Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNISTVO :
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.500
Letna naročnina ................L	3.000
Letna inozemstvo................L	4.000
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
Leto XXII. - Štev. 22 (1102)
Gorica - četrtek, 28. maja 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Nemško srečanje v Kasslu
Preteklo je 25 let, odkar smo si Slovenci na Goriškem kakor tudi Slovenci na Tržaškem po težki dobi narodnega zatiranja zopet pridobili velik zaklad, to je slovensko šolo, ki jo je ukinila proti-manjšinska fašistična vlada z znano Gen-tilijevo šolsko reformo iz leta 1923.
POGLED V PRETEKLOST
S to krivično ureditvijo je bila naša manjšina močno prizadeta, kajti odvzeto ji je bilo to, kar je po dolgih letih sama dosegla s svojimi vztrajnimi zahtevami. S prebuditvijo narodne zavesti smo namreč Slovenci na Goriškem dobili prve slovenske ljudske šole v preteklem stoletju, in sicer najprej na vaseh in po trdih bojih v samem mestu Gorici. Avstrijski temeljni zakon iz leta 1867 o splošnih pravicah državljanov je zagotavljal tudi ne-nemškim narodom enakopravnost v šoli, uradu ter v javnem življenju. Na ta zakon so se Slovenci v Gorici sklicevali, ko so zahtevali šole in pouk na osnovnih in srednjih šolah v materinem jeziku.
Slovenske šole so se ustanavljale po vseh vaseh, a ne v mestih. Zaradi posebnih okoliščin in slabega izvajanja zakonov so morali slovenski zavedni možje nenehno zahtevati to, kar jim je po zakonu pripadalo. Leta 1870 so v Gorici ustanovili učiteljišče, ki je imelo slovenski oddelek; fantovsko učiteljišče so nato prenesli v Koper, od koder se je vrnilo v Gorico komaj leta 1909. Naslednje leto smo dobili v Gorici še gimnazijo s slovenskim učnim jezikom. Tedaj je delovalo na Primorskem 244 slovenskih šol, 5 nemških, 105 italijanskih in 20 slovensko-italijan-skih osnovnih šol.
Toda Slovence na Primorskem je silno prizadelo dejstvo, da se Italija po prvi svetovni vojni ni držala načel Londonskega pakta Iz leta 1915 in je postavila zahtevo, da se učni načrti na slovenskih šolah prilagodijo načrtom šol v starih pokrajinah italijanskega kraljestva. Z Gen-tilijevo šolsko reformo so se postopoma poitalijančevale naše šole, tako da je iz njih po nekaj letih slovenski jezik po-
vsem izginil.
Po padcu fašistične vlade v Italiji leta 1943 so se na Primorskem ponovno odprle slovenske šole, kajti Nemci so jih dopuščali. A razmere med vojno so bile težke, poučevanje je bilo neredno in nestalno. Skupine otrok so zbirali domači učitelji, največ pomožni učitelji in duhovniki, ki so po svojih močeh nudili otrokom vsaj nekaj splošne izobrazbe. Pouk so večkrat ovirali sovražni napadi, bombardiranja in pomanjkanja sredstev ter učnih moči.
KONČNO POPRAVLJENA KRIVICA
Pa je leto 1945 prineslo zmago nad nacifašizmom ter odprlo nova obzorja tudi na šolskem področju. Zavezniška vojaška uprava je 8. oktobra 1945 uredila vprašanje slovenskega šolstva v Italiji in izdala učne načrte. Dobili smo to, kar lahko upravičeno zahteva vsak narod, to je šole v materinem jeziku, ki so glavni pogoj za ohranitev in rast naroda.
Po otvoritvi slovenske šole v naši deželi smo še precej let morali čakati na njeno uzakonitev. Do te je prišlo komaj leta 1961, čeprav z njo še niso bili rešeni vsi važni problemi na našem šolskem področju.
Slovenske zahteve so bile v preteklosti vztrajne, prav tako bodo morale bili vztrajne tudi v bodočnosti, da se bodo uredila še ostala vprašanja.
Z jubilejno prireditvijo v Gorici proslavljamo tako zopetno odprtje slovenskega šolstva na Goriškem in se spominjamo težkih časov, trdih bojev in požrtvovalne vztrajnosti, ki so ponovno priklicali v življenje naše šole.
Spomniti se moramo tudi vseh slovenskih osebnosti, pokojnih in živečih, ki so vedno in kakorkoli skrbele za šolstvo in izobrazbo naše mladine.
Naj nam bodo za vzor vsi tisti, ki so dvigali narodno zavest in z veliko požrtvovalnostjo ter prizadevnostjo hranili ter krepili naše šole kot najdragocenejšo kulturno dobrino.
Prof. dr. EMIL DEVETAK
Kongres evropskih manjšin
V	začetku maja je bil na Gradiščanskem 20. kongres Federalistične unije evropskih manjšin, katerega so se udeležili tudi zastopniki koroških Slovencev s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev' (NSKS) dr. Vospernikom. Kongresa bi se morali udeležiti 'tudi zastopniki tržaških in goriških Slovencev, ki so se mu pa morali v zadnjem trenutku odpovedati zaradi neodložljivih priprav v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami. Poslali pa 'so zato udeležencem kongresa, ki jih je bilo okrog 150, telegram s pozdravi.
Predsednik NSKS dr. Vospernik je kongresu predložil resolucijo, ki zadeva čimprejšnjo gradnjo slovenske gimnazije v Celovcu. Resolucija je bila soglasno ispre-jeta iin odposlana zveznemu kanclerju dr. Kreiskomu.
Na (kongresu so si člani osrednjega odbora podrobneje razdelili svoje funkcije: na podlagi iteh bo dr. Vospernik navezal globlje stike s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi v Italiji ter s Hrvati na Gradiščanskem.
Opazovalci menijo, da je bil kongres uspešen doprinos k reševanju problemov evropskih narodov, ki so ogroženi v svoji bitnosti.
Toda če to drži, potem naj sedaj takoj popravi ta korak in naj odslovi tega člana elitne skupine mrtvaških lobanj.
Ce zvezni kancler in z njim avstrijska socialistična stranka ne bosta tega storila, potem bosta pač morala odgovarjati ne samo pred isvobodnim svetom, ki prav v tem obdobju praznuje 25-iletnico' zmage nad nacifašizmom, ampak predvsijm pred svojo vestjo dn pred svojim socializmom.
Koroški Slovenci, ki so propagirali za socialistično stranko, bodo pa zdaj morali reči svoj jasni »ne« stranki, iki postavlja na glavna mesta take člane esesovske skupine mrtvaških lobanj. In najmanj kar bi morali storiti, je, da bodo z nedvoumnimi besedami obsodili socialistično vodstvo za 'tak korak in zahtevali, da na socialistični listi izvoljeni Slovenec Janko Ogris odstopi v znak protesta. Samo na tak način bodo isooialistični koroškii Slovenci mogli brez vsake zadrege praznovati 25-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom.
Čudna marala
avstrijskih socialistov
Koroški Slovenci so z velikim ogorčenjem sprejeli vest, da je avstrijski zvezni kancler dr. Bruno Kreisky (socialist), imenoval za svojega ministra bivšega nacista in esesovca, člana elitne skupine mrtvaških lobanj dr. Ollingerja, Avstrijiski socialisti se opravičujejo, češ da avstrijski kancler mi vedel za preteklost tega moža.
Ime mesta Kassel se v svetovnem tisku le redkokdaj pojavi. Krivdo za to ima nesrečna meja, ki je Hitlerjevo Nemčijo razdelila v dve državi: zahodnonemško zvezno republiko in vzhodnonemško »demokratično« republiko. Kassel je sicer ostal na zahodu te meje, a tako blizu, da nima pravega zaledja in bolj životari kot živi, saj šteje manj prebivalcev kot pred vojno.
Pa je bil Kassel svoj čas ugledno mesto, prestolnica hessenske kneževine in tudi industrijsko zelo pomemben. V letu 1944 je doživel kar 49 uničevalnih bombnih napadov. Iz razvalin se je sicer dvignil kot vsa druga mesta na Zapadu, a do pomembnosti ni več prišel. »Conska meja« ga je potisnila v brezimnost, zlasti ker se zaradi skoro nepredušne meje zahodni kapital ni zanimal za kakšne večje naložbe.
Pa se je končno tudi Kasslu sreča nasmehnila. Oba Willyja, zahodnonemški kancler Willy Brandt in predsednik vzhodnonemške vlade Willy Stoph sta se namreč 19. marca letos na svojem prvem srečanju v Erfurtu dogovorila, da se bosta 21. maja zopet sestala, to pot v Zahodni Nemčiji in sicer prav v mestu Kassel. Za kraj sestanka je bil izbran hotel »Wilhelmshohe«, ki ga je pred dvema stoletjama hessenski knez Wilhelm (Viljem) sebi sezidal, sedaj pa naj bi služil dvema socialistoma različnih pogledov, a enakih imen za razgovore.
PROTESTOV IN NEMIROV POLN DAN
Ker leži Kassel v Zahodni Nemčiji, kjer vlada resnična demokracija, bonnska vlada ni mogla prepovedati raznih protestnih zboro-
Velika aktivnost ministra Mora
Privatne šole v ZDA v finančni krizi
Do’ zadnjega časa so v Združenih državah Amerike zelo cvetele katoliške šole vseh stopenj. Zadnja leta pa so se stroški za vzdrževanje privatnih šol izredno povečali, tako da mnoge katoliške šole teh stroškov ne zmorejo več. Zaprli so že nad tisoč katoliških šol. Predsednik Nixon se je zavzel za privatne šole in predlagal kongresu, naj jim nakloni državno pomoč, drugače bo morala država sama prevzeti vse .stroške za šolanje šest milijonov učencev in dijakov, ki so doslej obiskovali privatne šole.
Italijanski zunanji minister Moro zadnje čase veliko potuje. 19. in 20. maja je bil v Parizu. Tam se je razgovarjal s svojim francoskim kolegom Schumanom o prihodnjem odprtju pogajanj z Veliko Britanijo za vstop t? dr?°.ve v Evropsko gospodarsko skupnost. Tudi sta oba zunanja ministra obravnavala vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, kako pomiriti Bližnji Vzhod in rešiti mir v Kambodži. Glede Libanona sta bila mnenja, da mora ostati ta država tudi vnaprej neodvisna, njene meje pa nedotakljive. Kar se tiče franoosko-italijanskih odnosov sta pa Moro in Schuman soglasno ugotovila, da so odlični.
22. maja je bil Moro že v Egiptu. Tam je v Kairu izmenjal mnenja z egiptovskim zunanjim ministrom Mahmudoon Riadom, sestal pa se je tudi s predsednikom Naserjem. Riad je Moru zatrdil, da je Egipt še vedno naklonjen politični rešitvi krize, Moro se je pa zanimal, kako egiptovska vlada to rešitev zamišlja. Riadu je tudi izrazil željo italijanske vlade, ki bi rada dala konkreten prispevek k rešitvi spora na Bližnjem Vzhodu. V nedeljo, 24. maja se je Moro vrnil v Rim.
Že naslednji dan se je Moro v Rimu sestal s severnoameriškim zunanjim ministrom Rogersom. Poročal mu je o svojih nedavnih obiskih v Maroku, Turčiji in v Egiptu. Rogers je prišel v Rim na zasedanje sveta Atlantskega pakta, ki se je pričelo v torek, 26. maja.
V	zvezi s tem zasedanjem je zato Moro v pičlih nekaj tednih osebno obiskal Dunaj, Budimpešto, Sofijo, Carigrad in zadnji teden še Pariz in Kairo. Tako bo mogel ostalim članom sveta NATO organizacije izčrpno poročati o trenutnih silnicah, ki vplivajo na dogajanje v srednjeevropskem prostoru in v Sredozemlju. Naraščanje sovjetske prisotnosti v Sredozemskem morju zahteva večjo budnost s strani držav članic Atlantskega pakta. Tudi nova pogodba med Sovjetsko zvezo in češkoslovaško nikakor ni pripomogla k zmanjšanju napetosti med Vzhodom in Zahodom, saj je bila s pogodbo uzakonjena Brežnjeva doktrina o omejeni suverenosti vzhodnoevropskih držav. Vsaka krepitev Varšavskega pakta pa nujno kliče po krepitvi tudi Atlantske zveze.
štvo stopilo v akcijo in začelo kot povračilen ukrep z bombardiranjem štirih vasi na libanonskem ozemlju. Pri tem napadu je bilo ubitih 11 civilistov, 32 pa ranjenih. Poleg tega je- bilo uničenih 80 stanovanjskih hiš
V	ponedeljek 25. maja pa je izraelska vojska ponovno vdrla v Libanon. Izraelci so poslali v hoj veliko število tankov in drugih oklepnih vozil. Libanonski krogi menijo, da stremi Izrael za zasedbo celotnega južnolibanonskega ozemlja do reke Litani. Iz tega ozemlja naj bi nastal zaščitni pas, ki naj varuje sever izraelske države pred vdori in napadi arabskih gverilcev.
Poslanci libanonskega juga so ogorčeni, ker vlada v Beirutu ničesar ne stori za zaščito prebivalstva na ogroženem ozemlju. V protest nameravajo organizirati splošno stavko in z njo prisiliti vlado, da bo okrepila obrambo juga.
Spet vdor v Libanon
Arabski gverilci so v Galileji blizu libanonske meje izvršili v petek 22. maja atentat na izraelski avtobus, ki je vozil otroke v šolo. Pri tem je bilo 12 oseb mrtvih, med njimi osem otrok, 20 otrok pa ranjenih.
Kmalu po atentatu je izraelsko topni-
Začetek del na cesti Vrhnika-Postojna
S	pritiskom na sprožilec je predsednik izvršnega republiškega sveta Slovenije Stane Kavčič sprožil v petek, 22. maja prvo mino na trasi prvega odseka hitre ceste Vrhnika-Postojna ter tako simbolično označil pričetek te prepotrebne moderne štiripasovne avtomobilske ceste.
Odsek nove hitre ceste Vrhnika-Postojna je dolg 31.989 m in ga bodo gradila tri podjetja. Treba bo postaviti 70 m dolg most čez Ljubljanico pri Vrhniki in tri viadukte, od katerih bo eden dolg kar 564 m.
Celotni odsek Vrhnika-Postojna bo veljal 140 milijonov N din, tj. sedem milijard lir, usposobljen pa mora biti za promet do jeseni 1972, torej čez dve ileti. Cesta bo zahtevala za izgradnjo 53.000 ton cementa, 4.000 ton betonskega železa in
28.000	kub. metrov lesa.
Slovenija nujno potrebuje hitrih cest, saj je šlo lani skozi obmejne prehode v Sloveniji več kot 25 milijonov vozil ali 95 odstotkov vsega cestnega prometa v Jugoslaviji. Res nerazumljivo zato, da kaže osrednja vlada v Beogradu tako malo zanimanja za cesto Šentilj-Nova Gorica ter raje nakazuje denar za gradnjo hitrih cest v Srbiji, na Kosovem in v Vojvodini, iki še daleč niso tako potrebne kot naša slovenska prečna cesta. Italija bo že prihodnje leto prišla s hitro cesto pri Vrtojbi do jugoslovanske ceste — potem pa bo treba čakati še leta in leta, da bo ta hitra cesta dosegla Razdrto in se tam povezala s Postojno ter Ljubljano.
vanj, ki so jih pripravili tisti Nemci, ki ne gledajo s simpatijami Brandtovega odpiranja proti socialističnim državam na vzhodu. Neonacisti so pod vodstvom svojega voditelja von Taddena sklicali prav na predvečer srečanja na »Wilhelmsh6he« veliko protestno zborovanje v Kasslu. Prišlo je tudi mnogo članov raznih begunskih organizacij, ki tudi ne morejo preboleti, da je sedaj poljska meja na črti Odra-Nisa in sega globoko v nekdanje nemško ozemlje.
Ko je vzhodnonemški vladni predsednik Willy Stoph s posebnim vlakom prispel v Kassel, so ga mnogi od občinstva prijazno pozdravili. Toda tudi neonacisti niso ostali brezbrižni. Pred železniško postajo so razvili črne zastave ter pokazali napise, ki so oznanjali, da prodaja Willy Brandt zahodnonemške interese komunistom.
Za Brandta kot gostitelja je bil še posebno neprijeten incident, ko so trije mladinci sneli z droga zastavo vzhodnonemške republike, ki je črno-rumeno-rdeča s pšeničnim vencem in šestilom, jo razrezali in nato poteptali.
Neprijetnosti so se nadaljevale tudi še po kosilu. Stoph bi moral položiti venec na spomenik žrtvam nacizma v Knežjem parku. Toda ker se je zbrala v bližini spomenika množica okrog 8.000 demonstrantov, je zahodnonemška policija predlagala, naj se ceremonija preloži na kasnejši čas, kar se je tudi zgodilo.
OSTALO JE VSE PO STAREM
Oba Willyja, Brandt in Stoph, sta se dvakrat sestala k pogovoru na štiri oči, enkrat dopoldne in enkrat popoldne. Tuji opazovalci so prišli do zaključka, da se na zadnjem srečanju stališča obeh Nem-čij niso za las zbližala;a morda so se celo nekoliko oddaljila, kajti na zahodnonemški strani niso pripravljeni priznati Vzhodne Nemčije kot države, na vzhodnonemški strani pa prav to postavljajo kot predpogoj za normalizacijo medsebojnih odnosov. Zato se nihče ne upa teh razgovorov označiti za pozitivne, prav tako pa tudi ne za povsem negativne, saj sta oba državnika, tako Brandt kot Stoph ob slovesu izrazila pripravljenost z razgovori nadaljevati.
Brandt je svojemu sobesedniku Stophu predlagal, naj bi se podpisala posebna pogodba, ki naj bi urejala odnose med obema Nem-čijama. Izboljšalo naj bi se vprašanje potovanj med obema državama, okrepila medsebojna trgovina, povečali stiki na obmejnem področju. Obe Nemčiji naj bi tudi spoštovali obstoječe meje ter ozemeljsko neodvisnost.
Stoph z vsemi temi predlogi ni bil zadovoljen. Odklonil jih je, dokler ne pride do priznanja Vzhodne Nemčije kot neodvisne države. Zahteval je tudi, da Zahodna Nemčija prekliče raztegnitev svojih zakonov na Vzhodno Nemčijo, ker je to v nasprotju z mednarodnim pravom.
Ko se je Stoph vrnil v vzhodni Berlin, je izjavil, da sta bili stališči obeh odposlanstev v stalnem nasprotju. Kljub temu pa je pripravljen nadaljevati začeti dialog z Brandtom. In tudi to je že nekaj. Dokler se ljudje razgovarjajo, orožje molči. Zato moramo biti te vrste razvoja med obema Nemči-jama veseli vsi.
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Volilni	program Dvoje	duhovniških	smrti
Slovenske demokratske zveze
Slovenska demokratska zveza v Gorici je sestavila svoj vodilni program, ki je široko zasnovan in zanima celotno našo pokrajino. Še posebej moramo omeniti program za občino Gorica ter za občine Števerjan, Sovodnje in Doberdob.
V glavnem lahko delimo program SDZ v narodno-politični ter upravni. Prvi obsega bistvene zahteve slovenske manjšine v Italiji za priznanje in uzakonitev vseh njenih pravic. Sem spadajo še posebej zahteve po splošni zaščiti, ureditvi slovenskega šolstva, socialni in kulturni podpori slovenskim ustanovam.
V zahtevi splošne zaščite slovenske narodne skupnosti se bodo kandidati lipove vejice borili za dokončno priznanje vseh naših pravic s posebnimi zakonskimi ukrepi. Vse to je še zlasti v skladu z resolucijo goriškega občinskega sveta z dne 22. decembra 1969, ki so jo sprejele vse stranke razen fašistov in priznava Slovencem pravico do uporabe slovenskega jezika v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi ter predvideva vsestransko podporo nemotenemu razvoju slovenske. manjšine. V tem smislu bodo tudi z vsemi močmi podprli akcijo za sprejem peticije v smislu 50. člena ustave na parlament, ki naj obsega vse naše zahteve.
Posebno važno je za vse Slovence vprašanje slovenskega šolstva, kjer je še mnogo neurejenih osnovnih problemov. Tako se bodo izvoljeni predstavniki SDZ še nadalje zavzemali za njih čimprejšnjo ugodno rešitev na vseh pristojnih političnih forumih. Treba je najprej urediti stalež profesorjev na slovenskih srednjih šolah, razpisati habilitacijske izpite ter natečaje, da se končno reši dolgoletni manjvredni položaj naših šolnikov. Nujna je tudi odobritev zakona za ustanovitev nadzorništva in didaktičnih ravnateljstev za slovenske osnovne šole, ki so ga svoj čas že predložili parlamentu. Poleg teh splošnih zakonodajnih ukrepov zahtevajo kandidati slovenske liste z lipovo vejico tudi hitro rešitev ostalih vprašanj, ki neposredno zanimajo slovensko šolstvo. To so predvsem: zgradba novih šolskih poslopij v ul. Čampi v Gorici, ureditev prostorov za trgovski strokovni zavod, izbira prostora za nove srednje in osnovne šole v južnem delu mesta in boljša tehnična oprema vseh naših šol v mestu in na deželi. Sem lahko štejemo še zahteve za ugodno rešitev ostalih problemov, kot npr. prevažanje učencev, štipendiranje dijakov, otroški vrtci tudi v drugih občinah, deželna pomoč dijaškim zavodom, kolonije za slovenske otroke, ustanovitev stolice za slovenski jezik in slovstvo na tržaški univerzi.
Med splošne probleme slovenske manjšine uvrščamo zahtevo poimenovanja ulic po zaslužnih slovenskih osebnostih ter po dvojezičnih napisih v slovenskih predelih.
Upravni program slovenske liste z lipovo vejico predvideva nato celo vrsto vprašanj, ki tarejo vso našo skupnost na občinski in pokrajinski ravni. Sem spadajo še zlasti javna dela, ki naj pripomorejo k socialnemu ter ekonomskemu dvigu našega ljudstva. Tako naj med specifičnima problemi goriške občine omenimo med drugimi vrsto zahtev za okoliške predele: pokopališče v Pevmi in Podgori, ureditev poti in bližnjic, pobiranje smeti v okoliških vaseh ter napeljava metana. Med splošne točke občinskega programa v Gorica spadajo še zahteva po novih .parkirnih prostorih, boljših higieničnih napravah, ureditev avtobusnih čakalnic v mestu, v Pevmi, Pod-gori, Oslavju in Štandrežu, ureditev trga na debelo, četrtkovega sejma ter blagovno razstavišče.
Podobne probleme imajo tudi ostale slovenske občine, v katerih se bodo kandidati slovenske liste z lipovo vejico zavzemali za vse potrebe prebivalstva, za pošteno upravo in vsestranski dvig občanov.
Med točke programa, ki ima pokrajinski značaj, naj še omenimo ostale nujne socialne zahteve, ki naj omogočijo našim ljudem večji gospodarski in civilni razvoj. V ta okvir spadajo rešitev stanovanjske krize z zgraditvijo ljudskih stanovanj, olajšanje in pravična razdelitev davčnega bremena, ureditev zaposlitve delovne sile z onstran meje, boj brezposelnosti, zahteva po stalni zaposlitvi delav-oev ter izobražencev, razširitev obmejnega pasu, razvoj tujskega prometa, ureditev otroških zabavišč, poglobitev odnosov s Slovenijo in Koroško, obramba našega kmeta in delavca, zajezitev emigracije in prizadevanje za ostvaritev prija-
teljskega ozračja na meji med sosednima državama in mirnega sodelovanja med obema narodoma.
Splošne osnove Lega programa lahko strnejo okoli lipove vejice vse dobromi-sleče in zavedne Slovence, ki čutijo slovensko, demokratično in socialno. Samo v okviru SLOVENSKE LISTE Z LIPOVO VEJICO bomo lahko dosegli svoje pravice, tuje stranke nam jih prav gotovo ne bodo dale. Zato vsi pogumno v boj za zmago edine slovenske liste, katere izvoljeni kandidati bodo edini pravi predstavniki Slovencev v Italiji.
SKAD v Gorici je v pretekli sezoni organiziral vrsto kvalitetnih predavanj o slovenski sodobni problematiki. Ob teh predavanjih so se zvrstili številni predavatelji iz Slovenije, Trsta an tudi od drugod. Pretekli četrtak je bilo na sporedu zadnje predavanje v tej sezoni. Za to priložnost so organizatorji povabili slovenskega pesnika in pisatelja Edvarda Kocbeka. To je znana osebnost v slovenskem sodobnem kulturnem in političnem življenju. Zato je bilo na zadnjem predavanju več udeležencev kot običajno; prišli so številni tudi izza meje, tako da je bila mala dvorana Katoliškega doma polno zasedena. Bilo je navzočih okrog sto oseb, povečini izobraženci in dijaki višjih šol.
Koobek sd je izbral kot predmet svojemu predavanju aktualno temo: Eros in seksus, kar bi se po domače reklo: Spolnost in spolna ljubezen. Tema je brez dvoma aktualna posebno danes, ko živimo v času nekega splošnega poveličevanja spolnosti in z njim povezane erotičnosti. Tema je važna tudi zato, ker so katoliški teologi začeli obravnavati ta pojav v človeškem življenju z novih vidikov in ga staviti v novo luč, ki je večkrat precej različna od dosedanjih gledanj. Prav v tem vprašanju se javlja v posebno žarki luči razlika med starejšo in mlajšo generacijo tudi v vrstah katoličanov in v vrstah katoliških moralistov. Nekaj teh novih dognanj je dobilo svoje mesto tudi na zadnjem koncilu posebno v konstituciji o Cerkvi v sodobnem svatu, ko je govora o zakonu in družini.
Vendar je opaziti, da gredo razni katoliški misleci v pokoncilskem času v teh vprašanjih daleč preko koncila in preko nauka Cerkve. Pod vplivom raznih protestantskih moralistov in raznih socioloških in psiholoških študij vnašajo v vrednotenje spolnosti in njenih funkcij trditve, ki niso niti dokazane niti v skladu z razodetjem. Imajo pa to prednost, da so nove in da so drzne. Kar pa ljudje na splošno radi imajo, kar je novo in kar je drzno, si te ideje utirajo pot tudi v teološke šole, v sodobno 'katehezo in seveda še bolj v priložnostna predavanja.
Tako je tudi Edvard Kocbek v svojem predavanju iznesel poleg stvarnih misli trditve, fci jih človek ne more z .mirno vestjo sprejeti. Pri tern se je skliceval na razne sodobne moraliste, zlasti na Haringa in na številne gojitelje socioloških in psiholoških znanosti (Manc, Marcuse, Nietzsche, jezuit Theilhard de Char-din, in še drugi). V svojem dolgem predavanju, trajalo je dve polni uri, je Koc-
Pripravlja se koncil pravoslavnih Cerkva
Pravoslavna Cerkev se pripravlja na svoj vesoljni cerkveni zbor. O čem naj bi na cerkvenem zboru razpravljali, so določili zastopniki pravoslavnih patriarhatov na konferenci na otoku Rodu leta 1961. Predvsem naj bi razpravljali o virih razodetja in o pomenu oblasti v Cerkvi, Nadalje bodo govorili o zakonskih zadržkih, o duhovniški obleki in o liturgičnem koledarju. Nekateri časopisi sporočajo, da bo prišlo do sklicanja koncila že v tem letu.
Številni duhovniški poklici na Poljskem
Značilen pojav verskega življenja na Poljskem je veliko število kandidatov za duhovniške poklice. Vse škofije — razen nadškofije Lubaczotva, ki vzgaja svoje
V	enem samem tednu sta umrla na Goriškem kar dva duhovnika. Srce se nam krči v bolesti, ko vidimo, kako se ožijo že itak redke duhovniške vrste. Vsaka duhovnikova smrt je udarec za celotno škofijsko cerkveno občestvo, ki ima vedno manj razpoložljivih sil za dušno pastirstvo.
Dr. Nikodem Plet. 16 maja je umrl v civilni bolnišnici v Vidmu dr. Nikodem Plet, bivši župnik v Marianu. Rodil se je leta 1888 v Aiellu, študiral je v gori-škem malem in velikem semenišču, v duhovnika ga je posvetil nadškof Sedej leta 1912. Na Dunaju je doktoriral iz bogoslovnih ved. Stopil je takoj v dušno pastirstvo, najprej kot kaplan v Roman-
bek napredel toliko misli in sodb, da na koncu nismo imeli več .pregleda čeznje. Iz tega razloga in ker je bila ura že čez enajst, se ni mogla razviti debata, ki bi bila ob takem predavanju ne samo koristna ampak tudi potrebna, da se postavijo razne misli na pravo mesto. Kajti vse je lahko res, če se prav razume.
Pri Edvardu Kocbeku pa velja pravilo, da ne moreš vseh njegovih trditev 'sprejeti tako kot zvenijo. Preveč osebno gledanje ima na mnoge probleme. Njegovo krščanstvo je sicer iskreno, toda polno problematičnosti, to je polno še ne dovolj raziskanih vprašanj, škoda, da Koobek ne loči dognanih dejstev od še nerešenih ■problemov. Zato je velik fcot umetnik, toda nesiguren vodnik kot krščanski ideolog. To se je pokazalo tudi na predavanju v Gorici.
* * *
Našim akademikom, ki so letošnja predavanja organizirali, moramo priznati veliko požrtvovalnost, obenem pa odprtost za sodobne probleme. Saj so povabili predavatelje-strokovnjake, a svetovnonazorsko raznolike. To se nam zdi prav, ker se kristjan ne sme bati soočenja tudi z drugače mislečimi.
(r+r)
Temu tajništvu načeluje dunajski kardinal dr. Franc Konig. Nedavno je povedal časnikarjem več zanimivosti o delu, ki ga tajništvo opravlja.
»To tajništvo so ustanovili na zadnjem zasedanju vatikanskega koncila, poleti leta 1965. Po ustanovitvi tajništva za edinost kristjanov in posebnega tajništva za vprašanje nekristjanov so spoznali, da se mora Cerkev zanimati tudi za problem verske brezbrižnosti na svetu. Tako so ustanovili središče za raziskovanje brezboštva in za iskanje potov z ljudmi brez vere. Papež me je naprosil, naj to ustanovo vodim. To me je začudilo, saj sem pričakoval, da me bodo dodelili tajništvu za nekristjane. To področje sem namreč že precej raziskoval.
Novo tajništvo je najprej dobilo nalogo katoličanom te probleme predočiti. Treba je bilo pokazati pravi značaj pojave ateizma, o katerem katoličani dotlej niso veliko razpravljali. Posebno v nesocialističnih deželah o njam niso mnogo govorili. Papež je postavil kot prvi cilj tega tajništva: med katoličani vzbuditi zavest o važ-
bogoslovce v Tamovi in Premysilu — imajo svoja lastna semenišča. V 24 semeniščih se pripravlja 3.327, študentov za duhovniški poklic, od tega 743 v prvem letniku.
Največ bogoslovcev ima škofija Tamova (278), potem pa Katowice (265), nadalje Krakov (243) in Wroclaw (242). Najbolj zaseden prvi letnik ima bogoslovje v Krakovu (59) in Tarnova (58). Bogoslovcev redovnikov, ki študirajo filozofijo in teologijo, je 998, od toga 264 v prvem letniku.
Nizozemska dobrodelnost
Da so Nizozemci kljub najnovejšim go-goricam zelo zavzeti za katoliško vero, kaže njihova dobrodelnost. Pet milijonov nizozemskih katoličanov je za letošnji post zbralo za namene katoliške podporne organizacije 10 milijonov guldnov (17.500.000 lir).
su in nato kot župni upravitelj v Villes-se, kjer je konec maja 1915 doživel strašno tragedijo, ko so prodirajoči italijanski vojaki ustrelili šest nedolžnih oseb, ki so jih skupno z župnikom pograbili kot talce, župnika samega pa so internirali v notranjost države. Ko se je po končani vojni vrnil iz internacije, je postal župnik v Marianu in tam deloval celili 45 let, dokler ni 1. 1966 stopil v pokoj. Pogrebne svečanosti so se izvršile v Marjanu. Opravil jih je sam nadškof Peter Cocolin ob prisotnosti kakih 50 duhovnikov in velike množice vernikov.
Msgr. Josip Cirotto. Dne 23. maja je umrl v Gorici stolni kanonik msgr. Josip Cirotto. Žalne obrede je opravil nadškof Cocolin v ponedeljek 25. maja, naslednje jutro pa so pokojnika odpeljali v Riese, kjer je bil pokopan.
Msgr. Cirotto se je rodil v kraju Riese 19. marca 1891. V duhovnika je bil posvečen 30. maja 1920. Leta 1933 je iz tre-viške škofije prestopil v gorniško. Poslali so ga za kaplana v Kobarid in nato na Placuto v Gorico. Nekaj časa je skrbel tudi za dušno oskrbo italijanskih vernikov v Šempetru pri Gorici. Nato je bil katehet in duhovni vodja v zavodu sv. Jožefa v Gorici. Dne 6. julija 1948 je postal kanonik goriškega stolnega kapitlja.
Msgr. Cirottiju so bile poverjene važne vodilne vloge na škofijski ravni. Tako je bil vrsto let nadškofijski delegat za Katoliško akcijo, predsednik škofijskega odbora za .izseljence, član raznih škofijskih svetov. Kot predsednik .izseljenskega odbora je veliko pomagal tudi številnim slovenskim beguncem in izseljencem, ki so v izredno težkih urah svojega življenja trkali na njegova vrata teir vedno dobili koristna napotila pa tudi gmotno podporo. Ko je zbolel kanonik msgr. Gregorec, se je v njegovo spovednico vselil msgr. Cirotto in prenekateri duši nudil božje od-puščenje in duhovno tolažbo. Msgr. Cirotto se je s svojo ponižno preproščino, ljubeznivostjo in blagosrčnostjo vsem priljubil. Njegov lik bo ostal v naših srcih kot vzor svetostnega in srčno plemenitega Kristusovega duhovnika.
R. K.
nosti tega vprašanja.
Spočetka sva bila v tajništvu le dva. Potem smo poklicali vanj še druge osebe in jeseni 1965 nas je bilo 21. Sodelovali smo že pri izdelavi znamenite koncilske »13. sheme«. Iz nje je nastala koncilska listina, ki govori o Cerkvi v sedanjem svetu. 19., 20. in 21. poglavje tega dokumenta govore o brezverstvu.
ŠTIRI VRSTE SODELAVCEV
V tajništvu razlikujemo štiri vrste sodelavcev.
Najprej so člani tajništva. To so škofje iz raznih delov sveta, 22 po številu.
Dalje so svetovalci tajništva. Tudi ti so iz vseh delov sveta.
V tretjo vrsto prištevamo razne strokovnjake, ki jih privzemajo škofje na svojih delovnih področjih.
V četrto vrsto pa štejemo sodelavce, ki jih šele organiziramo: po raznih državah nastajajo krajevna oziroma področna tajništva za neverne, ki v svoji okolici raziskujejo pojave in vprašanja brezverstva in verske brezbrižnosti. Prebirajo knjige in časopise, zasledujejo filmski, radijski in televizijski program. Poskušajo stopiti z nevernimi v stik. Ta tajništva so v pomoč škofom, saj jih opozarjajo na določene pojave na njihovem področju. Prirejajo itudi razne kongrese. Na Dunaju je bil npr. evropski kongres o ateistični kulturi, v Rimu kongres o odnosu kulture in nevere. Sedaj se pripravlja kongres o veri in različnih ljudskih verovanjih.«
VPRAŠANJE SOCIALISTIČNIH DEŽEL
Na vprašanje o odnosu tajništva do razmer v Jugoslaviji je kardinal dejal, da se v Jugoslaviji lahko bolj odprto in svobodneje govori o vprašanju ateizma kot po drugih socialističnih deželah. Sam je imel o tem priložnost govoriti z faznimi Jugoslovani, med katerimi so bili tudi vseuči-liški profesorji!. Ker je tu pot v socializem drugačna, je tudi več možnosti za dialog kot drugod. Poljski časopis je pisal npr., da na Poljskem nimajo zanimanja za teoretični dialog, za praktični pa, kar pa pomeni sodelovanje katoličanov z režimom. Neki sovjetski časopis je poročal o kardinalovih predavanjih v Lindauu in to še precej objektivno. Zaključil pa je tipično: sodelovanje z vernimi je nemogoče, ker
Škrabčeva spominska proslava
V	nedeljo dopoldne se je zbralo na Kostanjevici precejšnje število gostov in domačinov k spominski svečanosti za patra Stanislava Škrabca. Velikemu jezikoslovcu in očetu naše besede so jo pripravili stari goriški študenti, ki so pod vodstvom 84 »mladega« predsednika Gorkiča iz Vrtojbe 'poskrbeli za odkritje spominskih plošč že nekaterim našim velikim možem.
Spominsko ploščo SO' vzidali tudi patru Škrabcu ob desni strani Vhoda v samostan, kjer je učeni in skromni pater 42 let živel in ustvarjal svoja prodorna znanstvena dela.
Spominska proslava je potekala na ploščadi pred cerkvijo prisrčno in obenem na resni kulturni ravni. Po uvodni pesmi moškega zbora je klubov predsednik orisal delo za pripravo svečanosti in njen pomen. Še prej pa je srednješolec recitiral Gradnikovo pesem »Kostanjevica«. Oglasili so se spet pevski zbori iz Kromberka in iz Vrtojbe z vrsto narodnih pesmi.
Osrednji govor o Škrabčevem znanstvenem delu je imel vseučiliški profesor dr. Bezlaj. Za njim je prinesel pozdrave Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Lino Legiša. Sledil je prisrčen nagovor patra dr. Tominca, ki je orisal duhovni lik meniha in znanstvenika Škrabca. V toplih besedah se je spominjal očeta in umetnika naše besede prof. Bednarik v imenu starih študentov s tostran meje. Ob koncu je nastopil še klubov tajnik pesnik Ludvik Zorzut, fci je v zanosnih in obenem šaljivih verzih, kot zna le on, izzval veselo ploskanje. Nastopi pevskih zborov so zaključili to res lepo in doživeto spominsko svečanost.
Sledilo je še odprtje spominske razstave v samostanskih prostorih poleg župnijskega urada. S pomočjo študijskega odseka goriške knjižnice je Marijan Brecelj zbral z neverjetno skrbjo osebne listine patra Škrabca, njegova dela in gradivo o njem ter jih zelo pregledno razstavil. Razstava, ki bo odprta ves ta teden, je res vredna natančnega ogleda.
Klubu starih goriških študentov in vsem, ki so mu pri tej svečanosti pomagali, moramo prav iskreno čestitati.
je znanost premagala religijo.
Kardinal je nato dejal, da bi bili (pogovori z nevernimi zelo koristni. Svetuje sicer le manjše pogovore, ne pa velikih in hrupnih javnih razpravljanj. V manjšem krogu je laže resneje razpravljati.
Votli tel j papeškega tajništva za neverne je s svojimi besedami o delu tega tajništva in sploh o vprašanju nevere znova pokazal na našo krščansko nalogo. Tisti, ki žive v prepričanju, da med nevernimi in vernimi ni možnosti dialoga, se bodo zamislili ob dejstvu, .da apostolski sedež še vedno veruje v »to možnost in da je ustanovil celo poseben organ za poživlja-nje tega dela. Kdor je pa že poskusil z dialogom, bo še naprej iskal novih možnosti za srečanje z ljudmi različnih prepričanj in za sodelovanje med njimi za razne skupne naloge v iskrenem spoštovanju drug drugega.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Beneški izseljenci y Švici
V	soboto, 16. maja so v Švici, 'in sicer v Luzernu, odprli novo sekcijo Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. Društvo ima tako raztresenih po Švici 15 sekcij, katerih glavna naloga je skrbeti za narodnostne in socialne dobrine svojih članov.
Na odprtju nove sekcije v Luzernu je bil tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, fci je ob tej 'priložnosti beneškim rojakom razčlenil deželne zakone socialnega značaja in se posebej ustavil pri deželnem zakonu za emigrante, fci ga je deželni svet izglasoval v korist izseljencem in njihovim družinam in ki ga je deželna vlada prav te dni vrnila deželnemu svetu v ponoven pretres.
Ob koncu se je predsednik društva, Petrič, zahvalil prisotnim in deželnemu svetovalcu za prisotnost in izrazil prepričanje, da bo nova sekcija v Luzernu dobro delovala v korist vseh rojakov izpod Matajurja.
iiiimiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiimiimiimiiimiiiuiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMmniitiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiNi!
Edvard Kocbek v Katoliškem domu
OKNO V DANAŠNJI SVET
llllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllltlllllMlllllllll1lllllllllllll!llllllllllll!llllll1lllllllllllllllllllllllll1llllllllllinillH!l1lll1lll1!lllll!l1!1tlllllllllllllfllflllllllllllllll!llf!YII!fllllll!nilHllfll!l!llf!?l!t!MT!l!Tllf???|ytfini!fr>fTTtlYT!IITrnY?l!irinr??ffffm!trttftttf!l!ttllttfffrtttttftT??nr
Delo tajništva za neverne
Odgovor števerjanskega župana
Nisem nameraval vključiti v volilno kampanjo za obnovo občinskega sveta v Števerjanu dogodkov in žrtev druge svetovne vojne, ker smatram, da je vse to le prevelik ideal in žrtve prevelike, da bi se jih moglo vpletati v vsakdanjo, včasih umazano politiko.
Razmere pa me silijo, da odgovorim na besede najetega propagandista Italijana Maria Lizzera, ki jih je name nameril kot na voditelja občinske uprave v Števerjanu, nadalje na besede tržaškega »Dela« z dne 15. maja 1970 ter na volilni govor predstavnika Komunistične partije Italije Dušana Lovrihe v Števerjanu v nedeljo, 24. maja 1970, ki so mi očitali, da nisem čutil dolžnosti, da prisostvujem manifestaciji, ki jo je organiziralo P. D. »Briški grič« in števerjanska sekcija AN-PI dne 1. maja v števerjanu ob priliki proslave 25-letnice osvoboditve.
Najprej moram poudariti, da se je občinska uprava, kot vse druge na Goriškem, oddolžila v se m padlim Štever-jancem v drugi svetovni vojni s tem, da je položila venec na spomenik podlim v Števerjanu in to prav na dan 1. maja zjutraj. Mislim, da smo se s to počastitvijo, h kateri so bili povabljeni vsi občinski svetovalci, na primeren način oddolžili spominu naših padlih.
Ker so pa nekateri prireditelji (glavni organizatorji niso bili partizani) hoteli izkoristiti žrtve in spomin na petindvajseto obletnico osvoboditve v svoje propagandne namene za bližnje volitve, se mi zdi potrebno, da pojasnim, da se takih manifestacij nisem in se ne bom nikoli udeleževal in se organizatorjem lepo zahvaljujem, da me na to propagandno prireditev niso uradno povabili. Poudarim pa, da se mi zdi skrajno nizkotno in poniževalno ob takih komemoracijah naših najidealnejših žrtev uganjati podlo propagando v strankarske namene. Razumljivo pa je, da nekaterim neodgovornim »Števerjancem« in Mariju Lizzeru služijo naše žrtve le kot propagandno sredstvo.
Bil sem tudi jaz partizan (marsikdo s proslave 1. maja se je takrat tiščal doma skrit) in naš cilj je bilo osvobojenje slovenskega ljudstva od nacifašizma. Borili smo se samo za ta cilj in zato se je zame
boj končal leta 1945. Ako pa gospod poslanec Lizzero misli nadaljevati boj, je to njegova partijska zadeva.
Rad pa bi omenil še krivico, ki jo je Komunistična partija izvršila nad mojim že pokojnim nedolžnim očetom, ki ga je Z drugimi Števerjanci po končani vojni odvedla v zapore v Kojsko in ga tam pretepala po zgledu fašistov in nacistov samo zato, ker se ni strinjal z njeno idejo in početjem. To je odločilo, da sem stopil v vrste tistih svobodoljubnih Slovencev na Goriškem, ki imamo zaslugo, da smo v Števerjanu osnovali svojo svobodno, slovensko in demokratično upravo, ki že od leta 1951 demokratično vodi našo občino. Zaupanje, ki nam ga Števerjanci izkazujejo že vse od leta 1951 kaže, da smo si izbrali pravo pot.
Stanislav Klanjšček,
župan v števerjanu
Z
Večer o sodobnem gledališču in njegovi vlogi
Na (povabilo SAK Jadran ki Kluba zamejskih študentov v Ljubljani bo v nedeljo 31. maja 1970 ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu gostovala ljubljanska Mala drama z delom španskega dramatika Fernanda Arrabala »Arhitekt in asirski cesar« v režiji Jurija Součka. Nastopajo Jurij Souček in Janez Hočevar, člana ljubljanske Drame.
Dvoje namenov imata organizatorja, ki prirejata Večer o sodobnem gledališču in nijegovi vlogi:
Predstava Arrabalovega »Arhitekta in asirskega cesarja« se nam kot tekst in
Ekumensko potovanje v Bosno in Hercegovino
Kot smo že objavili, bosta vodstvi Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda v Trstu in Gorici tudi letois priredili ekumensko potovanje od 14. do 19. septembra.
Iz Gorice preko Trsta in Zagreba bo pot peljala v Banjaluko. Tu bo prvo sre-Čanje s predstavniki katoliške, pravoslavne in mohamedanske vere. Vsem trem verskim skupinam bomo izročili pomoč za obnovo verskih poslopij, ki so bila poškodovana ob potresu.
Nadaljnji cilj bo Sarajevo, glavno mesto Bosne. Tudi tukaj bomo imeli srečanje s predstavniki troh veroizpovedi.
Preko zanimivega mesta Mostarja bomo pri Matkoviču prišli do morja. Po jadranski magistrali proti domu si bomo ogledali zanimivosti Splita (Meštrovičeva galerija, grič Marijan) in Šibenika (vodo-padi Krike) ter Zadra.
Cena potovanja je Lit. 42.000; Lit. 10.000 se vplača pri vpisu. V primeru odpovedi se vpisnina ne vrne. Vpisovanje traja do 30. junija v Trstu v knjigami Fortunat (blizu cerkve sv. Antona Novega) in v Centra Ecumenico (Vzhodni dom), ul. del-le Doccie 38, tel. 733272; v Gorici pa pri g.
Arturju Koshuta, ul. Mameli 8, tel. 5265.
Glede cene bi radi pripomnili, da se nam nikakor ne zdi pretirana, če upoštevamo: a) da so cene v Jugoslaviji znatno poskočile; b) da so v ceni vključene razne usluge, kot so vstopnine v muzeje in galerije, žičnica v Sarajevu, napitnine itd.; c) slednjič, da se bomo posluževali le najboljših hotelov.
Prireditelji ekumenskega potovanja bodo nudili, kakor na lanskem potovanju, čimbolj izčipno razlago verskonkultumih spomenikov ter pojasnjevali zgodovino in narodopisne zanimivosti krajev, po katerih bomo potovali.
Odbor A.C.M. v Trstu in Gorici
ZA KMETOVALCE
Nekaj šolske kronike
Za sredo, 13. maja, sta tržaški in goriški sindikat slovenskih šolnikov napovedala deželno stavko slaveosikih šolnikov. Pred stavko, Iki je uspela, je bilo izdano posebno sindikalno 'sporočilo, v katerem so navedene 'krivice, nerešeni problemi in zapostavljanja slovenske šole in šolnikov. Že večkrat smo o vsem tem pisali in ugotavljali krivice, ki se godijo našim šolam oz. šolnikom. Tokrat bi radi seznanili naše bralce z najnovejšo 'kroniko v tem pogledu.
Dan potem ko so slovenski šolniki stavkali, je iz Rima prišla novica, da je državni svet zavrnil načrt pravilnika za usposobi j enostne izpite slovenskih profesorjev. Dan zatem so bile objavljene lestvice prosilcev za nastavitev za nedoločen čas, pa zopet čudno'1 izgleda, da nekateri usposobljeni profesorji za poučevanje na državnih šolah niso vanje vključeni. Ce je državni svet zavrnil pravilnik za usposobljenostne izpite za slovenske šole, potem zakaj nekaterim šolnikom ne priznavajo doseženega usposobljenostne-ga izpita za poučevanje na italijanskih
šolah. Sicer pa, kolikor nam je znano, so nekateri člani komisije za sestavo omenjene lestvice kar s preglasovanjem postavljali ob zid sindikalnega predstavnika. Neovrgljive pravne argumentacije o-menjenega predstavnika niso nekega gospoda niti najmanj prepričale. Živimo v državi z demokratično ustavo, v pravno urejeni državi, zato bi moralo enkrat za vselej prenehati samovoljno in pristransko tolmačenje zakonov, saj je fašistična diktatura za nami že več kot četrt stoletja.
O tolikokrat obljubljeni strokovni šoli (zanjo imamo kot italijanski državljani polno pravico in nas ne zanima, da nam jo obljubljajo in se zanjo pogajajo na banketih razna funkcionarji in svetovalci v mešani italijansko-jugoslovanski komisiji, tega smo že siti!) ni ne duha ne sluha. Vsakomur bi moralo biti jasno, da od nekaterih krogov nimamo kaj pričakovati. To nas še enkrat potrjuje v prepričanju, da si moramo zamejski Slovenci priboriti vse z lastnimi močmi.
kot odrska uresničitev zdi ena najboljših ali vsaj ena najvznemirijivejših del kar jih je ljubljanska Drama zadnjih nekaj let imela. O tem pričajo tako nagrade, ki jih je Součkov »Arhitekt« prejel, kot tudi dejstvo, da je igra že drugo sezono na sporedu. Bilo bi zato škoda, če bi taka stvaritev šla mirno 'tržaškega občinstva.
Sodobnost dela, ki se kaže na primer v tem, da 'ga danes uprizarjajo že v Milanu in Benetkah, pa nas je naravnala še k 'drugačni dopolnitvi večera. Napadalno brezkompromisni, a obenem čustveno in razumsko neodvisni dramski tekst bo kar najprimerneje pripravil okolje, v katerem si bomo potem v prostem razgovoru povedali, kako si danes zamišljamo gledališče, kakšno 'družbeno vlogo naj ima in kakšno obliko. Ob vprašanju sodobnega gledališča pa se seveda zastavlja še sklop problemov, ki zadevajo našo kulturo — njeno vsebino in smisel.
Debate se bodo udeležili tudi ravnatelj
V	Marijinem domu v ROJANU bo v nedeljo 31. maja ob 17. uri
PROSLAVA 9. OBLETNICE ODPRTJA MARIJINEGA DOMA
Nastopa rojanski cerkveni pevski zbor.
Vprašanje brezplačnih zdravil
Ko je bila leta 1954 ustanovljena kmečka bolniška blagajna in pokojnina, je bila v istem zakonu predvidena možnost, da zavarovanci v občini lahko sami — toda z večino — sprejmejo odlok za podeljevanje brezplačnih zdravil. Te možnosti pa se baje ni poslužila nobena kmečka bolniška blagajna, ker bi bili stroški za zavarovanca previsoki.
Doslej so deloma uvedli brezplačna zdravila le v deželi Trident-Južni Tirol in sicer za kmečke upokojence, obrtnike in trgovce. Stroške je prevzela deželna uprava.
Vsedržavna zveza neposrednih obdelovalcev je že pred leti postavila v parlamentu zahtevo po brezplačnih zdravilih za kmečke zavarovance. Edina težava je vprašanje denarja. Računajo, da bi bilo potrebno za vsakega zavarovanca 10.000 lir letno za zdravila. Ker je v tukajšnji državi okrog 2 milijona kmetov, bi bilo treba najti v ta namen 25 milijard, če bi celotne stroške za zdravila prevzela država.
Obračun z UMA do 30. junija
Prejemniki pogonskega goriva po znižani ceni za kmetijske stroje morajo vsako lato do 31. marca predložiti obračun za gorivo, porabljeno v preteklem letu. Ker so bile letos v tej dobi številne stavke 'in uradi UMA niso poslovali, je ministrstvo podaljšalo rok in odredilo, da se morajo obračuni urediti najkasneje do 30. junija.
ljubljanske Drame Taras Kermavner, Jurij Souček in Janez Hočetvar, člana ljubljanske Drame in drugi. Vstop izključno z vabilom, ki ga je moč dvigniti od 18. maja dalje v Tržaški knjigami.
Uveljavljenje slovenskih trgovcev
Na volitvah za imenovanje delegatov za obnovo pokrajinskega odbora vzajemne bolniške blagajne za trgovce iz naše dežele je bilo izvoljenih več Slovencev, in sicer: Josip Panjsk, Emilij Mozetič, Stanko Bole, Dušan Košuta, Marij Suban, Marcel Malalan, Emilij Leban, Karel Podobnik, Emilij Milič, Karel Žerjal, Lovrenc Štrajn, Viljem Metlikovec, Edvard Gruden, Josip Terčon in Dušan Ferluga.
Omenjeni deilegati bodo 2. junija izvolili iz svoje srede člane novega upravnega sveta in nadzornega odbora vzajemne bolniške blagajne.
Stoletnica čitalnice v Boljuncu
Prosvetno društvo »France Prešeren« iz Boljunca je ob stoletnici čitalnice organiziralo bogat kulturni spored. Med najbolj zanimivimi tovrstnimi pobudami je bila razstava, ki je prikazovala razvoj in zanimivosti Boljunca v zadnjem stoletju. V soboto 16. maja so domačini pod spretno režijsko roko Staneta Raztresena podali veseloigro v štirih dejanjih »Sreča in upanje«, ki jo je napisal Marc Franck.
V	nedeljo so bili na vrsti slavnostni govor, razvitje društvenega prapora in nastop pevskih zborov.
Skedenj
V	četrtek, 21. maja je gostoval v Skednju pevski zbor gimnazije iz Brežic. O tem izrednem obisku bomo kaj več poročali prihodnjič.
Zaključek šmarnic bo v nedeljo, 31. maja ob 20.15.
Deželna udeležba na sejmu »Alpe-Adria«
Naša dežela se je letos že drugič uradno udeležila 9. mednarodnega sejma »Alpe-Adria« v Ljubljani. Slovensko prestolnico je obiskal deželni odbornik za industrijo in trgovino prof. Dulci in tam na tiskovni konferenci obrazložil razloge, zaradi katerih se naša dežela udeležuje omenjenega mednarodnega sejma, ki postaja iz leta v leto zanimivejši in privlačnejši.
Občni zbor KASTA
Pred kratkim je bil občni zbor Krožka absolventov slovenske trgovske akademije - KASTA. Dosedanji predsednik Danilo Pilat in tajnica Nadja Kosmina sta podala izčrpni poročili o delovanju 'krožka v zadnjem poslovnem letu. V imenu nadzornega odbora je spregovorila Silvana Valoppi. V novi izvršni odbor je bilo [izvoljenih 21 članov.
Na Tržaškem ni bruceloze
Ministrstvo za zdravstvo je dne 25. marca 1970 izdalo odlok, ki je bil objavljen v državnem listu št. 94 z dne 14. aprila letos, z izjavo, da je na Tržaškem goveja bruceloza nižja od enega odstotka in da se zaradi tega proglaša ozemlje tržaške pokrajine kot področje, kjer uradno ni goveje bruceloze.
Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu
vabi osebe, iki bi bile pripravljene priti kot vzgojiteljice, bolničarke, kuharice ali snažilke v gorsko poletno kolonijo v Rigolata, naj se javijo osebno ali pismeno ne sedežu v ulici S. Nicolo, 31 v Trstu, tel. 62972 v torek, 30. maja in v četrtek,
6	junija letos ob 17. do 19. ure.
V nedeljo, 31. maja
priredi mladina iz Mačkovelj že tradicionalni
Praznik češenj
z bogatim kulturno zabavnim sporedom Letos nastopijo:
■ Moški zbor »Fran Venturini« iz Domja
■ Mladinski ansambel »L. Hlede« iz Števerjana
■ Folklorna skupina iz Boršta
■ Zbor in ansambel »Rokovnjači« iz Ljubljane
■ Priložnostni govor in recitacije ter srečolov.
Deloval bo dobro založen kiosk z domačim vinom, pršutom, čevapčiči in drugo pijačo od 14. ure dalje.
Začetek kulturnega sporeda ob 17. uri. Po 20. uri sledi prosta zabava ob zvokih mladinskega ansambla.
VLJUDNO VABLJENI!
IIIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilltllllllHIHIIIIIIlil l'll'l'<""lllllll"ln>HIIIIIMIIIiNllllllllnilllHllllllinillllllllltIllllllllllllinillllllllllllllllllHIIIIUIIIIIIIIIIII||l||||I|||||UIIIIIIIIIIIIIIHllllll1llllltllMllllllllliUIUilMIIIHllllllHIIIUHIUIIIIiniinUlllllllllllllllllllHHIIIIIIIIItlllllllUlllllllllllllltllllilllllllllllllllllIIIIIIIIIIIHIUIIIIIlllllllllllllilllllllUIIIIIIIIIIIIIHIIIlllll{lllllllltll
t Msgr. Janez Hladnik
79 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Zadnjo nedeljo v oktobru, ki je rožno-venski mesec, smo poromali v cerkev v Novo Pompejo v Buenos Airesu. Kmalu po veliki noči smo pa pohiteli v Berisso, kjer je bila tudi precej velika skupina Slovencev.
Polog tega smo delali v januarju romarski izlet, kamor nam je bolje padlo, ali v San Antonio de Padua ali pa v Estancio San Juan.
Bili so to dnevi veselja, ki so utrjevali slovensko skupnost in večali zanimanje za slovensko službo božjo ter za revijo »Duhovno življenje«.
Po letu 1939 smo vpeljali tudi vsakoletno prireditev »Duhovnega življenja«,, veselico imenovano, v salonu San Jose Azciienaga, kjer se je zbralo do tisoč rojakov. Prireditev je bila delno v slo-
venščini in delno za argentinsko občinstvo po špansko.
Ob jugoslovanskih državnih praznikih smo pa imeli svečano sv. mašo v kaki središčni cerkvi, pozneje vedno pri Sv. Rozi.
NEKATERI MOJI SODELAVCI
Na Paternalu sem imel tri družine, kamor sem prišel kot domov. Lakner, iz Dragatuša v Beli krajini, je bil steber naše službe božje. Brez njega ni bilo ničesar, pa 'tudi ne brez njegove žene in petih hčera.
Drugi je bil Ciril Jakše, doma iz Sela pri Batujah na Vipavskem. Bil je že doma organist, velik narodnjak, sicei Sokol, toda veren mož. Od prvega dne je prevzel skrb za petje in je z nepopisno zvestobo vzdržal preko vseh ovir in težav. Imel je štiri zbore, dekliškega, ki je pel navadno pri nedeljski maši in je bil sestavljen iz Laknerjevih treh, Irene Jekšetove, Marice Koradinove in Minke Bovčičcve. Moški zbor je pel žalnice pri sv. mašah za rajne in na pokopališču. Mešani zbor je nastopil za velike praznike. To so bili pevci
od prvih dveh, pomnoženi še z izrednimi, četrti zbor je bil avellanedski mešani zbor.
Pa če vse to ni dosti, je bil še popoldanski zbor, ki je pel pri nedeljskih večernicah. Tudi Jekšetova žena je bila steber petja.
Suban je bil slovenski patemalski starosta, menda eden prvih, ki si je zgradil lastni dom.
V teh treh družinah sem bil vselej dobrodošel in sem se čutil kot doma.
V prvih letih sem našel posebno zavetje in pomoč pri dveh družinah, ki sta mi pomagali tudi pri upravi »Duhovnega življenja«; Trampuž in Mislej, ki sta živeli blizu tiskarne.
če bi pa hotel našteti vse, katere sem štel med svoje zanesljive sodelavce in kjer sem bil vedno lepo sprejet, bi moral napisati colo knjigo o vseli v mestu in bližnji okolici ter tudi raztresene po celi republiki.
SESTRA ODILA
Kmalu po prvih tednih sem hotel priti v stik z usmiljenkami sv. Vincenca Pa-
velskega. Vedel sem, da je v Buenos Airesu več Slovenk, med katerimi je bila posebno znana sestra Odila, mati slovenskih bolnikov.
Hotel sem jo spoznati še 'bolj zato, ker sem vedel, da bo ena mojih zvestih sodelavk v skrbi za potrebne rojake. Veselo me je sprejela v sobi št. 2 v bolnišnici Alvear, Vedela je že zame in da je v njihovem redu moja sestra. Dobil sem tam tudi sestro Oktavijo.
Sestra Odila je postala tudi oporna točka za organizacijo slovenskih romanj in prireditev, ki je znala Slovencem pridobiti ugled in prijateljstvo med vplivnimi argentinskimi krogi.
Po drugih bolnišnicah so tudi bile nekatere Slovenke, tako sestre Flora, Marija, Marta, Prudendja in Ana, rodna sestra s. Odile.
KAPLAN V FLORESU
Dve leti sem bil pri Sv. Antonu. Bil sem zadovoljen in kar priljubilo se mi je. Z župnikom nisem imel posebnih težav. Bil je nekoliko stisnjen in ko je prišel konec meseca, je tožil, kako je težko za denar.
Pa sem mu popustil kakih deset pesov, in je bil srečen ter mi rad plačal 140 namesto 150 pesov. Ta plača je tedaj odgovarjala 40 ameriškim dolarjem. Pa me je začel sumiti, da mu denar (kradem. V porodnišnici je bilo namreč mnogo krstov in porok. Ni si mogel misliti, da jaz vse to delam za »božji Ion«. Tudi drugi so menda bili tega mnenja, ko jih je vprašal, kaj mislijo.
Pa se zgodi neki večer tole: Pozno že sem prišel iz La Plate. In mi pove sobrat kaplan: »Tu imam zate naročilo župnikovo.« Bila je kuverta, mesečna plača in:' »te ne potrebujem več. Od jutri naprej si razrešen službe.«
Drugo jutro grem h generalnemu vikarju, ki me je kar nekam grdo gledal in mi povedal, naj se spravim v Duhovski dom in iščem drugega gospodarja. Sele pozneje, ko sem zvedel, kako je do tega prišlo, sem generalnemu vikarju pojasnil, kako je bilo. Ne le da nisem ničesar dobil pri tistih krstili in porokah v porodnišnici, kolikokrat sem jim še denar dal, ko sem jih videl v pomanjkanju!
(Se bo nadaljevalo)
DEŽELNE POBUDE
Dve poroki v Števerjanu
V	Števerjanu so imeli pred kratkim dve poroki, tki sta bili tem bolj pomembni za župnijsko skupnost, iker sta bili obe nevesti aktivni članici cerkvenega pevskega zbora. Zato so tudi obakrat pevci in pevke pod vodstvom organista Hermana Sre-bemiča vso slovesnost spremljali s svojo pesmijo.
Prva poroka je bila v soboto, 16. maja, ko sta stopila pred oltar Sonja Maraž in Slavko Bednarik iz Gorice, sin znanega profesorja Rada Bednarika. Mladi par je poročil domači župnik Oskar Simčič. Po
HANS HASELBOCK je eden najbolj znanih organistov v sedanjem času. Rodil se je leta 1928 in sedaj živi na Dunaju, kjer tudi poučuje orgle na glasbeni akademiji. Kot umetnik na orglah je nastopil že v številnih mestih Evrope in povsod žel veliko priznanj.
V	torek, 2. junija ob 21. uri (po novem legalnem času) bo imel
ORGELSKI KONCERT
v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. To bo njegov prvi koncert v Gorici in menda sploh v Italiji. V Gorico prihaja tem rajši, ker je njegova žena po rodu Goričanka. Izvajal bo kompozicije nekaterih starejših nemških komponistov (Buxtehude, Bruhns) in tudi sodobnih skladateljev (Messiaen, F. Schmidt) ter lastne improvizacije. Koncert organizira Zveza slovenske katoliške prosvete. - Prisrčno vabljeni.
cerkvenem opravilu in zakuski v Župnijskem domu so se svatje odpeljali na že-nitnino v Rupo, ki so se je udeležili poleg sorodnikov tiudi številni predstavniki javnega življenja obeh narodnosti, med njimi tudi števerjanski župan Slavko Klanjšček in pokrajinski tajnik Krščanske demokracije dr. Cian.
Druga poroka se je pa izvršila v nedeljo, 24. maja. To pot sta bila mladi par Majda Miklus iz Ščedna v števerjanu in Marij Klanjšček iz Gorice, uslužbenec pri mestnem prevoznem podjetju ATA. Ženinova družina izhaja iz Cerovega v Br-
dih, medtem ko je nevesta doma v versko in narodno zavedni ter zemlji zvesti kme-tovalski družini. Poročne obrede je opravi! g. Jože Jurak iz Gorice, ki je obema novoporočencema tudi dal tehtne smernice za novo nastopajoče družinsko življenje. Po poroki so se vsi, ki so obredu prisostvovali, zbrali k zakuski v fami dvorani. Vse je bilo izdelek domačih rok: kruh, pršut in rujno vino. Zakusko so pripravile šolske sestre ob sodelovanju nevestinih prijateljic. Svatba se je nato nadaljevala »Pri Tildi« na Oslavju.
Obema paroma želimo obilje božjega blagoslova na novi življenjski poti. Na> bi novi družini nadaljevali z versko in narodno tradicijo našega ljudstva in ji ostali zvesti v bodoče rodove.
Rupa - Peč
Naši ljudje se čestokrat pritožujejo in godrnjajo nad občinsko upravo v Sovod-njah. Vendar po toči zvoniti je prepozno. Sedaj imajo naši ljudje lepo priložnost, če hočejo svoje težave pravilno rešiti. Glasujejo naj za slovensko listo z znakom lipove vejice. Ta je edina slovenska stranka, ki ni izdala izročila naših dedov. Na njej kandidirajo za Peč Florenin Ivo, za Rupo pa Kovic Ivan in Durčik Darko. Vsi ti mladi ljudje so zavedni in pošteni Slovenci, zato je vsaka propaganda zanje odveč.
Omenimo naj problem ceste v Rupi in sicer v spodnjem koncu vasi. Cesta ni asfaltirana in nevarna za vožnjo. Treba bi jo bilo razširiti in asfaltirati, da se preprečijo nesreče. Do danes naši občinski možje niso še videli te kričeče potrebe.
V	zadnjem času so sicer okrepili cestno razsvetljavo v vasi, a vendar ne dovolj. Namestili so tudi table z napisi vasi in z varnostnimi znaki. Vendar so zagrešili grobo napako, ko so ob vhodu v vas Peč namestili tablo z napisom »Peci«. Nobeden izmed naših vaščanov ni še slišal tega imena. Vas se je vedno imenovala Peč. Zato svetujemo občinskim možem iz Sovodenj, naj si ogledajo dvojezične table na Koprskem v Jugoslaviji.
—ik
Spominska prireditev ob 25-ietnici
obnovitve slovenskih šol na Primorskem
Enotna slovenska srednja šola v Gorici je prevzela pobudo, da bi se tudi na Goriškem organizirala jubilejna proslava ob 25-letnioi, odkar je bilo obnovljeno slovensko šolstvo na Goriškem. Prireditev je bila preteklo nedeljo v Katoliškem domu v Gorici. Na njej so sodelovali dijaki slovenske enotne srednje šole in učenci o-snovnih šol, spored sta napovedovala dijaka slovenskega trgovskega zavoda v Goriai Saša Kramberger in Patricija Batistič.
Dvorana Katoliškega doma je bila nabito polna občinstva. Napolnili so jo starši otrok, vzgojitelji, zavedni rojaki od blizu in daleč, zlasti pa seveda šolska ■mladina, ki je dala vsemu dogajanju na odru in izven njega sproščen in veder izraz.
Spominsko prireditev je otvoril prof. dr. Emiil Devetak s tem, da je pozdravil vse prisotne, šolske oblasti, profesorje, učitelje, dijake, učence, starše in druge prisotne. Nato je imel priložnostni govor, ki ga objavljamo na drugem mestu.
POTEK JUBILEJNE PROSLAVE
Takoj po govoru prof. dr. E. Devetaka so prišle na oder dijakinje drugih in tretjih razredov Enotne srednje šole v Gorici ter pod vodstvom prof. Gabrijela Devetaka zapele venček narodnih. Sledilo je petje, povezano z deklamacijo ob spremljavi mladega harmonikaša; točko je oskrbela osnovna šola iz Sovodenj. Naslednjo točko »Sončna Goriška« so izvajali učenci osnovne šole v ulici Croce (Gorica). Pripravil jo je učitelj Ivo Bolčina. Tudi osnovna šola dz štandreža se je lepo postavila s svojim pevskim nastopom. Prav močno je ugajal zbor otrok iz Podgore, ki ga je vodila učiteljica M. Perat ob
Važni deželni ukrepi za občinske in pokrajinske zadeve
Deželna uprava pripravlja uveljavitev 54. člena svojega statuta, po katerem naj bi krajevne ustanove prejele 'letno izdaten prispevek za kritje primanjkljaja v svojem proračunu. Ta pomoč je predvsem namenjena manjšim in srednjim občinam oziroma pokrajinam z namenom, da se olajša primanjkljaj, ki se pojavlja že vrsto let v poslovanju omenjenih uprav. Za leto 1970 je dežela že namenila poldrugo milijardo lir, dočim bo tovrstna pomoč za prihodnja leta urejena s posebnim zakonom.
Doslej je deželna uprava pomagala občinam in pokrajinam tako, da je s prispevki olajšala izvedbo nekaterih javnih del in socialnih uslug. Kljub temu pa mnoge manjše občine niso mogle izkoristiti teh ugodnosti, ker niso razpolagale niti s skromnim denarnim skladom, ki je potreben v takih primerih.
Z uveljavitvijo 54. člena deželnega statuta pa bo deželna uprava lahko vsako leto nakazala občinam in pokrajinam del svojih dohodkov. Ta ugodnost bo predvsem koristna za male kmečke občine, ki bodo na ta način lahko nudile svojim občanom razne javne in socialne usluge. Upajo, da bodo s temi posegi pomagali zboljšati življenjske razmere prebivalcev in itako vsaj deloma ustavili že dolgoletni beg ljudi iz podeželja.
Inž. Janko Košir
KANDIDATI SLOVENSKE LISTE SE BORIJO ZA SPLOŠNO ZAŠČITO SLOVENCEV V ITALIJI
S P
R T
spremljavi harmonike. Prvi del sporeda je nato zaključil reoitativni nastop osnovne šole iz ulice Randacoio v Gorici pod naslovom »Otroški svet in domovina«.
Po odmoru so občinstvo najprej razveselili s petjem otroci osnovne šole iz Rupe, pevmsikd šolarji pa so se predstavili s prizorom »Dolgolasec«. Kakor že lani so tudi letos osvojile gledalce učenke osnovne šole dz Dola s svojim rajanjem, zgrajenim na ritmu Avsenikove »Mini polke«. S svojimi res ljubkimi gibi, v pisani oblaki in z razpetimi parasoli so bile prikupne kar se da. Seveda gre pri tem zasluga tudi učiteljici Z. Saksidovi, ki jih je pripravila.
Zelo učinkovit je bil tudi nastop Enotne srednje šole v recitalu »Primorska v besedi naših pesnikov in pisateljev«. Odkril nam je lepoto naše besede, krajev in navad. Prijetno poživilo za vse je bilo nato petje prvih razredov enotne srednje šole ob spremljavi tolkal; vodil ga je prof. Gabrijel Devetak.
Najbolj pa je vžgal zadnji prizor. Na odru se je zbrala vsa šolska mladina iz zavodov, ki so na prireditvi sodelovali. Naš mladi rod je pod vodstvom Ivota Bolčine zapel skupno pesem »Zdravica«. Pogled na toliko mladih slovenskih grl nas je navdai z veseljem in zadovoljstvom. Vemo sicer, da bi jih bilo lahko še enkrat toliko, če bi vsi oni starši, ki so slovenskega porekla, storili svojo narodno dolžnost in se ne bi dali voditi od raznih oportunističnih nagibov. A že tako smo bili zadovoljni, kajti znova smo odkrili, da naša slovenska šola na Goriškem ne gre v zaton, temveč živi, se krepi in zajema vedno večji krog naših družin. Naj bi rastla, cvetela in žlahtne sadove rodila v nedogled!
bile v dvorani na Kornu tekme za provincialno prvenstvo mladincev v odbojki. Tekmovale so reprezentance Krmina, Gorice ‘in števerjana. števerjan je premagal Rrmin in zgubil z Gorico. Škoda! Bo pa prihodnje leto bolje. Za Števerjan so igrali: Klavdij Fattore, Rinaldo Dornik, David Pintar, Stanko Škorjanc, Dario Maraž in Robert Beretta.
OBVESTILA
Poletna ura. V noči od 30. na 31. maj, tj. od te sobote na nedeljo bo pričel veljati v Italiji spet poletni čas. Ure bo zato treba premakniti za 60 minut naprej. Poletni čas bo trajal do sobote 26. septembra opolnoči.
Slovensko gledališče v Trstu (Kulturni dom) naznanja gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki bo v soboto, 30. maja 1970 ob 21. uri ter v nedeljo, 21. maja 1970 ob 16. uri. Predvajana bo igra v dveh dejanjih: Slavko Grum: »Dogodek v mestu Gogi«.
RADIO
TRST A
Odbojka
Prvenstvo D lige. Letošnje prvenstvo D l’ge se bliža koncu. 01ympia mora odigrati še tri tekme: v sredo 26. t. m. proti tržaškemu Boru, v nedeljo, 31. maja proti ekipi »Libertas« iz Turriaca in v ponede ljek, 1. junija proti zgoniškemu Krasu, ki je na vrhu lestvice že od vsega začetka. 01ympia bi morala zmagati vsaj eno srečanje, če se hoče rešiti izpada iz D lige. Upamo, da nas naši igralci ne bodo razočarali.
»Pokal Peter Špacapan«. Športno združenje 01ympia obvešča, da bo v dneh od 14. do 21. junija v Gorici odbojkarski turnir, ki ga bo društvo priredilo v spomin na pokojnega igralca in odbornika Patra. Turnirja se lahko udeležijo vse ekipe, ki nastopajo v moški C in D ligi ter v promocijskem prvenstvu in ki so včlanjene v FIPAV. Društva naj pošljejo prijave najkasneje do 10. junija na so-dež 01ympije, Drevored XX. septembra 85 - 34170 Gorica.
Š. Z. Brda. V povratnem kolu odbojkarskega promocijskega turnirja v Gorici je števerjansika ekipa Brda začela z vso resnostjo, saj je v prvih treh tekmah odpravila Juventino s 3:0, Velox s 3:1 in najmočnejšo ekipo prvenstva Mladost iz Doberdoba s 3:2. To je bila verjetno tudi senzacija vsega turnirja.
Kar se tiče Juventine in Veloxa, je že v prvem kolu ekipa Brda dokazala, da ji nista kos in jih je že takrat premagala, čeprav ne s tako dobrimi rezultati.
Glede senzacionalne tekme Mladost: Brda pa je vladalo med števerjanci skoraj navdušenje, saj so Brici v prvem kolu izgubili, četudi s tesnim rezultatom. Mladost še ni izgubila do sedaj na tem prvenstvu nobene tekme. V sredo, 20. maja sta se obe ekipi spoprijeli v telovadnici ITI. Napeti igri je sledilo precej števerjancev, ki so glasno navijali za svoje moštvo in mu morda s tem dali potrebnega zagona. Fantje so igrali tako dobro, da jim niso bili izkušeni igralci Mladosti kos, akoravno imajo v svojih vrstah izposojene tudi Tržačane. Simon Komjanc in Aldo Mačus sta tako tolkla, da je nasprotnike zmedlo ter spravilo v jezo, nakar so igro zapravili. Tudi ostali »Brici« so dobro igrali, tako Fattore Klavdij, Edi in Bruno Hlede, Robert Beretta, Silvan Konjedic in Dušan Škorjanc. Podjetnim števerjanskim fantom želimo, da bi še nadalje z uspehom gojili šport med ondotno mladino.
Mladinske igre. V nedeljo, 24. maja so
Spored od 31. maja do 6. junija 1970
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob de lavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: J. Spyri: «Heidi«. Drugi del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta.
15.30 V. Havel: »Memorandum«. Igra v treh dejanjih. 17.25 »Primorska poje«, revija primorskih zborov (4. oddaja). 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije iz filmov in revij. 20.30 Iz slovanske folklore: Reharjeva: »V solinah«.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.30 Zbor »D. Salvador« iz Ronk. 20.30 Pesmi od vsepovsod.
Torek: 9.00 Glasbena matineja. 10.00 Harmonikarski ansambel »Miramar«. 11.15 T. Curk: »Trije kamniti nosovi«. Dramatizirana pravljica. 11.50 Poje Alenka Pinterič.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 J. Nestroy: »Utopljenec«. Veseloigra v treh dejanjih. 16.55 Moderni ritmi. 17.20 Za mlade posiušavce: Plošče za vas. 18.30 Komorni koncert. Organist Anton Heiller 'in čembalistka Erna Heiller. 19.10 Andrej Budal o sebi in o svojem literarnem delu. 19.45 Zbor »V. Vodopivec« iz Kromberka.
20.30 Verdi: »Ernam«, opera v štirih dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade posiušavce: Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Iz potne torbe Milka Matdčeto-vega. 20.30 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopak slovenskih pesmi.
12.00 Po društvih in krožkih: »P. D. Hrast iz Doberdoba«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 »Pisarn balončki« - rad. tednik za najmlajše. 20.30 T. Pinelli: »Sti-lit«. Enodejanka.
Petek: 11.35 Šopak slovenskih pesmi. 12.10 Vzroki nesreč pri otrakiih in mladostnikih ter njihovo preprečevanje: M. Mori (2) »Kaj je nezgoda?« 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 -Osterc: Suita za orkester. Izvaja orkester Slov. filharmonije.
Sobota: 11.35 šopak slovenskih pesmi.
13.30 Glasba po željah. 16.10 Operetne melodije. 16.30 G. C. Croce: »Bartoldo«. Četrti del. Izvajajo dijaki slov. višjih sred. šol v Trstu. 16.50 Orkestri in zbori. 17.45 Ščepec poezije. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Ljudske pesmi izvaja oktet »Gallus« iz Ljubljane. 19.10 »Družinski obzornik«. 20.30 Teden v Italiji. 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: A. Marodič: »Resnica ali izmišljotina«.
V	nedeljo, 31. maja ob 20.30 bo v župnijski dvorani v ŠTANDREŽU mladinska pravljična igra v 4 dejanjih
»SIROTA JERICA«
Igra župnijska mladina iz Doberdoba
DAROVI
Za cerkev sv. Cirila in Metoda v Sto-jakovam: N. N., Štmavar, 2.000 lir; nabirka v štmavarski cerkvi 600 lir; V. D., Štmaver, 1.500 lir; Alojzija Humar 5.000 lir; N. N. 1.000 lir; N. N. 5.000 lir; N. N.
1.000 lir; Kristina Šuligoj 2.000 lir; N. N.
1.000 lir; N. N. 5.000 lir; N. N. 1.000 lir; Kristina Besanzi, Trst, 1.000 lir; N. N., Trst, 25.000 lir; družina Daneu, Sv. Križ pri Trstu, 2.000 lir; Marta Požar, Trst,
3.000 lir.
V	spomin pok. Petra Špacapana: Julka Skvarča 5.000 lir za Katoliški dom; J. č. z Opčin: za Katoliški dom 1.000 lir, za cerkev v Podsabotinu 1.000 lir, za cerkvico v Stojakovam 1.000 lir.
Za števerjansko cerkev: V spomin pok. Petra Špacapana: števerjanske skavtinje
5.000 lir.
Za župnijski dom v števerjanu: Jožef Perin 10.000 lir; Feliička Gabrovec 5.000 lir; v spomin pok. Petra Špacapana: Simon, Agata in Ida Komjanc 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Ferluga Štefanija 1.000 lir v spomin pok. Vide Jesih.
Za kolonijo Slov. Vinc. konference v Trstu: N. N. 10.000 lir.
Za Slov. Vinc. konf. (glavni odbor) v Trstu: N. N. 5.000 lir.
Za popravilo cerkve v Podsabotinu: N. N. 25.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Nova slovenska plošča
Vse prijatelje 'slovenske nabožne glasbe opozarjamo na izredno dovršeno ploščo, ki jo je lani izdal Slovenski pevski zbor »Gallus« v Buenos Airesu. Plašča obsega deset pesmi za zbor in soliste. Na prvi strani so: Ave Marija (I. Hladnik), Prošnja (J. Gruber), Marija moja sreča (J. Gruber), Marija Pomagaj (J. Gruber), Je mrak končan (I. Hladnik); na drugi strani pa: Pojdi na Golgoto (M. Železnik, besedilo Gregor Mali), Oh, kako te vidim (P. Angelik Hribar), Povzdigovanje (M. Tomc), Angelsko pesje (L. Gvek-J. Si-cherl), Raduj, človek (L. Cvek).
Izdajo te plošče je narekovala želja, da bi se ohranile žive melodije tistih pesmi, ki smo jih toliko let poslušali z naših korov in ki so prav posebno blizu duši našega človeka. Prepričani smo, da bo plošča z zadovoljstvom sprejeta tudi med našimi ljudmi, saj je izbor pesmi tak, da nudi vsakomur nekaj.
Plošča je na voljo na upravi našega lista. Je velikega obsega (33) in traja njeno predvajanje pol ure. Zaloga je zelo omejena (15 plošč), zato pohitite z nakupom! Cena 2.800 lir.
Kdor išče majhno stanovanje
(kuhinja, soba s teraso in kopalnica), naj telefonira na št. 727291 Trst vse dneve od 11. do 12. in od 19. do 20. ure.
Ansambel Miramar iz Trsta in Glasbena šola Slomškovega doma v Bazovici priredita 31. maja ob 17. uri
v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu
GLASBENI VEČER
z naslednjim sporedom: Harmonikarski ansambel Miramar Junior - Mladinski zbor Slomšek poje duhovne pesmi in popevke ob spremljavi ansambla Slomšek - Ansambel Slomšek: kitare, orgle, saksofon, harmonika in baterija igrajo narodne in moderne pesmi - Harmonikarski ansambel Miramar Senior - Vodita ELijana Zajčeva in Jože Rudolfa.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
GORIŠKI SLOVENCI - v nedeljo 7. junija vsi za lipovo vejico
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦