortno značilnostjo, z označbo tipičnega proizvajal- nega območja) kot n. pr. navadna malvazija, rebula, žametna črnina in pristni cviček, ki jih ni v na- ših tukajšnjih krajih. Do največ 7,5 din po maliganu bodo plačana kvalitetna sortna vi- na z izrazito sortno značilnostjo ter značilnostjo proizvajalnega območja kot so italijanski rizling, gamay, rizling, ranina, silvanec, muškatni silvanec, muškatni ham- burg, zeleni rizvanec in nekaj sort, ki jih ni v naših krajih. V gornji ceni ni mišljen pro- metni davek, pač pa franko na- loženo na vagon ali drugo pre- vozno sredstvo. Tega dogovora se bodo morale držati vse gospodarske organiza- cije, ki spadajo y okvir uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjet- jih in trgovinah. Na isti dan so se dogovoriJi za- stopniki zveze in republiških za- družnih zvez v Beogradu glede najvišjih cen za odkupljeno vin- sko grozdje, vino in tropinovo žganje od zasebnikov. Vinsko grozdje bodo kmetijske zadruge, poslovne zveze in kmetijske pro- izvajalne organizacije zasebnikom plačevale po višini odstotka slad- korja (pomoštni tehtnici), vino po maliganu in tropinovo žganje pa po alkoholni stopnji. Grozdje za pridobitev konzum- nih vin bodo .zadruge plačevale do 1, 60 din po "/o sladkorja, za pri- dobitev konzumnih sortnih Vin do 1,80 din pK) "/o sladkorja, kvalitet- nih sortnih vin do 2,50 din po % sladkorja in visokokvalitetnih vin do 3,00 din pK> ®/o sladkorja. Kon- zumno v ino bodo dobili zasebniki plačano do 3,90 din po maliganu, konzumna sortna vina do 4,20 din po maliganu, kvalitetna sortna vi- na do 6,00 din po maliganu in vi- sokokvalitetna vina do 8 din p>o maliganu. Tropinovo žganje bodo zadruge plačevale zasebnikom do 2,80 din za 1 alkoholno stopnjo. Tudi ta dogovor je veljaven za vse gospodarske organizacije in zadruge, ki bodo odkupovale grozdje, vino in žganje. Od za- sebnikov. Kmetijske zadruge in poslovne zveze, ki bodo odkupovale in pro- dajale grozdje, bodo smele zara- čunati največ 20 % marže. To bo- do zaračunale na dogovorjeno ce- no, pvo kateri so kupile vinsko grozdje od zasebnikov, glede na gornje najvišje odkupne cene grozdja, odkupljenega od zaseb- nikov. NAD 500 ŽPTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) OSOJNIK IVANA roj. Toplak se rodila 4. 5. 1910. Doma je bila na Grajenščaku, nato na Mestnem vrhu, nazadnje pa pri možu v De- sancih, s katerim se je poročila 1. 1938, Pod vplivom svojega moža Osojnika Franca je kritično gle- dala na boržuazno družbo in je pomagala možu pri njegovem po- litičnem delu v času okupacije, predvsem je skrbela za prvobor- ce. Okupator jo je aretiral 6, 6. 1942. in odpeljal v Auschwitz 28. 8. 1942, kjer je čez nekaj mesecev umrla. OSOJNIK ANA se je rodila 19. 12. 1872 v Levanjcih pri De- sterniku v Slovenskih goricah. Ži- vela je nato s starši v Janežov- cih. Poročila se je z Osojnikovim Tomažem. Njen sin je bil zmnl Osojnik Franc, komunist in prvo- borec. Na dom Osojnik Ane, ki je mo- ža izgubila že leta 1939, so priha- jali komunisti že v Stari Jugosla- viji k sinu Francu. Tudi v ob- dobju okupacije je Osojnik Ana gostoljubno sprejemala aktiviste NOB pod svojo streho. Poleti 1942 jo je okupator aretiral m od- peljal v Auschvvitz, kjer je umrla 16. 10. 1942. PETROVIČ KONRAD-JUREK je bil tesar v Bukovcih, ki je sode- loval v narodnoosvobodilnem gi- banju od jeseni leta 1943 do svo- je smrti 9. 2. 1945 v Bratfslavcih, kjer so nemški »esesovci« obkolili 11 aktivistov, 8 moških in tri de- kleta. Z njegovo smrtjo je OF zgubila neumornega prevoznika borcev NOV preko Drave, ki je bil pripravljen ob vsaki uri na nevar- no pot. PERŠON FRANC se je rodil v Solkanu pri Gorici, kjer je hodil v šolo in se izučil za mizarja. Le- ta 1927 je odšel čez mejo v Ju- goslavijo, kjer je odslužil vojaški rok, nato je živel v raznih krajih Slovenije, v Mariboru, Ribnici, Ljubljani in nazadnje v Ptuju od leta 1934. Že leta 1934 so ga za- radi komunizma aretirali in od- peljali v Sremsko Mitrovico, kjer je bil do leta 1938. Nato se je spet vrnil v Ptuj, se zaposlil v mizarski delavnici pri Matjašiču in pridno delal v »vzajemnosti«, kjer je z drugimi komunisti vnašal med delavstvo napredni borbeni duh za pravice delavskega razre- da, za borbo proti fašizmu. Že 25. julija 1941 je odšel na Pohorje k partizanom. Leta 1942 je z aktivistko »Barčko« spet de- lal na področju ptujskega okraja pri organizaciji OF. Toda blizu Vurbeka so ga v jeseni leta 1942 zajeli. Zaprli so ga v ptujske za- pore, nato so ga odpeljali v ma- riborske' zapore in ustrelili med talci 23. februarja 1943. PRAPROTNIK BRANKO se je rodil 17. 12. 1921 v Vičavi pri Ptu- ju. Po meščanski šoli se je izučil za trgovskega pomočnika. Z dr' žino svojega očeta je moral v - - gnanstvo na Hrvatsko 31. 7. 1941, V izgnanstvu v Daruvaru se je Branko vključi! v narodnoosvol^-.- dilno gibanje. Sodeloval je z mla- dinci, ki so partizanom tihotapili zdravilo, strelivo, orožje, fotograf- ske potrebščine in dnigo. Ko ser ga pozvali v hrvatsko vojsko, se je 13. 6. 1942 pridružil partizanom na Papuku. Teden dni pozneje je bil težko ranjen v nogo pri na- padu na ustaško oporišče v Vi- lič selu pri Slavonski Požegi. Umrl je 5. julija 1942 in leži po- kopan na pokopališču v Koturič na- lu, v okraju Pakrac. Nagrobni na- pis Praprotnika Branka, ki so ga izdelali njegovi bojni tovariši hra- ni oddelek NOB v ptujskem mu- zeju. OBETI ZA IZVOZ VINA v gospodarskem letu 1958/59 blj pregledu izgledov za izvoz vina v naslednjem gospodarskem letu bi v kratkih obrisih ocenili realizacijo izvoza vina v prvem polletju 1958. Izvoza je bilo v prvem polletju 1958 v merilu FLRJ 156.420 hI ali 1564 vagonov a 100 hI desertnih in industrijskih vin v vrendosti 626,739.000 dev. dinarjev, ter 351.960 hI ali 3.915 vagonov a 100 hI desertnih in industrijskih vin v vrednosti 1,048.378.000 dev. din. Skupno smo izvozili 5083 vagonov raznih vin v vrednosti 1.675,117.000.- dev. di- narjev, kar odgovarja vrednosti 5,583.723.- dolarjev. S tem smo dosegli povprečno za 100 litrov običajnega vina 13.35 dolarjev ali 4005.- deviznih dinar- jev, kar predstavlja po obračun- skem kurzu vrednost 8357.- di- narjev ali po litru Din 83,57. Za desertna in Industrijska vina smo dosegli v povprečju po istih po- datkih 9,93 dolarjev za 100 litrov ali dev. dinarjev 2979.-, kar pred- stavlja po obračunskem kurzu vrednost din 6216,- za 100 litrov ali din 62-16 po litru. Te cene se razumejo franko jugoslovanska meja v vagonskih cisternah kup- ca. Iz teh podatkov je razvidno, da so stvarno dosegljive cene bistve- no nižje, kakor so cene, ki si jih običajno pod pojmom »izvozne cene« predstavljamo. Zgoraj na- vedene cene so jugoslovanski pov- preček, za KVALITETNA SLO- VENSKA VINA se doseže izdatno več ,kakor je to možno doseči za povprečna jugoslovanska bela, rdeča in črna vina. Vkljub temu pa bi bil tudi iztržek za sloven- ska vina premajhen in za proizva- jalca nestimulativen — torej izvoz nemogoč —, če ne bi skupnost podprla izvoz vina s faktorji ali koeficienti in pa primi. Le od teh izvoznih inštrumentov zavisi usmeritev izvoza. Če so ugodni inštrumenti za naravna vina. sc zvišuje izvoz teh, če pa so ugod- nejši izvozni inštrumenti za izvoz takozvanih »industrijskih« vin, pa se zvišuje izvoz naslednjih. Industrijsko vino ni umetno vino Smatram za potrebno obrazloži- ti pojem »industrijsko vino«. Mnogi si predstavljajo pod ime- nom »industrijsko vino« »umetno vino«, to je vino, proizvedeno iz vode in alkohola ob dodatku raz- nih kemičnih snovi. Temu nikakor ni tako. Pod imenom »desertno« in pa »industrijsko« vino se ra- zume tako vino, ki se pripravi iz naravnega vina ob dodatku alko- hola in sladkorja, ali obojega. Praviloma bi se moral za to pri- pravo uporabljati kot alkohol le vinski destilat, to je iz vina pri- dobljeno žganje, kot sladkor pa le koncentriran grozdni sladkor, pri- dobljen z izhlapevanjem čistega vinskega mošta. Ker pa je vinsko žganje ali vinski destilat mnogo dražji kot na primer iz krompirja pripravljen špirit in ker je tudi sladkor iz grozdja' mnogo dražji, kot je sladkor iz sladkorne pese, je umljivo, da so do nedavnega praktično vse države izvoznice vina pripravljale svoja desertna in industrijska vina z delnim do- dajanjem slednjih dveh. Države »uvoznice so to prakso tako dolgo tolerirale, dokler je bilo v svetov- nem merilu pomanjkanje vina. Ko pa je prenehalo pomanjkanje vi- na, so se odločile države uvoznice, predvsem najpomembnejša med njimi v Evropi — Zapadna Nem- čija — prepovedati ali vsaj znatno omejiti uvoz z dodatkom pesnega sladkorja in rafinade pripravljenih vin ter zahtevajo odslej le taka specialna vina, to je desertna in industrijska vina, ki so bila poja- čana z dodatkom vinskega desti- lata, odnosno dosladkana z dodat- kom koncertriranega grozdnega sladkorja, imenovanega »grozdni med«. Tak postopek predpisuje tudi naš novi Pravilnik o pogojih in postopku za dajanje dovoljenj za proizvodnjo specialnih vin. To- da to za praktičnega: vinogradni- ka ni važno. < Za vsakega proizvajalca je važ- no vprašanje, ali je sploh potreb- ho izvažati industrijska vina in če je potrebno, kake koristi ima od tega skupnost in vinogradništvo. (Nadaljevanje sledi) Otrokom s pvdeželja mine marsikatera prosta ura pri čiščenju boč. EH) zamenjavi bučnic radi jedo čebulo in solate s prvovrstnim učnim oljem Rentabilna vzreja kasačev Vzgajališče konj kasačev na Turnišču bo tudi letos s svojimi rejskimi uspehi še bolj učvrstila svoj sloves sirom države ter upra- vičila svoj obstoj. V sistemu kasaške"reje služijo pri selekciji takozvane VZREJNE DIRKE in sicer fllavni izpiti ali republiška prvenstva konj dvo- letnikov, konj triletnikov ter glavni izpit štiriletnikov — DER- BI, ki je enota za celo državo. Na letošnjem XXXI. Jugoslo- vanskem, Kasaškem derbiju, ki se je vršil dne 17. 8. 1958. v Ljubljani, je zmagala kobila LI- BOJKA iz Kobilarne Turnišče. Dne 31. avgusta 1958 je bila na hipodromu v Beogradu pod pokroviteljstvom »Beograjske- ga sejma« velika konjska šport- na prireditev s posebno točko za izbrane najboljše konje od 4 let starosti naprej (takozy. hit- vožnja). V konkurenci 18 konj se je priborila zmago ista tumiška kobila Libojka ter dobila na- grado »Beograjskega sejma« v znesku 100.000 din. Pozornost vzbuja pri tem tudi to, da so vsi za nagrado plasira- ni konji bili vzrejeni v Kobi- lami Tumišče: I. Kobila Libojka — 4 leta II. Kobila Vitka — 8 let. - Konjiški klub »Zagreb« III. Kobila Almira — 4 leta — Kuzmanovič M. Cenej — Novi Sad. IV. Zrebec Lido T. — 9 let. — Frča Ivan — Pančevo. V nedeljo, dne 7. 9. 1958, pa je bilo izvedeno v okviru konjskih dirk v Ljutomeru tudi letoišnje slovensko prvenstvo kasačev dvoletnikov. — Kobilarna Tur- nišče je postavila v to preiz- kušnjo 3 žrebice, ki so se pla- sirale: I. mesto — »Rosna« II. mesto — »Armela« IV. mesto — »Dinka« Tretje mesto je zavzel žrebček »Pluton« last tov. Slaviča Ja^ka iz Bunčanov pri Veržeju. Na hipodromu v Beogradu drži Kobilarna TumiSče še eki- po 10 konj, med temi 3 triletni- ke in 3 dvoletnike — favorite, ki se pripravljajo na svoje tam- kajšnje glavne preizkušnje, ki bodo v mesecu oktobru. Pričakovati je, da bodo za za- ključek letošnje sezone tudi ti konji prinesli Kobilami Tumi- šče Se lepe trofeje ter podkre- pili ugled tega konjskega vzre- jaližča, ki ga sicer že uživa po celi državi, pa tudi že izven meja. V »RESTAVRACIJI GRAD« V PTUJU se boste po ogledu muzejev ali po napornem delu ob dobri kapljici najbolje počutili. na ptujskem živilskem trgu v sredo, 17. septembra 1958 POVRTNINA; krompir 10—15, zelje v glavah 20, cvetača 40, ku- mare 10—15, kumare za vlaganje 40—50, čebula 40—50, česen 100, ohrovt 30, rdeča pesa 40, koren- ček 40, peteršilj 40—50, solata en- divija 40, paprika 30—40, para- dižnik 10—15, buče 10, luščen fi- žol 40, fižol v stročju 20—25, špi- nača 80—100. SADJE IN SADEŽI: jabolka 15— 20, hruške 20—30, slive 20, bres- kve 50—60, grozdje 70—80. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: koruza 30—40, proso 50—60, ječmen 40, pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruzna moto 30, aj- dova moka 50—60, konizni zdrob 50, mleko 30, sir 30—70, smetana 140. PERUTNINA: kokoši 300—500, piščanci 300—700, jajca 14. MAŠČOBE: uvožena mast 325, domača mast 400, zaseka 300— 400, maslo 400—500. MESO: goveje meso 280, tele- tina 300, svinjsko meso 340 din za kg. Koncem avgusta letos je tsto med zastopniki Glavne zadružne zveze in FLRJ in zastopniki re- publiških Glavnih zadružnih zrez dogovorjeno, da bodo lahko plače- vale kmetijske zadruge kmetoval- cem za kontrahirane pitane mes- nate prašiče, težke nad 130 kg do 185 din za kg, pri prostem odku-' pu pa do ^n ^ kg. PTUJ. dne 19. septembra 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Posledice septembrskih dogodkov v Ptojo Nemška divjošitva in nasiilja, izvršena nad Sk>venci, ahrannini na skiflpščini Ciril-Metodove druž- be dne 13. septemihra v E^ju, so (izzvala silno ogorčenje slo- vanskega naroda šaipom vseh slo- venskih pokrajn. Narod se je predrami in uvidel, da mora siprejeti borbo z germanskim na- sprotnikom, ki ga hoče z razna- rodovanjem ali gosipodairskim pri- tiskom pregna^ti iz rodne gr^e in ga popolnoma uničiti. 2e ves ted^en po ptujskih do- godJoih so pri^pravljala slovenska društva .po mestih Ln večjih kra- jih pipotestne shode ali večje naifodne prireditve. A tudi Nemci •in nemčurji, ojunačem ix> svo- jih izkustvih v Ptuju, so nada- ljevale svoja divjoštva. V našem obmiejlnem Maniboru jih je po- sebno bodel v oču veiiičaistni Na- rodni dom, kot slovenska trd- njava, kjer je bšlo žarišče, vsega .sloveffiskega fcultumegai, politič- nega in gospodarskega življenja. V nooi od 19. do 20. september je na,padte nemška drteil to mo- gočno zgradbo in pokmiHa s ka- menjem vse šipe na oknih. Ostanki ši^p so kazafti tudi sle- dove revolverskih strelov. Ista usoda je doletela slovenske trgo- v.ne in poesamezne zaselbne hiše, na katenfi so vrhu tega že preiz- kušali svojo umetnost v mazanj« i s črnilom. Vso nedeljo so ob- legala Narodni dom, vendar do : hujših dejanj zaradi vamostn h *orgaiK>v r& prišlo. Prav taifeo je bSo Celje v isti i noči priziorišče hui^-h nemškli i napadov na sskuvienske trgovine in : zgradbe. V nedeJjo 20. septembra je bila v celljsfceim Narodnem do- mu pmirejena' velika Ijudsika stlav- nost v pffotest prot: nemškim , nasiljem v Ptuju. Prireditve se ' je udeležiilo mnogo ckoličainov, . iPOsehno našiilh zarvedalh Sav.nj- . čanov. OhoK in ,podivjani Nemci , so dejansko ntapedeifi posameizne ; skupane. Pnišlo je do fttiidSh spo- padov, tako da jie moralb nasto- p't!i oroeniištvo m voj^tvo, ki je . zas^n^flJo Slovence m spremilo po- assH^s- j skupine^ na poti domov. , raefiurJerTje so po- , pfcujiski nemšfci napadi v > Tf. Dne 18. septembra je skkoaik) iji^jaiiEKO sSlovretisko društvo« jawni sihod, da bt psvrte- stiral. protL početju Nemcev v Ptuju. Shoda se je udeležilo nad 10 tisoč IjudiL Govorniki dr. Tlal- ler, dr. Oražen sn Franja Tav- čerjeva so ortsaiti ziborovalcem takratni težki položaj Slovencev in odnose Nemcev do njih. Po- sebno so opozarjali mladino in ženstvo, da je nujno \idar.ti na- sprotnika tam, kjer je najbolj občutljiv, to je na gospodarskem poljti. 5^to naj se drže vsi gesla: Svoji k svojiim! — in kupujejo naj le pn slovenskiih trgovcih in obrtnikih. Izvajanja govornikov je ljudistvo .sprejelo z bumrm odobravanjem. Po shodu so mno- žice demonstnirate po nMstu in zalhtevale odstraiiJteT nemiSciih napisov. V mede^jo so hlli Ljuibljanč^i že popolnoma pomirjeni in so poleteli v okoliilco jn v Tivoli ter niihče ni več mlisiil na kake de- nKHiBtnacije. OteoiLi tire popol- dne pa pridrvvi ^ozi glžBvno Še- t^šče v Tivoli 30 offnžnJkov in 40 konjenikov. Pot fe Saške v mosto je bdila v kratSoran zajprta po vojaštvu in oroenlištvtL Po uJiicah v mestu so drveii dra- gonci in Belgijci (27. pešpolk). Začuk> se je žviizgonje, kar jl8 dalo vojakom povod, da so zaceli občinstvo suvati in mahati ix> njem z golimi sabljami:. Mnogo Ijodi nd moglo do svojiih stano- vanj in več oseb, ki se je vra- čalo iz gostSn m kavam, je bilo napaictenih. RazibrarjenoBt med ljudstvom je rastja, posebno še, ber so vojkta med sebotj začeli klicati »Heil«, kar je smatralo za vrhunec (izzivanja. Tedaj se naenkrat začujejo streH. Na ppostoru, ki A«>di od bakratnega frančiškanskega mo- stu proti Pogačarjevem trgii, je stala patrulja 27. pešpolka in astrefila na povrfje poročnika MajFerja med skapino mladih Ijildi, ki so stali v blsžinii trga in peli. Smrtno zadeta sta se zrtišala 15-letni četrtošolec Ivan Adamrfč dn 24-Ietni Rudolf Lun- der, strojnik v »Narodni tiskar- nS«, več ljudi pa je biito težko ranjereh. Vojaki »o streljali še m ibeižeoo množico brez najnranj- šega povoda in raniH mnogo oseb. ^ Tudi dragoncrl so stpelJaK med ljudi z revolverji. Mnogo ljudi je Hlo vklenjenih lin aretiranih brez pan Hr«)^, katerega beseda je zategia -več Soot bajoneti in krogie, ▼zcoksa. Vojaštvo p« je zaibranjie- valo prtstop k ranjencem cedo uradniim osebam, zdravntikotn iiri. Kini .nedolžnih mladah žrtev, prelita pod krogel nemškega vo- jaštva, je zajela vse nrvesto z nepopfeno tugo in žalostjo in vsa Ljubljana je bila v črnih zasta- vah. Po ullicah je bilo vse mimo. Vojaštvo je n zginilo, odgovornost za red in mor pa je prevzel žu^- čefjrafv sta ga poprej dežekt. glavar in vojaška oblast prezirala. Tako torej seiptembJTska. dogod- ki niso bilt le za Ptuj an okolico, temveč za ves naš narod, važen mejnik, kajfci vzbudila se je na- rodna zavest in borbenost, začel se je gospodarski boj. Spoznaili smo, da v Avstriji za nas ni me- sto in de je naša rešitev le v združiitvi vseh zatdranSi jugosk)- vBnskfh narodov. JCnonist je olb 25-letndc: sep- tembrskiJi dogodkov zapisal, da je Ptuj dal leta 1908 prvi signal za našo revdhicijo. In res! Ta levoJocdja je zorela med prvo svetovno vojno dn po njej, dokler končno ni dozorela med narod- noosvobodilno borbo, iz katere je naš narod dzsel nacionalno, so- cialno lin gospodasisko svoboden ter kot enakopraven član neod- vdsne, socialistične domovine Ju- goslavije. -en. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 19. do 21. septembra t. 1. ameriški film »Tujec je po- kticals in od 23. do 23. t. m. ju- goslovanski film »Artkini dasu(. KINO MURETINa Faedvaja 21. septembra t. 1. ame- riški barvni film »Houdirm. KINO MAKOLE predvaja 20. in 21. t. m. italijan- ski fihn pPosledrija žeijcm. LJUBLJANA NEDELJA, 21. SEPTEMBRA 6.00—7.00 DtMnače melodije za nedelj- sko jotro. 6.05—6.10 Poročila in vretnen- ska napoved. 7.00 Napoved časa, poro- čila, vremeoska napoved in otojava dnev- nega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radij- sJu koledar io prireditve dneva. 7.35 Ve- dri zvoki. 8.00 Mladmska radijska igra. 9.00 „Pod vaško Ijpo". 9.30 Prijetno za- bavo 1 (Veoček znanih melodij in popevk.) 10.00 Se pomnhe, tovariši... Franček Mirtič: Ko mi je bik) petnej«t let. 10.30 Počitniške razglednice. Tone Pavček: Tu- rizem na Kammi. 11.30 P. I. Čajkovski: Fantazija za klavir in otkester. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska naipoved in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Zabavna glasba, vmes ob- vestila in reklame. 13.45 Za našo'vas 14.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 15.00 Napoved časa. poročila in Tretnen&ka najraved. 15.15 B. Smetana: Štirje orkestralni odlomki iz o*>ere „Prodana nevesta". E. Axman: Trije moravrti plesi. 15.45 Pande Popov- ski goivori o melioracijah in svilarstvu v Makedoniji. 16.15 Potpourl iz opere Jan- ka Gregorca ,,Melodije srca". 16.30 Za prijetno popoldne igrajo mali zabavni ansambli. 17.15 Radijska igra — A. J. Cronin: Štiri zdravniške zgodbe (ponovi- tev). 18.07 Glasbeni mozaik. 19.00 Za- bavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Variete na ▼aln 327,1 m. 21.00 Zabavni napevi. 21.30 Športna nedelja. 22.00 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Cesar Franck: Sonata v D-daru. 22.45 Za konec oddaje z orkestrom Monia Liter. 22.55—23.00 Poročila. II. program ZA NEDELJO, 21. SEPTEMBRA 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 Ms^ved časa, poročila ln vremen- ska napoved. 13.10 Slavni pevci — slav- ne ariie. 14.00 LjnhJjanska kronika in ofcvesittla. 14.15 Drobne orkestralne sklad- be. 15.00 Napoved časa. poročila in vre- menslca najjoved. 15.15—15.45 Zabavni zvoki. MM Nestia arliivii le oiprla v nedeljo, 13, t. m., so zjutraj zaplapolale zastave na ptujskem magistratu, velik repks nad vho- dom pa je oznanjal, da je v ^pradbi razstava zgodovinskih A>- knmaitov: »Ptuj v' dbdobju 1918. Cft> deseti ari dopoldne je šte- vilno občinstvo napolralo dvora- no in si z zanimanjem ogtedova- k> razstavljene slike in dcrfaimen- te. Zbratri so bili predstavnari po- litikih in kuitumih orgarozacij m ustanov in mnogo znanih ptujskih javnih delavcev. Kmalu po deseti uri je otvoril razstavo v imenu občinskega Ijtid- skega odbora Ptuj njegov pred- sednik tov. Janko Vogrinec. Pou- daril je, da je razstava, ki jo je priredil Mestni arhiv, uvod v slo- vesnosti ob 50-letrrici septembr- skih dogodkov. Vsooi, ki si bodo ogledali doku- mente lgotrajne narodne in so- cialne borbe slovenskega življa z rešilnim in nadmočnim german- skim gospodarjem, naj bo ta raz- stava vzpodbuda in dokaz, kako nepretrgana in težka je bila borba našega ljudstva za narodno in so- cialno osvoboditev. To pa nam je prine^a šele naša narodna osvo- bodilna borba. Nato je na željo povaMjenih gostov upravnik Mestnega arhiva prof. Klasinc vodil zbrane po raz- stavi m v izbranih besedah v, kratkem predavanju nazorno ori- sal obdobja, ki jih razstava obse- ga. Občinstvo, je govornika ob koncu nagradilo s toplim aplav- zom in mu tako izkazalo prizna- nje za naporno delo, ki ga je vlo- žil v pripravo in izvedbo te nad- vse zanimive razstave. Že prve dni je prišk) nad 1000 ljudi, po večini šcrfske mla- dine. Zelo mnogo pa je tudi posa- meznikov. Zlasti starejši Ptujčani kažejo veliko zairimanje in priha- jajo celo večkrat. Nadvse pa se je izkazal tretji razred mariborske- ga wabei'jišča, ki se je v a-edo s svojo razredničarko tov. Maro če- ptčevo dve uri mudil v dvorani in s pravo študijsko vnemo študiral razstavljene listine in dc4cumente ter si delal zapiske. Tudi učenci ptujskih vajenskih šol, da ne omenjamo razredov ptujske ginrmazije, zelo vneto in resTK) ogledujejo razstavo. M(wda bo kdo vprašal: »Kaj pa je tako zanimivega na taki razstavi?« Odgovor: »Pridi in poglej!« I Razen originalnih listin in fo- tokopij kronik, časopisov itd. je razstava okrašena z mnogimi le- pimi fotograf^imi slikami stare- ga Ptuja, saj je v dvca^ni 17 ve- likih fotografij (50x60 cm), 20 manjših, 10 velikih napisnih tabel, ki tolmačijo possmtezna obdobja, 4 grafikoni, 20 fotografij politič- nih in kultmroh delavcev iz Ptu- ja hi ptujskega (*oliša itd. Zato rri čudno, če se splošno glasi sod- ba vsrfi, ki so razstavo videK: »Tako lepo prirejetre, tako nactomo m pestro postavljene tovrstne razstave še ni bito v Ptuju.« Razstava bo odprta do konca» meseca, zato naj ikhče, ki mu je {HTi srcu n^ burna preteklost v zadnjih 100 letih, ne zamudi te edinstvene priložrKjsti za ogled. VEČNE RESNICE Ko je Pitagora našel svoj znani ifsrek, je žrtvoval bogovom sto volov. Od tedaj trepetajo vsi voli, kadar najdejo ljudje kakšno no- vo resnico. (Borne) ANEKDOTA Z AVTO CESTE Brigadirji delajo prvič. Ne po- znajo se še med seboj. A med delom se jim razvežejo jeziki. Pogovarjajo se, od kod je kdo. v katero šolo hodi in koliko je kdo star. Pa vpraša Mijo Majdo, po »po- datkih«. Ta pa pravi: »S takimi otroci se sploh ne pogovarjam!« Pa se vmešava še Boštjan in ji reče: »No, stara mama, pa dajte svoje timetne zobe iz ust, da po- gledanK), koliko stoletij ste st.a- ri.« No, ali ni pri nas na cesti tudi veselo? PiB Dežurstvo zdnivirikov v Ptuju (Dežurstvo traja od 16. ure do nas^ttjega jntra do 7. ure) Dr. Nada Pavličev, Vičava-Ptttj, 22. sept. od 16. oškodoival desno nogo; Alojz /larič iz Sobetinc 44 je padel s :olesa in si poškodoval ključni- co; Franca KiseJaka iz Gerečje vasi 21 je nekdo udariil po glavi; Ivana Cep iz Spodnje Hajdine je padla in si poškodovala nogo; Fe- liiks Čuček .z Kidričevega 13 je padel 8 m globoko z balkona in se poškodoval po telesu; AJojz Kramberger iz DoHča 25 je pade! z drevesa in se pKDŠkodoval; Cvet- ka Pignar iz Cvetkovc 5 je po- tsnifla levo roko v stroj za re- zanje slame; Janez Visenjak iz Moškanjc 75 je padeJ in sč po- škodoval desno nogo; Ana Ratek iz Kicarja 120 je padla s strehe in se F>oškodovala po rok. in gla- vi. Zaradi manjših poškodb se še zdravijo v ptujski bolnišnici: Ja- nez Svenšek iz Lancove vasi; Franc Sitar iz Mestnega vrha 20; Jožefa Rihtarič iz Dolan 28; M- lan Rajšp iz Trnovske vasi 26; Marijia Tiii iz Kicarja 70. Vsem gori imenovanim želimo skorajšnje okrevanje, i OSEBNA KRONIKA ROJSTVA, POROKE IN SMRTI na področju matičnega urada Ptuj Rojstva: Katica Vaupotič, I>:a- vinj^i vrh 44 je rodila Bojana; Marija Širec, Slape 14 — Marjano; Marija Kranjc, Destemik 56 — Elizabeto; Rozaiija Kuret, Kidri- čevo 5 — Armanda; Marija Zupa- nič, Zg. Hajdina 5 — Stanislava; Eva Trebovšek, Kidričevo 12 — Marjana; Angela Kodrič, Mosteč- no 40 — Marjano; Marija Rodov- šek, Čermožiše 26 — Marijo; Mag- dalena Streher, Sp. Hajdina 68 — Lovro; Milka Jurič, Domava 13 — Terezijo; Magdalena Lešnik, Ptuj — Mirana; Matilda Breznik, Lešii- ca 52 — I>arka; Veronika Škrja- nec, Lahonci 84 — Branka; Gera Puc, Borovci 16 — Janka; Marija Bauman, Podlože 49 — Ivana; Jožefa Šmigoc, Paradiž 90 — Ro- mana; Neža Medved, Gaj 13 — Milana; Roza Lukačič, Središče 119, je rodila hčerko Ingrid; Aloj- zija Brumec, Mihovci 45 — Boja- na; Milica Špicar, Kidričevo 6 — deklico; Neža Pulko, Žetale 16 — dečka; Ana Bombek, Mezgovci 2 — Marjana. Poroke: Karel Cor, Noršinci 40 in Marija Čmezel, Ptuj, Ormoška štev. 5. Smrti: Marija Vozlič, Gorišnica 17, roj. 1900, umria 14. septembra ■19^; Marija Gmajnič, Macelj 54, roj. 1904, tanrla 13. septembra 1958; Viktor Ranfl, Stonjci 93, roj. 1907, umrl 10. septembra 1958. Za izpapalniteu znanfn Mnogim je bik> v preteklosti Iz tega ali onega vzroka šolanje one- mogočeno. Zato želijo to svoje pomanjkljivo znanje izpopolniti. Za delovnega človeka, ki v naši družbeni ureditvi ni samo pro- izvajalec, temveč tudi neposredni upravljalec in pa vodja pro- izvodnje pa je zahteva po več- jem splošnem in strokovnem zria- nju še posebej poudarjena. Da bi vsem tistim, ki želijo svoje znanje izpopolniti to omo- gočili, je že v preteklih letih or- ganizirala izobraževalna sekcija DPD »Svoboda« v Ptuju razne ve- černe tečaje (večerna gimnazija), jezikovne tečaje in seminarje. Ker se je tudi v letošnjem letu ogla- silo že več Interesentov, je skle- nil upravni odbor v sodelovanju v ; ravnateljstvom gimnazije organi- zirati nekaj takih tečajev. . Ako bo zadostno število Driiav- < Ijenih, bomo organizirali večerne pripravljalne tečaje za vse razre- de gimnazije (višje) in vse višje razrede osemletke (šesti, sedmi in osmi). Nadalje bomo tudi letos organi- zirali je;o balkanskih voj- nah — Krfska deklaracija govori o samoodločbi jugoslovanskih na- rodov — Javljajo se upori sloven- skih polkov v letu 1917 (Juden- burg, Radgona) pod vplivom idej oktobrske revolucije. Vedno bolj se širi deklaracijsko gibanje in prekorači prvotni habs-» burški okvn* (200.000 podpisov) —' F^jski župan Omig in Lihart iz- javita na E>imaju zvestobo cesarju in obsojata majniško d«klaracijo (25. V. 1918). V temni narodnostni položaj ptujskih Skjvecev posije htč nacionalne osvoboditve, ki pa še r»e reši vseh vprašanj. Sele so- ciatoa osvoboditev pa letu 1945 je odstranila narodnostne mržnje in socialna zaipogrt:»rljaaija. kar se je zgodilo šele po nadčloveških' bor- bah v hit!erjevsWmi osvajalci. — Kaoec — VEČNI OPTIMIST \ (Izgnančevi spomini) v maju 1945 so se začeli vra- čati s Hrvaškega in iz Srbije v svoje domače kraje sllovenski iz- gnanci. Niso potovali v organizi- ranih večjih skupinah kakor ta- krat (poleti 1941), ko so jih Nemci po načrtu izseljevali, a vračali so se skoraj vsak dan, z vsakim vlakom, bodisi v tovor- nih vagonih, kjer so se stiskale cele družine s skromno prtljago, bodisi z osebnimi vlaki, pomešan: med ostal.mi potniki, ali pa tud: na kamionih. Zagrebška železni- ška postaja je bi''a v tistih dneh polna slovenskih ljudi, ki so ča- kali na zveze, prav tako Zidani most, Ljubljana, Ceilje, Pragersko, Mariibor... Ko so voziili vlaki skozi postajo Dobovo, prvo na skjveoiških tleh, so se odigravaj: nepozaibod prizori: slovenski ljud- je, ki štiri leta niiso videli Slo- venajje, mso več mogli zadrževati burnega č^istva radosti; oči, za- lite s solzami, so upiraili v ze- lene domače hribe, v slovenske hišice in okenca z visečimi na— 3«9j!nii, v šnmečo Savo v gioboki str^L Matraftl so neznanim ro- jakom, ki so jih videli ob progi M jan Idjra^ v pozdjav. Silove^ ska pesem se je razlegala z vlaka. ^Ljudje so pozajbili na vse tegobe potovanja in se veselili kot otroci. In ko so končno do- speli na domačo postajo in se napotil, proti domači vasi, jih niso plašile zaipuščene izropane hiše, kolnice in hlevi, pred šti- rimi leti pK>lne pohištva, orodja, vozov in živine niti razdejani ali požgan: domovi. »Vse to se bo popravido in nanovo zgradido in potem se bodo počasi napolnile tudi shrambe in hlevi; glavno je, da smo doma.« Videl sem kme- tico, k: se je vračala na zapu- ščeni dom. Solze so jo obllle, ko je zagledala prazne stene, a po- tem je šla na njivo, pokleknila ob njej in poljubila domačo gru- do. Ko je vstala, m bilo več solze v očeh. Z ljubečim in nasmeja- nim pogledom je objela njivo: »Ti si mi ostala zvesta, ti si me čakala; taka si, kakor sem te pustila pred štirimi leti. Ti me boš redila. n»ene in družino.« V"- del sem mizarja, ki se je vrnil v prazno, izrop>ano detenvnjco. Ni se ustrašij. »še hujše reči so doživ- Ijaili Ijnsdje ta ieta po mreta,* je rekel. Šeil je, si n^e izposodil žago, oblič in Madivo in naipra- |>o šti^ le^ pin«p nai^ Videl sem učitelja Davorina, ki se je vrnil v svoj stari službeni kraj ob severni meji. Tudi on je našel v šoli le štxi gole stene svojega predvojnega stanovanja. Le prtljago je odložil v kot, po- tem pa je stopil v prenapolnjen: razred, kjer je poučeval njegov tovariš, ki se je bil vrnil nekaj dni prej: »Popravljen, tovariš! Kar odstopi mi polovico otrok, bi kar danes začel. Dovolj j^ bilo za dečico štiri leta nacistične poneumnjevalnice in potujčeval- nice.« In je šel na delo, čeprav se ni niti pošteno oddahnil od poti. In pri tem učitelju Davorinu se pomudimo malo dlje. Dobro ga pKJznam, ker sva bila skoraj vsak dan skupaj, zlasti v tistih kritičnih dneh pred začetkom vojne, prav tako tudi pozneje v zbirnem taborišču, na transportu in v izgnanstvu. Davorin je sin naše sončne Go- riške, živahen in ponosen, kre- menit Slovenec, kakor pravimo, žilav prosvetni delavec in neipo- boiljšl-jiv optimist. §e danes, ko je v pokoju, izžareva njegova pojava vedro življenjskost - in bf mu prav nič ne prisodil!, da jih že 65. (Dalje prihodnjič) stran 4 P-^UJSKI TEDNIK ^^tj, "dne f9. septemSra l^fSft Današnji mladianci so začeli komaj hoditi v šolo, ko so mla- dinske brigade leta 1947 zasadi- le prve lopate pri gradnji No- vega Beograda. Tri leta pozneje so se dela iistavila, ker je bilo treba prvotni načrt precej spre- meniti. Ko so rešili sporne probleme, so gradnjo pospešeno nadalje- vali in te dni se bodo že vselili v prve sobe. Tu bo namreč imel svoje prostore Zvezni izvršni svet. To ne bo samo največja stavba v Jugoslaviji, ampak v Srednji Ehnropi sploh. K monu- mentalnosti bo prispeval svoj delež tudi braški marmor, s ka- terim je obložena fasada. Iz istega mlečnobelega marmora je bila zgrajena v začetku IV. stoletja Dioklecianova palača v Splitu, v prejšnjem stoletju du- najski parlament in washing- tonski Kapitol. V palači bo 1500 raznih pro- storov, med njimi 950 pisarn. Skupna površina vseh prostorov znaša 80.000 kvadratnih metrov, to je približno toliko kot deset nogometnih igrišč. Ce bi palačo spremenili v stanovanjsko zgradbo, bi tu udobno živelo 15.000 ljudi. Človek, ki bo pri- šel po uradnem opravku v pa- lačo, si bo moral zapomniti šte- vilko zaželene pisarne, da ne bo blodil po labirintu hodnikov, katerih skupna dolžina ni nič manjša kot 9 kilometrov. ^ Podobno bogato bodo oprem- ljeni tudi drugi prostori. Garaža bo znotraj obložena z belimi ploščicami. Na prostoru za par- kiranje bo lahko stalo tisoč av- tomobilov. Skupščinska dvora- na bo 20 metrov široka; pokrita s stekleno kupolo in bo po ve- likosti največja te vrste na sve- tu. V njej se bo lahko zbralo 2000 oseb. Ko se bo konec pri- hodnjega leta pričelo delo v vseh oddelkih, bo imel obisko- valec vtis, da je prišel v pravi grad iz stekla, aluminija in marmora. Prav tako bogato bo izdelana tudi sobna oprema. Ves običajni pisarniški inventar — kot so omare, police, roloji ipd. — bo vzidan v steno. Obiskovalec bo sredi sobe videl le mize in stole izvirne zasnove. Sobno pohištvo je iz črnega mahagonija, temne hrastovine ali iz svetle javoro- vine. Izdeluje ga slovensko pod- jetje »Sevnica«, kar pomeni le- po priznanje našim strokovnja- kom. Prostori bodo tudi oprem- ljeni s številnimi deli naših li- kovnih umetnikov. AVTOSILOS - čudo tehnike Naraščajoči avtomobilski pro- met vsepovsod in venomer gla- sneje kliče po parkirnih prosto- rih. Le kje ni stiska zanje? V nekaterih deželah so že zgradili stavbe za parkiranje, ki pa se jih avtomobilisti večinoma iz- ogibljejo. Neprimerno urejene povzročajo predvsein veliko iz- gubo časa. Cas pa je za poslovne ljudi denar. In danes hlasta vse za njim. Cesar drugod niso zmogli, to je uspelo Švicarjem. V Baslu sta jim dve nemški velefirmi zgradili mogočno osemnadstrop- no palačo, ki je pravi moderni robot. Prekaša skorajda člove- ško domišljijo. Poslopje stoji v osrčju mesta — tri leta so ga gradili — in hkrati lahko pre- vzame štiri sto. avtomobilov. Nameščen pa je v njem tudi ho- tel z restavracijo in seveda avtoservis v vseh stopnjah od čiščenja do tankanja. Parki- ranje brezhibno opravljajo elektronski možgani. En sam človek 'jih kontrolira. V 58 se- kundah je avto v svoji garaži v ^kateremkoli nadstropju, kamor ga potegne dvigalo in nato po-, sebne tehnične naprave. Gradbeni stroški so znašali 15,5 milijona švicarskih frankov in se bodo predvidoma amorti- zirali v desetih letih. Svetovne razstave 107 let poteče letos, odkar so narodi sveta začutili potrebo, da se medsebojno seznanijo predvsem s pridobitvami svo- jega narodnega gospodarstva. Tako so se pričele svetovne raz- stave. Prva je bila v Londonu leta 1851 s 17.000 razstavljenimi predmeti. Obiskalo jo je 6 mi- lijonov ljudi. Štiri leta kasneje ji je sledila pariška svetovna razstava. In tako se je do za- četka prve svetovne vojne leta 1914 zvrstilo okrog dvajset ta- kih razstav. Z vsako se je zve- čalo število razstavljavcev ka- kor tudi obiskovalcev. Tako je pariška svetovna razstava 1878. leta pokazala že 53.000 predme- tov, ki jih je občudovalo 16 mi- lijonov gledalcev, leta 1900 je bilo pa prav tam razstavljenih 60.000 predmetov. J KOLIKO TEHTA PIKA Neki Francoz je položil na tehtnico dva enaka koščka pa- pirja. Potem je na enega izmed obeh napravil piko z navadnim svinčnikom. List s piko je bil za dve tisočinki miligrama težji od praznega. Vsekakor natančno tehtanje. To so Baski, ostanek prapre- bivalcev današnje Španije. Ži- vijo na obeh straneh zahodnih Pirinejev — večina na Špan- skem, 120.000 pa v Franciji. Vseh Baskov je nekaj nad 700 tisoč. Domnevno izhajajo na- ravnost od Iberijcev. To je bil narod, ki se je najbrž že dva do tri tisoč let pred našim šte- tjem naselil po Sredozemski kotlini. Feničani so poznali Iberijce že 1900 let pred našo ero. Z veliko gotovostjo do- mnevajo zgodovinarji, da so prišli Iberijci v Evropo že pred velikimi egiptovskimi dinasti- jami v tretjem tisočletju pred našim štetjem. Prišli naj bi bili iz Hindustana, ki je bil njihova pradomovina. Jezik Iberijcev — kot tudi jezik Baskov — sta zelo podobna jeziku prvih bra- manov v južnem Hindustanu. Sorodna sta tudi sanskrtu, »omikanemu jeziku indijske književnosti« v 3. stoletju pred našim štetjem. V pradavnih ča- sih sosedi Arijcev v Srednji Aziji so Iberijci prej kot ti od- rinili proti zahodu in se naseli- li v Evropi, kjer njihovi potom- ci živijo še danes. Jeziki vseh narodov v Zahodni Evropi spa- dajo v indogermanske skupine, govorica Baskov je edina izjema. Vatlbšmo Vas na galopske dirke v ned^^jo, 28.septemhra t. 1., pc^ldne bodo na dirkališču v Turnišču pri Ptuju konjske dir- ke, ki jih pripravlja Klub za konjski šport Ptuj ob sodelova- nju enakih klubov iz Cakovca, Varaždina, Zagreba, Bjelovara, Maribora in Celja. Posebnost teh dirk bodo galopske dirke » borbo med klubi za najboljši čas. Klub za konjski šport Ptuj, ki je še se- daj prvak Slovenije iz lanskih in letošnjih dirk, si bo resno priza- deval obdržati prehodni pokal še dalje in v Ptuju utrditi to- vrstni šport kljub trenutnim fi- nančnim težavam. Ta. dirka bo v Ptuju po vrsti 10. tradicionalna dirka, ki je bila vsako leto revija uspehov kluba na tem športnem področju. Da se je klub lahko obdržal in da je lahko prebredel vse raz- vojne težave je zasluga Občin- skega ljudskega odbora Ptuj in nekaterih gospodarskih organi- zacij, ki so klubu pomagale si- cer s skromnimi sredstvi. Velika zasluga za to pa gre tudi vodstvu kluba, ki je varčevalo s sredstvi in s tekmovanji ustvarjalo še ostala potrebna sredstva za vzdr- ževanje dirkalnih konj in rekvi- zitov. Inštruktorji so za pristaše tega športa žrtvovali marsika- tero prosto uro. Vsem bo revija konec tega me- seca dokaz, zahvala in zadošče- nje, da ima Ptuj kljub svoji skromnosti športno panogo, ki jo najdemo le še v večjih me- stih, kjer tovrstni šport še pose- bej cenijo. if w wirw v w w * v ¥ ¥ v ■«'1'▼ Prvi uspeh Dmve v Ravnah v nedeljo 14. t. m. je gosto- vala nogometna enajstorica v Ravnah s prvo prvenstveno nogo- metno tekmo z domačem Fuž.- narjem. Nogometaši Evrave so nastop;li v najmočnejši postavi :n je bilo pručakovati usp^ tudi na: vročem terenu v Ravnah in dragocsne prve točke. Igra se je začela z obojestranskimi napadi :n je bula nekaj časa enakovredna, toda kmalu se' je pokaizailo, da so gostje tehnično boljš.. Žs v 6. mi- nuti so Dravaši dosegi: vodstvo. V nekaj minutah je Mušič povišal rezultat na 2:0. V naidaljevanju je bila igra eniakopravna. Vse je ka- zalo, da domačini niiso zadovoljni z rezultatom. Nekaj m.nut pred koncem .polčasa so dosegli častni gol in zmanjšali razLko na 2:1. V drugem polčasu so domačini kljub vodstvu Drave igrali zelo dcbro. Enajstorica Drave je na- daljevala igro z velikim elanom in uspelo ji je rezUikat povišati. Sirec je dosegel končni: rezultat 3:1. Tudi postava Drave- je dobro igrala. I>a b. še v nedeljo tako dobro igrali! Sodil je pred 300 gledalci Muras iz Maribora. Alumfnij-Pohorje (Ruše) 1:1 V nedeljo 21. septembra, ob 16. uri, bo na stadionu Drave prvenstveni nogometmi derby med Alummiijem iiz Kidričevega ter domačo Dravo. Vabljeni vsi prs.- staši nogometa. Pa, Salicilna kislina Kljub opozorilom uporabljajo naše žene gospodinje pri koriser- viranju sadja in zelenjave salicil- no kislino. Ponovno opozarjamo, da lahko popolnoma opustimo konservirna sredstva, če pravil- no ravnamo pri konzerviranju. Z zdravstvenega vidika moramo namreč vsako konservrano sred- stvo kritično oceniti. Za salicilno kislino na primer je dokazano, da kvarno vpliva na jetra in ledvice. Iz teh vzrokov naši zdravstveni predpisi prepovedujejo živilski in- dustriji uporabljati sintetična konservirana sredstva. Gospodinje uporabljajo torej na lastno odgovornost te snovi; zato naj raje podrobno preštudirajo konservirni postopek in se za do- datek konserviranega sredstva od- ločijo le v skrajni sili. Nikoli ne bomo uporabljali sa- licilne kisline, temveč raje benzoe kislino ali pa natrijev benzoat. Dodamo ga le en gram na 1 kg sadne in zelenjavne konserve. Čim bolj kisla je konzerva, tem učinkovitejši je. Natrijev benzoat se laže topi v vodi kakor benzoe kislina, zato ga bolj priporočamo. Vsaka drogerija ali pa apoteka ima natrijev benzoat; je tudi ce- nejši od salicilne kisline. MUMIJE učna ura zgodovine. Pri tabLi stoji Tonin in odgo- varja. Pravzaprav nič ne odgo- varja, ker nič ne zna, le učitelj govori. Nazadnje ga učitelj vpraša: »To boš vendarle vedel, kaj so mumije?« Tonin molči. Premišljuje. Gle- da zdaj učitelja, zdaj po razre- du. Nazadnje pa se le odloči: »Mumije so konzervirane kra- ljice.« Madeže po kakau odpravimo, če jih takoj splaknemo z mrzlo vodo, nikoli ne z vročo, sicer se jih pozneje ne znebimo več. ★ Na prtu ne bo madežev od vi- na, če vrat steklenice z vinom namažemo od zunaj v obliki obro- ča s surovim maslom. KliHiice od britvic nikar ne za- vrzite, ko ne služijo več svoje- mu namenu. Lahko pa služijo še za paranje oblek ali za strgan je manjših madežev na parketu. Da se pri tem delu z britvico ne bo- ste ranile, jo pritrdite v zama- šek. * Ako se vam v ponvici vžge mast ali olje. posodo takoj i>o- krijte s pokrovko. Plamen tako ne bo imel zraka in bo kmalu ugasnil. Nikoli pa ne smete vžga- ne masti gasiti z vodo! * Mehki nohti na roki bodo po- stali bolj čvrsti, če jdh vsak dan zmočite z limonovim sokom. Na ta način p>ostanejo nohti tudi gladki. ROKOMET PRVENSTVENI PLES TUDI V ROKOMETU ZACEL V nedeljo, 14. septembra 1958, se je pričelo prvenstvo Slovenije v malem rokometu , za člane in članice. Po večletnem boju je bila letos ponovno formirana Sloven- ska liga in to na željo klubov, ki žele tekmovati. UO-RZS je pod- prl predlog klubov in ustanovil republiško ligo. »Drava« je bila kandidat za vstop v moško in žensko ekipo, toda zaradi odmerjenih finančnih sredstev z obema ekipama ne bi mogla nastopati. Skromna sred- stva so odmerjena še za tekmo- vanja v mariborski podzvezi, kjer nastopajo ekipe mladincev in mla- dink ter pionirjev. V republiško ligo je Drava prijavila članice, ki so po prvih tekmah opravičile za- upanje vodstva in se s prvimi zmagami uvrstile na čelo najbolj- ših slovenskih ženskih ekip. »DRAVA« PTUJ : »PARTIZAN« PIRAN 8:6 (4:2) Svojo prvo tekmo so članice »Drave« igrale v Piranu proti pr- vaku Primorske. V prvi minuti igre so vodile (Botolinova) in si z nadaljnimi 4 goli zagotovile pred- nost v prvem polčasu. Domačinke so proti koncu prvega dela ure- dile svoje vrste in rezultat zmanj- šale. Po odmoru so domačinke za- igrale mnogo boljše in vispelo jim je rezultat izenačiti na 6:6. Ob navijanju domačinov in razburka- nem morju (od igrišča oddaljeno le 5 metrov) so Dravašice ponov- no dosegle vodstvo (mlada Mul- čeva), nato še en gol in zmago. Za članice »Drave« je bila po- sebnost novo betons^ko igrišče, ki ga je najbolj občutila vratarka Toplakova. Za Dravo so dosegle gole: Bo- |tolin 4. Fric, Zgonc, Murko in Mulec po 1. »DRAVA« PTUJ : »SVOBODA« LJUBLJANA 5:3 (5:2) Svojo drugo tekmo je »Drava« isti dan igrala v Ljubljani proti večkratnemu skrvenskemu prvaku »Svobode«. Kmalu pK) prvih minutah igre so se Ptujčanke rešile pritiska do- mačink in pričele resno ogrožati vrata Svobode. Napad za napadom je prinesel uspeh in ponovno je Botolinova p>ovedla svoje moštvo v vodstvo. S prednostjo enega gola so Ptujčanke napadale z vse- mi .šestimi igralkami. V drugem delu je »Svoboda« spremenila taktiko igre, ker se v prvem delu nikakor ni mogla zo- perstaviti razigranim Dravašicam. Ni jim uspelo razbiti obrambe Drave z neumorno in požrtvoval- no igralko Jelinekovo na čelu. »Svoboda« je dosegla le 1 gol. Murkova in Botolinova sta s pra- vilnim kritjem popolnoma onemo- gočili najboljšo strelko »Svobode«, da ni mogla streljati na vrata Drave. Ptujčanke so si priborile zaslu- ženo zmago. _ STRELŠf^ Ob desetletnici Strelske zveze Slovenije so bili odlikovani za I>ožrtvova!lno delo m uspehe v strelstAAi sledeči tovariš.: I. Z medailjo Strelsike zveze Slovenije: Jože .Predanič, Fran- ček Hojnik, Lojze Koželj in Jože Zega. II. Plakete Okrajnega strelske- ga odbora Mariibor so siprejeli: Firuanc Cetl, Herman Seka, Vinko Top>olovec in Jože Zega. III. Spominske medalje Okr. strelskega odbora Maribor: Jože Predanič, Maruša Ceglar, Alojz Koželj, Franček Hojmik, Jože Skok, posebej pa kot najstarejši strelec Vinko Topolovec iz Pod- lehniika, IV. Za strelstvo zashižnM člani so prejel: posebna priaianja, in to 11 strek;ev. Za uspehe v tekmovanju ob desetletnici je Kidričevo prejelo posebno di.plomo, mladinci Občin- skega odbora Ptuj so prejeli di- plomo kot tretji zmagovalci v okrajnem tekmovanju v Mariboru. Z. ŠAH Na brzopoteznem turnirju Ša- hovskega društva Ptuj za mesec september 1958 je zmagal Rras, ki je dosegel 10 in pol točk; slede Bohak z 9 in pol točkami, Rudolf z 8 in pol točkami. Pernat s 7 in pol točkami, Mavrič Ervin rn Pešl s 7 točkami in Perger s 5 točka- mi. »Partizan« Markovci : Domava 0:2 Ker niso bile sektorske tekme v odbojki v Ptuju prejšnjo ne- deljo po razpisu Okrajne zveze društev za telesno vzgojo »Parti- zan« Maribor zaradi r-remajh- nega števila prijav, sta se v ne- deljo, 14. septembra, pomerili zgoraj navedeni društvi v Dor- navi v prijateljskem srečanju. Igra je potekala v premoči do- mačinov in so gostje z mladim moštvom dali slab odpor. Nave- deni moštvi gojita tudi razne druge športne igre in bi bilo za- želeno, da se pomerita še v rokometu, nogometu in podob- nem. OP POPRAVEK Napak v zadnji številki f36/38) našega lista ne moremo več opravičevati s tiskarskim škra- tom. ker so preštevilne in pre- grobe, da bi lahko šel mimo njih tudi površen bralec lista. Na tretji strani je znakažena objava dežurstva zdravnikov s tem, da je dr. Nada Pavličev preimenovana v dr. Nado Pav- ličevič in da manjka vrstica s podatki o čaSu njenega dežur- stva, dr. Vladimir Pire je pre- imenovan v dr. Vlaidimirja PIRŠA. Na četrti strani manjka v oglasu »Alpine« Ziri del teksta, ki je bil »Oglejte si zalogo, ku- pite izdelke ,Alpine' in prepri- čali se boste, da so ti čevlji naj- bol.iše kvalitete«! Zadnji dve besedi sta izostali, zaradi česar je celotni oglas iznakažen. , V razpisu upravnikov Obč. ljudskega odbora Središče je v drugi vrsti napisano »razpisu- jemo«, v objavljenem oglasu pa je »RAZPISUJE«, V bilanci trgovskega podjetja na veliko »Panonija« Ptuj bi moralo biti objavljeno, da se bavi to podjetje med drugim s prodajo železninskega blaga, v listu pa je objavljeno, da se bavi to podjetje s prodajo »ŽELE- ZNIŠKEGA BLAGA. Tudi v tekstu članka »Lev- ček« je napisano Juhco namesto juhco in ponujeta namesto po- nujata. Uredništvo LOVSKO PUSKO Hamerlles po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi. POSESTVO s hišo in 60 a zemlje prodam. Vprašati pri Šprah Li- zi, Juršinci 70. ŠIVALNI STROJ »Singer« v do- brem stanju prodam. Naslov v upravi. 12 KIRERJEVIH panjev čebel ugodno prodam. Naslov v upravi. SKORAJ NOV zidan štedilnik s ploščicami prodam. Vprašajte Stropnik, Ptuj, Nova cesta 3. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK in os za vprežni voz prodam. Burg, Ptuj, Ob Dravi 4. VINSKI SOD 1270 litrov prodam. Anton Vindiš, E*tuj, Spolenja- kova. ODDAM CELI VRT v najem. Ma- tilda Stanič, Ptuj, Zadružni trg 2. DENARNICA je bila najdena v Ptuju. Naslov v upravi. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe in ljubiteljico otrok sprejmem. Naslov v upravi. KUPIMO večjo količino slame za steljo. Veterinarski zavod Ptuj. TOVARNA ČEVLJEV »ALPINA« 2IRI bo v nekaj dneh v Ptuju v Lackovi ulici 3 (zraven pekarr^ »Drava«) odprla svojo novo poslovalnico za prodajo obutve prvovrstne kvalitete in najsodobnejših vzorcev F>o solidnih cenah. V tej trgovini bodo naprodaj t\idi gumijasti kvalitetn .zdeliki — otroški, ženski in moški škomji, copate in drugo. Oglejte si zalogo, kupite izdelke »Alipine« Jn prepri- čal se b^te, da so ti čevlji najboljše kvalitete. KNJIGOVODJE! Obveščamo Vas, da se bo vršila ustanovna skupščina društva knji- govodij za območje bivšega OLO Ptuj dne 25. septembra 1958 ob 9. uri, v dvorani Občinskega ljud- skega odbora Ptuj, Miklošičeva ulica 4 (zgradba občinskega ko- miteja ZKS). Prosimo Vas, da se skupščine sigurno udeležite. Iniciativni odbor Izdaja »Ptujski tednik«. tor Ivan KranjčiC. Urejuje uredn išld odbor Odgovorni urednik Ba uman Anton. Uredništvo tn uprav a v Ptuju. Lackova 8 Telefon 156. Cek. rač. pri Komunalni banki Maribor, podrumica s Ptuju. št. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna, Maribor. Letna naročnina 500 din, polletna 250 dm.