PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Kot smo že poročali je predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine odv. Antonio Camelli v sredo, 7. t. m., sprejel delegacijo Slovenske kulturno - gospodarske zv eze, ki mu je ob tej priložnosti izročila spomenico z zahtevami, ki naj jih dežela izpolni v korist Slovencev v okviru svojega programa. Spomenici so dodane priloge (1. pismo predsednika SKGZ predsedniku deželnega odbora dr. Berzantiju z dne 24. 3. 1965; 2. Izjava SKGZ pred volitvami v deželni svet z dne 26. aprila 1973; 3. Izjava SKGZ k programu novega odbora dežele F.-J.-k. z dne 3. 8. 1973; 4. Izvleček iz programskih izjav dr. Comellija (30 6.
1973); 5. Predlogi za nove ukrepe; zakonodaji).
Spomenica se glasi:
Spoštovani gospod predsednik,
Slovenska kulturno - gospodarska zveza se je 24. marca 1965 prvič srečala s takratnim predsednikom dežele dr. Alfredom Berzantijem in mu obrazložila pozitivni odnos naše organizacije do dežele, naše pričakovanje, kaj lahko dežela stori v korist slovenske narodnostne skupnosti in našo prizadetost slede restriktivne razlage 3. člena deželnega statuta.
V pismu strankam ustavnega loka z dne 26. aprila t. 1., torej pred letošnjimi deželnimi volitvami, je naša organizacija podala izjavo in svoja oceno devetletnega delovanja dežele. Ugotovila je premik v smislu širše razlage manjšinskega člena in se pritožila nad zakonodajno dejavnostjo in raznimi odločitvami dežele, neposredno zadevajočimi našo skupnost, ki so bile sprejete brez predhodnega sodelovanja manjšine in njenih organizacij kljub obljubam, ki smo :ih prejeli na omenjenem srečanju. Zaradi tega je tudi prišlo do raznih konfliktov.
Stiki naše organizacije in njenih članic^., z ^deželnimi odborniki in deželnimi funkcionarji so sicer bili, toda vedno na našo pobudo in niso zadevali zakonskih pobud dežele, kar pa je po našem mnenju najvažnejše področje. Pismo strankam vsebuje tudi stališče SKGZ o delu, ki čaka deželo v tekoči zakonodajni dobi.
Današnje srečanje z Vami, gospod predsednik, želimo izkoristiti zato, da podrobneje obrazložimo, kaj pričakujemo od dežele v prihodnjem petletju v skladu s pro gramsko izjavo, ki ste jo podali na seii deželnega sveta 30. julija letos.
Naša organizacija je 3. avgusta letos objavila svoje stališče o Vaši programski izjavi in izrazila zadovoljstvo nad splošno usmerjenostjo programa, priznala, da so bile sprejete nekatere obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti, toda je bila kritična, ker te obveze niso bile zadosti jasne in niso obsegale temeljne zahteve Slovencev o zaščitnem zakonu.
Kljub vsemu sodimo, da se ob politični volji mnoga važna vprašanja naše skupnosti v okviru tega programa dajo rešiti.
SKGZ z zadovoljstvom ugotavlja, da so stranke, ki sestavljajo današnjo večino, vnesle v program stališča in obveznosti, ki bodo pogojevale delo in nastope dežele v bodočnosti v smislu vztrajnih zahtev, da si dežela pribori čim večja pooblastila glede ukrepanja v korist slovenske narodnostne skupnosti.
Program poudarja, da je treba s primernimi ukrepi zagotoviti vedno popolnejše varstvo slovenske narodnostne skupnosti v okviru različnih pristojnosti države, dežele in drugih javnih uprav, in obvezuje, da dežela dosledno spoštuje načela. navedena v 3. členu posebnega statuta, in da se bo odločno in trajno zavzemala, da vlada in parlament čimprej ukrepata, da se pravice slovenske manjšine v celoti izvedejo.
Vedno smo zagovarjali stališče, da v sodobnem družbenem razvoju ne morejo zagotoviti rasti demokracije zgolj politične sile. Zato pozdravljamo tisti del programa, ki osvaja to spoznanje in priznava, da k tej rasti prispevajo vse žive družbene sile, s katerimi bodo dežela in njeni organi trajno v povezavi in se z njimi tudi posvetovali.
SKGZ sodi, da bo dežela svoje navedene obveznosti izpolnila, če bo v tekoči zakonodajni dobi glede Slovencev storila sledeče:
1.	Sprejela zakonski predlog za globalno zaščito slovenske nf^od-nostne skupnosti v deželi, in sicer v tržaški, goriški in videmski pokrajini ter ga na podlagi člena 24 statuta predložila obema vejama parlamenta v dokončno odobritev,
2.	Dosledno upoštevala pri sestavljanju in sprejemanju novih zakonov in pravnih ukrepov, pri imenovanju komisij in podobno, da so Slovenci avtohtoni in neločljivi del deželnega prebivalstva. Slovenci so prizadeti, ker ogromna večina doslej sprejetih deželnih zakonov ne upošteva slovenskih nacionalnih interesov, bodisi zaradi stališča, da dežela ni za tovrstno zakonodajo pristojna, bodisi zaradi zgrešenega mnenja, da so v večini primerov
6. Spreminjevalni predlogi k sedanji
interesi slovenskega prebivalstva enaki interesom ostalega. V maloštevilne zakone so slovenski interesi vključeni kot dodatek in niso njihov organski sestavni del. Lahko trdimo, da skoro ni področja, ki spada v deželno pristojnost po čl. 4, 5 in 6 statuta, kjer ne bi bilo specifičnih interesov slovenske narodnostne skupnosti.
3.	Posebej upoštevala interese slovenskega prebivalstva pri oblikovanju družbeno - ekonomskega programa dežele in deželnega urbanističnega načrta.
4.	Popravila vso dosedanjo zakonodajo, ki ne upošteva prisotnosti Slovencev v deželi in njihovih interesov.
5.	Predlagala osrednji vladi zakonske in druge ukrepe, ki zadevajo slovensko prebivalstvo in ki objektivno ne sodijo v pristojnost dežele.
6.	Vzdrževala stalne stike z manjšinskimi organizacijami vseh vrst: kulturnimi, znanstvenimi, strokovno - gospodarskimi, rekreacijkso -športnimi, podpornimi in podobnimi v zvezi s pripravljajočimi se zakonskimi osnutki in drugimi ukrepi dežele, ki neposredno ali posredno zadevajo slovensko prebivalstvo. V tem pogledu izjavlja SKGZ. da skupno s svojimi članicami želi sodelovati z deželo na vseh področjih in v zvezi z vsemi vprašanji.
7.	Podpirala z deželnimi sredstvi slovenske kulturne, znanstvene, podporne in druge organizacije, u-stanove, tisk in pobude vseh vrst v taki meri, da bodo nemoteno razvijale svojo dejavnost za ohranitev «narodnostne in kulturne značilnosti» kot pravi program. Po neuradnih podatkih so slovenske organizacije prejele v letu 1972 okrog 100 milijonov lir deželne podpore ob razpoložljivi vsoti 1240 milijonov. Sodimo, da po pomembnosti delovanja slovenskih organizacij in ustanov v deželi, po njihovih plemenitih in globoko demokratičnih ciljih, ob u-r-" evoiu posebnih težav, v katerih delujejo, bi jim morala biti dodeljena ob enaki razpoložbivesti veliko višia vsota, če se upošteva tudi, da imajo tovrstne italijanske organizacije veliko večje možnosti finansirania.
8.	Začela sistematično proučevati probleme slovenske narodnostne skupnosti in obenem nudila izdatno podporo vsem tovrstnim pobudam v deželi. S tem v zvezi je posebno važno, da se spravi k življenju pred petimi leti formalno predviden urad za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti pri predsedstvu deželnega odbora. Za uspešno delovanje tega urada je nuino, da zaposli strokovnjake slovenske narodnosti in da se poslužuje uslug zunanjih strokovnjakov predvsem slovenske narodnosti in specializiranih slovenskih ustanov.
Večina doslej navedenih točk se nanaša na politiko, ki naj jo v duhu svojega programa vodi dežela. Poleg teh je še pet vprašanj, katerih rešitev je nujna, o šestem pa bo deželna vlada odločila v kratkem. Gre za sledeče:
a)	Dežela naj z raznimi ukrepi na viden način takoj poudari, da je proti asimilaciji Slovencev v videmski pokrajini. V ta namen naj občutno poveča podporo kulturnim in prosvetnim ustanovam ter vsem pobudam na tem področju, materialno naj podpre tečaje slovenskega jezika v tej pokrajini in naj z odločno podporo o-mogoči, da se bodo ti tečaji vršili v šolskih poslopjih in naj zaustavi svoj vpliv, da se v obstoječih šolah na narodnostno mešanih področjih videmske pokrajine uvede poučevanje slovenskega jezika.
b)	Stalno slovensko gledališče v Trstu je v veliki finančni krizi, ki ogroža njegov obstoj, če ne bo dežela takoj nekaj ukrenila in hkrati zahtevala, da se ministrstvo za predstave in turizem končno odloči za nakazilo sredstev v taki višini, da se bo lahko govorilo o publicizaciji gledališča.
c)	Goriške organizacije, ki so vključene v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, so že pred mnogimi leti začele z akcijo za zgraditev kulturnega in športnega doma. Po dolgotrajnem zavlačevanju bi končno morala goriška občina v kratkem izdati gradbeno
. dovoljenje. Ker gre za objekt, ki je nujno potreben za nemoteno delovanje slovenskih kulturnih in športnih organizacij in bo pomenil hkrati tudi pridobitev za mesto Gorica, prosimo, da bi dežela z znatno finančno podporo omogočila gradnjo omenjenega objekta;
d)	Narodna in študijska knjižnica je že več kot 10 let v skrajno neprimernih prostorih in je zaradi tega onemogočeno njeno redno delovanje. Omenjena ustanova je vzela v najem primernejše prostore, ki jih pa mora temeljito adaptirati, za kar ima že dovoljenje tržaške občine. Ker knjižnica nima sredstev za izvršitev del, je zaprosila Tržaško hranilnico za posojilo, deželo pa za garancijo in kritje obresti v smislu deželnega zakona št. 23 z dne 22. 8. 1966. Dočim je Tržaška hranilnica dala pozitiven odgovor, je Knjižnica dobila sporočilo, da dežela prošnji ni ugodila. Prosimo, da bi dežela čimprej ukrenila, kar je potrebno, da bi mogla odobriti sredstva, brez katerih Narodna in študijska knjižnica ne bo mogla pričeti del.
e)	Društvo Glasbena matica je takoj po končani vojni obnovilo slovensko glasbeno šolo na Tržaškem in Goriškem, ki je bila leta 1927 nasilno ukinjena. V vsej povojni dobi je z lastnimi napori vsestransko razvila glasbeni pouk in dosegla pomembne in priznane uspehe. V upravičeni zahtevi, da mora prevzeti materialno breme za glasbeno izobraževanje Sloven-cév v deželi skupnost, predvsem država, in zato da se omogoči nadaljnja rast glasbene šole same, je društvo Glasbena matica že pred leti začelo z akcijo za publicizacijo svoje šole.
Ker je omenjena zahteva v skladu z napovedano politiko dežele do slovenske narodnostne skupnosti pričakujemo vsestransko podporo deželnih organov za njeno uresničitev.
f)	Deželni odbor bo na podlagi raznih mnenj kmalu določil, koliko bo gorskih skupnosti in kako bodo sestavljene.
SKGZ je to vprašanje podrobno proučila in je ob upoštevanju raznih dejavnikov, med njimi tudi homogenosti posameznih področij, prišla do zaključka, da bi bilo za slovensko narodnostno skupnost najbolj koristno, če bi ozemlje, kjer prebivajo Slovenci, razdelili na največ tri gorske skupnosti. Kanalska dolina, naj bi spadala v eno, področje od Rezije do Praprotnega v drugo, goriški in tržaški del, ki se krije z osmo družbeno - ekonomsko cono, pa v tretjo skupnost. To stališče narekujejo potrebe po čim kompaktnejših upravnih enotah, v katerih bi se v večjem številu združeni Slovenci lažje upirali raznarodovanju.
V ocenah in zahtevah se v pričujoči spomenici nismo dotaknili drugih, širših vprašanj, ki jih obsega program, ker smo to že storili, in tudi zato, da ne bi razširili pričujoča obravnavanja. Dotaknili smo se le tistih vprašanj, ki Slovence kot narodnostno skupnost neposredno zadevajo, čeprav smo zainteresirani za ves politični, gospodarski in socialni razvoj, ki vpliva na slovensko prebivalstvo v isti meri kot na ostalo prebivalstvo dežele.
Spoštovani gospod predsednik, SKGZ z zaupanjem pričakuje, da boste skupaj z deželnim odborom in svetom vztrajali na tem, da se bo deželni program izvajal. Z dosledno uresničitvijo programa bi se moralo uresničiti pričakovanje slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlanija - Julijska krajina v smislu zgoraj navedenih točk.
Vlada pripravlja omejitfv potrošnje petrolejskih proizvodov?
RIM, 10. — Prihodnja seja vlade bo baje posvečena vprašanju oskrbe s petrolejskimi proizvodi, jutri pa se bo sestala «komisija za • petrolej». Vse kaže, da bodo razpravljali o omejitvi brzine na italijanskih cestah in avtocestah od 90 db največ 100 km na uro, o zapori avtocest in bencinskih črpalk ob sobotah in nedeljah, o omejitvi svetlobne reklame ter o zmanjšanju potrošnje plinskega olja za 10 odstotkov.
RIM, 10. — Prihodnji teden se bo predsednik vlade Rumor sestal z gospodarskimi ministri Giolitti-jem, La Malfo in Colombom ter z njimi proučil sedanji gospodarski položaj, cene, in boj proti inflaciji.
Demonstrativni koncert pevskih zborov
Tržaški Kulturni dom že dolgo ni bil tako natrpan kot včeraj, med demonstrativnim protestnim koncertom zborov, ki jih je deželna uprava diskriminirala v svoji publikaciji — seznamu kulturnih ustvarjalnih skupin.
V svojem govoru, v pozdravu prisotnim predstavnikom matičnega naroda in izvoljenim za-
stopnikom našega ljudstva, je predsednik SPZ Klavdij Palčič dejal, da smo s to manifestacijo zavrgli tak način ravnanja, namerno zmanjševanje možnosti vključevanja slovenske kulturne ustvarjalnosti v deželno življenje. Slovenci hočemo ob spoštovanju in enakopravnosti izpolnjevati poslanstvo mostu zbliževanja med
kulturami, ne dopuščamo pa, da bi nas žalili ali pa celo postavljali v dvom naše narodne istovetnosti.
Besedam Klavdija Palčiča in tajnika SPZ Mirka Kaplja je sledila še dolgo v noč pesem, odločna in mila, izpoved vere in bojevitosti, kot stopnjujoči se odgovor vsem, ki so se z ozkostjo
j osamili sami s svojim nerazumevanjem. Toplina ljudskega aplav-' za in strnjenost ob stebrih naše kulture so najiskrenejši odgovor, da nas je diskriminacija užalila, nikakor pa ne potrla.
(Na sliki predsednik SPZ prof. Klavdij Palčič govori ob začetku demonstrativnega pevskega koncerta)
Tito jutri v Sovjetski zvezi
BEOGRAD, 10. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito odhaja v ponedeljek s soprogo na vabilo CK KP Sovjetske zveze na štiridnevni prijateljski obisk v Kijev, kjer se bo z generalnim tajnikom CK KPSZ Leonidom Brež-njevom razgovarjal o aktualnem mednarodnem položaju, posebno o položaju na Bližnjem vzhodu in o napredku dvostranskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Skupno s predsednikom Titom bodo odpotovali tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, predsednik CK ZK Srbije dr. Tihomir Vlaskalič, katerim se bo v Kijevu pridružil tudi jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Milorad Pešič.
Predsednik republike Tito je sprejel danes dopoldne veleposlanika Velike Britanije Stewarta, ki mu je izročil odgovor premiera Heatha na njegovo poslanico v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu.
Kissinger prispel v Peking
PEKING, 10. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je dopotoval na štiridnevni uradni obisk na Kitajsko. Na letališču so ga sprejeli kitajski zunanji minister Čj Peng-fej, vodja kitajske delegacije pri OZN Čao Hu?m-hua ter številni ameriški diplomati, med katerimi je bil tudi vodja urada za povezavo med Kitajsko in ZDA David Bruce.
Gre za šesti Kissingerjev obisk v Pekingu. Takoj po svojem prihodu se je Kissinger srečal tako z zunanjim ministrom čj Peng-feiem kot z ministrskim predsednikom čuenlajem. Na slavnostnem kosilu so kitajski in ameriški predstavniki poudarili ugodni razvoj odnosov med Pekingom. in Washingtonom. še zlasti so omenili skupno sporočilo, ki so ga podpisali Šanghaju ob koncu obiska predsednika Nixona. Kissmger ie izjavil, da je normalizacija odnosov med obema državama bistvena za mir v svetu.
Ameriško - kitajski pogovori so se torej začel pod najboljšimi nogoji in kaže, da ie gDvni čili Kissingerjevega potovanja v Peking pooolna normalizacija odnosov med obema d-^vama.
niiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Po daljšezn zavlačevati ju Izrael pristal na podpis ameriško-egiptovskega načrta
Nasprotujoče si reakcije v Tel Avivu ob sprejetju načrta Arafat odpotoval v Moskvo - Kmalu v Alžiru medarabski vrh
TEL AVIV, 10. — Izraelska vlada je uradno sporočala, da se načelno strinja z načrtom za izvajanje premirja, ki sta ga izdelala egiptovski predsednik Sadat in ameriški zunanji minister Kissinger. Odločitev so sprejeli, potem ko je vlada prejela od ameriškega veleposlanika v Tel Avivu vsa pojasnila, ki jih je zahtevala.
Vest je sporočila predsednica izraelske vlade Golda Meir ob svojem odhodu v London; kjer se bo udeležila izrednega zasedanja socialistične internacionale o Bližnjem vzhodu.
Sporočila je tudi, da bo sporazum, prvi ki ga Izrael in Egipt podpišeta v 24 letih, podpisal njen svetovalec gen.
Jariv, ki ga je vlada že opol-nomočila.
V zvezd s podpisom sporazuma med Izraelom in Egiptom, ki bi ga morali po včerajšnjih vesteh podpisati že v teku današnjega dne, je glasnik mirovnih sil OZN v Kairu Jugoslovan štajduhar
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiMuiiiiiitiiiiiiitiiimiiliiiiiiiimiimimmiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiinifll
STALNO NARAŠČANJE CEN NA DEBELO
Kmalu podražitev testenin in olja
na tiskovni konferenci izjavil, da se bodo izraelski in egiptovski predstavniki sestali jutri ob 14. uri po italijanskem času na cesti, ki povezuje Kairo in Suez in kjer je v teku sedanjega spopada bilo že več srečanj, na katerih so definirali nekatera pereča vprašanja
Reakcije v Izraelu na vest o sporazumu z Egipčani so bile dokaj deljene. Nekateri menijo, da je vlada s tem, da je sprejela ame-riško-egiptovski načrt preveč popustila, drugi pa pravijo, kot je izjavil tudi komentator televizije in radia gen. Herzog, da je spo-
RIM, 10. — Po uradnih podatkih so se cene na debelo v sep tembru povišale za 0.5 odstotka v primerjavi s cenami v avgustu. Ker so se cene kmetijskih pridelkov znižale za 0.5 odst., so se cene na debelo ostalnega blaga povišale za 0.7 odstotka. Cene na debelo že od letošnjega januarja hitro naraščajo. Najbolj so narasle v juniju (2.5 odst.) in v juliju (2.6 odst.). Osrednji statistični zavod sporoča, da so se povišale predvsem cene na debelo uvoženega blaga,
Sporedno s cenami na debelo,, so se seveda stalno višale tudi cene na drobno. Draginja je dosegla višek v letošnjem prvem šestmesečju in je prisilila novo levosredinsko vlado, da je julija sprejela ostre ukrepe in zamrznila cene. Sedaj pa vztrajno krožijo govorice o skorajšnji podražitvi testenin, konserviranega paradižnika in semenskega olja. Kot poročajo nekateri časniki, naj bi se testenine podražile poprečno za 70 lir pri kilogramu, kar pomeni za okrog 40 do 45 odstotkov konservirani paradižnik za 30 odstotkov, semensko
olje pa za okrog 15 odstotkov.
Zadevni sklep naj bi V najkrajšem času odobril medministrski odbor za cene na osnovi zahtev, ki so jih vložila velika proizvajalna podjetja.
MILAN, 10. — Uredniški zbor milanskega dnevnika «Giorno» je danes stavkal, tako da časnik jutri ne bo izšel. Časnikarji zahtevajo od založnika, da začne izvajati načrt o okrepitvi časnika, o katerem že dlje časa govorijo.
razum največ, kar je Izrael lahko dosegel v sedanjem položaju. Herzog je izrazil svoje zadovoljstvo ob sporazumu in dodal, da Izraelci še vedno lahko ukinejo dobave tretji egiptovski armadi, če ne bodo Egipčani spoštovali sporazuma, še zlasti kar zadeva odprtje ožine Bab El Mandeb, česar pa Sadatov in Kissingerjev načrt ne predvideva. S tem v zvezi je izraelska vlada zahtevala pojasnila od ameriške, ki ji je zagotovila, da bo Egipt odprl ožino, če bo Izrael spoštoval sporazum. Predsednik Sadat naj bi to zajamčil državnemu tajniku Kissingerju.
Egipt je danes obtožil Izrael, da skuša zavlačevati potek Dogajanj o načrtu za izvajanje premirja. Obtožbo so izrekli v uradnih krogih, potem ko so prejeli informacije iz Tel Aviva, po katerih naj skuša izraelska vlada dobiti še druga pojasnila od ameriške. Iz istih krogov ugotavljajo, da bo vsak izraelski poskus, da dodajo še nekaj točk načrtu, spodletel.
Predsednik izvršnega odbora organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat je popoldne prispel v Moskvo. Arafat je dopotoval v Moskvo iz Saudove Arabije, kjer je imel daljši pogovor s kraljem Feisalom o zadnjih razpletih krize na Bližnjem vzhodu. O njegovem potovanju piše bejrutski dnevnik «Ari Nahar», ki pravi, da gre za izredno pomemben korak organizacije za osvoboditev Palestine pri sovjetski vladi. Palestinci naj bi se posvetovali s kremeljskimi predstavniki o vprašanju udeležbe na mirovni konfe-renci. Kot znano je SZ načelno za udeležbo organizacije za osvoboditev Palestine kot edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva. Isti časopis niše danes, da bo mirovna konferenca v Ženevi in da se bo morda začela že čez en mesec. Na konferenci naj bi delovalo pet komisij, ki
bi obravnavale vprašanja Jeruzalema, Palestincev, Golana, izdelave besedila mirovnega sporazuma ter mednarodne vodne poti. V vseh teh komisijah bi moralo veljati načelo soglasnosti, kot na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju.
Iz Alžira medtem poročajo, da se bo v alžirski prestolnici prav gotovo v bližnji bodočnosti sestal arabski vrh. katerega se bodo udeležili preds* ,vniki vseh arabskih držav, ki so bile na kakršenkoli način vpletene v zadnjo arabsko - izraelsko vojno. Vrh naj bi zahteval alžirski predsednik Bu-medien, da bi izdelali skupno politično linijo ob zadnjih razpletih na Bližnjem vzhodu. Datuma srečanja na vrhu še niso določili, zelo verjetno pa bo še ta mesec.
V Siriji bodo jutri ponovno odprli za civilni promet letališča, ki so bila zaprta od začetka arabsko - izraelske vojne.
Poslanici Sadata in Asada Titu
Nocoj je prispel v Beograd dr. Mohamed Hasan El Zajat, posebni svetnik egiptovskega predsednika El Sadata. Dr. Zajat je izročil predsednika Titu poslanico predsednika Sadata. V Beograd je prispel tudi posebni odposlanec predsednika Sirije Asada, minister Abdulah El Khani, ki je prav tako izročil Titu poslanico Asada o Bližnjem vzhodu.
MILAN, 10. — Poljski zunanji minister Olszowski je danes nadaljeval svoj obisk v Italiji. Srečal se je s podtajnikom za zunanje zadeve Granellijem, ki je dejal, da sta Italija in Poljska bistveno prispevali k procesu popuščanja napetosti v Evropi.
PO MNOŽIČNI MANIFESTACIJI V SASSARIJU
Igralec Dario Fo izpuščen na svobodo
SASSARI, 10. — Pomočnik državnega pravdnika dr. Porqued-du je danes izpustil na začasno svobodo gledališkega igralca Dana Foja, ki so ga včeraj aretirali skupaj z nekaterimi njegovimi stanovskimi tovariši, ker je skušal preprečiti policijskim a-gentom dostop v kinematografsko dvorano «Rex» v Sassariju, ki jo je najel za privatno predstavo.
miiiiiiiiiiimimiiiiimiiiitiiiliHiliiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiilmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuniHiiiiiiiiitiiiiiiiimuiiuiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiii
Po daljšem zavlačevanju je izraelska vlada končno pristala na podpis ameriško-egiptovskega na-Bližnjem vzhodu. Do podpisa, kot je izjavil glasnik mirovnih sil OZN bo prišlo še danes.
Ameriški zunanji minister Kissinger je dopotoval v Peking na uradni obisk v Kitajsko. Med svojim bivanjem na Daljnem vzhodu bo imel vrsto pogovorov z ministrskim predsednikom čuenlajem in z drugimi kitajskimi voditelji.
Po uradnih podatkih cene na debelo še vedno naraščajo. Ugotovili so, da to s« cone na debelo
v septembru povišale skupno za 5 odstotkov, če pomislimo, da so se v istem mesecu cene kmetijskih pridelkov znižale za 5 odst., so se cene ostalega blaga dejansko povišale za 1 odst. Sedaj pa se vztrajno šilijo glasovi, da se bodo kmalu povišale tudi cene na drobno testenin, konserviranega paradižnika in semenskega olja.
Včeraj se je s tiskovno konferenco zaključil tridnevni uradni obisk delegacije madžarske dežele So-mogy v naši deželi.
V	Sesljanu je bilo včeraj zasedanje o naravnih parkih z zanimivimi referati o namenu in cilju kraških rezervatov, ki jih ne bi smeli spremeniti v muzej.
Včeraj so jugoslovanski turisti ponovno dobesedno preplavili Trst in pustili trgovcem lepe vsote denarja.
V	Gorici bo danes dopoldne sprevod in nato sklepna manifestacija Goriške fronte.
Ob 15. uri je Dario Fo zapustil zapor «San Sebastiano», kjer je bil priprt. Pred zaporom so ga čakali žena Franca Rame in množica študentov.
Dr. Porqueddu je izjavil, da bodo sodnijske oblasti vsekakor uvedle kazenski postopek proti igralcu in nekaterim njegovim tovarišem na podlagi ovadbe policijskih organov.
Socialistični poslanec Paolo Vit-torelli, član vodstva PSI se sprašuje v nekem članku, kako je mogoče, da v Italiji obstaja enoten zakon, ki pa ga krajevni organi tolmačijo bo svoje (konkretno se Vittorelli sprašuje tudi, kako se nastopa proti fašističnim kršiteljem zakona).
Proti aretaciji igralca Foja so nastopile turid številne sindikalne in politične organizacije.
Pri vsem tem pa se ne more zamolčati, da je bil Fo izpuščen na svobodo med drugim tudi zato, ker je bila v Sassariju velika množična demonstracija več kot 3000 ljudi Igralec se je po izpustitvi iz zapora udeležil množičnega zborovanja
TRŽAŠKI DNEVNIK
5 TISKOVNO KONFERENCO NA DEŽELI
Zaključen tridnevni obisk odposlanstva iz Somogyja
Postavljena osnova za sodelovanje v kmetijstvu, živinoreji, lesni industriji, turizmu in kulturi
Sinoči se je zaključil tridnevni uradni obisk madžarskega odposlanstva iz obmejne dežele Somogy, ki ga je vodil predsednik deželnega sveta Joszef Boehm. Pred odhodom delegacije je bila V prostorih deželnega odbora tiskovna konferenca, na kateri sta predsednik Boehm in predsednik Furlanije-JuJijske krajine Comelli orisala pomen obiska. Konference so se udeležili tudi odborniki Coloni, Devetag, De Carli in Dal Mas.
Oba predsednika sta poudarila koristnost tega stika, saj se med obema deželama odpirajo široke možnosti za plodno medsebojno sodelovanje. Posebno konkretni so predlogi, ki se nanašajo na sodelovanje v kmetijstvu, živinoreji, v lesni industriji, pristaniški dejavnosti, turizmu in kulturi. Glede kmetijstva je bilo ugotovljeno, da imata Furlanija - Julijska krajina in Somogy mnogo skupnega, zlasti kar zadeva pridelovanje pšenice in koruze ter rejo goveje živine simentalske pasme. Predsednik Boehm je na primer dejal, da se je pridelek žitaric v deželi Somogy v zadnjih petih letih praktično podvojil, še vedno pa ne dosega hektarskega donosa naše dežele. Pri nas je tehnologija bolj razvita, imajo pa Madžari precejšnje izkušnje kar zadeva eksperimentiranje v kmetijstvu, in to zlasti po zaslugi Višje kmetijsko - gospodarske šole v Kaposvaru.
Glede lesne industrije je predsednik Boehm dejal, da razpolaga dežela Somogy z velikim gozdnim bogastvom, nima pa dovolj razvite lesne industrije. Na tem področju je torej precej možnosti za sodelovanje, druga oblika kooperacije pa bi bila lahko v tem, da bi iz naše dežele začeli izvažati na Madžarsko grobo obdelan les čezmorskega izvora, kakor se že dogaja z Jugoslavijo in Bolgarijo.
Glede madžarskega tranzita čez tržaško pristanišče je dr Boehm zagotovil, da se bo zavzei pri osrednjih oblasteh v Budimpešti za ponovno preučitev ustreznega vprašanja. V ta namen je priporočil tukajšnjim poslovnim krogom, naj mn posredujejo ustrezne predloge.
Turistične organizacije bodo skrbele za izmenjavo nastopov in o-biskov. Tako naj bi vsaj dvakrat na leto nastopali pri nas pevski zbori in folklorne skupine iz Somogyja, in prav tako naše skupine na Madžarskem. Predvidena je tudi izmenjava večjih skupin študentov- Predsednik Boehm je uradno povabil predsednik Comellija, naj prihodnje leto obišče Somogy.
Oba predsednika sta ob zaključku poudarila skupno željo po širšem
sodelovanju v prav tako skupno željo po utrditvi miru v Evropi. Predsednik Comelli pa je naglasil, da spada sodelovanje z madžarsko deželo Somogy v okvir splošne deželne politike po medsebojnem zbliževanju, v okviru ustreznih pristojnosti, s sosednimi deželami.
VPRAŠANJE ZIDANEGA DOKA
Sestanek med županom in ministrom Pieraccinijem
Tržaški župan inž. Spaccini se je včeraj po splavitvi ladje «E. Fassio» sestal z ministrom za trgovinsko mornarico Pieraccinijem. Župan je ministru orisal glavna vprašanja tržaške luke in se za-
držal zlasti ob prekinitvi gradnje zidanega doka. V tej zvezi je inž. Spaccini zaprosil ministra, naj bi se na pristojnih mestih zavzel za dodelitev finančnih sredstev, ki so potrebna za nadaljevanje gradnje, oziroma za čim prejšnje sprejetje ustreznega zakona, s katerim se pravkar ukvarja komisija za proračun pri poslanski zbornici.
• Predsedstvo enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju je včeraj ostro obsodilo fašistični napad proti tre-benski slovenski šoli, na kateri so zlikovci v noči med četrtkom in petkom razbOi šipe. Odbor zahteva takojšnje ukrepe odgovornih oblasti, ki morajo zatreti vsako fašistično nasilje, obenem pa vabi vso demokratično javnost k budnosti proti fašizmu.
SKOBO 30.000 TURISTOV-NAKUPOVALCEV IZ JUGOSLAVIJE |
V TRSTU SO POTROSILI VEČ KOT MILIJARDO LIR
Tečaj dinarja je padel na 38 lir - Nova prometna ureditev se je obnesla
Tržaški trgovci so se včeraj snet nasmejali, nà mejnih prehodih pa so imeli obmejni organi polne roke dela. Čez mejne prehode je namreč včeraj prišlo skoraj 30.000 jugoslovanskih turistov - kupcev, ki so jih mnogi tržaški trgovci nestrpno pričakovali po «preklicu omejitvenih predpisov zaradi kolere.
Na jugoslovanski strani so se že v prvih dopoldanskih urah počasi premikale dolge kolone avtomobilov in avtobusov, tako na cesti Sežana — Ljubljana, kot na cesti Kozina — Reka. Zaradi novih prometnih predpisov v mestnem središču je bilo o-paziti manj jugoslovanskih avtomobilov kot prej ob takih primerih, ker so pač parkirali na določenih (pa tudi na prepovedanih) mestih, mnogi pa so se pripeljali z vlakom do Sežane (tudi zaradi nove cene bencina) in nato nadaljevali pot z avtobusi v Trst, ali pa naravnost na tržaško postajo. Tako je iz Zagreba
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiMHMiiiiiiniii>iiiiiiiiiiHiii>ti>iiiiiiiuiiiiiiiiiiiii»i>»iiiiil
ZAKLJUČKI ZASEDANJA V ORGANIZACIJI KZ «MOST»
Rezervati brez kraškega človeka bi bili muzej in ne naravni park
Zanimivo predavanje prof. Bartola o vlogi slovenske manjšine
Včeraj je bilo v Sesljanu mednarodno študijsko srečanje o vodenju naravnih parkov, ki ga je priredilo tržaško kulturno združenje «Most». Ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti, med katerimi smo opazili posl. Škerka, deželnega odbornika Mizzaua, pokrajinskega odbornika Volka, deželnega svetovalca dr. Štoko, tržaškega občinskega odbornika dr. Dolharja, župana repentabrske občine Guština, predsednik SKGZ Ra-ceta in druge, je prisotne najprej pozdravil predsednik združenja «Most» dr. Vladimir Vremec, sledil je pozdravni nagovor župana devinsko - nabrežinske občine dr. Legiše. Spregovoril je tudi deželni odbornik Mizzau, ki je orisal dosedanje delovanje odborništva za zaščito narave in poudaril, da bo zakon o kraških rezervatih prvi, ki ga bo njegovo odborni-štvo predstavilo deželnemu svetu.
Sledilo je sedem referatov. Pro-' fesor L. Poldini iz Trsta je govoril o naravoslovnih izhodiščih za pravilno vodenje naravnih parkov, dr. Si' Peterlin iz Ljùbljà'ne o vodenju naravnih parkov in izkušnjah s Triglavskim naravnim parkom, inž. G. Haubenberger z Dunaja o problemih načrtovanja
in vodenja naravnih parkov, dr. V. Vremec iz Trsta o naravnih parkih kot naravnih okoljih z mnogovrstnimi funkcijami, prof. S. Bartole iz Trsta o problemih izvajanja državnega zakona za zaščito tržaškega Krasa, prof. D. Serrani iz Rima pa o vodenju naravnih parkov in zakonodaji.
Poudariti rr.iramo, da so bila vsa predavanja izredno zanimiva in je iz njih izhajalo dokaj kritično mnenje o predlogu deželnega zakona za ureditev kraških rezervatov. Predvsem so govorniki poudarili, da morajo biti rezervati zamišljeni dinamično in ne statično; v njih je treba ohraniti tiste primarne dejavnosti, ki so značilne za Kras. Popolnoma nesmiselno bi bilo prepovedati pašo ali košnjo. Če bi to storili, bi iz naravnega parka naredili muzej. Poudarjene so bile tudi rekreacijske značilnosti, ki jih morajo imeti naravni' parki. Zelo zanimivo je bilo predvsem predavanje prof. Bartola, ki je v razpravi o pravnem značaju zakona o kraških rezervatih poglobil vlogo slovenske narodnostne manjšine in dejal, da bi ustanova, ki bi upravljala kra-ške rezervate kratila avtonomijo krajevnim upravam, to je obči-
o
a,mi,m,,.mirni....■limili..........limili
v SREDO PONOVNA STAVKA NA POBUDO UIL
Lastniki taksijev s stavkami izsiljujejo občinsko upravo
Proti mnenju CGIL, CISL in taksistov zadružnikov hočejo lastniki doseči zvišanje prevoznih tari/
Spor med lastniki tržaških taksijev in občinsko upravo, točneje, odbornikom Dušanom Hreščakom, stopa v tretji teden in zadobiva čedalje bolj ostre oblike. Po zadnji stavki in hrupni manifestaciji, ko je 150 vozil šlo po mestnih ulicah v koloni, je «sindikat» taksistov UIL oklical še eno stavko, za sredo.
Prav je, da spričo spora, ki se je ob zadnjih stavkah taksistov vnel med strokovno organizacijo lastnikov taksijev (UIL) na eni strani ter sindikatoma CGEL in CISL na drugi strani, katerima moramo prišteti še taksiste - zadružnike, skušamo v poenostavljeni obliki seznaniti bralce z bistvom problema.
Najprej struktura taksijske službe: Trst ima 228 taksijev, kar je odločno premalo, če pomislimo, samo na stalno, skoraj kronično pomanjkanje taksijev pred železniško postajo, ob deževnih dneh in, še posebej, po zadnjih prometnih ukrepih, ko se marsikomu splača v mesto z avtobusom ali, če se mu mudi, s taksijem. Brez dvoma se bo meščan vozil hitreje, saj imajo taksisti na razpolago preferenčne «rumene» steze in se jim ni treba prerivati skozi običajni prometni vrvež.
Kljub temu, da taksijev v Trstu primanjkuje, pa se lastniki taksijev borijo proti izdajanju novih koncesij, kar je v pristojnosti občine. Ko je pristojni odbornik pred časom izdal 45 koncesij in s tem zadovoljil potrebe na novo nastale zadružne organizacije taksistov «Alabarda», so Irstniki taksijev in «skupin» zadevo predali sodišču. Od tedaj niso odnosi med zadrugarjt in lastniki skupin najbolj rožnati.
Kdo so, pravzaprav, lastniki taksijev? So ljudje, v glavnem bivši taksisti ali podjetniki, ki so prejeli od občine koncesijo. Večkrat so organizirani v «skupine» lastnikov, ki delujejo kot pravo podjetje: zaposlujejo šoferje, katerim izplačujejo plačo in odstotek na opravljenih vožnjah. Ker so koncesije bile vedno mišljene za individualne taksiste, pomeni «podjetniška» orgam-zacija skupin samo izkoriščanje u-službencev, medtem ko si lastnik skuša vendarle zagotoviti določen dobiček. Res je, da v pismu tržaškemu italijanskemu dnevniku, trdi neki lastnik, ua šoferji niso izkori-
ščani, češ da bi si v nasprotnem primeru poiskali delo drugje. Razumljivo je, da to sploh ni argument: šoferji taksijev morajo večkrat delati tudi deset, dvanajst luna dan in še več, da se lahko preživljajo. Če bi šoferju ne bilo treba deliti izkupičkov z lastnikom, bi verjetno bilo dela in dohodka dovolj za vse. Tako pa so dohodki skrčeni in lastniki zahtevajo, točneje — izsiljujejo občinsko upravo, naj dovoli povišanje že tako visokih tarif. Izgovarjajo se, da so zadnje tarife bile določene 1964, kar pa nima posebnega pomena. Vsak ima pravico braniti svoj dobiček, a ne
na račun skupnosti.
Proti povišanju tarif, pač pa to, da se izdajo še nove koncesije, so taksisti - zadružniki (Alabarda), CGIL in CISL, ki menijo, da je treba taksijsko službo v Trstu preurediti, reorganizirati, določiti urnike dela, nikakor pa ne na račun tarif, ki naj ostanejo take kot so.
Ker se zadružniki (tem gre seveda nekoliko bolje, ker jim ni treba deliti dobičkov s komerkoli) niso udeležili stavk, se je proti njim usul plaz. V sredo so celo neznanci pokvarili telefone na postajališčih, da bi jim onemogočili opravljanje službe.
nam in tako prizadela slovensko prebivalstvo, ki je v tržaški okolici številčno pravilno zastopano v občinskih upravah. Avtonomija občin pomeni torej garancijo za Slovence. Prof. Bartole je tudi ugotovil, da bi bila odškodnina lastnikom zamljišč, ki bodo postala kraški rezervati, protizakonita.
V referatih in tudi v diskusiji, ki je trajala ves popoldan in ki se je je udeležilo 20 prisotnih je bilo poudarjeno odločno nasprotovanje razlaščanju. Že profesor dr. Peterlin je ugotovil, da v Sloveniji lahko ustanavljajo narodne parke le s privoljenjem lastnikov zemljišč oziroma tako, da jim izplačajo primerno odškodnino. Vprašanje razlaščanja so v razpravi poglobili še dr. Oblak v imenu Kmečke zveze, Karel Grgič v imenu odbora za zaščito Krasa, glavni urednik Primorskega dnevnika inž. Renko, pokrajinski odbornik Lucijan Volk in tržaškL občinski odbornik dr. Dolhar.
Ob koncu zasedanja so prisotni odobrili resolucijo, ki navaja zaključke študijskega srečanja in poudarja nujnost, da bi pri upravljanju kraških rezervatov sodelovali tudi predstavniki krajevnih zainteresiranih skupnosti.
KPI o gorskih skupnostih in zaščiti kraških rezervatov
Na sedežu v Ulici Capitolina so se včeraj dopoldne sestali predstavniki tržaške' in goriške federacije KPI. Srečanja so se udeležili tudi poslanci in senatorji KPI iz Furlanije - Julijske krajine, predstavniki deželne svetovalske skupine in krajevni upravitelji. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih v zvezi z ustanavljanjem gorskih skupnosti in o Ustanovi za zaščito kraških rezervatov.
Udeleženci sestanka so po daljši in poglobljeni razpravi izrazili mnenje, da je treba v kraško gorsko skupnost vključiti tudi zgo-niško in devinsko - nabrežinsko občino. Razpravljali so tudi o pobudah, ki jih je treba uresničiti za dosego tega cilja.
Udeleženci sestanka so tudi potrdili stališča KPI do celotnega vprašanja gorskih skupnosti, glede katerih menijo, da je treba obstoječi deželni zakon korenito spremeniti.
prišel v Sežano poln vlak, največ avtomobilov pa je bilo s tablico RI, PU, LJ, KP.
Dopoldne so se pomikale kolone avtomobilov na jugošlovanski strani, pozno popoldne in zvečer pa na italijanski strani, ko so se turisti vračali domov. Da je bil nenadoma tak naval, je precej prispevalo lepo vreme, predvsem pa nakupovalna mrzlica, ki je zajela mnoge Jugoslovane. Največji promet so zabeležili na Pesku, kjer je šlo čez blok v Italijo nad 13 tisoč Jugoslovanov (večinoma z avtomobili), pri Fernetičih 6.500 (23 avtobusov), pri Škofijah 8.000 Pri tem niso všteti prehodi z obmejnimi prepustnicami. Če računamo, da je vsak kupec potrošil najmanj 30.000 lir (mnogi pa precej več), lahko sklepamo, da so samo včeraj jugoslovanski gostje pustili v raznih trgovinah nad eno milijardo lir, ne bi pretiravali, če bi rekli poldrugo milijardo, saj niso kupovali drobnarije in poceni stvari. Zaradi večje ponudbe je padel tečaj dinarja od 40-41 na 38 lir.
Kot je bilo pričakovati, so zaradi navala jugoslovanskih avtomobilistov nastale v središču mesta precejšnje težave in zastoji v cestnem prometu.
V SREDO V SKEDNJU
Občni zbor združenja staršev
V sredo bodo imeli v Skednju občni zbor združenja staršev, ki je bilo ustanovljeno lani in je kaj kmalu začelo razvijati pomembno dejavnost. Pomanjkljivost tega združenja pa je v tem, da so v njem včlanjeni samo starši otrok, ki obiskujejo otroški vrtec. Zato bi bilo nujno potrebno in koristno, da bi se v združenje vključili tudi starši osnovnošolskih otrok, saj je osnovna šola tesno povezana z otroškim vrtcem, in obratno. Ta ugotovitev velja še posebej za naše šole, zlasti v narodno ogroženih krajih, ker moramo skrbeti za vsakega našega o-troka, da bo obiskoval slovensko šolo.
Starši, pa tudi šolniki, se bodo kmalu lahko prepričali, kako pomembno in važno vlogo lahko imajo združenja staršev. To smo opazili tudi ob začetku letošnjega šolskega leta, ko so v nekaterih krajih starši odločno, pa «tiujir u-spešno nastopili v korist šole.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
V okviru mladinskih torkov
GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Ben Minoli - Herbert Griin
VILINČEK Z LUNE
Scena Tomaž Krišnik Kostumi Marija Kobijeva Koreograf Jaka Hafner Glasba Koder
Redakcija besedila Dominik Smole Režija Mile Korun
V torek, 13. novembra ob 15.30
V Domu J. Ukmarja v Skednju
danes, 11. novembra ob 16.30
prireditev v počastitev spomina padlih v drugi svetovni vojni
SPORED:
Pozdravna beseda zastopnika Doma
Govor odbornika za postavitev spomenika
Recitacija Leli Nakrstove, članice SSG
Nastop noneta iz Sovodenj.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi
na predstavitev nove knjige A. Manzoni - V. Beličičt SVETE HIMNE
jutri, 12. novembra, ob v Donizettijevi ulici 3/1
20.30
V Slovenskem klubu bo predaval v torek 13. novembra ob 20.30
univerzitetni profesor dr. Boris Paternu O KMEČKIH UPORIH V SLOVENSKEM PESNIŠTVU
Na zanimivo predavanje uglednega slavista, rednega profesorja na univerzi v Ljubljani toplo vabljeni!
Razna obvestila
Kulturno združenje Most ‘vabi • ha predavanje Zbliževanje Vzhod — "Za-pad», ki ga bo imel časnikar Frane Barbieri iz Beograda v sredo, 14. novembra ob 19. uri v UL S. Nicolò 5.
SPD obvešča, da bo danes, 11. novembra 3. jesenski mladinski sprehod. Zbirališče f rttf Opčinah pri Obebsku ob 9.30.
Mladinski krožek «DOLINA» prire-_di. tudi letos MfrthnJVgrHe Danes, -nedelja, 11. novembra “(m 19. uri otvoritev, nato koncert pevskega zbora «Valentin Vodnik». Sledilo bo nagrajevanje razstavljenih vin in prosta zabava z ansamblom «The Taims».
iiiiimimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiii
TEKOČIH 60RIV JE VEDNO MANJ
DRUGE VESTI NA DESETI STRANI
Te dm so se spet pojavile vrste pred prodajalnami goriva, zlasti gorilnega olja in kerozena, ki ga primanjkuje iz več razlogov: od zmanjšanja dobav zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu do špekulacij velikih petrolejskih družb, pa tudi zaradi mraza, ki je nepričakovano pritisnil že prve dni novembra.
Tekočih goriv primanjkuje v nekaterih prodajalnah že ves teden, v driigih pa skrbno delijo po manjših količinah, da tako zadovoljijo vse, v tretjih pa krize še ni občutiti. Med slednje spadajo predvsem prodajalne, ki so komvencio-nirane s poldlržavnimi čistilnicami Agip. Tudi mnenja, kako bo prihodnje dni, so precej deljena. Nekateri trdijo, da nam grozi skoro popolno pomanjkanje goriva, drugi pa zatrjujejo, da je sicer kriza, ni pa takega popolnega pomanjkanja, da bi nam res grozila zima brez ogrevanja. Zato je tudi neupravičen alarmizem in pretirano nakupovanje goriva, v pričakovanju «hudih časov». Dejstvo je, da so vrste pred prodajalnami vedno (Daljše in tudi da vedno bolj
pogosto ostanemo praznih rok, brez tistih 20 litrov olja ali kerozena, ki nam je potrebnih za peč. «Poskusite jutri, morda bom imel nekaj malega. Pa pridite zgodaj, preden ga razprodam...»
Komunistični svetovalci v tržaškem občinskem svetu, Giorgio Rossetti, Giuseppe Cattaruzzi in Bruna Zorzini so te dni vložili županu in odborniku za ekonomat vprašanje v zvezi s pomajkanjem goriva.
Svetovalci sprašujejo župana in pristojnega odbornika, če je občina sprejela ustrezne ukrepe v mejah svojih pristojnosti, kar pomeni, preprosteje povedano, če je poskrbela za to, da bodo šolam in javnim uradom zagotovili ogrevanje skozi vse zimske mesece, brez vsakih omejitev. Obenem bi morala občinska uprava poseči pri višjih oblasteh, da bi Trstu zagotovili ustrezno količino tekočih goriv.
pravico aminu svoj uvn/n-t», a	-----------------———-----—--------------
......................................................................................................................................................................na
________..	______i__	univerz, študent Sandro Gentili ir
Danes, NEDELJA, 11. novembra MARTIN
Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 16.39 — Dolžina dneva 9.40 — Luna vzide ob 17.05 in zatone ob 8.03.
Jutri PONEDELJEK, 12. novembra EMIL
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,5 stopinje, najnižja 8,8, ob 19. uri 12,4 stopinje, zračni pritisk 1019,9 ustaljen, veter 3 km vzhodnik, vlaga 77 odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 14,5 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. novembra se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 67-letna Bianca Dreossi por. Muiesan, 84-letna Anna Norbe-do vd. Padovan, 50-letni Angelo Costa, 79-letna Giuseppina Orel vd. Fonda, 88-letna Maria Smudin vd. Ri-goveh, 75-letni Antonio Bembi, 73-letna Antonia Sozzar por. Schilani, 91-letna Anna Maver vd. Sbona, 75-letna Evelina Bittenz vd. de Colomba-
Včeraj-danes
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST Viale XX
TEL. 796-301 Settembre št. 16/111
ni, 64-letni Piero Giacommi, 76 letni Cillia in
Josip Furlan in 83-letna Mana Ste-pancich.
OKLICI: častnik tr. mornarice Flavto Lraulin in uradnica Neva Visaggio, kuhar Mauro Bogateč in študentka Rožica Nadlišek, delavec Franco Mauro in čistilka Juanida Bailey, uradnik Luigi Posar in uradnica Daniela Petemelli, šofer Edoardo San-guanini in delavka Nevia Sodnich, u-radnik Guerrino Perovich in uradnica Laura Scropetta, pomorščak Francesco Pellegrino in gospodinja Francesca Di Donna, inženir Francesco Pillan in učiteljica Lavinia Covri, mehanik Albino Jurisevic in otroška vrtnarica Gabriella Bonetti, direktor dr. Fabio Temini in učiteljica dr. Maria Emanuela Adovasio, žerja-var Luciano Ugo in delavka Liviana Baruffo, elektrikar Edi ócher in strojepiska Loredana Miletti, natakar Emilio Brun in bolničarka Vera Zavadlav, agent javne varnosti Biagio Lista in delavka Giuseppina Dclazza, finančni stražnik Francesco Barcello in uradnica Nadto Marinac, uradnik Flavto Lorenzi in uradnica Luciana Flego, pek Vincenzo Dibenedetto m delavka I.dia Lampis, tapetnik Pietro Zuliani in otroška vrtnarica Rossana Varesano šofer Emesto Pecchia-ri in tceaika Elida Moro, delavec Giovanni ('asolino in gospodinja Emilia Savarin, zidar Silvano Osraldo De
univerz.
univerz, študent Sandro Gentili in univerz, študentka Nicoletta Celano, častnik vojne mornarice Lrigi D'Amico in gospodinja Vita Angelini, pomorirak Silvio Duiz in gospodinja uradnica Silvana Prenoto vi, Cecilia Trofa, zasebnik Armino Cap-
_______ študent Flavto Zeaari in Pfllo m univerz, študentka Amelia
trgovka Andreina Caenazzo, delavec Morpurgo. univerz ^udent Giulio Di Quinto Macchiavelii in gospodinja Rocco in uradmca Sercna ClasM' ze' Maria PJsciandaro. sladoledar Silvano Valentini in gospodinja Zeffira Pederzolh, agent javne varnosti Claudio Brovedan in frizerka Rosina Ta-russio, finančni stražnik Salvatore Desole in uradnica Wilma Benci, zobozdr. tehnik Carlo Griifovm in gospodinja Maria Antonietta Robba,
lezničar Sergio Drilli	in	šivilja		An-
na Trani, strojni častnik		Mario		Lu-
bini in gospodinja Sonja		Ook.		
LOTERIJA				
BARI	23	73	20	69	17
CAGLIARI	42	67	74	36	2
FIRENCE	19	16	63	79	2
GENOVA	81	55	34	71	82
MILAN	46	87	51	79	35
NEAPELJ	38	63	56	83	86
PALERMO	16	90	85	49	52
RIM	64	49	(5	47	5
TURIN	56	60	30	84	6
BENETKE	82	21	70	2	26
ENALOTTO				
1X1	2 X X 1 2 X			2 2 X	
ul. mozzini m7tL?35t36/
FOTO KINO - f- 2*	* +
OPTIKA ^5 C'___________
KVOTE: 12 točk - 10.012.000: 11 točk — 214.500; 10 točk — 19.700 lir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Istrska ulica 7; AI Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg. S. Giovanni 5; Miz. zan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta, Ul- Bonomea 93; Godina, Alla IGEA, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
Mali oglasi
ZLATE PREDMETE plačamo do 1.450 lir gram, odvisno od čistoče. Po višjih pogojih kupujemo briljante In drago kamenje. Do pet milijonov lir karat plačamo za čiste briljante bele ekstra barve. DARVIL —-TRST, Trg sv. Antona 4, I. in II. nadstropje.
IŠČEMO KMEČKO hišo za obnovitev. Telefonirati na 36765.
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — AUTOSALONE TRIESTE.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli in Miceo, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmeyer 4/a.
BANCA DI CREDITO Ol TRIE! TRŽAŠKA KREDITNA BAN
TRST - UL F FILZl 10 r.i 30-101, 30
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	610,50
Funt šterling	1.495,—
Švicarski frank	198,—
Francoski frank	139,50
Nemška marka	241,50
Avstrijski šiling	32,25
Dinar: debeli	38,—
drobni	38,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Gledališča
OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Operna sezona 1973-74 Danes, ob 16. uri ponovitev Verdijeve opere «Macbeth» — Dirigent Gian-andrea Gavazzeni.
Macbeth bodo ponovili še v sredo in soboto, v petek pa bo gostovala zagrebška opera s Smetanovo «Prodano nevesto». Prodaja vstopnic za še razpoložljiva mesta se bo začela jutri. POLITEAMA ROSSETTI Do 18. novembra (ob delavnikih ob 21. uri, ob praznikih ob 15.30) i-gralska skupina Tina Buazzellija s komedijo Itala Sveva «Pomladitev» (La rigenerazione). Abonmajska predstava.
Koncerti
POLITEAMA ROSSETTI
Jutri, 12. t. m. koncert abonmajske sezone Koncertnega društva. Nastopa duo Luigi Bianchi (viola) — Maphzibah Menuhin (klavir). Na sporedu Brahmsova sonata op. 2, Bachova suita v C molu za violo in Brahmsova sonata v F molu op. 120 št. 1.
Kino
«La Cappella Underground» predvaja ob 19. in 21. uri «Le due inglesi» (Les Duex Angleises et le Continenti Francija 1972) Francoisa Truffauta. Igrajo:	Jean-Pierre
Léaud, Kika Markham in Stacey Tendeter.
Nazionale 14.30 «UFO. Distruggete base luna». Ed Bishop, Suzanne Neve. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Il giorno dello sciacallo». Edward Fox, Alan Badel. Barvni film.
Excelsior: matineja ob 10.00 in 11.30 «Lo chiamavano ancora Silvestro». Barvna risanka.
Grattacielo 14.30 «Paolo il caldo». G. Giannini, Rossana Podestà, Gastone Moschin, R. Cucciolla, A. Asti. Barimi film.
Fenice 14.30 «Rugantino fa l'amore con Rosetta». Barvni film z Adrianom Celentanom in Claudio Mori.
Eden 15.00 «Storia di una monaca di clausura». Catherine Spaak, Suzy Rendali in Eleonora Giorgi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 14.00 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno.
Aurora 15.00 «Anastasia mio fratello». Barvni film. V glavni vlogi Alberto Sordi.
Capitol 14.00 «Tocco di classe». Barvni zabavni film. Igrata Glenda Jackson in George Segal.
Cristallo 15.00 «Ming, ragazzi!» T.
Scott.	film.
Impero 14.30 «ìl grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem.
Filoclramifl.difo 15.90 «Educazione fu o ri . . “ femmine "denfrò». t Uafvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.00 «Pippo, Pluto, Paperino super show». Barvna risanka.
Vittorio Veneto 15.00 «L’uomo che uccideva a sangue freddo». A. De-lon, A. Girardot. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 14.30 «La vita a volte é molto dura vero previdenza?» Igrata l Tomas Millian in Janet Agren. Barvni film.
Abbazia 14.30 «La battaglia dei giganti». Igrata Henry Fonda in Charles Bronson. Vojni film v bar vah.
Astra 15.00 «Joe Valachi... i segreti di cosa nostra». V glavni vlogi Charles Bronson. Barvni film.
Radio 14.00 «Ben Hur». V glavni vlogi nastopa Charlton Heston. Barvni film.
GLASBENA MATICA-Trst abonmajska sezona 1973-74
V četrtek, 15. novembra ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER
GLASBENE
MATKE
Dirigent	OSKAR KJUDER
Solisti: DINA SLAMA — klavir ELENA DE MARTIN — mezzosopran
VOJKO CESAR — fagot
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Razstave
Galerija «Cesare Sofianopulo», Trg Janeza XXIII. 6: do 15. t.m. razstava oblek in tkanin M. L. Bertoli.
Galerija «Cartesius», Ul. Marconi 16: do 15. t.m. grafika Giannija Brumattija.
Galerija «Tommaseo», Ul. Canal piccolo 2: do 21. t.m. razstavlja Vito Timnel.
V	Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20: do 30. t.m. razstavlja olja Pavle Zamar iz Pirana.
V	občinski galeriji, Trg Unità: do 15. t.m. razstavlja Mario Palli.
V	Galeriji Loža v Kopru, Titov trg
4:	do 30. t.m. razstavlja Štefan
Planinc.
V	Mestni galeriji Piran razstava del kiparja Janeza Lenassija.
V	galeriji «La Lanterna», Ul. sv. Nikolaja 6: razstava grafike Salvadorja Dalija.
V	Domu Jakoba Ukmarja v sked-
nju: razstava risb šolarjev iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Razstava bo trajala do srede popoldan. Motiv, «Spomenik padlim v drugi	svetovni	vojni».
V	Baragovem domu v Ricmanjih je
razstava o kmečkih puntih. V istih prostorih je tudi razstava stare posode,	domače	obrti	in	cerkvenih
umetnin.
V	Kraški galeriji v Repnu razstava
barvnih fotografij, ki jih je znani fotograf Egon Piščanc posnel v preteklih	letih na	«kraških	ohcetih»	in
med	«kraškimi	tenni».	Razstava	je
odprta ob nedeljah od U. do 13. in 00 15. do 18. ure.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago mater, sestro in nono
Ivano, Košuto
por. Štefančič
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, kriški godbi, cerkvenemu pevskemu zboru ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoče družine Štefančič
Sv. Križ, 11. novembra 1973
ZAHVALA
Svojci
Franca Puriča
se najiskreneje zahvaljujejo sorodnikom, znancem ter vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin.
Trst, 11. novembra 1973
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali 1 1 nrti našega dragega moža in odete
ALOJZA ŠKERKA
ter ga spremili na njegovi zadnji poti
žalujoči: žena, sin in hči
šempolaj, 11. novembra 1973
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
ANTONIJE FURLAN vd. VACLIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in tistim, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
žalujoči:	sinovi, snahe, vnuki in
Opčine, 11. novembra 1973	drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
EDVARDA K0BAUA
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali; Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, kolegom železničarjem, darovalcem cvetja, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in tistim, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin
Nabrežina, 11. novembra 1973 Družini KOBAU in TRAMPUŽ
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti
AVGUŠTINA MOŽINO
GOSTILNIČARJA se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala č. g. župniku, godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin.
žalujoča žena, sinovi in sorodniki
Trebče, 11. novembra 1973
OB MARTINU, KO VINO ZORI IN KRAS ŽARI
Sedaj, ko je pridelek pod streho tudi naš kraški kmet dela obračun
Ponekod so z letino zadovoljni, drugje pa ne
Najzahodnejši del tržaške pokrajine, ozek, a dolg jezik od Križa do Štivana, ki ga po eni strani obliva morje, po drugi pa se meja skriva v kraški gmajni, pusti in dolgočasni, a vendar prelepi, odeti v jesenski plašč oranžno - rdečega listja. Na tem jeziku živi kraški človek, še vedno vajen trdega dela, ki ga avtomobili in televizorji niso premamili in odvrnili od zemlje, edinega njegovega bogastva. Te zemlje in teh kraških ljudi je iz leta v leto manj. Tisti, ki so še ostali, pa se rodne grude držijo trdno, saj predstavlja njihove žulje, ki so boleč, a zato toliko bolj živ spomin na trdo delo.
Na tem področju ni zlata, pa tudi mleko in med se ne cedita. Kraševec je moral vedno trpeti, obenem pa delati za vsakdanji kruh. Sedaj, v teh jesenskih dneh dela tudi on obračun. Ni velik ta obračun kraškega človeka, saj ni prodajal cvetja ne zelenjave. Le nekaj vina je pridelal in krava mu vsak dan daje mleko.
Tokrat se nismo napotili k največjim kmetom, katerih imena srečujemo vsak dan. Pot nas je zanesla skozi vasi in nismo izbirali kmetij. Kjer je visela pod streho koruza ali je sililo seno iz senika, kjer je bil na dvorišču voz ali traktor, tam živi kmet. Vstopili smo.
* * *
Na dvorišču stoji vodnjak, na njem je vklesana letnica 1904, ob njej pa ime: Alojz Pipan. To je bil oče Ludvika Pipana, mavhinj-skega kmeta, ki še vedno zavestno stoji na svoji zemlji. V hlevu ima štiri krave, v vinogradu pa mu trte pripravijo dobro vino. Letos je bila dobra letina, merlot pa je le občutil sušo. To pa ni najhujše. Pri Pipanovih letos niso pridelali repe, pa tudi krompir je bil droben. Nekaj je pobrala suša, mnogo pa tudi divjačina. Pred leti je pridelal 500 kilogramov fižola, sedaj pa ga ne sadi več, saj mu zajci in srne vse pojejo. Fazani pa so
se spravili nad grozdje...
* # *
Konjska vprega ni niti na Krasu vsakdanja stvar. Zato je razumljivo, da postane človek radoveden, če vidi v hlevu konjsko vprego. I-majo jo pri Pernarčičevih v Medji vasi, kjer imajo v hlevu kar 13 glav živine. To je lepo število, zelo veliko za tako leto, kot je 1973, Suša je pobrala otavo in kmetje so ostali brez krme. Za nameček pa je še toča prizadela vinograd.
Pri Pernarčičevih imajo konja. Pa tudi traktor, kajti kmet potrebuje danes oboje. Na taki domačiji je dosti dela za vse. Olajšave pa ni nobene, saj morajo vsak dan voziti mleko naprodaj v Tržič, «na Laško»... * * *
Če rečemo, da smo bili pri Kraljevih, smo že povedali, da smo obiskali Slivno. Kraljevi, ki smo jih obiskali, stanujejo na številki 12. Sina, ki vodi kmetijo, ni bilo doma. Kljub temu pa so znali povedati, da je bilo 'etos vina več kot lani. Zaroda je bilo dosti in
toča in suša nista vsega pobrali... * * *
Nasproti pošte v Nabrežini vodi cesta k Radovičevi domačiji, prijetni hišici v središču vasi, a že sredi zelenega vinograda. Dušan Radovič je samo kmet. Nikjer drugje ni zaposlen, s kmetijo pa mora preživljati številno družino. V hlevu ima 4 krave, pred hišo lep vinograd. Tudi on se pritožuje. Zaradi suše, ki mu je pobrala otavo in ga bo morda celo prisilila k prodaji krave, pa tudi zaradi divjadi. škode je dosti, odškodnine pa ni od nikoder. Pred nekaj leti je prijavil za 300.000 lir škode, doslej pa ni prejel niti ficka.
* * *
V Križu smo bili pri Košutovih. Pri tistemu, ki ima hišo tik bencinske črpalke. Hiša sodi v nabre-žinsko občino, dvorišče onkraj ceste pa pod tržaško. Na tem dvorišču je Mirko Košuta pripravljal kole za trte. Sicer je redno zaposlen, s trtami pa se še vedno ubada. Vinogradov, ki mu jih je pustil oče, noče zapustiti. Njegova ljubezen do trte je bila že velikokrat poplačana z nagradami na vinskih razstavah. Letos je zadovoljen z letino, saj je bilo vina precej, še več pa bi ga bilo, če bi ne bilo suše. Pridelek pa je odličen: odlično je breško belo vino, prav tako pa je odličen sladki prošek, ki ga ima le nekaj litrov za goste. Ko govori
o vinu, mu kar žarijo oči...
* * *
Oči kraškega kmeta. Godrnjave oči so to. Sončni žarki, ki se zrcalijo v njih ne morejo skriti utrujenosti. Vendar ni to utrujenost delavca, ki se vrne iz službe in tudi ne utrujenost uradnika, ki je prečepel ves dan za pisalno mizo. Ta utrujenost pomeni zadovoljstvo: naš človek je navajen trdega dela; brez garanja ni srečen. Ko je delal vse leto in je vse spravil pod streho, se ne ustavi. Pripravlja se za prihodnje leto in obenem godrnja. Leto se nagiba h koncu in njegova godrnjavost kaže na željo, da bi bilo prihodnje leto boljše; željo, da bi napolnil sode z najboljšim vinom in hlev z izbrano živino; željo, da mu bo narava dala tisto, na kar že vse življenje čaka.
Pa tudi če mu bo narava dala vse, bo še vedno godrnjal. Sicer bi ne bil Kraševec...
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V torek, 13. t.m. ob 17.30 uri bo odborova seja. Dnevni red: Nadaljevanje prejšnje seje. Tajništvo vabi odbornike naj se seje točno in gotovo udeležijo.
IZ DOLINE
ščine in italijanščine tudi angleški jezik.
Novemu vodstvu Zadružne gostilne v Dolini voščimo veliko uspeha, Dolinčanom in ostalim gostom pa dobro postrežbo.
Danes v Avditoriju osrednja proslava oktobrske revolucije
Danes dopoldne, ob 10.30, prireja tržaška federacija KPI tradicionalno proslavo 56-letnice oktobrske revolucije, ki je tudi letos združena s kampanjo obnavljanja partijskih izkaznic in sprejemanja novih članov v partijo. Proslava bo letos v Avditoriju v Ulici Torban-dena, kjer bosta, po pozdravu pokrajinskega tajnika Giorgia Rossetti ja, spregovorila poslanec Albin škerk in senator Arturo Colombi, predsednik osrednje kontrolne komisije KPI.
Nastopila bo tudi ricmanjska godba na pihala, Id jo vodi Enij Krisanowsky.
H-i»»*-:-. .
: ;
t. .. pftosesu
4804-t09i.
0 '
Godbeno društvo na Proseku ob 20. obletnici delovanja
oiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitmiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiimimimHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinimimt
V SOBOTO BODO PROSLAVILI VISOKI JUBILEJ
Franc Kapun in Nini Ukmar 50 let pri proseški godbi
Prihodnje leto bo proseška godba praznovala 70. obletnico obstoja
Zadružna gostilna v dobrih rokah
Na «Šanci» v Dolini je bilo v četrtek zvečer nenavadno razsvetljeno in živo. Zbralo se je veliko domačinov, da bi preverilo gosto-Ijublje novega gostilničarja. Dolinsko zadružno gostilno sta namreč v četrtek prevzela Nerina in Ezio Fontanot. Nerino ne bomo predstavili, ker je domačinka, Ezio, njen mož pa je iz Milj, in je po poklicu gostinski strokovnjak, saj je bil dolgo let na ladjah kot šef-bar-man, in kot tak ima izkaznico mednarodnega društva barmanov UK GB. Nekaj let je bil z družino v raznih krajih Afrike, tako da njune tri hčerke obvladaja poleg sloven-
fiiiiiimiiiiimiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiruiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiia
V INDUSTRIJSKI CONI
Novo skladišče Kmetijske zadruge pomembna pridobitev za tržaške kmete
Novi objekt bo predan svojemu namenu 1. decembra
Oba slavljenca:	Nini
Ukmar ig ra bas, za njim maha s činelami
pa Franc Kapun
V soboto, 1. decembra, bo kme tijska zadruga iz Trsta odprla v industrijski coni nov objekt, ki bo služil vsem kmetovalcem s Tržaškega za skladiščenje materiala in popravilo kmetijskega orodja.
Zadrugi je uspelo po dolgih letih naporov in načrtov končno uresničiti postavitev velikega objekta — skladišča, ki je nujen za razširitev vsake dejavnosti. Kmetijska zadruga se je morala spoprijeti s težkimi problemi, predvsem finančnimi, saj je potrebne fonte zbrala v glavnem iz svojih skladov. Na
3.000	kvadratnih metrih površine je zraslo v kratkem času poslopje, ki ima 800 kvadratnih metrov površine. Sestavljeno je iz dvonadstrop ne zgradbe, kjer bodo uradi in večja dvorana za seje, v prvem nadstropju pa stanovanje za čuvaja. Takoj za to zgradbo pa je pravo skladišče, ki je 36 metrov dolgo, 20 široko in 6 metrov visoko.
Pri gradnji tega objekta si je, kot rečeno, glavno breme prevzela na svoje rame Kmetijska zadruga, del stroškov pa bodo krili

V petek, 16. t. m. ob 20.30
v mali dvorani Kulturnega doma na sporedu celovečerni
komični film
Vstop prost.	Vabljeni!
tudi z državnim prispevkom v okviru 2. zelenega načrta, ki je bil že odobren. Prav zaradi tega prispevka pa so se dela nekoliko zavlek-kla, saj je bil birokratski postopek precej zapleten in je bilo treba prvotne načrte nekoliko spremeniti, kar je delno zvišalo režijske stroške. Čeprav je bilo zemljišče nabavljeno že pred časom in bi lahko kmetovalci imeli ta potrebni objekt že nekaj let, je bilo treba počakati do letos, da je bilo vse na mestu in da se je lahko pričelo z gradnjo. V glavnem so vsa dela o-pravili domači obrtniki, ki so skušali zaključiti gradnjo objekta v najkrajšem času.
Prostori tega novega objekta Kmetijske zadruge, bodo služili za razširitev delovanja zadruge in zadružnikov. V njih se bo razvila dejavnost, ki bo v prid ne le zadru-garjem, pač pa celotnemu tržaškemu kmetijstvu. Kmetijska zadruga je namreč doslej razpolagala le s skromnimi prostori, ki jih ima v najemu v mestu, v Ul. Flavia in v Miljah in ki absolutno ne zadostujejo za dostojno poslovanje in za uresničitev vsakega večjega razvojnega načrta. Z uresničitvijo novega objekta in z njegovo uporabo se bodo znižali stroški v zvezi s trgovskimi posli, povečali se bodo lahko nakupi prvin in njihovo predelovanje v proizvode, ki so potrebni našemu kmetijstvu.
Novo skladišče v industrijski coni je prvi velik objekt, ki so ga tržaški kmetovalci izvedli v zadružni obliki v naši pokrajini. Delom je sledil odbor zadruge, ki je nadzo-
roval izvedbo celotnega načrta. Na prve težave je naletel že pri kopanju temeljev, ko je bilo treba iti devet metrov globoko, da so naleteli na trdna tla. Stavba je bila pokrita že poleti, nekoliko pa so se zavlekla notranja dela. Sedaj pa so napori na koncu in čez dobrih dvajset dni se bodo tržaški kmetje lahko začeli posluževati te nove strukture.
R. P.
POZIV
Seznam padlih v NOB
Odbor za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi iz škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane (IV okraja), ki že del j časa zbira sredstva za ta spomenik, skrbi vzporedno tudi za sestavo seznama vseh žrtev iz tega okraja. Da ne bi ob postavitvi spomenika nastala pomota, da bi izpustili ime kake žrtve, prosi odbor vso demokratično javnost, da sodeluje pri dokončni sestavi imenika. Prosimo sorodnike padlih, da nam sporočijo na Odsek za zgodovino — telefonska št. 796218 — ime in druge podatke padlega oziroma umrlega v taborišču. Zelo bo koristilo sodelovanje tudi drugih, zlasti za prijavo tistih žrtev, katerih sorodstvo je izumrlo ali se odselilo.
Območje, ki ga zajema akcija za postavitev spomenika je zelo obširno in obsega ves skedenj, Sv. Ano, Kolonkovec, Rovte ter Žavlje in Domjo do meje tržaške občine. V seznam padlih vpisujemo vse, ki so bili rojeni na omenjenem področju ali so na tem področju stanovali v času, ko so odšli v partizane ali so bili odgnani v internacijo.
Prosimo, da sodelujete in telefonirate na štev. 796218 med 9. in 13. uro.
Odbor za postavitev spomenika
padlim v NOB iz IV. okraja.

Prejšnjo nedeljo so na Opčinah, ob zaključku proslave 75-letnice ustanovitve pevskega zbora «Zvon» '“tafta ustanovitve MDP Opčine podelili priznanja nekdanjim zaslužnim prosvetarjem (na sliki),
zbor pa jim je zapel v čast še vrsto pesmi
in 5č pevsk.
Načrt za hitre ceste pred deželnimi organi
Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je naslovila na predsednika skupščine dr. Berzantija interpelacijo, v kateri ga opozarja na načrt za gradnjo hitrih cest, ki ga je pripravila tržaška občina in ki je bil pred kratkim predložen v odobritev pristojnim deželnim organom. Komunistični svetovalci opozarjajo, da sta sestava načrta in način, s katerim je bil dokument predložen v odobritev občinskemu svetu, zbudila vrsto kritik v tržaški in širši javnosti ter zlasti v naprednih krogih. Zato KPI vabi deželne organe, naj ne obravnavajo prispelega načrta le s formalne plati, ampak naj ga temeljito preučijo, upoštevajoč tudi kritike, ki so jih izrekli razni strokovnjaki in organizacije z našega področja.
V	soboto, 17. t. m. bodo člani godbenega društva na Proseku priredili koncert v dvorani prosvetnega doma na Proseku. Na koncertu bo sodeloval tudi domači pevski zbor «Vasilij Mirk». S tem koncertom bo godba slavila 50-letnico delovanja dveh članov: Franca Kapuna in Ni-nita Ukmarja.
Ta slovesnost v zgodovini godbe ne bo prva, saj so že odlikovali pet starejših članov s tremi slovesnimi prireditvami. Prva slovesna prireditev je bila pred dvajsetimi leti in sicer leta 1954, ko so v Lukševi «manderji» podelili priznanje pok. Ivanu Danevu. Ta slovesnost je vpadala s 50-letnico godbenega društva. Leto kasneje sta v dvorani Gospodarskega dnaštva na Kontovelu pok. Karel Bukavec in pok. Andrej Štoka slavila 50-letnico aktivnega delovanja. Leta 1961 pa so počastili Josipa Čuka za 54-letnico delovanja in pok. Ivana Pirjevca za 50-letnico delovanja.
Sobotna slovesnost bo torej četrta in bo prav gotovo, kot vse ostale, dobro obiskana in vzbudila med domačini veliko pozornosti, saj sta oba slavljenca, Franc Kapun in Nini Ukmar dobro znana.
Franc Kapun je prišel h godbi leta 1923, prej pa se je Franc že izučil klarineta in violine ter igral kontrabas pri proseškem orkestru. V godbi je več let igral klarin, natp je prevzel baterijo in še danes krepko tolče po bobnu in maha s činelami.
Nini Ukmar je pristopil h godbi leta 1923. Tudi on je prej in sicer leta 1921 igral v proseškem orkestru baterijo. V godbi .je več let igral bas in nato baterijo. Pred tremi leti je moral iz zdravstvenih razlogov zapustiti godbo. Kljub temu pa je ostal zvest spremljevalec pro-seške godbe.
Ko smo že pri tej slovesnosti, je prav, da se spominjamo tudi tistih ljudi, oziroma ustanoviteljev in dirigentov, ki so mnogo pripomogli in žrtvovali za proseško godbo, ki bo prihodnje leto praznovalo 70-letnico delovanja.
Godbeno društvo na Proseku je bilo ustanovljeno leta 1904 čisto no naključju. Pokojni Drago Starc po rodu s Kontovela, se je udeležil pogreba kapetana 97. regimenta. Vojaška godba je med drugim zaigrala tudi skladbo «Mladi vojaki», ki je tako ganila Starca, da ni miroval, dokler mu ni uspelo spraviti skupaj nekaj mladincev. Končno jih je zbral 34, katerih poprečna starost je bila 16-17 let. To je bilo leta 1904. Poleg tega, da je bil Starc ustanovitelj, je bil izvoljen za predsednika in čeprav ni imel glasbene šole, je v začetku sam poučeval mlade godbenike. V popoldanskih u-rah je namreč zahajal v mesto in se učil glasbe, zvečer pa je pridobljeno znanje posredoval ostalim. Naj omenimo, da so prvi odbor godbenega društva sestavljali Drago Starc, predsednik, Alojz Sonc, podpredsednik, Ivan Nabergoj, tajnik in Jakob Škabar, blagajnik.
Leta 1905 je vodstvo godbe prevzel dirigent Ferdo Majcen, ki je poučeval na Proseku do leta 1914. Nato je vodstvo prevzel Ivan Rebula, ki je vodil godbo do osvoboditve. Ko se je Rebula preselil v Jugoslavijo, je vodstvo leta 1948 prevzel domačin Zdravko Kante, znani harmonikar igralske skupine IX. korpusa.
V	skoraj sedemdesetletni dobi je proseška godba priredila več koncertov, igrala je na raznih prireditvah in manifestacijah. V tem ob-
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Ivan in Alda Cotič (Trst) 10.000 lir, Vojko Bogateč (Izola) 5.000 lir.
V	spomin pok. sestre Marice daruje Mario Guštin 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marice Guštin darujejo Neta in Gigi Bogateč (265) 2.000 lir, Ančka Bogateč (176) 3.000 lir, Kamilo in Da-rina Sedmak (Maribor) 100 novih din.
Namesto cvetja na grob Franca Verginelle darujejo: bratranec Odon
10.000	lir, Angel Bandel 3.000 lir, gostilna Nacjo 5.000 lir, družina Negovetich 3.000 lir, bratranca Kamilo in Darina (Maribor) 100 novih din.
V	spomin pok. Franca Verginelle daruje sestra Zora 10.000 lir.
V	spomin pok. matere Bernarde in očeta Josipa daruje Rudi Sedmak (Vižovlje 8) 5.000 lir.
V	spomin Franca Košute darujeta Claudio in Nada Sgai 3.000 lir.
Namesto cvetja na grob Irme Ma-ganja daruje Ana Bogateč z otroki (št. 176) 12.000 lir. V isti namen darujeta Rikardo in Marija Sedmak 1.000 lir.
V	počastitev spomina tete Johane Košuta darujejo nečaka in nečakinji Boris, Nada, Luciano in Mile na 20.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	BAZOVICI
Eto Uršič (Bazovica) daruje 5.000
lir.
Ob priliki poroke Maksa in Silve Križmančič darujejo Lajtovi 20.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ ŠKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Člani odbora za spomenik darujejo 21.000 lir, preostanek zbirke
dobju je proslavljala tudi tri važne jubileje. Leta 1924 20-letnico de lovanja: prireditev je bila na odprtem in sicer «Pri Blancu». Na tej slovesnosti so sodelovale še godbe iz Nabrežine, V. Repna, Barkovelj ter pevski zbori Danica s Kontovela, A. Hajdrih s Proseka in Bar-kovljanski pevski zbor. Leta 1954 je bila na prostem v Lukševi «manderji» jubilejna prireditev ob 50-letnici delovanja. Na tej prireditvi so sodelovale godbe iz Ricmanj, Trebč, Nabrežine, Križa, Doberdoba in Barkovelj. Leta 1964 pa je godba slavila 60. obletnico delovanja. Na tej prireditvi so sodelovale godbe iz Divače, Doberdoba, Nabrežine, Križa in Trebč ter pevski zbori iz Križa, V. Repna in s Proseka - Kontovela.
Čeprav bo sobotna slovesnost posvečena dvema članoma godbe, so vsi ostali člani ponosni na ta visoki jubilej.
Bruno Rupel
Devetdeset let Tuone iz «Grada» s Kontovela
PD SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN - TRST
vabi vse Svetoivančane, somišljenike in zlasti svoje člane, na odkritje nagrobnega spomenika pok. ANTONU ŠKAMPERLU, o-četa mučenika Slavka, po katerem nosi društvo ime.
Odkritje spomenika, ki je bil postavljen s prispevki Svetoivan-članov, bo danes, 11. novembra ob 14. uri na pokopališču v Krepljah blizu Dutovelj, kjer je Anton Škamperle pokopan. Najbližja pot z lastnimi sredstvi preko mejnega prehoda na Repen tabru.
Tuona z «Grada» — Antonija Starc vd. Daneu s Kontovela je 5. t. m. slavila 90-letnico. častitljivo starost je dočakala v krogu hčera, sina, vnukov in pravnukov. Tuona je danes najstarejša vaščanka. V «Gradu» se je rodila 5. novembra 1883 v družini ribičev v hiši, ki jo je sezidal njen nono z dvajsetino, ki jo je dobil pri enem samem velikem ulovu tune.
Slavljenka je izredno živahna ženska in se spominja ter pripoveduje o dogodkih, ki jih je dolga leta preživela. Povedati zna, koliko pomanjkanja so pretrpeli Kontovelci v njenih mladih letih in še potem ko so morale kontovelske matere nositi na svojih plečih največji de! dru-
EZIO IN NERINA
obveščata cenjene goste
da upravljata
DRUŠTVENO GOSTILNO y DOLINI
žinskega bremena.
Omožila se je v dvajsetem letu starosti. Mož je bil domačin. Riko Daneu, dober in delaven človek. Komaj je uredil nov vinograd, je leta 1920 umri za pljučnico. Tuona je ostala vdova s štirimi otroki. Vse je zredila s svojim delom. Že mlada se je oprijela prodaje mleka in jajc na «Gornjem placu» (sedanji Trg Goldoni). Na «plač» je hodila do pred petimi leti, kamor je v zadnjih desetletjih nosila domače cvetljice, hren, peteršilj in vse, kar ji je lahko skromna zemlja dala. še danes ne miruje. Ob lepem vremenu gie v vinograd. Zadnje poletje je počistila ves plevel in z motikco vse lepo oplela.
Ko jo človek sreča in jo pobara: «No Tuona, kako je kaj?» Nasmejano in zadovoljno odgovori. «Sla bo je bilo nekoč, zelo slabe! Danes je boljše, danes je škoda umreti ...» in začne pripovedovati dolgo, dol go zgodbo svojega življenja, zgodbo, ki je živ del vaške kronike.
Slavko š.
za venec, ki ga je odbor položil L novembra v Rižarni v počastitev padlih iz škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. DP. daruje 1.000 lir.
Srečko Žerjal iz Lakotišča pri Domju daruje 5.000 lir in vabi še druge naj prispevajo.
Gospa Viktorija Brecelj iz Zapuš pri Ajdovščini daruje 10.000 lir.
V	počastitev spomina Ivana Marije Laha, ki se ni vrnil iz nemškega taborišča darujeta hčerka Nerina in sin Silvano 100.000 lir.
V	počastitev spomina strica Antona Čača, ki se ni vrnil iz nemškega taborišča daruje nečak Guerrino Luin 10.000 lir.
Just Spetič 1.000 lir, Adriano Ser-viliani 1.000 lir.
« * *
Namesto cvetja na grob Marice Guštin daruje Slava Košuta 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Antonije Vaclik darujejo Zdenka, Toni in Nadja 5.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah. V isti namen darujeta Žarko in Vilma 5.000 lir za ŠD Polet.
Za kip A. Gradnika na Repentabr-ski osnovni šoli daruje Milan Križman (Vel. Repen 128) 4.000 lir.
Guština in Anica Danev darujeta
10.000	lir za PD Tabor z Opčin.
V	spomin drage mame Alojzije Škrk roj. Legiša darujejo hčere in sinovi 5.000 lir za Zvezo vojnih invalidov NOB.
Za pevski zbor Valentin Vodnik darujejo: Ivan Sancin (Dolina 151) 500 lir, Josip Komar 1.000 lir, Mario Borut 1.500 lir, Lovrenc Štranj
20.000	lir, Zdravko Vodopivec 1.000 lir, Ivan Prašelj (Dolina 57) 1.000 lir, Sava Purger 3.000 lir, Rihard Marc 5.000 lir.
Ob 5. obletnici smrti Franca Križ-mančiča (Gropada 40) darujejo žena in otroci 5.000 lir za šolo Karla Destovnika - Kajuha v Gropadi.
Namesto cvetja na grob Tončke Vaclik darujeta Ivanka in Stanko Hrovatin 3.000 lir na PD Tabor.
Namesto cvetja na grob bratranca Avguština Možine darujeta Lucija in Seraf Hrovatin 10.000 lir za godbeno društvo Parma iz Trebč. V isti namen daruje družina Cibic v počastitev spomina strica Avguština Možine 5.000 lir.
Ob priliki dveh važnih jubilejev se Frida Malalan por. Franchi spominja staršev ter daruje 5.000 lir za PD Tabor.
V	spomin ob obletnici smrti svoje žene M.K. daruje Štefan Kralj 3.000 lir za PD Primorec in 3.000 lir za ŠD Primorec. V spomin Avguština Možine pa 3.000 lir za godbeno društvo Parma.
V	spomin pok. Ivana Verše ter Josipa Verše, padlega borca, daruje žena oziroma mati Viktorija
5.000	lir za Kuhi..ni dom Prosek -Kontovel,
V	spomin pok. Anice Dolenc daruje Dragica Kapun 3.000 lir za Kulturni dotr. Prosek Kontovel.
Marija in Sandro Frassinelli darujeta 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin pok. Olimpije Kuret por. Husu darujeta Snežka in Sergij Cesar 10.000 lir za ŠZ Bor.
V	počastitev spomina pok. Franca Puriča daruje družina Marije Kapun 3.000 lir za ŠD Polet.
Namesto rož novoporočenki Fulvi-ji daruje Antonija Daneu 2.500 lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina Helene Škerlj daruje Anica Gombač 1.000 lir za Dijaško matico.
Ob 13. obletnici smrti Ivice Škerlj-Jerušič darujejo sestre in brat 3.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje A. Gombač 1.000 lir za Dijaško matico.
Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: Edvard Gruden (Nabrežina) 2.000 lir, Pepi Mihelič (Nabrežina), 1.000 lir, Zora Gregorič
4.000	lir, Celestina Kosmač 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Angela Cherca darujeta Bjanka in Vilko Batič 2.000 lir.
, §f^

«v F £ ^
MALA ENCIKLOPEDIJA
SVETA - JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE
Tri knjige velikega formata je napisalo 200 jugoslovanskih strokovnjakov, posebno skrbno so obdelana gesla s slovenskega področja: skupno preko 40.000 gesel, preko 2.000 strani, 5.000 slik, 63 zemljevidov. Izdaja DZS, naročniška cena 28.000 lir.
Izid prve knjige: prve dni novembra 1973.
Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20, telefon 61-792 — TRST
GORIŠKI DNEVNIK
NA POBUDO OBLASTI IN PARTIZANSKIH ORGANIZACIJ
Danes dopoldne sprevod in enotna proslava 30. obletnice partizanske goriške fronte
Sprevod se bo začel ob 9. uri, proslava pa ob 10.30 Govorila bosta senator Antonicelli in Marija Bogataj
Danes dopoldne bo v Gorici osrednja prireditev v okviru proslav 30-letnice goriške fronte, partizanskega spopada z nacističnim okupatorjem, ki je predstavljala uvod v množični oborožen partizanski upor proti nacifašizmu. Prireditev prireja enotni odbor, sestavljen iz predstavnikov pokrajinske uprave, noriške in tržiške občine, partizanskih zvez ANPI in AVL ter dveh inštitutov za preučevanje odporniškega gibanja v Vidmu in v Trstu. K enotni proslavi tega pomembnega dogodka so še pridružile tudi številne organizacije in stranke. Lahko reče mo, da je izvzeta samo desnica, kar daje dogodku posebno obeležie: fašisti in vsa desnica so oovsem potisnjeni ob stran in upajmo, da ne bodo več mogli z nacionalističnih in šovinističnih stališč pogojevati ostalih strank, zlasti pa ne zavajati prebivalstva, katerega interesi ne morejo biti na strani pre-vratništva in nasilja, ampak na strani sil, ki zagovarjajo demokracijo, sodelovanje in mir.
Borčevska organizacija ANPI prireja ob 9. uri sprevod po mestnih ulicah. Zbirališče je na trgu pred železniško postajo, od koder bo sprevod krenil na Trg Cesare Battisti. V dvorani telovadnega društva bo ob 10.30 zborovanje, na katerem bo govori! senator Franco Antonicelli, član odporniškega gibanja in kulturnik, v slovenščini pa bo spregovorila Marija Bogataj, naša dolgoletna zavedna in predana javna delavka, ki je zavzemala tako pomembne odgovornosti v naših organizacijah in zlasti v dijaških ustanovah.
Dolžnost vsega demokratičnega prebivalstva, zlasti pa dolžnost vsakega Slovenca je sodelovati na tej proslavi.
Sprevod levičarskih ekslraparlamentarcev
Sinoči je bil po mestnih ulicah iprevod levičarskih ekstraparla-mentarcev, ki so protestirali proti porajanju fašističnega nasilja v svetu. Kakih 150 mladincev in mladink je z raznimi transparenti obsojalo fašistično delovanje v državi in v svetu. Ko je skupina krenila na Korzo Italia, se je za nekaj trenutkov ustavila pred sedežem MSI.
Marlinovanje v znamenju novega vina in lepega vremena
Danes je Martinov praznik, ki ga povezujejo z raznoraznimi dogodki. Na Goriškem so predvsem trije, ki so povezani s tem dnevom. Najpomembnejši se nam zdi tisti, ki se nanaša na vino. Z današnjim dnem bi se moral mošt zagotovo spremeniti v vino. V ta pregovor zlahka verjamemo, ker na Goriškem že lep čas pijemo novo vino: ali samo novo ali mešano s starim.
Med Slovenci nekoliko manj poznano pa je Martinovo poletje. Bolj ga poznajo Furlani, vendar je izrek «L'estate di San Martino» tudi med goriškimi Slovenci dobro poznano obdobje. Letos se otoplitev srečno ujema ravno s tem praznikom. Po nekajdnevnem hladu se je namreč včeraj znova otoplilo in smo imeli v senci kar IS stopinj. Lepo vreme je bilo kot nalašč za sprehode in izlete, prav gotovo pa je ugodno vplivalo na prihod jugoslovanskih
turistov, ki so včeraj prišli v še večjem številu in nekoliko popravili finančni položaj trgovin.
Po lepi stari navadi častimo na Goriškem bolj kot drugje, zavetnika Martina. Slovensko planinsko društvo ima prav danes, ob sklenitvi poletne sezone in odprtju zimske (zimska sezona je postala z aktivizacijo podmladka v smučarskem športu prav tako važna kot poletna) že tradicionalno martinovanje v Mostu na Soči, v novem prosvetnem sedežu pa bodo v soboto za Martina slavili tudi Sovodenjci.
Novo vino in lepo vreme bosta pri današnjem praznovanju prav gotovo odigrala pomembno vlogo.
VČERAJ V TRŽIČU
Splavitev orjaškega tankerja «E. Fassio»
V ladjedelnici «Italcantieri» v Tržiču so včeraj dopoldne splavili 136.000-tonsko petrolejsko ladjo, ki jo gradijo za družbo «Villain & Fassio e Compagnia Internazionale» iz Genove. Botrovala je soproga ministra za notranje zadeve Tavianija, prisotni pa so bili minister za trgovinsko mornarico Pieraccini, predsednik Fincantieri R. Basilico, predsednik Italcan-tieri dr. E. Buschi in najvišji predstavniki deželnih oblasti.
Ladja, ki se bo imenovala po Ernestu Fassiu, je dolga 297 m, široka skoraj 41 m in bo plula pri polni obtežitvi s hitrostjo 16,8 vozla. Poganjal jo bo motor Stal Lavai z močjo 28.000 KM, ki ga gradijo v obratu Ansaldo Meccanico Nucleare v Genovi. Ladja bo opremljena z najsodobnejšimi napravami, tako tudi z napravo za urejanje plovbe po znakih z umetnih satelitov.
Pred splavitvijo je spregovorila ladjarka F. Tomellini Fassio, ki
je povabila vlado, naj čim prej odobri nove zakone za razvoj ladjedelstva, pomorstva in pristaniških dejavnosti in naj nikar ne štedi na teh področjih, ker bi s tem praktično škodovala domačemu gospodarstvu. Tej zahtevi se je pridružil tudi predsednik Ital-cantieri Buschi, ki je nato dejal, da je to zadnja ladja, ki je bila v ladjedelnici zgrajena na tradicionalnem sanišču. Tak način gradnje, je dejal Buschi, ne ustreza več sodobni tehnologiji in ga bo Italcantieri zato opustil, sani-šče pa bo še naprej uporabljala za gradnjo večjih delov, iz katerih bodo nastajale nove ladje v zidanem doku.
S SEJE GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Predvidevajo kratkotrajno podaljšanje sedanjega zakona o prosti coni
Strokovnjaki bodo pripravili nov osnutek . Težave s kontingentom pogonskega goriva
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Slovenska prosvetna zveza v Gorici
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici
v sodelovanju z Ustanovo za kulturne EMAC iz Gorice
ih umetniške prireditve
Vas vljudno vabi k vpisu abonmaja za sezono 1973-74 v Gorici
Repertoar
novih osnovah, pristavila pa je, da prosta cona lahko spodbudi, ne more pa biti edini «koren lečen» za ozdravitev goriškega gospodarstva.
Ko so se na vladni ravni pogovarjali o reviziji zakona, je nastala vladna sprememba in sp povsem znova začeli politični pogovor z novimi vladnimi ljudmi medtem ko se je z mnogimi težavami in tudi nasprotnimi stališči nadaljeval pogovor med strokovnjaki. Ko so iz-gladili pot za pogovore na politični ravni, je predsedstv vlade prevzelo 1 pobudo iz nova povabilo goriške predstavnike na pogovor s pristojnimi ministri.
Vsekakor je nova vlada zagotovila podaljšanje zakona na novih izhodiščih, vendar bo potrebno nainrej
tHiiiiiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiHHiiijiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,Hlinil,uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiniiiiiiiu
Kakor je povedal goriški župan De Simone na petkovi seji občinskega sveta, je prevladalo v Rimu prepričanje, da je potrebno za kratek čas odobriti stari zakon o prosti coni za Gorico in Sovodnje, da bi medtem pripravili nov predlog in ga kasneje odobrili. Takšno ravnanje je posledica različnih gledanj v Rimu na podaljšanje zakona in razmeroma kratek rok, ki ga imajo strokovnjaki pred seboj za izdelavo njegovega zakonskega osnutka.
Župan je uvodoma dejal, da je goriška delegacija odšla na pogajanja v Rim s stališčem, ki ga je osvojil občinski svet med letošnjim aprilskim zasedanjem. Goriška delegacija je vladnim predstavnikom predlagala podaljšanje zakona na
ZADNJE TRI URE VČERAJ DOPOLDNE
Dijaki slovenskega trgovskega zavoda so stavkali zaradi slabih prevozov
v
Iz Steverjana naj pripelje še en reden avtobus
Dijaki slovenske trgovske šole v Gorici so včeraj stavkali zadnje tri ure in s tem opozorili na hud problem, ki se pojavlja v Brdih, zlasti na Oslavju, odkar zaradi stavke šoferjev, ki jemljejo na avtobus samo določeno število potnikov, kolikor je dovoljeno po zakonu, ostajajo dijaki na cesti in ne prihajajo v šolo ali pa zamujajo.
Kakor smo izvedeli, se Ribijev avtobus ob odhodu iz števerjana že napolne, tako da v Števerjanu in na Oslavju ne sprejme več nobenega dodatnega potnika. Dijaki so med stavko sprejeli protestno izjavo, v kateri zahtevajo od podjetja, da pošlje na progo
iiiiHiimiiuiiiiiimiiiitiiitiiiiiiiiiitiiiiJuiMiiiiiiiiiiKiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
PO ZAKONU JIH JE LAHKO NAJVEČ 23
V prvem razredu slov. šole v Ul. Croce je kar 28 otrok
Potrebno je ustanoviti paralelko
Že konec junija je šolsko skrbništvo v Gorici vedelo, da se je v prvi razred slovenske osnovne šole v Ul. Croce vpisalo 29 otrok, štirje več kot je dovoljena zgornja meja števila otrok v razredih osnov nih šol. To pomeni, da je imelo vsaj tri mesece časa za razmišljanje in ukrepanje. Vendar vsega tega ni storilo in je didaktično ravnateljstvo šele ob pričetku pouka nagovarjalo starše, naj vsaj nekateri prepišejo svoje otroke na slovensko osnovno šolo v Ul. Randaccio. Temu predlo gu se je odzvala samo ena družina tako da je v prvem razredu v Ul Croce še vedno ostalo 28 otrok.
Ker zahteva sodobni pouk celo učno moč, je že 25 učencev zelo dosti. Da bi imeli večjo učilnico, so prvi razred preselili v učilnico petega razreda. S tem pa vprašanja niso rešili, ker so se s preselitvijo pojavile nove težave; v bližini petega razreda ni sanitarij.
Po poldrugem mesecu pouka je vprašanje še vedno odprto in naš list opozarja nanj. Treba je skrbeti za to šolo z isto zavzetostjo kot
za šolo v Ul. Randaccio, kjer so imeli podobne probleme. Zato predlagamo, naj se z enako vnemo in hitrico kot je bilo to storjeno za Ul. Randaccio, poskrbi tudi v Ul. Croce za vzporedni razred ali najde kakšna druga rešitev, ki bi upoštevala zakonske predpise, predvsem pa u-godno vplivala na učne in vzgojne uspehe učencev.
na
aNNiiiiiiii<iiiiiHi»iiiiiiiiimiiiiiiiiiiii»iniiii*unnmmiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiuininmitiiNnmiu«»iiiiiiii»
Spomin ob goriški fronti
V Vašem dnevniku ste 7. oktobra,je šef province: če on, ali Idreno t l poročali, da je za proslavo 30- Utimperghe, katerega je imenoval letnice goriške fronte «zagotovljen Mussolini po svoji osvoboditvi, ah
tudi slovenski pozdrav».
Želel bi, da bi tisti ki so se morda otepali priznavati slovenskim borcem za svobodo pravico, da nastopijo na uradni proslavi z govorom v slovenščini izvedeli, kako se je pred tridesetimi leti ob svojem dokončnem odhodu iz Gorice izrazil dotedanji, že pred padcem fašizma imenovani prefekt. V oktobru 1943 sem se neke nedelje zvečer (v prvi polovici oktobra) peljal iz Trsta v Benetke. V zatemnjenem vagonu sem v svoji bližini slišal zanimiv razgovor dveh gospodov in zato ser,, kar le mogoče vlekel na uho.
Prvi gospod je razlagal, da je bil ravnatelj bolnišnice v Idriji in na vprašanje drugega gospoda povedal marsikaj o življenju v Idriji. Izvedel sem, da so se nekega večera pri zdravniku zglasili partizani in ga povabili naj gre z njimi, ker imajo tovariša, ki potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik je vzel potrebne instrumente in odšel s partizani. Moral je dovoliti, da se mu zavežejo oči in po opravljenem o-vravilu je bil zdravnik zopet prepeljan na dom. V Idriji je umrl partizan in velika je bila radovednost med še preostalimi Italijani, kakšen bo partizanov pogreb. Bil je tak, kot v navadi v teh krajih: z duhovnikom ob veliki udeležbi ljudi.
Drugi gospod je ugotovil da ra-zen v Gorici ni več v goriški provinci nikake italijanske oblasti, ne karabinjerjev, ne finance in niti pošte. Priznal pa je, da so partizani obljubili dobavljati v Gorico še nadalje drva za bolnišnico.
Potožil je, da sploh ne v», kdo
pa Nemec, katerega so postavile nemške oblasti. Uvidel sem, da je mož sam našel pravilen odgovor: pobral je šila in kopita.
Potem se je proti doktorju izrazil, da vlada ni pravilno ravnala s Slovenci, ki so delavni, pošteni in tako trdno navezani na svojo zemljo. Vlada bi bila morala ukre niti vse potrebno, da bi si pridobila simpatijo teh ljudi in to z ustanavljanjem zadrug itd. Ko sem to slišal sem se spomnil na drugi dogodek v Gorici približno leto dni prej, ko je Mussolini z balkona prefekture na Travniku lajal in grozil da nas bo vse pokončal. Pripominjam, da italijanski listi niso vsi enako pisali o tem govoru. Musso lini se je namreč v tem primeru vedel nad vse prostaško in njegov govor ni bil dobesedno citiran.
Ob povratku p Trst sem nekaj dni kasneje predal o vsem tem pismeno poročilo predsedniku Gospodarske komisije okrožnega od bora OF v Trstu, da ga odpravi v partizane. Ni mi znano, če je prišlo do objave tega sporočila.
Iz vsega tega boste razumeli, da me mora navdajati z ogorčenjem stališče tistih, ki si danes morda domišljajo, da s svojim privoljenjem za «slovenski pozdrav» na tej proslavi dajejo avtohtoni slovenski na-rodn' skupnosti kako milost. Kar se mene osebno tiče, sem ob prefektovih besedah, občutil veliko zadovoljstvo, ker doslej nisem še slišat Italijana s tako funkcijo, ki bi se o nas Slovencih tako dobro iz ražal.
S spoštovanjem
(Sledi podpis)
SPD se pripravlja za novo smučarsko sezono
Bliža se začetek smučarske sezone. Slovensko planinsko društvo bo tudi letos, organiziralo ob priložnosti božičnih praznikov smučarski tečaj na Lažni. Lani tega tečaja ni bilo zaradi pomanjkanja snega. Zaradi tega naši mladi tečajniki še z večjo nestrpnostjo čakajo na dan odhoda.
SPD obvešča vse mlade člane, da se bo jutri, v ponedeljek, pričelo vpisovanje, in sicer vsak dan od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30 na sedežu SPD, Ul. Malta. 2.
Vpisovanje bo trajalo do srede, 21. novembra. Istočasno bodo na sedežu vpisovali v FISI za leto 1974.
V soboto, 17. novembra bo na sedežu SPD od 15.30 do 17. ure sejem rabljene smučarske opreme. Smučarji naj torej tega dne prinesejo s seboj opremo, ki bi jo radi prodali ali zamenjali.
Še zadnja vest; v Ulici Malta imajo na razpolago društvene smučarske značke.
loviša Nardina ni več
V četrtkovih popoldanskih urah je v štandrežu, svoji rojstni vasi, umrl Loviš Nardin, ki je dopolnil 82. leto starosti. S smrtjo znanega vaščana umre tudi eden od še preostalih štandreških korenin, ki se je moral celo življenje boriti, da si je zaslužil vsakdanji kruh zase in za družino.
Loviš Nardin se je rodil 1891 v družini nekdanjih voznikov, ki so jim po domače rekli furmani: Že iz mladih let je z očetom prevažal premog z železniške postaje v papirnico v Podgoro. Ko je mladi Loviš dorastel, je sam nadaljeval očetov posel ter prevažal pesek soških bregov na gradbišča.
Skozi celo življenje se je rajni moral truditi, da bi preživel družino, ženo in tri hčere, od ka terih je ena ostala pri očetu do svojih zadnjih let. Kljub temu, da so se mu leta kopičila ni Nardin nikoli pozabil na svoje delo. V Štandrežu so ga poznali kol marljivega in zvestega delavca, ki je ob večernih urah rad zahajal v domačo gostilno, kjer je v družbi prijateljev obujal spomine na «one lepe čase».
Ob tej težki izgubi izreka uredništvo Primorskega dnevnika družini iskreno sožalje.
še en avtobus in pripelje v mesto vse potnike.
Prevoz je danes tako važna stvar, da ima do nje pravico prav sleherni državljan, če temu dodamo še krizo, ki se nam obeta v preskrbi s pogonskim gorivom in s tem nujno skrčenje uporabe vozil, potem morajo prevozi resnično zagotoviti vsakomur možnost, da pride na delovno mesto, v šolo itd.
S tem v zvezi bi kazalo omeniti, da je zaradi razsežnosti vprašanja dijaških prevozov in menz v mestu, kjer bi dijaki lahko poceni obedovali in počakali na popoldanski pouk, potrebno ustanoviti koordinacijsko telo med šolami, ki bi se soočilo s tem vprašanjem.
Protestna izjava, ki so jo včeraj dijaki trgovske šole sprejeli med svojo stavko, se glasi:
«Avtobus na progi Števerjan — O-slavje — Gorica še vedno pušča na cesti dijake in ostale potpike, medtem ko je bil na mnogih avtobusnih progah ta problem že rešen.
Najbolj prizadeti so prav dijaki slovenske trgovske šole in drugi Slovenski dijaki s tega področja, ki obiskujejo šole v Gorici. Zato dijaki slovenske trgovske šole v Gorici protestiramo proti takšnemu stanju s triurno stavko in zahtevamo od ustreznih organov takojšnjo rešitev tega važnega vprašanja.
Dijaki še posebno opozarjamo na današnji dogodek, ki se je pripetil v števerjanu, kjer so bili zaradi prevelikega števila potnikov tamkajšnji dijaki primorani čakati drugi, izredni avtobus in se tako pripeljati v šolo z veliko zamudo.
Da bi se takšno stanje več ne ponavljalo, zahetvamo, da se na tej progi takoj uvede vožnja še enega rednega avtobusa.»
V SOVODNJAH
V soboto martinovanje v Kulturnem domu
Športno društvo iz Sovodenj priredi martinovanje v soboto, 17. novembra v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah. Zabavni večer se bo pričel ob 20.30.
Letos bodo martinovanje priredili sovodenjski športniki, ki
radi nudili vsem vaščanom prijeten večer ob kozarcu dobrega domačega vina. Za mladino in «starino» bo poskrbel domači ansambel, ki bo igral moderne in poskočne pesmi. Seveda, ob taki druščini ne bo manjkalo veselega vzdušja, za katerega bodo poskrbeli bolj podjetni vaščani.
S plesom si hoče sovodenjsko športno društvo finančno opomoči, da bi si med športno sezono nabavilo kar potrebuje.
Vsi tisti, ki se hočejo udeležiti večera, bodo lahko kupili vstopnice kar pred vrati v soboto zvečer. Rezervacije miz sprejemajo vsak večer v Kulturnem domu.
ugotoviti, če bo mogoče do konca leta spremembe vnesti v zakon, ali pa bi kazalo — kar ima še največ možnosti za uspeh — sedanji zakon podaljšati za razmeroma kratko obdobje, med katerim bi pripravili nov predlog, izpopolnjen z vsemi tistimi smernicami, ki jih je nakazal goriški občinski svet. Pri predsedstvu vlade so imeli doslej dve seji, prihodnji teden bo tretja in najbrž tudi zadnja. Prevladuje ugodno mnenje za spremembo tabel kontingentov, z majhno verjetnostjo za spremembo (zvišanje kontingenta) pogonskega goriva, ker so nastopile mednarodne težave z njegovo preskrbo.
Že med proračunsko razpravo na seji sovodenjskega občinskega sveta smo poročali, da imata prosti coni Livigno in Gorica - Sovodnje pravico do prelevmanov na blago po ugodnih cenah, če bodo prejemki občinskih uprav iz trošarin nižji od tistih, ki so jih imele doslej. To novico je v petek zvečer potrdil tudi goriški župan.
V ABONMAJU
A. P. Čehov:
Bevk - Grabnar:
Eduardo de Filippo:
Henrik Ibsen:
Georges Feydeau:
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA IZ NOVE GORICE
GOSTOVANJE CELJSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA
IZVEN ABONMAJA
ČEŠNJEV VRT
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH STRAHOVI
HOTEL SVOBODNIH IZMENJAV DRAMSKEGA GLEDALIŠČA
Ljudski oder Jaka Štoka:
Mali oder:
Miguel Asturias: OTROŠKA PREDSTAVA
MUTASTI MUZIKANT
TOROTUMBO
«Caino e Abele» jutri v Gorici
Jutri, 12. novembra bo v dvorani UGG (Unione Ginnastica Goriziana) s pričetkom ob 21. uri gledališka predstava «Caino e Abele», ki jo bo prikazala gledališka skupina «I Noni».
Bolj kot dramsko predvajanje bo to skupinski recital, ki ga bo spremljala glasba, katere je o-premil znani italijanski pevec Tony Cucchiara, ki bo tudi nastopil. Poleg njega se bodo občinstvu predstavili še Giuliana Vaici, Christian (sin znanega režiserja Vittoria De Sice), Cristy, Sonia - Luana - Nadia, Marisa Sannia, Leonardo, Anna Melato in Ronny Grant. Poleg igralcev bodo nastopili še plesalci, od katerih bosta glavno vlogo nosila Maria Grazia Garofoli in Mariam Brancaccio.
Gledališki večer organizira goriška občina v sodelovanju z Emac.
VPISOVANJE ABONENTOV V GORICI NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE (PRI JOŽICI SMET), UL. MALTA 2, TELEFON 2495.
VRSTE ABONMAJEV
RED A (mesto in okolica)
RED A — mladinski
CENE POSAMEZNIH VSTOPNIC
ODRASLI
MLADINA
1.000 lir 400 lir
CENE ABONMAJEV RED A 5.000 lir
ZA SEDEM PREDSTAV
Tla obiskovalce iz okolice je v gornji ceni vključen prevoz z avtobusom. Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 2.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom.
Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. februarja 1974.
ZA VSE DRUGE PREDSTAVE, TUDI V TRSTU, NUDI
SS G SVOJIM ABONENTOM 50-ODSTOTNI POPUST!
WllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllHIIII III IIIIIHIIIIIHIHIIIIHH IMI llllllll HlllllllllIlHHHIIIIIIIIlIIIIMlIllllllllllHHIIIIIIIIlIlHIIIIIIIIIIIIimillllHIllIIlllllllllimmilllU
PO PETKOVI TISKOVNI KONFERENCI
Na letošnjem Andrejevem sejmu so omejili število stojnic in zabavišč za dvajset odstotkov
S tem ukrepom «e bodo izognili raznim nevšečnostim
Stojnic im zabavišč na letošnjem Andtejevem sejmu bo za dvajset odstotkov manj kot doslej. To je ukrep, ki ga je sprejela goriška občina, oziroma poveljstvo mestnih redarjev, potem ko je ugotovila, da nekatere ulice in trgi v Gorici ne morejo biti iprti za - ves teden. Poleg tega, bo z novo odredbo promet lažje potekal in verjetno ne bo prišlo do zmede kot v prejšnjih letih.
To novost sta novinarjem sporočila odbornik Brancatj in kapetan redarjev Gruden na tiskovni konferenci, ki je bila v petek zvečer na sedežu mestnih redarjev v Liliči Mazzini. Brancati je nadalje povedal, da imajo v načrtih nov prostor, kjer bi prihodnja leta postavljali stojnice in zabavišča. To je velik trg pred mejnim prehodom Rdeče hiše.
Kar se tiče letošnjega Andrejevega sejma bodo lahko postavili
bii stojnice in zabavišča za otroke in
KOT OBIČAJNO OB SOBOTAH
ŽIVAHEN PROMET NA ZELENJADNEM TRGU
Krizanteme in sveže gobe še vedno drage
Kot ponavadi ob sobotah, ko se morajo gospodinje oskrbeti tudi s sadjem in zelenjavo za nedeljo in deloma za ponedeljek, je bilo včeraj na zelenjadnem trgu v Gorici precej živahno.
Deževje prejšnjega tedna je pomagalo, da so prišle na trg še zadnje jesenske gobe. Vendar so prevladovale včeraj predvsem štorovke, ki so jih prinesli prodajalci z onstran meje, medtem ko jurčkov in drugih boljših vrst ni bilo opaziti, z izjemo omejenih količin v prvih jutranjih urah, ki pa so jih sproti pokupili gostilničarji in prekupčevalci, ki prihajajo na goriški trg iz bližnje Furlanije pa tudi iz oddaljenejših krajev. Tudi preostale štorovke so šle dobro v promet ter se je njihova cena vrtela okrog 1200 lir za kg.
Cena povrtnin je ostala bolj ali manj stalna, ,d sadja pa so ponujali v večjih količinah jabolka in hruške. Prva od 160 lir, druge pa od 200 lir za kg dalje. Gospodinje so začele segati v večji meri tudi po «zimski zelenjavi» to je po kislem zelju in repi, ki se tudi pojavljata v večji meri na prodajnih mizah branjevk.
Na trgu na debelo, kjer prodajajo na drobno tudi direktni pridelovalci, še vedno ponujajo krizanteme in drugo jesensko cvetje, čeprav je dan mrtvih že precej za
nami, pa je cena tega cvetja ostala še precej visoka in so ponujali lepše krizanteme po 500 lir za komad. Dejstvo je namreč, da smo i-meli zadnje dni v mestni okolici vsako jutro močno slano, kar je škodilo zelenjavi in cvetju.
Gneča je bila tudi pri stranskem vhodu na zelenjadni trg iz Ul. Boccaccio, kjer so ženske z druge strani meje, pa tudi nekateri moški, ponujali razna živila in žgane pijače za lirsko valuto, ki so jo potem v goriških trgovinah zamenjali v razne potrebščine za dom.
I. M.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Danes sta v Gorici dežurna dr. Angelo Damese, tel. 83327 in dr. Pasquale Alcuni, tel. 2102. V Krmirm in okolici je dežuren dr. Costantino Kouvalis, tel. 86755; v Ronkah pa dr. Felice Giacconi, tel. /74?«
Društvo zavarovancev goveje živine v Sovodnjah spoioča članom, da bo cenitev goved *3. novembra.
odrasle na Travniku, na Trgu Battisti, v Ulici Petrarca ter na pločniku pred Ljudskim vrtom. Zabavišča bodo v teh krajih od 2. do 9. decembra. Ostali kraji, ki so jih v prejšnjih letih uporabljali za ves teden, jih bodo letos porabili samo dva dneva, 2. in 3. decembra. Tu boc’b lahko postavili le stojnice. Poseben problem predstavlja Ljudski vrt. Letos ne bodo dovolili ne stojnicam ne zabaviščem, da bi uporabljali stez in gredic. Tretji važen ukrep vodstva mestnih "edarjev pa se nanaša na prepoved parkiranja v Ulici Italico Brass vseh vozil za bivanje, ki jih bodo premestiliv Drevored Oriani.
Na tiskovni konferenci je odbornik Brancati orisal novinarjem delo, ki ga bodo opravile nove naprave: radijski telefoni. V petkovi številki smo že p;sali, da bodo imeli goriški redarji pet takih aparatur, eno v avtomobilu, dve na dveh motociklih ter dve stražniki pri opravljanju dela. Vseh pet radijskih telefonov je povezanih s poveljstvom mestnih stražnikov.
Iz Milana pa bodo v kratkem dobili še štiri take radijske telefone, ki jih bodo dali trem redarjem, ki službujejo v okolici mesta ter enega stražniku v središču mesta.
Da bi se docela prepričali o u-činkovitostj teh naprav, nam je vodja reda-jev Gruden praktično pokazal, kako to deluje. Iz poveljstva je poklical izvidnico na severnem delu mesta in ji ukazal, naj se hitro poda v južni del. Posadka je povelje sprejela in se takoj odpeljala. Po tem poskusu nam je vodja redarjev povedal, da bodo odslej njihovi posegi takojšnji in bolj učinkoviti. Poudaril pa ie važnost sodelovanja občanov. Vsak občan ima namreč moralno dolžnost, da takoj obvesti mestne redarje, če opazi, da v mestni četrti ni kaj v redu. To lahko stori. če zavrti številko 24-28. Iz poveljstva bodo po radiu obvestili naibližjo posadko, ki bo prišla na kraj, odkoder je občan klical.
Ob koncu konference so novi-narii sprožili problem taksijev, o potrebi po novih parkiriščih in o novih cenah. Odbornik Brancati je v zvezi v tem poudaril, da so že pripravili načrt za nova parkirišča. Najprej bodo odstranili avtomobile s pločnika na Korzu Italija in daločili parkirišča ob robu ceste. V Ulici Diaz pa ne bo več parkirišča, ki ga bodo uredili na bolj severni točki mesta, blizu glavne pošte. Ostali avtomobili bodo čakali pred bolnišnico (1 avtomobil) ter pred železniško postajo (3). Seveda bo ta načrt slepil v veljavo takoj, ko ga bo odobril občinski svet. Kar se tiče problema cen je odbornik povedal, d* je naloga občana, da opozori mod ne red ar ;e p. nepr-xyiVostì pri i/ 1 plačevanju po vožnji. Taksisti 8>v
namreč morajo držati cen, ki jih določa poseben aparat, ki ga imajo v avtu.
Razna obvestila
Slovenska prosvetna zveza vabi ljubitelje umetnosti, da si ogledajo razstavo del mojstrov beneškega slikarstva v prostorih Attemsove palače na Korzu v Gorici.
Nudi se prilika skupins' ga o-gleda razstave v sredo, 14. t.m. pod strokovnim vodstvom profesorja Milka Renerja. Zbirališče v
veži Attemsove palače ob 17. uri.
* * *
V	sodelovanju s SPZ bo v priredbi prosvetnega društva «Oton Župančič» iz štandreža v četrtek, 15. t.m. v društvenih prostorih s pričetkom ob 20.30 zanimivo predavanje o užitnih in neužitnih gobah. Predaval bo dr. Hafner, zobozdravnik v Tolminu in profesor na Delavski univerzi v Novi Gorici. Predavanje bo spremljal s filmi in diapozitivi. Zaradi zani mivega in privlačnega predavanja vabi društvo, da se člani in prijatelji polnoštevilno udeležijo.
# # #
V	torek, 13. novembra s pričet-
kom ob 20.30 bo na društvenem sedežu v Štandrežu seja odbora p.d. «Oton Župančič». Na dnevnem redu so pereča vprašanja, ki zanimajo skupnost. Med drugim je na dnevnem redu razprava o rajonskih konzultah, o obnovitvi novega društvenega sedeža in o postavitvi spomenika padlim partizanom. Po sklepu, ki je bil spre-jt leta 191	sp seje odbora lahko
udeležijo vsi člani društva.
Kino
Corion
VERDI 15.15—22,00 «La mia legge». A. Delon in S. Signoret.
KORZO 'T5.15—22.00 «Sepolta viva». A. Belli in M. Bongulia. Barvni
film.
iHODERNISSIMO 15.00-22.00 «Quando l'amore è sensualità». A. Belli in G. Macchia. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 15.15—22.00 «Un corpo da possedere». J. C. Boulon in D. Haudepin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.00-21.30 «Simbad e il Califfo di Bagdad». R. Malcolm 4 Wilson. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 14.00—22.00 «Pelle su pelle». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Rappresaglia». Barvni film.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Bisturi, la mafia bianca». Barvni film.
Aoro Corica
SOČA «Kralj. dama, fant», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00
SVOBODA «Zdravniki in njihove žene», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
DESKLE «Detektiv Klud», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
PRVAČINA «Ta prekleti obračun», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00.
RENČE Prosto.
KANAL «Tolpa Colla Joungerja», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči ie dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike.
DEŽURNE TRAFIKE Ul. Garibaldi 5, Ul. 24. maja 21, Ul. Duca D'Aosta 175, Drevored 20. septembra 31, Trg Tommaseo 1, Ul. Carducci 47, Ul. Veniero 2, Ul. Toti 4, Ul. Levada 26, Trg S. Giorgi» 36, Mihaelova ulica 79, •’onte Romano 4, Ul. Lungo Isonzo Argenti, .a 95.
KMEČKA HA N K A
USTA.NUVIJKNA I.CIA I91IS
GORICA - Ul. Mitre Iti 14 Tel. 2206 ■ 2207
VSE SANINE USLUGE MENJALNICA
NNO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO P00JET.IE
E A GORIZIANA
GORKA — UL Don d’Aosta UH) — lei.	GORILA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
NEKAJ PODATKOV 0 DELU NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Prostori postajajo vsak dan bolj tesni
V okviru NŠK ciklus predavanj o likovni umetnosti na Slovenskem - Januarja 1974 občni zbor
Prejšnji torek je bila v Ul. Ceppa 9 v Trstu seja upravnega odbora Narodne in študijske knjižnice v Trstu, na kateri se je o-bravnavalo več vprašanj, o katerih je prav, da je obveščena tudi javnost.
Predvsem so predsednik, podpredsednik in tajnik odbora poročali o izvajanju sklepov, ki so bili sprejeti na prejšnjih (v maju in juliju) sejah odbora, kakor tudi na skupni seji z izvršnim odborom SKGZ v mesecu juniju letos.
Najprej je poročal predsednik odbora o trenutnem stanju vprašanja prostorov predvidenih v Ul. sv. Frančiška 20 in povedal, da mu je bilo v deželnem odborništvu za javna dela rečeno, da odbor lahko prošnjo za jamstvo posojila, odobrenega s strani Tržaške hranilnice — Cassa di Risparmio — (kot smo v našem dnevniku že poročali, gre za dolgoročno 20-letno posojilo v znesku 52 milijonov lir, s pogojem, da NŠK doseže glede o-bresti in jamstva ugodnosti, ki so predvidene v deželnem zakonu štev. 23 iz leta 1966 in poznejših ustreznih deželnih zakonih) tudi letos obnovi, in sicer v smislu bodočega deželnega zakona o «ponovnem financiranju» za letos predvidenega zakona analognega z zakonom štev. 15 od 28 februarja 1973. V zvezi s tem je predsednik prejel tudi informacijo s strani Tržaške hranilnice glede možnosti vlaganja prošnje za podaljšanje 6-mesečnega roka (ki je potekel že letos v mesecu maju) prej omenjenega posojila. Poleg tega je poročevalec poudaril, da mu je bilo na deželnem odborništvu za javna dela rečeno, da prošnja NŠK ni bila zavrnjena, temveč da ni bila sprejeta in da je potrebno ta dva izraza razlikovati. V zvezi s tem je opozoril tudi na pismo, ki ga je poslal v objavo v septembrski številki revije «Dan». Vendar pismenega odgovora na prošnjo NŠK ni še prejela.
Na podlagi tega poročila je odbor NŠK sklenil, da ponovno vloži bodisi prošnjo za podaljšanje roka za posojilo, bodisi prošnjo za ureditev bodočih prostorov NŠK v Ul. sv. Frančiška 20, v smislu letošnjega predvidenega deželnega zakona o «ponovnem financiranju» deželnega zakona štev. 23 iz leta 1966 v upanju, da bo prošnja tokrat sprejeta in odobrena, pri čemer računa odbor na podporo izvršnega odbora SKGZ v smislu zaključkov decembrskega občnega zbora SKGZ.
Nato je poročal tajnik odbora, ki je hkrati tudi ravnatelj NŠK, sledeče:
a)	Doslej je NŠK prejela na podlagi obveznega prejemanja vsega tiska vseh slovenskih založb že več kot eno tono tega tiska. Zato so postali prostori NŠK še bolj tesni kot doslej. V zvezi s tem je prišlo do znanega spora glede slovenskega dopisovanja med tržaško carinarnico in ravnateljem NŠK, o čemer smo v našem dnevniku sproti poročali; zadeva se je končala tako, da se je predstavnik tržaške carine opravičil in povedal, da je prejel navodila, da mora dosledno izvajati predpis londonskega sporazuma. Trenutno se ravnatelj NŠK trudi, da bi dosegel tudi oprostitev davka IVA.
b)	Dva kletna prostora za skladišče NŠK v Ul. Petronio 4 sta skoraj že urejena; potrebna je še samo napeljava električnega toka. Tajnik je poudaril pri tem, da so stroški del za ureditev, skupaj s stroški za načrte, za prošnje na Tržaško hranilnico, rjfl deželno u-pravo in na občinsko upravo, bili precej visoki, tako da ne bodo mogli biti kriti s ».redstvi, ki jih je NŠK prejela kot letošnji prispevek dežeine uprave v smislu obstoječe zakonodiUc.
c)	Za prispevek, ki ga je letos prvič prejela NŠK od ministrstva za prosveto, je ravnatelj naročil določeno število metalnih polic in druge opreme, ki pa še ni prispela.
d)	Predvideva se tudi, da bo od Tržaške hranilnice oz. njenega kulturnega sklada NŠK prejela skromen prispevek za nakup določenih '.'redmetov.
Končno je tajnik povedal, da NŠK ni še prejela odgovora od tržaške občinske uprave na prošnjo glede prostorov, ki bi bili določeni v načrtovani stavbi za bodoče prostore tržaške Mestne knjižnice (Biblioteca civica). Pač pa je tržaška občinska uprava v oktobru odobrila prošnjo, ki je bila pred dolgim časom vložena za dovoljenje del za ureditev pro-štorov v Ul. sv. Frančiška 20, prošnjo, ki je vsebovala tudi načrt za razširitev prostorov Tržaške knjigarne.
Po tajnikovem poročilu je bilo sklenieno. da se ponovno vložijo prošnje za prispevke od deželne uprave, od vladnega komisariata, od prosvetnega ministrstva ter izkoristijo tudi vse druge morebitne možnosti za prispevke iz javnih sredstev, vse na podlagi obstoječih zakonskih predpisov in mednarodnih sporazumov.
Sledilo je poročilo podpredsednika, ki je prevzel skrb za izvajanje sklepa upravnega odbora NŠK v letošnjem mesecu maju in na prejšnjih sejah, glede obnovitve javnih predavanj, ki jih je NŠK prirejala pred leti v Trstu in ki so bila takrat zelo dobro obiskana. Podpredsednik je povedal, da še vedno nadaljuje z napori, da bi NŠK letos priredila prvi ciklus šestih predavani o likovni umetnosti na Slovenskem. Predavanja bi se začela v decembru letos in bi se končala v aprilu prihodnjega le-
ta. Za predavatelje bo odbor zaprosil najvidnejše slovenske umetnostne zgodovinarje in druge visoko kvalificirane strokovnjake. Med razpravo o teh predavanjih so bile omenjene razne možnosti glede dvoran, toda končno je odbor sklenil, naj bi bila predavanja v mali dvorani Kulturnega doma, po potrebi pa tudi v veliki gledališki dvorani. Padel je tudi predlog, naj bi NŠK poskrbela, da bi v Trstu vrteli zelo poučen barvni film, ki je bil posnet o znameniti in nadvse uspeli pariški in pozneje sarajevski razstavi pod naslovom «Umetnost na tlu Jugoslavije» (o čemer je izšla tudi znana obširna knjiga) in za prenos katere v večja italijanska mesta svoječasna pobuda ni uspela, čeprav je bila sprožena tudi pri kulturni komisiji tržaškega časnikarskega krožka (Circolo della stampa). Končno je bilo ugotovljeno, da bo strošek za organizacijo tega prvega ciklusa predavanj znašal približno 300 do 400 tisoč lir; zato je bilo sklenjeno da bo odbor NŠK zaprosil za kritje iz javnih sredstev pri deželnem, pokrajinskem in občinskem odboru, katerih letni proračuni predvidevajo podobne izdatke. Poudarjena je bila tudi potreba, da se o napovedanih predavanjih obvesti tudi tržaška italijanska javnost preko tiska in radia, saj bodo predavanja v obširni meri prispevala k obogatitvi kulturnega življenja v Trstu in k spoznavanju kulture slovenskega naroda.
V zaključnem delu svoje seje pa je odbor sprejel še sledeče sklepe:
a)	Načrtovana prva številka zbornika «Letopis NŠK v Trstu», ki je v tisku, naj vsekakor izide najkasneje letos v decembru.
b)	Predsednik odbora se pooblašča, da izoelje do konca pobudo, ki jo je dal odbor glede predloga, naj bi se stavba bivšega Narodnega doma v svetoivanskem predmestju Trsta izkoristila za bodoči tržaški slovenski muzej in za prostore nekaterih drugih slovenskih organizacij in ustanov in o čemer je NŠK poslala že 15. marca letos ustrezno pismo vsem enajstim članom delegacije, ki je bila sprejeta v predlanskem decembru v Rimu pri predsedniku vlade: od večine teh članov je namreč NŠK že prejela pozitivne odgovore, sedaj pa pričakuje, da bo prejela odgovore še od ostalih.
c)	Člani odbora bodo obiskali v mesecu aprilu prihodnjega leta vse tiste največje jugoslovanske 4tnjtžmce, -od- katerih-bedo-prejeli obljubljena vabila.
Odbor je še razpravljal o nujnosti ustreznih prostorov za mali etnografski muzej, ki ga je ustanovil «Kulturni center» v Bardu v zahodni Beneški Sloveniji in je sedaj v popolnoma neprimerni tesni sobici.
Končno je bilo sklenjeno, da se smislu pravil in veljavnih predpisov prihodnja seja odbora skliče za sredo, 19. decembra t.l. in da se na njej razpravlja o pripravah za prihodnji redni občni zbor NŠK, ki bo, kot vsako leto, v januarju 1974.
p.g.
DRUGI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE
Orkester Glasbene matice in solisti pod vodstvom dirigenta Kjudra
Kot solisti nastopajo pianistka Dina Slama, mezzosopranistka Elcna De Martin in fagotist Vojko Cesar
Dirigent Oskar Kljuder in pianistka Dina Slama
V četrtek zvečer se bo v okviru koncertne sezone Glasbene matice predstavil občinstvu orkester te naše glasbene ustanove na prvem od dveh koncertov, ki sta mu namenjena v letošnjem abonmaju; drugi koncert bo sredi marca.
Z orkestrom bodo nastopili domači solisti pianistka Dina Slama, mezzosopranistka Elena De Martin in fagotist Vojko Cesar. Posebno o Siamovi in o Cesarju lahko rečemo. da sta zelo znana naši javnosti zaradi mnogih uspehov, ki jih žanjeta doma in drugod kot poklicna glasbenika in priznana interpreta, in tudi po svoji dejavnosti, ki izstopa iz okvira stroge profesionalnosti ali sploh iz glasbenega ambienta. Nastop mezzosopranistke Elene De Martin pa odpira pot — v okviru koncertnega abonmaja — novemu sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi glasbeniki; naslednji primer takega sodelovanja bo recital pianista Sergia Marengonija iz Brescie konec marca; s tem bo dana našitn glasbenikom možnost, da nastopilo na drugih italijanskih koncertnih odrih.
Glavna solistična teža na tem koncertu bo slonela na pianistki Dini Siamovi, saj bo izvedla po en klavirski koncert Wolfganga Ama-deusa Mozarta in Franza Josepha Haydna. Njen nastop v vlogi solistke z orkestrom je za naše koncertno občinstvo novost, saj smo jo pred leti slišali kot solističnega partnerja flavtistu in fagotistu pri izvedbi neke Beethovnove Romance, nato pa kot članico Tržaškega baročnega ansambla in solistko pri špinetu: pravzaprav se Slamova aktivneje posveča igri na špinet j oziroma klavičembalo kot pa klavirju in to posebno z ozirom na izvajalske potrebe dua Pahor - Slama, s katerim se je začela njena širša koncertna dejavnost. Dina Slama je namreč po diplomi iz klavirja na tržaškem konservatoriju Tartini diplomirala še iz klavičem-bala ter se v igri na to glasbilo kasneje izpopolnjevala pri mojstru Gerlinu v Sieni. Kot solistka je že nastopila v raznih krajih Italije (v Rimu, Milanu in Livornu) in Jugoslavije (Skopje, Arandjelovac), snemala je za Radiotelevizijo Ljubljana ter posnela ploščo s sklad-
................................................
PO TOMINČEVI RAZSTAVI L- 1966 PRVI VE^JI DOGODEK
Razstava beneških mojstrov 18. stoletja v prostorih Attemsove palače v Gorici
Razstavljenih je 75 del beneških slikarjev, ki so delovali v Furlaniji,
in pa furlanskih slikarjev, ki so zrasli v beneškem ambienta
Razstava beneških slikarskih mojstrov 18. stoletja je za Gorico skoro nepričakovan, zato pa še tem bolj razveseljiv kulturni dogodek. Po Tominčevi razstavi iz
1.	1966 je to pri nas prva slikarska razstava, ki presega po svojem pomenu domač okvir. Še posebno pa je razveseljivo dejstvo, da je našla razstava primeren hram. Končno je torej Attemsova palača prevzela funkcijo, ki ji pritiče. .
Na marsikoga bo verjetno pričujoča razstava napravila vtis, da gre za «deželna** pogrevanje razstav, ki*so se1 T več ali manj po-' dobni vsebini zvrščale v zadnjem času v okviru Videmskih bienalov starejše umetnosti, še posebno če pomislimo na razstavo iz 1. 1966, ki je nosila podoben naslov (Beneško slikarstvo 18. st. v Furlaniji).
Če bi hoteli pikolovsko prešteti dela, ki so bila razstavljena na tedanji in so tudi na sedanji, pa bi jih našteli samo kakih dvajset. Iz tega vidika ne gre torej za «mehanično» zapovrstje oziroma prekladanje, pač pa hoče razstava po svoji vsebini izstopati povsem drugače. In to prav v svoji atematskosti.
Tu bi bilo morda primemo, da se za trenutek ustavimo pri vlogi, ki jo imajo Videmski bienali pri prerešetavanju in poživljanju likovne kulture v deželi Furlanija • Julijska Benečija. Verjetno ima pri tem najbolj zgovorno spričevalo ravnatelj videmskih muzejev dr. Aldo Rizzi: o njegovem po-budništvu, «agitatorstvu» in vsestranskemu raziskovanju nam dovolj pričajo že «krepke» uvodne bepede k posameznim katalogom in ' pa Èitìliografija. Zato mislim, da .mu gre vse priznanje, da seje v naši deželi ovrednotilo (in rešil<5T foDkŠUo.bogastvo, ki je doslej ležalo zaležano po najbolj zakotnih vaseh. Tudi zamisel bienalov je po svoje zelo konstruktivna. saj je programsko najbolj vzpodbudna.
Tako smo imeli v dobrem desetletju priložnost, da smo lahko razbrali obličja slikarjev, ki so nam bila doslej precej zasenčena. Tako so prišli na vrsto Nicola Grassi, Bombelli, Carneo, Carle-varijs, prispevki k beneškemu ve-dutizmu, Tiepolove in Bisonove risbe, pred par leti pa razkošna razstava Tiepolovih slik v vili Manin v Passarianu. Ob tako bogati in dinamični razstavni de-
................................
DRAGOCENA DOKUMENTACIJA IZ VOJNIH LET
Knjiga o partizanskih tiskarnah na Primorskem
Partizanske tiskarne so odigrale pomembno vlogo v narodnoosvobodilnem boju, zlasti še na Primorskem
Pod naslovom Partizanske tiskarne na Slovenskem je že pred meseci izšla knjiga, ki je bila posvečena osrednjim partizanskim tiskarnam na Dolenjskem, zlasti tiskarnama, ki sta delovali do konca vojne na svobodnem o-zemlju sredi dolenjskih gozdov. Kot nadaljevanje te študije o slovenskih partizanskih tiskarnah je zdaj izšla druga knjiga istega avtorja, Jožeta Kralla, ki je posvečena partizanskim tiskarnam na Primorskem. Kot pravi avtor v uvodni besedi so poleg osrednjih partizanskih tiskarn na Dolenjskem dosegle največji razmah partizanske tiskarne in sploh narodnoosvobodilni tisk v Slovenskem primorju. Prav zaradi tega in zaradi številnih memoarskih sestavkov, ki so bili doslej objavljeni o partizanskih tehnikah na ozemlju Slovenskega primorja, je nastala potreba po delu, ki naj na osnovi arhivskih virov in drugih pričevanj služi za sintetično delo o partizanskem tiskarstvu. Tako je torej prišlo do nastanka obsežnega dela. ki govori o delovanju štirih partizanskih tiskam na ozemlju Slovenskega primorja in ki predstavlja gotovo najtemeljitejšo študijo o partizanskih tiskarnah na tem delu slovenskega ozemlja. Knjiga Jožeta Kralla je izšla pod naslovom Partizanske tiskarne na Slovenskem, II. Primorske tiskarne. Izdal jo je Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljub-Ijani, založila pa Partizanska knjiga. Knjiga je sicer izšla v sedaj že močno znam zbirki NOV in POS, ki prinaša zgodovinske orise bojnih poti slovenskih brigad in tematske monografije
iz zgodovine narodnoosvobodilne vojne.
Avtor knjige je svojo študijo razdelil na vrsto poglavij in delov, najprej pa je po uvodu prikazal stanje ciklostilnih partizanskih tehnik v Slovenskem primorju pred italijansko kapitulacijo. V drugem delu prikazuje najprej politična in vojaška dogajanja ob kapitulaciji Italije ter obravnava nato razmah partizanskih tehnik po 8. 9. 1943. Samostojni del knjigi je nato posvečen ustanovitvi in delovanju prve partizanske tiskarne v Slovenskem primorju. tiskarne Ančka 222. Sledi več poglavij, ki so posvečena preureditvi pokrajinske tehnike v organizacijsko središče vsega partizanskega tiskarstva na Slovenskem. Nato je govor o ustanovitvi druge partizanske tiskarne Julij 63 pod Gačnikom, o njenem delu, pa tudi o političnem in vojaškem dogajanju v letu 1944. Sledi del knjiee posvečen partizanski tiskarni Slovenija, ki je delovala na Vojskem. Partizansko tiskarstvo od začetka leta 1945 do osvoboditve, to je naslov naslednjega razdelka knjige. Tu je prikazana tudi ustanovitev četrte partizanske
BERITE REVIJO
nwi
tiskarne, tiskarne Doberdob, ki je delovala ne šebreljskem. Zadnji def knjige je posvečen zadnjemu obdobju vojne, od nemške ofenzive pa do osvoboditve.
Avtor knjige ugotavlja, da so vse štiri partizanske tiskarne, ki so delovale v Slovenskem primorju pod skupnim vodstvom Pokrajinske tehnike KPS za Slovensko primorje, odigrale pomembno vlogo pri osvobodilnem boju. Vse štiri tiskarne so namreč tiskale trinajst različnih listov in izdale 268 številk v nakladi preko en milijon izvodov. Poleg tega so natisnile še 18 obsežnih tekstov (knjig, brošur) v nakladi čez 56.000 izvodov, vrsto letakov, ovitkov, drobnih tiskovin, ali skupno: 504 tiske na 1775 straneh in v 2.126.000 izvodih. Pri tem je pomembno, da je že novembra 1043 začel izhajati v Slovenskem primorju ciklostilirani Partizanski dnevnik, ki je bil od septembra 1944 tiskan in ki je postal organizator in nepogrešljiv vodnik graditeljev naše ljudske oblasti na Primorskem. Dnevno izhajanje Partizanskega dnevnika je omogočilo požrtvovalno delo urednikov in vseh sodelavcev, pa tudi odlična organizacija članov Partizanske tehnike KPS za Slovensko primorje in članov tiskarn. K uspešnemu razvoju partizanskega tiska je seveda pripomoglo tudi zavedno primorsko ljudstvo.
Skupaj s prvo knjigo, posvečeno partizanskim tiskarnam na Dolenjskem predstavlja nova knjiga dragoceno in temeljito študijo o nastanku, delovanju, vlogi in pomenu slovenskih partizanskih tiskarn v osvobodilnem boju.
Sl. Ru.
javnosti se je naša dežela uvrstila tudi v kulturnem pogledu med najnaprednejše v državi.
Glede pričujoče razstave so organizatorji najprej določili, da bodi popotna, se pravi naj se premika iz Gorice v Ljubljano, nato pa še v Gradec in Innsbruck. Zaenkrat pa kaže, da se tega romanja ne bo dalo uresničiti. Zato bo obtičala razstava v Gorici, kjer bo kljub temu najlažje dosegljiva tudi obiskovalcem sosednjih dežel. Organizatorji si obetajo, da bo razstava prispevala k analizi mojstrov, ki so se zabeležili tudU v našem, ožjem prostoru (v Gorici, na Vipavskem in na Krasu), a doslej res samo zabeležili.
Razstava vsebuje 75 del beneških slikarjev, ki so delovali v Furlaniji in pa furlanske slikarje, ki so zrasli v beneškem ambiento. Izmed večjih mojstrov izstopajo predvsem G. B. Tiepolo, G. B. Piazzetta, brata Guardi, Carle-varijs, Canaletto, Pellegrini, Ami-goni, oba Riccija in oba Longhi-ja. Ob teh pa je vredno opozorili tudi na manj poznane kot so Fontebasso, Crosato, Simonini, Zais in Zuccarelli. Nič kaj se ne ujema z razstavnim poglavjem prisotnost Tominčevega prijatelja Bisona: bolje bi bilo, če bi o njem spregovorili ob kakšni drugi priložnosti.
Kot rečeno, razstava se ne ponaša z najbolj znamenitimi deli omenjenih slikarjev, pač pa daje na ogled dela, ki so razstresena večinoma po Furlaniji, predvsem pa taka, ki so poskrita po zasebnih zbirkah. In Rizzi se v tem pogledu upravičeno pritožuje v uvodnih besedah h katalogu razstave nad zaostalostjo italijanske kulturne politike, ki sili zbiratelja v anonimat. prisiljena ali na pol prisiljena anonimnost pa je tej razstavi kljub temu posredovala dve tretjini razstavljenih del. In to je v «fiskalnih» pogojih kljub vsemu pozitivna poteza.
Ob vsem tem «spremlja» človeka tudi radovednost, koliko gradiva se je za to razstavo nabralo na Goriškem. Iz uvodnih poudarkov kataloga (na žalost je Rizzi «prelepil» za to priložnost cele odstavke iz uvoda k že omenjeni razstavi iz 1. 1966) bo obiskovalec izračunal precejšnje «mecenstvo» goriških patricijev, vsebine pa ni. Če navedemo Piazzettovo sliko (sv. Frančišek), ki ima svoje bivališče na goriškem gradu, a prihaja iz goriškega «zaviter-
in
,ie
skega» (jezuitarskega) zavoda če omenimo še Madono, ki jo R. Carriera poklonila nekemu go-riškt”u kamicinu. ie videti, da smo s tem pri koncu. Tudi kar se tiče goriških zbirateljev, se oglaša le grof Coronini, medtem ko se zdi, da gre marsikje za ne ravno kulturno zbirateljsko vnemo in tradicijo, ki umetnine raje skriva, kot da bi jih dala na ogled.
Vsekakor nam pričujoča razstava nudi precej sklenjeno panoramo beneških «zvrsti», tako pride v poštev precejšen pregled nabožnega slikarstva, še v večji meri se nam pred očmi zvrščajo «vedute» (in to od «podrtij» mimo arkadije pa do «vsakdanjih» izrezov).
Razkošen katalog je vreden posebne pozornosti. Glavno besedo ima tu Rizzi, ki je v dolgem in izčrpnem uvodu orisal vsebino razstave in opisal posamezna dela. Da je Attemsova palača dobila za razstavo tako prijazno podobo, gre predvsem zasluga ravnatelju mestnih muzejev Guidu Brada-schii, ki je med drugim poskrbel, da so restavrirali strope in da so tako prišli do izraza Mazzoleni-jevi štuki.
MILKO RENER
bami angleških virginalistov, ki je izšla prav letos.
Tako Mozartov kot Haydnov Koncert, v katerih bo nastopila Slamova, spadata v zgodnjo, skoraj začetno dobo njunega skladateljskega udejstvovanja.
O Mozartu vemo, da je rasel kot čudežen deček in da je oče Leopold znal izkoristiti izredno sinovo glasbeno nadarjenost; ko mu je bilo šele sedem let, je njega in njegovo nekoliko starejšo sestro Nannerl popeljal na triletno koncertno turnejo po najznamenitejših dvorih in glasbenih središčih, od Dunaja do Londona in Pariza, kjer se ljudje niso mogli načuditi otrokoma, ki sta igrala na klavir, orgle, violino, ki sta pela in ko je mali Wolfgang improviziral na najbolj nenavadne teme. To je tudi čas prvih Mozartovih simfonij in violinskih sonat. Leta 1764 spozna Mozart v Londonu Johanna Christiana Bacha, zadnjega sina velikega Johanna Sebastiana, in ta zelo pohvali njegovo glasbeno vnemo. Poleti naslednjega leta predela mali Mozart v obliko koncerta tri Sonate Johanna Christiana Bacha za klavičembalo oziroma klavir:	v
D-duru, v G-duru in v Es-duru. Prvega od teh Koncertov bomo slišali v četrtek zvečer.
Iz Havdnovega opusa bo na sno redu prvi Koncert, napisan leta 1756 in namenjen izvedbi s klavirjem, klavičembalom ali orglam. Tu se vsiljuje primerjava, da je Haydn napisal prvi koncert, ko mu je bilo štiriindvajset let, Mozart pa kar celo vrsto različnih skladb že pred desetim letom. Toda Haydn ni imel očeta, ki bi ga učil igre na glasbila in mu že pri šestem letu sestavil Notenbiicher z glasbenimi primeri tedanjih in starejših najznačilnejših avtorjev, po zgledu katerih naj se uči komponiranja; predvsem pa ni rasel v rožnatih finančnih razmerah. Njegova družina je bila prav revna in kljub študiju klavičembala in violine bi ostal poprečen glasbenik, ko bi ga zaradi lepega glasu z osmim letom ne vključili v zbor cerkve sv. Štefana na Dunaju; tu je bil deležen tudi glasbene izobrazbe. Toda po devetih letih je moral zaradi mutacije izstopiti iz zbora; da je lahko še študiral glasbo, si je moral sam zaslužiti z igranjem v plesnih orkestrih, s komponiranjem po naročilu predvsem serenad in di-vertimentov (v tem času se je seznanil z onim ljudskim glasbenim izrazom, ki daje njegovim skladbam značilno pristnost in življenjskost).
Če predstavljata Mozart in Haydn osrednjo zanimivost koncerta, kar zadeva solistični nastop, potem predstavljajo «Pesmi miru» Daniela Zanettovicha posebno zanimivost glede na več dejavnikov: skladbo je napisal mladi tržaški skladatelj, o katerem lahko po dosedanjih u-spehih trdimo, da je med najmlajšimi najuspešnejši; na koncertu Glasbene matice bo doživela praizvedbo; napisana je na teme starih čeških in slovaških ljudskih pesmi.
Triindvajsetletni Zanettovich je diplomiral iz kompozicije, klavirja,
zborovske glasbe in zborovodstva ter iz tolkal ter že zmagal na več državnih in mednarodnih kompozicijskih natečajih. Spet je prišel v ospredje mednarodne glasbene pozornosti pred nekaj manj kot dvema mescema, ko je na letošnjem mednarodnem natečaju za simfonično kompozicijo «Premio Città di Trieste» prejel med sto enajstimi udeleženci prvo nagrado za skladbo Koreografije za orkester.
«Pesmi miru» je Zanettovich napisal letos poleti. Ciklus obsega šest pesmi za solistični fagot in mezzosopran ter godala in pavke: prva pesem opisuje dekle, ki nabira cvetja za mladeniča, za starca. za ljubega in zase: druga slika modrooko dekle ob potoku; tretja je uspavanka; četrta pripoveduje o dekletu, ki plete venec in ji pred očmi vstaja slutnja, da bo izgubila ljubega; peta pesem je razmišljanje o smrti; šesta je liturgična prošnja.
Mezzosopranistka Elena De Martin, ki bo pela «Pesmi miru», je študirala solopetje na tržaškem konservatoriju in nato še privatno. Rada se posveča koncertni dejavnosti in nastopa v komornih zasedbah od dua s klavirjem do komornega orkestra. Pela je že v Bielli. Turinu, Trevisu, Vidmu in seveda v Trstu ter snemala za Italijansko Radiotelevizijo. Pri izbiri skladb posveča posebno pozornost sodobnim avtorjem, zlasti domačim.
Vojko Cesar, solist skupaj z De Martinovo v Zanettovichevi skladbi, se je učil fagota pri Glasbeni matici v Trstu in na tržaškem konservatoriju, kjer je tudi diplomiral. Kot solist ob spremljavi klavirja. s komorno zasedbo ali z orkestrom, je koncertiral v Trstu. Gorici, Novi Gorici, Sacileju, Vidmu, Tolminu, Tržiču, Ljubljani, v Kopru, Piranu, Pulju, na Reki in v Dubrovniku ter snemal za radio Trst in Koper. Sodeloval je z orkestri Glasbene Matice, gledališča Verdi. La Fenice v Benetkah, To-madini v Vidmu in Angelicum v Milanu. Od leta 1968 je profesor na glasbenem liceju Jacopo Toma-dini v Vidmu.
Razen omenjenih skladb bo sam orkester izvajal na koncertu še glasbo Brittna. Škerjanca in Co-rellija.
O šestdesetletnem angleškem skladatelju Benjaminu Brittnu trdijo, da je njegov pomen v sodobni angleški glasbi podoben onemu, ki ga je imel pred tremi stoletji znameniti Henry Purcell. Britten je začel skladateljevati še zelo mlad: prvi.zapis Simple Symphony, iz katere bomo v četrtek poslušali tretji stavek Sentimentalno sarabande, je iz leta 1925; skladbo je nato avtor predelal leta 1934 in odtlej je v njegovem opusu označena s številko 4.
Lucijan Marija Škerjanc je umrl 27. februarja letos v triinsedemdesetem letu starosti: pol stoletja je bil v ospredju slovenskega glasbenega ambienta s svojo bogato kompozicijsko dejavnostjo, s svojimi nastopi kot pianist in dirigent, s svojim pedagoškim delom najprej
_______________________________ib
(Nadaljevanje na S. strani)
lllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItllllllKIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllHlllUlllllIMllIlllllllllM
irom/ir ZBOROV V OKVIRU SREČANJ ALPE JADRAN v LJUBLJANI
Dostojno reproduktivno poprečje
Od slovenskih zamejskih zborov so nastopili «Vasilij Mirk», «Lojze Bratuž» in «Jacobus Gallus» iz Celovca
V soboto, dne 27. oktobra je v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani zaključil letošnja kulturna srečanja pod geslom Alpe-Jadran koncert pevskih zborov iz zamejstva ob sodelovanju akademskega zbora «Tone Tomšič» z ljubljanske univerze. V Ljubljano so prihiteli: slovenski mešani zbor «Jocobus Gallus» iz Celovca, mešani zbor «Singkreis Porcia» iz Spittala, italijanski moški zbor «Antonio Illerskerg» iz Trsta, mešani zbor «Lojze Bratuž» iz Gorice in moški zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela. Koncert, ki ga je organizirala Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, je izpolnjeval dovolj zaokrožen spored v prvem delu s skladbami
Gallusa, ki je bil zastopan s kar šestimi deli pri prvih treh zborih, dalje z deli H. Purcella, C. Monteverdija, R. Del Corona, da bi v drugem delu prešel k popularnim slovenskim skladbam F. Cigana, P. Kemjaka, M. Tomca, Aleksandra Vodopivca, Mirka Fileja in k priljubljenim ljudskim pesmim v priredbah Brede ščeko-ve, Franceta Marolta, M. Tomca, Pavla Kemjaka, Ubalda Vrabca in Danila Švare, ki so jih izvajali celovški «Jacobus Gallus» in ostali zbori.
Vsi pevski zbori so bili skrbno pripravljeni, če izvzamemo aka -demski zbor ljubljanske univerze «Tone Tomšič», je bil med ostalimi pokazal najlepše zlit zvok teh-
«smisi
Francesco Guardi
Beneške Vedute
.....Ha
(Fotografija Mazucco - Gorica)
nično dokaj dovršen mešani zbor iz Spittala; pod vodstvom Hel-multha Drewesa, je še posebno nazorno izoblikoval Gallusovo «Ecce quomodo moritur iustus» ter Monteverdijevo «Baci soavi e cari». Sorazmerno veliko je dosegel v pevskem in v interpretativnem pogledu celovški «Jocobus Gallus», ki ga vodi Jožko Kovačič. Tržaški «Antonio Illersberg» pod vodstvom Maria Strudhoffa, se je predstavil z zahtevnim sporedom, ki odraža resno delo in je na pravi poti k homogenosti glasov, med katerimi potrebuje še posebne pozornosti prvi tenor. Goriški zbor «Lojze Bratuž», pod vodstvom Stanislava Jericija, je v smislu glasovnega ravnovesja in po interpretativni sproščenosti že za korak dalje od ravni na zadnjem mednarodnem tekmovanju «C. A. Seghizzi» v Gorici; večje glasovne strnitve potrebuje sopranska skupina. Nekoliko bolje kakor na istem tekmovanju je pod vodstvom Ignacija Ote zazvenel «Vasilij Mirk», ki pa bo moral še nadalje posvečati pozornost pevsko tehničnim zahtevnostim, da bi dosegel večjo homogenost glasov v vseh dinamičnih stopnjah, posebno v prvih tenorjih. Tudi bi od tega zbora radi slišali kakšno na novo naštudirano pesem ali priredbo ljudske. Akademski zbor «Tone Tomšič» je učinkovito zapel narodno «Moj očka so mi rekli» v švarovi priredbi. Uspelo pevsko prireditev je zaključil skupen nastop mešanih zborov pod vodstvom Marka Muniha z Gallusovo «Musica».
Poleg dejstva, da smo se seznanili z dostojnim reproduktivnim povprečjem in poleg prijetnega doživetja, je pevsko slavje zapustilo ugoden vtis srečanja zborov s treh kulturnih področij, ki lahko mnogo prispevajo k živemu medsebojnemu spoznavanju.
IVAN SILIČ
Pred koncertom prezrtih pevskih zborov in ansamblov
Iz zapiskov Lamberta Perota je razvidno, da je bil pevski zbor v Nabrežini ustanovljen leta 1896, iz ustnega izročila pa izhaja, da je zbor že prej obstajal. V naslednjih letih se je pevska dejavnost razvila in ustanovljeni so bili še drugi zbori, tako je Nabrežina zmogla v istem času dva do tri zbore. Med prvo svetovno vojno je, kot v drugih krajih Primorske, tudi v Nabrežini za nekaj let prenehala vsakršna kulturno - prosvetna dejavnost. Po končani prvi svetovni vojni je oživljanje zborovske tradicije najprej oviral nato pa popolnoma onemogočil fašizem.
Šele po osvoboditvi, leta 1945, je pevska dejavnost ponovno zaživela. Nastala sta kar dva zbora. Pevski zbor Igo Gruden v današnji obliki obstaja od oktobra 1968. Ta zbor nastopa na raznih prireditvah doma in v drugih krajih v zamejstvu in v Sloveniji. Vrhunec zborovega delovanja je bilo letošnje gostovanje v Makedoniji. Skupen nastop zborov Igo Gruden in Jezero iz Doberdoba je skopska televizija neposredno prenašala. Od leta 1971 zbor Igo Gruden, ki ga uspešno vodi prof. Sergij Radovič, prireja tudi lastne celovečerne koncerte.
Pevski zbor Slavec iz Ricmanj je začel peti leta 1896. Kmalu zatem se je krepko uveljavil ter nastopal na raznih prireditvah doma, v drugih vaseh v Bregu in v Trstu. Povsod je doživel lepe uspehe. Znan je zlasti uspeh, ki ga je dosegel leta 1901, na slavju ob priliki razvitja zastave pevskega zbora «Kolo» pri Sv. Jakobu v Trstu. Na tem slavju je nastopilo kar 28 zborov, prvenstvo pa je odnese' Slavec. Po premoru med prvo svetovno vojno je bil zbor Slavec obnovljen, toda njegovo delovanje so zavirali šovinisti, fašisti pa so vsakršno javno dejavnost popolnoma
onemogočili. Tudi Slavec se je moral umakniti v ilegalo. Po osvoboditvi je zbor ponovno zaživel. Nastopal je na raznih prireditvah doma in v Bregu. Zbor Slavec so v zapovrstju vodili naslednji pevovodje: nadučitelj Ivan Kuret (ustanovitelj društva), nadučitelj in deželni poslanec Josip Valentič, učitelj Fran Košut-nik, Ernest Švara, Danilo Švara, Silvester Cerut (umrl je v Dachauu), Vlado Švara, Vinko Švara, Drago Petaros, Mirko Bordon, Milan Pertot, Danilo Pertot, Danilo Čuk in pred nekaj leti prof. Evgen Prinčič. Sedaj ga ponovno vodi Drago Petaros.
Tržaški partizanski pevski zbor je začel delovati septembra 1972, formalno pa je bil konstituiran na ustanovnem občnem zboru, ki je bil v Ljudskem domu v Trebčah dne 11. februarja 1973. Ob ustanovitvi je bilo v zboru 86 pevcev. V glavnem so to bivši partizani in aktivisti in njihovi sinovi. Danes ima zbor 120 pevcev in nad 60 podpornih članov.
Od svoje ustanovitve do danes je imel zbor nad 100 pevskih vaj ter vrsto nastopov. Prvi koncert je priredil v tržaškem Kulturnem domu dne 2. junija letos. Doslej je imel 18 nastopov. Pel je na Opčinah, v Dirski Bistrici, na Vrhu pri Gorici, v Zakrižu pri Cerknem, v Postojni, na Pončani v Trstu, v Štanjelu, Bazovici, Izoli, Bujah, Mačkoljah in Križu (v nekaterih krajih večkrat). Gostoval je tudi v Milanu in v Car-piju.
Skupaj z zborom nastopa tudi skupina harmonikarjev, gledališki igrale? Julij Guštin pa skrbi za zvezni tekst, ki povezuje sedanji repretoar, sestavljen iz partizanskih, borbenih in narodnih pesmi raznih narodov v nedeljivo celoto.
Vodi ga prof. Oskar Kjuder.
Priredil Mirko Kapelj
Slovenski večer jutri v Gradcu
V priredbi Zveze študentov v Iradcu (Katholische Hochschulge-icinde) in izobraževalnega zvezne a referata za Staiersko z dr H. endlom na čelu. bo jutri (l? 11) Gradcu otvoritev sl karske razione slovenskega slikarja Tuga ušnika iz Ljubljane in liteturni e čer pesnika Tomaža Šalamuna. ledtem ko se Sušnik prvič pred-lavila avstrijski štajerski javno-ti, je bil Tomaž Šalamun fe gost lodobne prireditve.
Za popularizacijo slovenske knti-levnosti in umetnosti v Gradcu si
vneto prizadeva Peter Kersche, 28-letni slavist in germanist ter prevajalec slovenske poezije v nemščino. Po očetovi strani je slovenskega porekla iz Maribora, a živi in dela v Gradcu.
Peter Kersche se je v avgustu mudil tudi v Trstu in se zanimal za možnost izvedbe *večera tržaške slovenske književnosti» v Gradcu.
Orkester Glasbene matice
(Nadaljevanje s 5. strani)
VOH BRAUNOV NASLEDNIK PRIPOVEDUJE
Še v tem stoletju bo človek na Marsu
V	globinskem prodiranju v vesolje so Američani za Sovjeti
V	NASA zatrjujejo, da jim primanjkuje finančnih sredstev
NEW YORK, 10. — Tudi veliki dogodki, kakršne so neposredne priprave za odhod tretje odprave Skylab, se nadaljujejo malone v tišini. Prodiranje v vesolje je danes že več ali manj normalna stvar, pa čeprav gre še vedno za velikanske uspehe sodobne tehnike. In ko te dni prebiramo običajna tehnična poročila o zadnjih pripravah treh kozmonavtov Geralda Carra, Williama Pogueja in Edwarda Gibsona, Izvemo «mimogrede», da bi se mogel njihov polet okoli Zemlje podaljšati na tri mesece, to se pravi, da bi mogli ti trije kozmonavti ostati v vesolju malone sto dni, vsekakor za obilen mesec več kot je trajal najdaljši dosedanji človekov polet okoli Zemlje. In vendar so tudi ti veliki uspehi razmeroma majhni v primerjavi s tem, kar človek pripravlja za bližnjo bodočnost, pa čeprav bodo tudi ti veliki načrti segli komaj do Marsa, torej praktično do najbližjega, rekli bi do sosednjega planeta, kar bi z drugimi besedami pomenilo, da bo človek «na svoji poti v svet» stopil iz svojega doma — Zemlje — komaj čez prag. In o tem bomo spregovorili nekaj besed, kot jih je prikazal trenutno najpomembnejši ameriški strokovnjak in vodja a-meriške tozadevne politike dr. Stullinger.
Trenutno drvijo proti Marsu štiri sovjetske avtomatične kozmične postaje. Na Marsu bi morale pristati prihodnje leto in poslati na Zemljo fotografije in morda še kaj več. Dve ameriški vesoljski ladji pa, ki bi morali prav tako hiteti proti Marsu, bosta morali počakati dve leti, da se Zemlja ponovno vrne v položaj, ki je primeren za pošiljanje vesoljskih ladij proti sosednjemu planetu. In ko so dr. Ernsta Stullingerja, šefa ameriškega načrta, vprašali, zakaj je ameriški program v zamudi, je odgovoril, da zato, ker ni denarja. Dobesedno je dr. Ernst Stullinger rekel:
«Nikakor ne gre za neke ovire znanstvenega značaja. Obstaja okviren program, obstajajo celo načrti za ladje in celo ladje, ki jih je treba le nekoliko spremeniti, toda vse to zahteva sredstva, denar, denarja pa ni.»
Na vprašanje, koliko denarja bi NASA potrebovala za to, je odgovoril, da bi bilo treba 8 milijonov dolarjev.
Če pomislimo, da je NASA 1966, leta imela letni proračun 6 milijard ih pol dolarjev, je pravzaprav smešno, da bi mogel primanjkljaj osmih milijonov zavreti tolikšen načrt. In ameriški znanstvenik to priznava, zato svojo sodbo popravlja, da se ameriški strokovnjaki trenutno zelo intenzivno ukvarjajo s programom vesoljske ladje, ki bi po večkrat mogla odleteti v vesolje in se vrniti na Zemljo, s čimer bi se prihranila velikanska materialna
sredstva.
Sicer pa je v zvezi s tem dr. Stullinger dodal:
«Združenim državam je veliko do prestiža na znanstvenem področju, toda štiri sovjetske sonde že drvijo proti Marsu. Zelo verjetno je, da bodo te sonde odkrile na Marsu tudi drobnoživke, v kolikor te dejansko tam obstajajo. Mislim reči, da bodo sovjetske sonde temu ustrezno opremljene. To pa bi bil fantastičen napredek v zgodovini človeštva, ker bi se s tem dokončno dobil dokaz, da je življenje možno tudi na drugih planetih. Po mnenju strokovnjakov bi to predstavljalo tudi nadaljnjo potrditev domneve, da je nekje v vesolju tudi drugo razumno bitje.»
Pri tem je bilo logično naslednje vprašanje, kako namreč Stullinger pojasnjuje spremembo a-meriške politike do vesolja, do raziskovanja «okolice» Zemlje?
Stullinger pravi, da bodo tako ZDA kot ZSSR v prihodnjih desetih letih usmerile kozmična raziskovanja tako, da bi to kar se da koristilo Zemlji, človeku. «Kozmični program bo močno vplival na nadaljnji razvoj našega življenja, naše tehnike... Prepričan sem, da bomo nato čez kakih deset let ponovno na poti v kozmos in tedaj pride na vrsto polet človeka na Mars, morda na druge planete.»
Nam lahko pojasnite, kdaj bo človek poletel na Mars?— je sledilo naslednje vprašanje.
«V ZDA še nimamo konkretnega programa za človekov polet na Mars, vendar verujem, da bo do tega prišlo pred koncem našega stoletja.»
Tako pozno?
«Odvisno je od tega, kdaj se bomo lotili izvajanja programa, kdaj bomo začeli graditi ustrezno ladjo. Danes imamo zelo veliko dela z dvema vesoljskima ladjama vrste «viking». Te bi morali izstreliti 1975 in naslednjega leta bi morali ladji pristati na Marsu. Gre, logično, za dve avtomatski postaji brez posadke.»
«Za gradnjo ladje, ki bi s posadko odšla proti Marsu, bi potrebovali od 8 do 10 let. Če to ladjo začnemo graditi leta 1980, bo stopil človek na Mars nekje okoli leta 1990.»
In kakšne motorje bi morala imeti ta ladja, kaj bi jo poganjalo proti Marsu?
«Po mojem, meni dr. Stullinger, bodo to ladjo poganjali električni motorji. Res je, da trinogi znanstveniki ne soglašajo z menoj, toda po mojem je to rešitev. Električne rakete bi namreč dobivale energijo iz avtomatskih reaktorjev. Ti viri pogonske sile zavzemajo manj prostora in zato bi lahko gradili manjše ladje. Vse nam je več ali manj znano, potrebujemo le veliko denarja, da bi svoje načrte izpeljali in preverili.»
Veljaven od It. do 17. novembra 1973
na Državnem konservatoriju nato na Akademiji za glasbo v Ljubljani: razen tega je pisal glasbene študije in učbenike. Že od leta 1949 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel več odlikovanj in nekajkrat mu je bila podeljena tudi Prešernova nagrada. Na koncertu Glasbene matice bomo poslušali dva stavka iz njegove Glasbe za godala: Quieto in Tempestoso gre za dvoje glasbenih razpoloženj ki nam ju avtor prikazuje z impre sionističnimi glasbenimi potezami Od skladb Arcangela Corellija bo v četrtek na sporedu Sonata št 7 iz prvega opusa, ki je izšel v Rimu leta 1681; skladatelju je irlo takrat osemindvajset let Gorelli je znan kot eden najpomembnejših predstavnikov italijanskega baroka in ustanovitelj znamenite rimske violinske šole; znan tudi po svojem togem zadržanju in resnobnem značaju, zaradi česar ie v razkošju baročnega Rima ra % živel sam. daleč od bučne družbe in zabav. Njegov prvi opus obsega dvanajst sonat da chiesa in ima v naslovu posvetilo «za njeno sveto kraljevsko veličanstvo Kristino Aleksandro. švedsko kraljico». Ta je namreč v tistih letih živela v Rimu zaradi državljanske vojne v njeni deželi.

OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Obdajajo vas prijatelji, na katere se lahko zanesete. Zaradi tega boste prav gotovo izpolnili program. ki vam je bil naložen. Pri tem pa ne računajte z izrednimi rezultati. V ljubezni pa se bo nekaj zapletlo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Izločite iz progra-'	ma vse, kar vam ne
I zagotavlja uspeha. In tudi ljudi, ki ne dajo veliko od sebe, odslovite. Sicer pa boste z razmerami zadovoljni. In tudi kar zadeva neko poznanstvo in prijateljstvo, ste lahko mirni. Prehlad.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zavrite zalet tistih, ki bi vas mogli speljati na kriva pota. Vnema, ki je skoraj vedno učinkovita, je včasih nevarna. Držite se tudi svojega starega sistema de-Držite se pa tudi svoje stare in preverjene družbe.
_____ RAK (od 23. 6. do 22.
7.	) Spremeniti boste molali nekaj v svo-
,	J jem programu kajti no-
V ,	/ vi načrti bodo vplivali
^ na razvojne razhteve. Potrebni ste pomoči in razve a-n, ki ga boste našli v svoji običajni družbi. Ne nasedajte spletkam. N°rvoza.
LEV (od 23. 7. do 22.
8.	) Obdobje bo polno \ podtikanj. Držite se
/9^' J svojih pravil in vse ' bo prav. Tudi v družinskih zadevah se ne oddaliujte od običajev, ki še vedno najbolj držijo. V ljubezni manjša napetost, ki se bo kmalu zgladila. Prebavne motnje.
DEVICA (od 23. 8. do •	22. 9.) Svojega progra-
ma ne boste mogli do cela izpeljati posebne ne. ker ste segli predaleč. Tudi v nrete-klnsti ste se večkrat ušteli. Pazite tudi na neka nova poznanstva. rad katerimi se preveč ogrevate Zelo dobro ''očutje
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vaše pobude bodo prodrle Našli boste dovolj sodelavcev. Ls-pehi tudi na področjih, ki vam niso preveč znana. Dobili boste darilo, va bik, morda obisk. Bodite optimistično razpoloženi. Tudi v ljubezni. Zdravje dobro.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Bodite bolj smotrni in merite sleherni svoj korak. Hkrati bodite odločni ne popuščajte niti tedaj. ko se vam bi zdelo umestno. Dosledni bodite tudi v odnosih z ljubljeno osebo. Potrebni ste počitka.
STRELEC (od 23 11. do to 12.) Sreča je na vaši	strani, ven-
dar je ne izkoriščajte preveč ali bolje je ne izzivajte, ker bi se vam	kaj	zataknilo.	Računajte s
pomočjo ljudi, katerih niste marali. V čustvenih zadevah razumevanje. Glavobol.
____	KOZOROG (od 21. 12.
S	do 20. 1.) Odkritosrčno
f ^ k A povejte, kar mislite.
J Ne skrivajte svojih *	“y	težav in	svojih na-
Črtov. Vsekakor boste doživljali mučen teden, za katerega pa ste si sami krivi. Tudi za družinrka nesoglasja je krivda na vaši strani.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Krepko za orajte v ledino, ki se vam tokrat ponuja. Ne bo lahko, ker boste delali na novem, toda rezultati bodo odlični. Priložnost je edinstvena. Za morebiten neuspeh ne krivite drugih. Sreča tudi v ljubezni. Moór’o toste utrujeni.
RIBI (od 20 2. do 20. 3.) Nekdo se bo zne-sel nad vami. Povod [ ’ _	11 mu boste dali vi, ker
ste bili preveč samo-^	svoji. Drugič več trez
nosti. To naj velja tudi za vaše nove čustvene odnose, ki kar pre kipevajo, seveda z ustreznimi pos ledicami. želodčne motnje.
Krivua hči v
(D
n!7
'IStMSJl
6s/ysssssZrs/f/ysss//sr/yyss/s///.
11.00
12.00
12.30
12.55
13.25
13.30 14.00 16.15
16.30
16.40
NEDEUA, 11. NOVEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Maša
Ob 12. uri Nabožna oddaja KOMIČNI FILMI
«Le teste matte» in «Tutto in ordine»
Igrata Stan Laurei in Oliver Hardy CANZONISSIMA 73 Vremenska slika DNEVNIK Kmetijska oddaja
Napoved programa za prihodnji teden Program za mladino PROF. BALTAZAR
Slikanica, ki so jo pripravili Zlatko Grgič, Boris Kolar in Ante Zaninovič Veliki komik BUSTER KEATON
Na sporedu sta dva filma in sicer film «Castelli in aria», ki sta ga režirala Buster Keaton in Eddie Ciine, v njem pa igrata glavni vlogi sam Buster Keaton in Reneè Adoree. Film je iz leta 1922. Iz istega leta izhaja tudi film «La casa elettrica», ki sta ga prav tako režirala Keaton in Ciine, v glavnih vlogah pa igrajo ponovno Buster Keaton. nato še Virginia Fox, Joe Keaton, Joe Roberts in Myra Keaton DNEVNIK
ŠPORTNA ODDAJA
Rezultati in kronike o italijanskem nogometnem prvenstvu CANZONISSIMA 73
Oddajo vodi Pippo Baudo. Pomaga mu Mita Medici, orkester vodi Pippo Caruso Italijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme Športne vesti DNEVNIK
Napoleon na Sv. Heleni
Napoleon je pod strogo kontrolo. In čeprav vsiljuje svojim spremljevalcem, da mu izkazujejo vse časti, je vendarle jetnik in odnosi med njim ter guvernerjem Lowe-jem se slabšajo. Napoleon ne mara stroge kontrole in guverner si Napoleonovo obnašanje tolmači kot pripravo za pobeg. Napoleon zboli in med boleznijo diktira svoje spomine . ..
Športna nedelja DNEVNIK Napoved vremena
DRUGI KANAL
15.00	Neposreden prenos športnega dogodka 17.45 POŠTENO SRCE
Dvodejanka po romanu Ivana Turgenjeva
21.00	DNEVNIK
21.20	PESNIK IN KMET 22.30 ITAUJANSKE ZGODBE
Pripravil Luigi Baldacci po pripovedki Dina Buzzatija UBOGI DEČEK
Televizijska priredba izhaja iz neke zgodbe, ki jo je napisal nedavno umrli pisatelj, pesnik, slikar in časnikar Dino Buzzati. Zgodba je bila objavljena 1966 v zbirki «H Colombie». Pripoveduje dogodivščine nemškega dečka Dol-fija, ki mu starši na rojstni dan poklonijo lepo puško. In njegovi vrstniki, ki so ga vedno odklanjali, so pripravljeni sedaj sprejeti ga v družbo, celo ge postavijo za svojega voditelja. Sicer pa kaj več nocoj
23.20	Napoved programa za prihodnje dni
17.30
17.45
18.00
19.20
20.30
21.00
22.25
23.25

TRST A
8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 10.15 Napoved sporeda; 11.15 Verne-Gradinški-Lu-keš «Petnajstletni kapitan»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasbila;
16.00	šport; 17.00 Goldoni: «Tast po sili»; 18.45 Koncert; 19.30 Ital. popevka; 20.00 šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
9.00 Kronike; 9.10 Pesmi; 11.00 Ljudski motivi; 14.(X) Na športnih igriščih; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Orkester Hermann;
8.45	Melodije; 10.15 Orkester Za-charias; 10.30 Dogodki in odmevi;
.15 Melodije; 11.30 «La Vera Romagna»; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled;
14.00	Plošče; 14.40 Juke box; 16.30 Popevke; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah;
18.45	Jugotonov juke box; 19.15 Na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru; 20.45 Orkestri: 21.00 športna nedelja: 21.15 Opereta; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 10.55 Nedeljski ansambel; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče; 15.30 Odrska glasba; 16.30 Popoldne z Mino; 17.25 Glasbeni variete; 18.15 Ne-
fizoil ki** iO
deljski koncert; 20.25 Spet na sporedu; 21.15 Knjižna oddaja; 21.45 Na sporedu je klavir; 22.10 Turgenjev; «Dim».
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Vesel program;
13.00	Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno-govomi spored; 15.00 Preizkušajo
- se diletanti; 16.30 Nedeljski šport;
18.00	«Canzonissima»; 19.15 Orkestri; 20.10 Operna glasba; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Nove ital. popevke; 22.10 Glasba in skeč.
III.	PROGRAM
9.05 Gregorijansko petje; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Londonski simf. orkester; 11.35 Skladbe za orgle; 13.00 Schubert in Čajkovski; 14.30 Webrove skladbe: 17.40 Plošče; 18.40 Klasični jazz;
19.15	Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Literarna oddaja; 21.30 Klub poslušalcev.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce: 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 V studiu 14; 14.05 Športno popoldne; 16.00 E. Rosem-berg: Gospa v gledališču — humoreska; 16.20 Veliki zabavni orkestri; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.25 Operne melodije; 18.00 Suha-dolčan: «človek, ki je bil» - radijska igra; 18.40 Majhni ansambli:
19.00	Lahko noč, otroci! ; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer»; 22.20 Zaplešite z nami;
23.15	J. Rickebourg; Pesmi; 23 15 Jazz.
V glavnih vlogah Orson Margaret Withers,
PONEDELJEK, 12. NOVEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 TV šola
12.30	Poljudna znanost VOJAŠKE VEDE
13.00	OB 13. URI
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Tečaj nemščine
15.00	- 17.00 Šola
17.00	Program za najmlajše
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za mladino SLIKE IZ SVETA
18.15	KRALJ TRINOG Nadaljevanka
18.45	Knjižna oddaja
19.15	Poljudna znanost ŽIVLJENJE NA IRSKEM
19.45	ŠPORTNE VESTI
Ital. kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika Štirikrat na teden bo italijanska televizija oddajala od 20. do 20.25 rubriko z naslovom «Italijanske kronike», v kateri bo izpopolnila dnevne vesti, tako da bo gledalec dobil popolnejšo sliko o dogajanjih v deželi. Za razliko od TV dnevnika, rubrika Ital. kronike prikazuje v glavnem manjša dogajanja,	ki pa	so pogosto	bolje	obdela-
na od raznih večjih dogodkov
20.30	DNEVNIK
21.00	PASSAGGIO AD HONG KONG Film v režiji Lewisa Gilberta.
Welles, Curd Jiirgens,	Sylvia	Syms,
John Wallace in Milton Reid
Angleški režiser Lewis	Gilbert	je pred	14	leti	napravil
ta film po scenariju, ki sta ga napravila on in Vernon Harris po istoimenskem romanu, ki ga je napisal Max Catto. Je to tradicionalen film, ki prikazuje eksotične prigode, med katere se vpletajo veseli komentarji in tudi manj vesele epizode. Film je dober, saj sta med igralci tudi Orson Welles in Curd Jiirgens, torej dva umetnika, ki sta bila v dobi., ko	so film	snemoH.	na	vrhuncu svo-
je popularnosti. Logično, da sta si v filmu Welles in Jiir gens nasprotnika Jiirgens igra Marca Conrada, značajnega človeka z dokaj burno preteklostjo, ki je moral pobegniti z Dunaja in se zateči v Hongkong, kjer pa ga tudi vzamejo na oiko in izženejo. Na poti proti Macauu pa se Conrad na ladji sreča s komandantom Hartnm - Welle som, s katerim pride hitro v spor. kajti v Macauu kra jevne oblasti ne dovolijo, da bi Conrad - Jiirgens stopil z ladje. Poznajo namreč njegovo preteklost. Na ladii se so vraštvo med potnikom in komandantom veča, toda moštvo ladje počasi stopa na stran preganjanega votnika. Sicer pa ne smemo povedati preveč, saj nam bo film pojasnil ves razplet
23.50 Filmske vremiere
23.00	DNEVNIK
Danes v parlamentu. Vremenska slika in Šport
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.20	TV razprave
22.20	SIMF. GLASBA
Na sporedu so skladbe F. J. Haydna Oddaja V svetu simfonije obsega danes Haydnove skladbe, ki jih bo izvajal simf. orkester turinske Radio TV pod vod stvom dirigenta Seijija Ozawe. To danes, ko je na sporedu Haydnova Simfonija štev. 60, ki je znana tudi pod naslovom «Der Zerstreute». kar bi po slovensko pomenilo «Rastresenec». V prihodnjem pa pridejo na vrsto v tej rubriki Mozart, Schubert, Mendelssohn in drugi
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.15 Glas in orkester; 19.10 Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazzavska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Slovenski razgledi; 22.10 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15,10 Tradicije in folklora; 16.20 Koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30.	12.30,	14.30,	16.30
17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro: 8.30 Orkester All Star; 8.45 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Od melodije do melodije;
11.30	Popularne melodije; 11.45 Ansambel Dan-Dale; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče: 15.40 Otroški kotiček; 16.00 Na sprehodu z...; 16.40 Parada orkestrov; 17.00 Sto vročih kilovatov; 17.45 športni pregled; 18.00 Izložba hitov;
19.00	Od Triglava do Jadrana;
20.00	Glasba v večeru; 20.45 O-pema glasba; 21.30 Pisana glasba;
22.00	Popevke; 22.35 Na sporedu je violina.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.0. 13.00. 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti soo-red; 13.20 Hit parade; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Program za mladino: 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 17.55 Nadaljevanka «Vlak za Istanbul»; 18.40 Program za mladino: 19.10 Sindikalno-ekonomska panorama;
19.30	Plošče; 20.20 Ponovno na
sporedu z O. Vanoni; 21.15 Literarno umetniški pregled; 21.45 Rimski koncert.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Pojeta Landò Fiorini in Lobo; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Ob 25-letnici smrti U. Giordana; 9.50 Nadaljevanka «Vlak za Istanbul»; 10.05 Nove ital. pesmi; 12.40 Pisan program; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Klasik leta: Nicolò Machia velli; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.50 Telefonski poeovori:
20.10	Opravljivci: 21.00 Plošče;
23.40	Jazz.
lil PROGRAM
9.30 Na sporedu je Casals; 10.00 Koncert; 11.00 Haydnovi kvarteti;
11.40	Baročna glasba; 13.00 Re gerjeve skladbe; 14.30 Dva violinista; 15.20 Redka operna glasba; 17.20 Na sporedu je klavir. 17.50 Strani iz albuma; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Wag-nerjeva «Walkiria»; 21.30 C. Monterosso: «Gli orrori di Milano».
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija: 9.05 Svet pravljic in zgodb: 9.20 Lahka glasba; 10.15 Za vsako gar nekaj; 11.15 Z nami na po ti; 12.10 Majhni ansambli; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Amaterski zbori; 15.40 M Bravničar; Sonata in Himnus sla vicus; 16.0 «Virtiljak»; 17,10 Kon ceri po željah; 18.00 Aktualnosti: 18.15 Lahka glasba; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19.15 Ansambel V. Petriča; 20.00 P. Mascagni: «Cavalleria rusticana»; 21.20 Beethoven: Simfonija št. 7: 22.15 Za ljubitelje jazza: 23.05 S. Makarovič: Pesmi; 23.15 Popevke.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 11. DO 17. NOVEMBRA 1973
NEDELJA, 11. novembra
8.35 Skrivnosti morja — ponovitev; 9.35 Ptujski festival:	10.00 Kme-
tijska oddaja; 11.05 Otroci naše šole in Enciklopedija živali: 11.50 Poročila; 11.55 TV kažipot; 13.00 Mednarodni teniški turnir — prenos iz Stockholma; 14.30 Portugalska folklora; 15.00 Gala UNICEF prenos iz Milana: 15.55 Košarka; Radnički - Partizan; 17.35 Za konec tedna; 17.55 Modna oddaja; 18.05 Poročila; 18.10 Pot brez konca — film; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.40 Iz Libra Marka U-vodiča; 21.35 Nova imena; 21.55 športni pregled; 22.25 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 13 00 Mednarodni teniški turnir — prenos iz Stockholma; 14.30 Boks;
16.00	Košarka za jugoslovanski po-
kal; 19.45 Ciak se potika — risan film:	20.15 Informativna oddaja;
20.30 Dečki rumene zastave — film;
22.00	Spomini na sonce — zabavno glasbena oddaja.
PONEDELJEK, 12. novembra 9.10 Odprta univerza; 9.40. 11.00, 14.50 in 16.10 šola; 10.30 in 15.40
Angleščina; 10.45 in 15.55 Nemščina; 17.50 Kladnik: Čiribu, zaključno nadaljevanje; 18.10 Obzornik; 18.45 Enciklopedija živali; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Kozmetika;
20.40	D. Siroky:	Dolge blodnje;
21.35 Kulturne diagonale; 22.20 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Zabavno glasbena oddaja; 21.20 Ustavna tribuna; 21.50 Dvo-trupne jadrnice — film.
TOREK, 13. novembra 9.35, 11 00, 14.45 in 16.10 šola;
10.40	in 11.35 Ruščina; 17.45 Le-
teči vrtnar — pravljica; 18.10 Obzornik; 18.25 Šola za obrambo; 19.00 šolska TV: Nova matematika; 19.20 Kasbe in medine; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik:	20.40 Diagonale;
21.30	Fallada: «Sam med volkovi» — H. del; 22.30 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Divjak in veter — film; 22.00 E-na žena, ena dežela: Wilma Rudolph.
SREDA, 14. novembra
8.20 in 11.00 šola; 16.15 Rokomet: Partizan — CZ; 17.50 Otroci naše šole; 18.05 Obzornik; 18.30 Športna oddaja; 18.50 Marksizem; 19.20 Kaj hočemo?; 19.45 Kozmetično o-gledalo; 20.00 Dnevnik: 20.35 Leta zorenja — film; 22.00 Glasgow: Nogometna tekma škotska — ZRN; 22.55 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Zabavno glasbena oddaja: 21.00 Nogometna tekma: Škotska — Nemčija.
ČETRTEK, 15. novembra
9.35 in 14.45 šola; 10.30 in 15.40 Angleščina:	10.45 Nemščina: 11.00
Francoščina; 16.00 šolska TV; 17.45 Linhart: «Matiček se ženi»; 18.05 Obzornik; 18.25 Serijski film: 19.15 Delavska tribuna; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.40 četrtkovi razgledi: 21.25 Lebovič: Nevama sreče'na — nadaljevanka; 22.25 Poročilo.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka:	20.15 Poročila;
20.30 Celovečerni film: Velika za bava: 22.00 Otoki blaženih
PETEK, 16. novembra
9.25 in 14.35 šola; 11.00 in 16.10 Angleščina. 17.30 Pisani svet; 18.15 Obzornik; 18.30 Zimski izleti; 18.40 Za boljši jezik; 18.55 Kratek film;
19.45	Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.40 Obremenilna priča — film; 22.30 Poročila; 22 35 Umetnost in človek — serijska oddaja.
KOPRSKA BARVNA TV 20 00 Risanka:	20.15 Poročila:
20.30 Vojna in mir. dramatiziran roman: 21.20 čednost nekega pie menitaša — film; 22.10 Stare nem ške melodije.
SOBOTA, 17, novembra 9.35 in 11.00 šola: 19.15 Gleda hšče v hiši; 19.45 Risanka: 20.00 Dnevnik; 20.30 Modna oddaja;
20.45	3 x 7 - kviz; 21.45 Colditz -film; 22.35 Poročila; 23.00 Hokej; Olimpi'a — Jesenice.
KOPRSKA BARVNA TV 18.30 Hokej: Jesenice — Olimpija; 19.45 Ottavia in ostali — za bavno glasbena odoaja: 20.15 Poročila; 20.30 «Oddelek F» — serijski film; 21.20 «Bitka za puščavo» — dokumentarec.
Ura . spoznanja
za EGS
Ce zahodna Evropa še v Helsinkih pred tremi meseci ni dodobra dojela, da je Bližnji vzhod prav tako njen domač problem kot npr. Berlin ali nemško vprašanje, je morala evropska deveterica le spoznati: »Tudi če ne bi prišlo do izsiljevanja z na-Jto, bi morala Evropa poskusiti urediti svoje odnose z arabskim svetom tako, da bi ji tam bila spet omogočena prijateljska, ne le kratkoročna prisotnost.«
Vse dežele EGS, od Danske do Italije, se po svoje pripravljajo na krizno stanje. Vsaka vlada mora hkrati polagati račune pred lastno javnostjo o tem, kaj je storila, da le ne bi prišlo do najhujšega. Najhujše pa je to, kar grozi iz Kuvajta: popolni embargo za vse zahodnoevropske dežele, ki simpatizirajo z Izraelom. Francozi in Angleži so si pri tem že vnaprej uspeli s svojo — očitno boljšo, bolj razumno in bolj praktično, pa tudi bolj načelno — politiko oskrbeti gorivo za zimske peči in za avtomobilske motorje. Od njih bi deveterica težko pričakovala, da bodo šli v »križarski pohod«, v trgovinsko vojno proti Arabcem. Zato pa je v dobršni meri ravno njihova zasluga, da so tudi Bonn, Rim in celo Haag pripeljali do spoznaja, da si za nobeno ceno ne smejo zapraviti svoje tradicionalne (eni bolj drugi manj) prisotnosti v arabskem svetu.
Vsa stvar pa bo dobila svoj smisel šele, če bo evropski gospodarski skupnosti uspelo prepričati arabske naftne metropole, da njeno stališče ni (večJ proizraelsko in da ji bodo »odpustile« grehe ter spet odprle naftne ventile.
EGS je tako našla novih upov, da jo bo skupna stiska pripeljala tudi do večje enotnosti. Vsekakor pa se je deveterica v torek zvečer v Bruslju po dolgih tednih nemoči moralno le malce opomogla, saj ji je le uspelo povedati z enim glasom, da je tudi politični subjekt — in ne samo privesek atlantskega botra — in da hoče reševati sama probleme v svojem delu Sredozemlja. Zdaj zahodna Evropa vsaj ve, da je Bližnji vzhod del njenega ohišja in da požara pri sosedu ne more samo opazovati, ampak ga mora sama pogasiti (z vsemi- drugimi), če noče — pogoreti.
A. RUPNIK
Prodor na trg Afrike
Strojna industrija iz Niša bo sodelovala pri gradnji TE v Afriki
Strojna industrija v Nišu in neka francoska družba sta sklenili pogodbo o skupnem nastopu na tržišču Senega-lije. Po tem mednarodnem sporazumu bo strojna industrija v Nišu dobavljala del opreme za termoelektrarno, ki jo bo partner iz Francije gradil v Daki.
Vrednost celotnega projekta je 360.000 francoskih frankov.
VOJINOVIČ:
KISSINGER NA BLIŽNJEM VZHODU
»Dnevnik«, Novi Sad
»Usoda miru in vojne”
Po mnenju kairskih dnevnikov bodo prihodnji dnevi odločilni za krizo na Bližnjem vzhodu — Obsežni posveti Fahmija v ZDA — Kaj prinaša obisk iz ZDA?
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
KAIRO, 7. nov. »Usoda miru in vojne bo odločena v prihodnjih dneh«, »Odločilen teden, poln nevarnosti«, »Prihodnji dnevi bodo odločilni«. Taki so naslovi na prvih straneh kairskih dnevnikov. Tudi iz vseh člankov, ki se ukvarjajo z bližnjevzhod-nim vprašanjem, je čutiti, da se petnajstdnevna egiptovska diplomatska ofenziva, da bi mirno našli pravično rešitev bližnjevzhodnega vprašanja, zdaj približuje vrhuncu in da zato Egipt pričakuje tudi ustrezne rezultate.
Egiptovski zunanji minister Ismail Fahmi, ki se je po sedmih dneh vrnil iz ZDA, kjer se je kar osemkrat se-stal z dr. Kissingerjem in enkrat z ameriškim predsedni-kom Nixonom, prav tako pa tudi z generalnim sekretarjem OZN dr. Kurtom Wald-heimom in predsednikom varnostnega sveta, je na letališču poudaril, da je zelo zadovoljen, ker je splošno vzdušje zelo naklonjeno Egiptu in arabskemu svetu in to celo v ZDA. O rezultatih svojega obiska pa ni hotel povedati ničesar, ker je šele danes poročal pred-sedniku Sadatu. Pa tudi zato ne, ker je v Kairo prišel ameriški zunanji minister dr. Kissinger. Prav prihod ameriškega zunanjega ministra pa naj bi vzporedno z drugimi akcijami egiptovske diplomacije — sedanje potovanje predsednikovega , svetovalca 'Žaj ata po Evropi, ki Še bo zaključilo s sprejemom pri predsedniku Titu, pomenil tisti vrhunec egiptovskih poskusov, da bi sedanja prekinitev ognja pripeljala do mi-rovne konference na kateri naj bi »trajno in pravično rešili vsa bližnjevzhodna vprašanja«.
Egiptovski predstavnik za tisk je bil na včerajšnji popoldanski tiskovni konferenci precej skop z besedami, ko je govoril o obisku dr. Kissingerja. Poudaril je le, da bodo rezultati pogovorov, ki jih bo imel z njim egiptovski predsednik Sadat »izredno pomembni« za prihodnji razvoj dogodkov. Zato pa diplomatski urednik »Al Gomhurije« našteva, kakšno bo najverjetnejše egiptovsko stališče v pogovorih z dr. Kissingerjem.
Prvič: Pogovori naj bi bili osredotočeni okrog pravične in dokončne rešitve bližnje-vzhodne krize — s tem, da bi se reševanje krize moralo začeti takoj. Drugič: Egipt je mnenja, da je pot do dokončne rešitve nedeljiv proces, v katerem je umik izraelskih čet na položaje, ki so jih imeli 22. oktobra, začetni korak v urejanju krize, in to urejanje bi moralo biti nepretrgano in bi se moralo nadaljevati, dokler se izraelske čete ne bi umaknile na položaje, ki so jih imele pred junijsko vojno leta 1967. Tretjič: Kairo spoštuje resolucije varnostnega sveta številka 338, 339 in 340 in je pripravljen takoj uresničiti določila
teh resolucij. Četrtič: resolucija 338 varnostnega sveta zahteva, da se takoj uresničijo tudi določila resolucije številka 242 iz leta 1967. Ta resolucija pa zahteva popo-len umik izraelskih čet z okupiranih ozemelj in pravično rešitev za palestinski na. rod. Zato je uresničitev te resolucije nedeljivi del reševanja bližnjevzhodne krize. Petič: Umik izraelskih čet na črte prekinitve sovražnosti z 22. oktobra, kot to zahteva resolucija VS, bo pokazal, do katere mere vsaka stran spoštuje resolucijo o prekinitvi sovražnosti kot korak k popolnemu umiku z okupiranih ozemelj. Treba je tudi pokazati, do katere mere Izrael spoštuje resolucije VS in do katere mere je pripravljen sodelovati v prizadevanjih za mimo rešitev bližnjevzhodnega vprašanja.
Čeprav je »Al Gomhurija« ponavadi dobro obveščen, bodo verjetno pogovori med predsednikomTšadatom in ameriškim zunanjim ministrom precej širši. Zlasti še, ker je slišati, da je Kissinger prišel z nekakšnim osnutkom predloga za dokončno rešitev bližnjevzhodne
krize. Toda, kot opozarjajo v Kairu, če ta predlog ne upošteva nov položaj na Bližnjem vzhodu, ki je nastal po zadnji vojni, potem bo doživel podobno usodo kot vsi prejšnji. Tega si sicer v Egiptu ne žele, toda prav tako nočejo prenašati nadaljevanja stanja »ne mir ne vojna«. Zlasti še, ko se izraelske čete kljub vsem resolucijam VS nahajajo celo na zahodni strani sueškega prekopa.
Vojaški predstavnik za tisk je na današnji tiskovni konferenci omenil kot znamenje egiptovske dobre volje že znano dejstvo, da je Egipt začel vračati ranjene izraelske vojne ujetnike, da pa z izraelske strani ni bilo ustreznega odgovora. Poudaril je tudi, da je umik Izraelcev na položaje z 22. oktobra prvi pogoj za mirovno konferenco, na kateri naj bi potem proučili uresničitev resolucij VS. Samo uro prej pa smo na tiskovni konferenci predstavnika mirovnih sil OZN slišali, da te mirovne sile še niso uspele priti na črte prekinitve ognja na Sinaju, ker Izrael še proučuje praktične aspekte podpore mirovnim silam. To pa poponi, da občutljivo fronto nadzorujejo še vedno samo maloštevilne patrulje opazovalcev OZN. Tako je tudi edina čeprav še maloštevilna sila, ki naj bi zagotovila vsaj spoštovanje prekinitve ognja na Bližnjem vzhodu, praktično brez moči.
MIRO POC
EGIPTOVSKI TANKI NA VZHODNI OBALI SUEŠKEGA PREKOPA
-
Foto: M. Poč
Kako tedaj preživeti?
Državljane Sovjetske zveze je spravila s tira »življenjska tablica«, po kateri lahko vsakdo sam izračuna, kako dolgo bo živel, če bo ubogal znanost
MOSKVA, novembra — »Življenjska tablica« ameriškega znanstvenika Collinsa je z dopolnili sovjetskih gerontologov — po katerih lahko vsak človek sam določi, kako dolgo bo živel — izzvala pravo neurje v sovjetski javnosti. Časopisi objavljajo pisma bralcev, ki ne vedo več, komu naj še verjamejo in kako naj se ravnajo.
»Spoštovano uredništvo,« piše neki državljan, »ostalo mi je samo pet let življenja. Kaj naj storim?«
»Moja žena je zelo zaskrb-Ijena,« piše drug bralec, »izračunala je, da bi moral biti že mrtev.«
Kaj vse se »ne sme«?
Neki bralec je poslal dolg seznam vseh mogočih prepovedi, kakor jih je prebral v sestavkih domačih in tujih avtorjev. Na tem seznamu je poleg kajenja — za katerega nihče ne pravi, da m škodljivo, čeprav mnogi sodijo, da za organizem ni dobro, če se kadilec nenadoma odpove tobaku — še mnogo drugih tabujev:
—	kava pripelje do infarkta, trdita znana angleška znanstvenika, ki sta raziskala nad tisoč primerov srčnega infarkta;
—	ne pijte mehke vode, opozarja neka znanstvena ustanova iz Londona in dokazuje, da sta dve tretjini starejših ljudi v neki planinski vasi, ki sta umrli za srčnim infarktom, pili mehko vodo, tista tretjina, ki je ostala zdrava, pa je pila vodo iz izvirka;
—	ne jejte keksov, sporočajo iz ZDA, zakaj dodatki, ki jih peki mesijo v sladkarije, so strupeni;
—	ne nosite uhanov, ker to povzroča alergičnost, opozarjajo znanstveniki iz Kanade;
—	varujte se diete, ker se pri dieti zmanjša količina kalcija v kosteh;
—	in tako dalje in tako naprej.
»Kako naj tedaj živimo?« se sprašujejo sovjetski državljani. Prepovedi je na tisoče in vse so »znanstveno dokazane«. Ob kratkem: ni več normalnega življenja.
Skleroza in milo
Obiskal je neko 48-letno žensko, ki je popolnoma izčrpana čakala na smrt. V postelji se ni mogla niti premakniti, niti ni mogla jesti. Okoli nje pa SO se grmadili izrezki iz časopisov in poljudno znanstvenih publikacij, v katerih je bilo našteto, kaj vse je bolniku nevarno jesti. Jajca da so izredno škodljiva za organizem, mesa se je tudi bolje vzdržati, tudi kava in čaj sta škodljiva. Paradižnik da povzroča zgago, kumare so težko prebavljive, konzerve so sploh škodljive itd. Skratka, ženska je skoraj umrla, ko se je držala vseh teh navodil.
Dr. Umanski, naprošen, naj komentira na stotine pisem sovjetskih bralcev, ki so vze li »življenjsko tablico« kar najbolj zares, je precej rezerviran do vseh mogočih prepovedi na podlagi znanstvenih odkritij. Omenil je dva primera v zvezi z razlago vzrokov skleroze, ki plaši predvsem starejše ljudi. Neki zdravnik, ki se ukvarja z znanostjo, je po vojni razvil teorijo, po kateri meso povzroča sklerozo. To je doka zoval s podatki, da so ljudje med vojno jedli malo mesa
ali pa sploh ne, zato skoraj m bilo skleroze.
Drug znanstvenik je trdil, da je med uporabljanjem mila in sklerozo vzročno-posle-dična zveza. Zakaj med vojno je bilo milo redko, skleroze pa tako rekoč ni bilo.
Dr. Umanski sodi, da se tako parcialno tolmačenje ne more nanašati kar na vse Iju-
Nijakate Mamadu, Sejdu Dembale in Bakore Traore ne bodo mogli povedati, kako da so iz rodnega Malija s po v-prečno temperaturo 27 stopinj prispeli v vas Dolino pri Trstu tako izčrpani, da v deževni noči njihovi organizmi niso bili več niti toliko odporni, da bi zdržali pri temperaturi 5 stopinj nad ničlo. Njihovi tovariši in sopotniki, ki jim je italijanska policija prišla na sled, za zdaj nočejo še ničesar pove-dati.
Precej pa je znanega o trgovini z novodobnimi suž-
di počez, saj so si med seboj preveč različni. Nekomu ne prija mleko, zato pa mu prija vino, drugi ne marajo kave, jim pa dobro dé čaj. Nekateri pokadijo trideset in več cigaret dnevno in umrje-jo pri dvajsetih letih, drugi, ki sploh ne kadijo, pa tudi ne dočakajo tridesetega leta... itd.
nji, ki prinaša organizatorjem milijonske zaslužke. Na pol sestradani delavci v Maliju, Senegalu, Slonokoščeni obali in drugih afriških državah si v začetku navadno kupijo vozni listek, s katerim se prebijejo v Tunizijo. Tam imajo več sprejemnih centrov, iz katerih nato po takih ali drugačnih »zvezah« organizirajo potovanje čez Španijo, Italijo ali Jugoslavijo do meje Francije, države, ki je najpogostejši cilj te Odiseje. Meje prestopajo legalno, večinoma s turističnim vizumom, a tudi ilegalno. Toda
Človeški organizem Je kompleksen biološki sistem, ki ima svoje specifične zakonitosti, te pa so dialektično pogojene, medsebojno prepletene. Nevarno je porušiti ta sistem. »Morda kava sama po sebi ne spodbuja infarkta,« pravi doktor, »ampak kavo pijejo predvsem ljudje določenega temperamenta ali določenih napetih poklicev. Po vsem sodeč pa so prav nevroze in stresi med glavnimi vzročniki infarkta.
francoska policija večinoma zavrača celo tiste Afričane, ki imajo vizum, češ da nimajo ne dovoljenja za delo ne sredstev za preživljanje. Tisti trenutek se začne nova trnova pot, novi poskusi, da bi se prebili v Francijo, ker se nimajo vrniti ne kam ne s čim. Njihova velika želja je, da bi se pridružili napol zasužnjeni armadi črnih delavcev, ki šteje 3,5 milijona ljudi.
Organizatorji, ki skrbijo za njihov prevoz, so vse prej kot humani: v Franciji so na primer odtcrin zapečaten tovornjak, v katerem Je bilo namesto prijavljenih šivalnih strojev 59 Afričanov. Voznik tovornjaka je dobil za vsakega črnega delavca 5000 frankov. Drugi v tej mreži služijo še več. Afričane prevažajo tudi v zaklenjenih tovornih vagonih, v katerih ti reveži dolge ure potovanja komaj preživijo. Nekateri organizatorji so ob tem pokazali posebno »človekoljubnost«: v vagon ali tovornjak so dali jeklenko s kisikom kot pomoč tistim, ki drugače ne bi več mogli dihati.
Cml polsužnji, ki se (im kljub vsem težavam posreči priti v Francijo, se zaposlijo pri opravilih, ki jih ne mara nihče drug, in delajo za mezdo, ki m vredna človeka. Vrh tega so dolžni nekaj prihraniti, da organizatorju odplačajo njegove »stroške«, del zaslužka morajo dati za »stanarino«, čeprav prebivajo v utah. Večina m nikjer prijavljena. Med njimi je precej stavkokazov. To pa ni čudno, saj ti ljudje znajo kvečjemu nekaj besed francoščine povrh pa živijo v večnem strahu, da jih bodo delodajalci prijavili oblastem in da bodo morali zapustiti Francijo.
Afriški delavci so pripravljeni prijeti za vsako delo tudi na italijanskem jugu, od koder se na tisoče prebivalcev odpravlja v Lombardijo, Švico, Zahodno Nemčijo in Skandinavijo. V pokrajini Trapam na Siciliji dela na primer 5000 Afričanov Mnogo se jih namreč ustavi kar tam, na prvi postaji, ker so zadovoljni tudi z najskrom-nejšim zaslužkom.
(TANJUG)
■iiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiH
Uspeh v Kobenhavnu
V	samem središču Kobenhavna na Stroegetu M ima »Kdbenhavnshandelsbanken« eno izmed svojih tristo poslovalnic. Ta poslovalnica se poleg tega, 1 da se v njej nahaja tudi turistični urad in kiosk i za prodajo inozemskih časopisov, odlikuje še s to I posebnostjo, da so v njej tudi razstavm prostori,
v katerih prikazujejo izmenoma na vsaka dva me- I seca dela najbolj znanih in perspektivnih umetni- 1 kov in oblikovalcev.
V	teh prostorih je uspelo pripraviti razstavo del	1
slovenskega oblikovalca Oskarja Kogoja in sicer	|
izven sporazuma o kulturnem sodelovanju med	1
Dansko in Jugoslavijo, kar je še toliko bolj po-	1
membno. Izdelke so prispevali »TIK« — Kobarid,	Jj
»Lipa« — Ajdovščina, »Poligalant« — Volčja draga,	I
»Jadran« Ciciban — Miren in »Meblo« — Nova Go-	I
rica. Tako Je 15. oktobra pred ozkim krogom strokovnjakov in pomembnimi osebnostmi javnega živ- f Ijenja odprl razstavo danski minister za kulturo Mathiasen.
V	sobotni številki vodilnega danskega dnevnika	S
»Politiken« je izšel obširen članek pod naslovom:	1
Jugoslovanski design. V njem piše novinar Svend	1
Hansen med drugim: »To je resničen razstavni	1
trijumf. Na razstavnih policah so poleg počivalni-	i
kov tudi drugi izdelki npr. orodje, jedilni pribor	|
in nagrajena otroška igrača, toda ravno pn piči valnikih se vidi celoten razvoj, katerega Je potreb-	i
no spoznati, da bi razumeli, kaj je industrijsko	S
oblikovanje.«
Laskavo priznanje za mladega oblikovalca iz de- i žele v razvoju in to v domovini sodobnega de signa.
OLEG VRTAČNIK |
llllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllillli
ALEKSANDAR NOVAÒIC
Za skorjo kruha
Odisejada sodobnih afriških sužnjev — Obljubljena de* žela Francija — Jeklenka s kisikom, vrhunec udobja
Italijanska javnost se je ponovno začela ukvarjati s problemom ilegalnega ali pollegalnega tihotapljenja Afričanov v zahodno Evropo. K temu jo je nagnila smrt treh Malijcev, ki so izdihnili tako rekoč na pragu Trsta.
Skvadre iz Santiaga
Pripoved aretiranega novinarja pariškega časnika L’Express - »Izkoreniniti marksiste«
»Policija!« V trenutku, ko sem hotel zaviti v svojo hotelsko sobo, mi je mož v modro-sivi mornarski bluzi ukazal, naj grem z njim. Poldne je. Peš sva šla skozi središče mesta, moj spremljevalec z roko, globoko pogreznjeno v levi žep. In brez besede. Da bi me bolje nadzoroval, je nihal z glavo sem in tja kot metronom. Čez petnajst minut sva dospela do poslopja, s katerega je že odpadal omet.
Ob vhodu stoji pod ducata civilistov v rjavkastih suknjičih in z razpetimi srajcami; v rokah drže brzostrelko, s prstom na sprožilcu. Hodiva po dolgih hodnikih, kjer vlada zlovešča tišina, potem vstopiva v skoraj prazno sobo: v njej sta samo miza in lesena klop, na katero sem se lahko usedel. Prihajali so policaji in zijali vame. Naposled se je od nekod vzel poUcijski inšpektor kovinsko hladnega pogleda in sedel za pisalni stroj. Začelo se je zasliševanje, ki je trajalo šest ur.
Vse ga zanima: moja poštna šifra v Parizu, kdaj sem zadnjih osem let prihajal v Cile in po kaj, o čem sem pisal, zveze, ki sem jih imel v Čilu in, naposled kdo so privrženci Salvadorja Allendeja. Vsakih deset minut je policaj vstal in odšel brez pojasnila ven. V sobi je bilo mrzlo. Nisem se smel ne premakniti in karkoli vprašati. Samo kaditi so mi pustili. Ob treh popoldne, ko je zasliševanje še trajalo, je v isto »gradbo prišel neki francoski novinar. Imel
je zmenek s šefom čilske policije, generalom Ernestom Baezom, ki mu je obljubil intervju. Dopisnik »New York Timesa« Mar-vine Howe, ki je po naključju videl, kako so me aretirali, ga je o dogodku takoj obvestil, tako da je generala takoj vprašal, kaj je z menoj. General Baeza je dal poizvedovati, kaj je na stvari, in po tridesetih minutah mu je rekel: Gospoda Bailbyja nismo videli. Pri nas ga ni.« Tudi francosko veleposlaništvo je interveniralo. Odgovor je bil kratek: »Nič ne vemo o njem«.
Cez pol ure sta me dva policaja v črnem avtomobilu odpeljala domov; preiskala sta sobo in pregledala pošto. Potem je spet sledilo zasliševanje na sedežu policije. Ob pol sedmih zvečer so me navsezadnje izpustili. »Prerešetali smo vas na rešetu, tako kot vse tuje novinarje,« mi je rekel inšpektor.
To je bila ravno ura, ko so se policaji vračali s svojih obhodov. Prihajajo v zaprašenih in znojnih majicah, v rokah krčevito
stiskajo brzostrelke in neobriti so.
Takšen je Santiago danes: samopašnost, nasilje, strah. Ob desetih, ko začne veljati policijska ura, se mesto potuhne samo vase. Nad prestolnico letajo vojaški helikopterji, po ulicah križarijo vojaški avtomobili. Vsako noč je slišati streljanje. Neke sobote, čisto ob zori, je trajalo celo uro: rafali, posamezni streli pa spet rafali. Eksekucije? Spopad med vojsko in odporniškim gibanjem? Težko je vedeti, kaj je bilo .V »po-blaciones«, to je najrevnejših predmestjih, ki obdajajo prestolnico, je noč srhljivo tiha. Najrevnejši tiho čepe doma in čakajo. Ko zalaja pes, vedo, da prihaja komandos smrti. Vrata odlete pod udarci puškinih kopit. In potem odpeljejo sumljive ali osumljene.
Santiago nudi morečo podobo tudi podnevi. Vojaki v čeladah, z brzostrelkami v roki ali pa naslonjenimi na bok in uperjenimi proti nebu, nadzorujejo mimoidoče. Kraj: calle Agustinas. Cas: devet zjutraj. Fantiču kakih enajst let, ki korači pred menoj, po nesreči pade na tla šolski zvezek. Pade naravnost pred karabinerjeve noge. Karabiner se sunkoma obme in naperi puško proti fantiču. Fantič obnemi, potem v grozi steče naprej. Včasih vidiš skupino vojakov, kako z brzostrelkami, pripravljenimi na strel, prihajajo iz kake hiše. Vodi jih civilist, policijski inšpektor. Bili so na »pogonu«.
Zakaj v Čilu traja lov na človeka vse-vdilj, podnevi in ponoči. »Da bi izkoreninili marksističnega raka,« pravi general Pino-
chet, šef vojaške hunte. Na piki imajo tudi tujce, posebej tiste iz južnoameriških držav, za katere pravijo, da so vsi plačanci Moskve ali Havane. Tudi tuji novinarji se niso mogli izogniti temu valu sovraštva do vseh tujcev. Tudi sam ne bi bil mogel oditi iz Čila, če ne bi posredovalo francosko zunanje ministrstvo.
Vojaki ne spoštujejo niti diplomatske imunitete. Avto venezuelskega veleposlanika so trikrat preiskali. Niti eksteritorialnosti veleposlaništev ne spoštujejo. Trikrat so prišli v mehiško veleposlaništvo. Hunta brez zadrege krši eksteritonialnost pa mednarodne konvencije in pravice človeka.
Koliko je tastili, ki bi se radi zatekli v tujino? Pet tisoč, dvajset tisoč, sto tisoč? »Razmere so se v zadnjih 14 dneh občutno poslabšale,« mi je zaupal neki diplomat. Žrtve čilskega fašizma kot preganjane živali tavajo po deželi in poskušajo prekoračiti Kordilijere. Toda vojska je na preži.
Veleposlaništva? Stražijo jih karabinerji. Razen tega pa so že prenapolnjena. Da bi se umaknili v ilegalo? Mlad Allendejev simpatizer, oče treh otrok, mi je prestrašenega izraza zaupal: »Ne pripadam nobeni stranki, orožja nimam in tudi ravnati ne znam z njim. Kaj naj torej storim?«
Leopoldo Torres, ki je z dvema kolegoma kot sekretar mednarodnega združenja katoliških odvetnikov prišel iz Madrida raziskovat razmere, je kategoričen: »Izpadi in nasilje hunte so tako sistematični, da že me jijo na genocid«. Dokazov za zločine je na pretek. Toda v tem trenutku ni mogoče objaviti ne imen žrtev, ne kraja ne časa zlo čina, pa tudi prič ne, ker bi s tem spravili v nevarnost množico ljudi.
Pred kakimi 14 dnevi je oddelek vojakov prihrumel v jašek nekega rudnika bakrene rude. Aretirali so tri delavce, njihovi tovariši pa so začeli stavkati. »Tisti, ki so za stavko, naj stopijo pred vojake!« je zarju) poveljnik oddelka. Nihče se ni zganil...
Hunta je izdala nekaj dekretov, s katerim pooblašča vojaške oddelke, da na mestu ustrels vsakega, pri katerem najdejo
orožje. Uradno so jih ustrelili nekaj več kot 80. Toda smrtni kazni zapadejo tudi vsi, ki stavkajo, ali pa tisti, ki so obtoženi, da sabotirajo »nacionalno obnovo«.
V svojem kabinetu me sprejme 57-letni admiral Jose Merino, mož z osivelimi brki in krvavimi očmi, verjetno zaradi pretirane-ga kajenja in nespečnosti. Je eden od hun-tinega kvadrumvirata, morda na najbolj de snem krilu hrbta. Na steni ima obešeno brzostrelko sovjetske izdelave in revolver.
»Odkrili smo samo 30 odstotkov orožja, ki je tajno prišlo v Cile, in nobeno ni kitajske izdelave,« Je povedal. Je neizprosno krut in »tuji ekstremisti« so mu zlasti v želodcu. Po njegovem jih je bilo na dan, ko je prišlo do puča, 26.000. »Ostalo je še 12.000 partiza nov in te sedaj preganjamo,« pravi.
»Zaupanje v življenje,« »Svoboda in odgovornost«, »Zavežimo se resnici«, »Renesansa človeka« ... Admiral kakor iz rokava stresa gesla, besede, koncepte. Njegova osebna bolečina: ne utegne se ukvarjati s
svojo filatelistično zbirko, ki šteje 20.000 čilskih znamk. »Manjka mi znamka za pet centov iz leta 1854, čokoladne barve, veste...« Prvikrat se mi nasmehne Na njegovi mizi so trije telefoni: črn, zelen m rdeč. Medtem ko govoriva, zazvoni zelen telefon. »Pokličite izvedenca za sodno medicino; in da mi ne omenjate več tega primera ...« Admiral Merino je vedro razpoložen, kot vsa desnica. Del srednjega razreda, ki sicer Allendeju ni bil naklonjen, pa je zaskrbljen, ne samo zaradi nasilja, marveč tudi zaradi strahovite draginje. Hunta je no. tela določiti »realne« cene: Nekateri izdelki so se podražili za 300, drugi celo za 600 odstotkov. Plače in mezde so ostale praktično zamrznjene, delovni teden pa je za 4 ure daljši. Po mestih in po vaseh pa blodi 800 tisoč brezposelnih, ki so jih iz političnih razlogov odpustili z dela. »Sejma je konec, sedaj je treba plačati zapitek,« ponavlja hunta po radijskih valovih, in »zapitek« plačujejo delavci.
EDOUARD BAILBY
DOBRE KNJIGE Sl
NAROČITE PRI
PREŠERNOVI
'W
61000 LJUBLJANA DRUŽBI
Borsetova 27
Dovoljenje za novi hotel je bilo izdano brez pristanka sanitarne inšpekcije Na občini so ATC Bovec obljubili čistilno napravo — Prvi gostje decembra
ATC Bovec je ime za dolgoročen, skladen In celovit turistični načrt, ki temelji na koristnem izrabljanju vrhunskih naravnih turističnih zmogljivosti zgornjega Posočja. Tako je uvodoma zapisano v investicijskem programu graditve turističnih objektov v Bovcu in na pogorju Kanina. Kot prvi objekt alpskega turističnega centra so 27. maja v Bovcu odprli hotel visoke »B« kategorije »Kanin«.
Takrat se je o bovški »tru-gli«, kot imenujejo hotel »Karun« Bovčani zaradi njegove temnosive obleke, govorilo z največjim spoštova njem Hotel se je lepo vklju čil v pokrajino. Strokovnjaki so ga uvrstili med estetsko najbolj urejene hotele. Ima štin apartmaje, pet družinskih sob, 84 dvoposteljnih in 33 enoposteljnih sob z dopol nunim ležiščem. V »Kaninu« je 264 ležišč m 400 sedežev Ko so 27 maja odpirali no-tei, so obljubili, da bodo do julija uredili pokrit bazen velikosti 16,6 krat 8 metrov savno in frizerski salon. Po da šele pred dnevni so uredili streho nad bazenom in začeli postavljati toplotne in druge naprave v tem delu hotela.
Ob otvoritvi so poudarili, da ima »Kanin« tudi brez bazena vse pogoje za obrato vanje. Republiški sekretariat za gospodarstvo in finance pa je septembra izdaj odloč bo. da naj hotel »Kanin« zaradi več pomanjkljivosti zapro.
Sanitarci: Pritožili smo se na republiko
Da bi zvedeli, katere po manjkljivosti so vplivale, da Je lepi hotel zaprt že dva meseca, smo obiskali sanitar nega inšpektorja tolminske občine Vladimirja Veharja ki je povedal:
»Republiški sanitarni inšpektorat je pristojen, da da soglasje k ureditvi greznice ali čistilne naprave za odpa dne vode hotela »Kanin«, Ob činska sanitarna inšpekcija zahteva zagotovitev stalnega dotoka pitne vode v hotel Ugotovili so, da »Kanin« ni ma urejene kanalizacije (greznice ali čistilne naprave) m ne stalnega dotoka vode. Prvo uporabno dovoljenje za obratovanje hotela »Kanin« Je bilo izdano mimo soglasja
sanitarne inšpekcije Uporabno dovoljenje so nam poslali le v vednost. Zato smo se pritožili na republiški sekreta nat za gospodarstvo m tl nance, ki je izdal odločbo, da se hotel zapre, dokler ne bodo uredili kanalizacije, preskrbe z vodo in požarno var nostne objekte Rok za odpravo pomanjkljivosti je do julija prihodnjega leta.«
ATC: Bili smo izigrani
Za vzroke in posledice za pora »Kanina« smo vprašali direktorja alpskega tunsrič nega centra, Jožeta Vrbanči ča ki je na ukrep sanitarne inšpekcije odgovoril:
»Pred graditvijo hotela »Ka
nin« smo dobili soglasje tol minskega komunalnega pod jetja m sanitarne inšpekcije, da lahko vodo, če je bo zmanjkalo iz sedanjega napa jališča, črpamo iz potoka Koritnice. Letos se je ugoto vilo, da je vodovodno omrežje v Bovcu zastarelo (poleti je po ceveh pritekla gnojnica pomešana z vodo) V tem je težava, ne pa, da bi bilo za bovški vodovod premalo vode Načrt za zgraditev hotela »Kanin« je predvideval ure ditev troprekatne greznice Ko smo hotel začeti graditi, so nas poklicali na občino in nas prepričali, da namesto greznice zgradimo zbiralnik za odpadle vode, občina pa bo uredila čistilne naprave
za Bovec (ta turistični kraj ima še vedno odprto kanalizacijo). Naša napaka je bua. da nismo zahtevali pismenega potrdila od tolminske občine o spremembi načrta m da smo pri tem obšli sanitar no inšpekcijo. Kljub temu pa je odnos sanitarne inšpekcije ki sedaj vztraja na ureditvi greznice, do ATC diskrimina cijski.«
Zaprti hotel je že — razprodan
Po besedah direktorja Vr bančiča je tolminska občin ska skupščina ko je kljub pomislekom sanitarne inšpek cije izdala obratovalno dovo Ijenje, življenjsko in ne biro kratsko gledala na začetne težave ATC Manjše pomanj kljivosti so že odpravili. Ure jujejo bazen, ki do 29 no vembra, kot so napovedali v oktobru, ne bo končan 2a praznike ob dnevu republike se je za obisk »Kanina« pri javilo precej naših turistov Sedaj bodo morali rezerva cije zavrniti. Ce hotel do 16 decembra ne bo odprt, bodo še večje težave. S pomočjo tujih potovalnih agencij, je »Kanin« do spomladi oddan nemškim, nizozemskim, bel gijskim in nekaj našim tun stom Prvi gostje naj bi pri šli 16 decembra.
Hotel »Kanin« Je prvi ob jekt alpskega turističnega cen tra Kot najzahtevnejši objekt ATC so zgradili krožno ka binsko žičnico od Bovca do zgornje točke smučišč na kaninskem pogorju na višini 2200 metrov Pred dnevi so ob Izteku žičnice na Prestre-Ijeniških podih (2200 metrov) zgradili zadnjo ploščo za re stavracijo, ki Jo bodo smučarji v novi zimski sezoni uporabljali kot ogrevan bi vak Gradijo še druge objek vak. Delavci TBC Bovec pravijo da bo letos po 15 de cembru na Kaninu že prvi smuk Toda v Bovcu je sedaj približno 500 turističnih postelj, od teh je polovica v hotelu »Kanin« pori ključem V. POTOČNIK
Domači
peugeot
204?
Proizvajal naj bi jih zagrebški »Juvent« — Sprva 10.000 letno
OD NAŠE BEOGRAJSKE DOPISNICE
BEOGRAD, 7. nov. — če se bosta sporazumela zagrebško podjetje »Juvent« in francoska tovarna avtomobilov, se bodo na našem tržišču pojavili domači »peugeoti 204«, tako imenovana »zagrebška vozila«. Začetna proizvodnja naj bi znašala 10.000, pozneje 50.000 avtomobilov na leto. Prvi »peugeot« bo v prodaji le leto dni po podpisu sporazuma s Francozi.
BOJANA JAGER
„BH sem na
Triglavu"
Drobna knjižica, darilo planinske zveze ob 80-letnici organizacije
LJUBLJANA, nov. — Te dni bo kot publikacija štev. 42 Planinske založbe izšla drobna knjižica žepnega formata z naslovom »Bil sem na Triglavu«, kot darilo Planinske zveze Slovenije planincem ob 80-letnici organiziranega slovenskega planinstva. Uredil jo je Marjan Krišelj, pripravili pa: dr. Tone Wraber, inž. Pavle Šegula, Miran Trontelj in dr. Peter Soklič.
Knjižica je vodič za obisk Triglava in spominski zvezek hkrati. »Za vse, ki hodijo na Triglav,« je zapisano v uvodu, »za vso veliko množico, ki bi želela priti na vrh Trigla va, pa ni našla časa, da bi vsaj bežno prelistala bogato literaturo o Triglavu. Za vse tiste, ki so bili na vrhu Triglava, pa bi želeli 0 tej gori zvedeti kaj več kot samo, da je na njenem vrhu — Aljažev stolp, je to priročnik in obenem spominski zvezek, ki naj ga ima vsakdo, ki je bil vsaj enkrat na Triglavu ... « Podobno knjižico smo že dolgo pogrešali. Zdaj, ko jo bomo končno dobili, bo po njJej rad' segel' vsak — tako tisti, ki je na našem najvišjem vrhu že bil, tudi tak, ki je bil že večkrat, pa tudi vsi tisti, ki se bodo na to pot šele odpravili, ki se na to pot pripravljajo. Vsak Slovenec skoraj mora vsaj enkrat na Triglav, to je postalo moda V uvodnem poglavju boste prebrali kako se je treba za pot pripraviti, bolj zadaj je seznam, kaj vse človek potrebuje za tako pot, sledi kratek zapis o vremenu, nekaj besed o rastlinstvu in o zdravju, po tem pa so dokaj podrobno opisane vse poti na Triglav pristopi z vseh štirih strani Na koncu je tudi zemljevid z vsemi pristopi. Sledijo še podatki o kočah ter o višinah in razdaljah in predlogi za ture Na koncu je še prostor za žige vseh koč in vrhov pa prostor za zapise in vtise s poti.
ANDREJ TRILER
N
■ 270° W
E 90° -
NAVIDEZNI PREHOD MERKURJA ČEZ SONCE — Astro-nomsko-geofizikalni observator.j v Ljubljani sporoča: dne 10 novembra pride planet Merkur v takšno lego nasproti Zemlji in Soncu, da bomo videli navidezni prehod Merkurja čez sončevo ploskev. To je razmeroma redek pojav: v 217. letih se zvrsti le 29 prehodov Skica prikazuje letošnji prehod Večji krog predstavlja navidezno sončevo ploskev mali krožci pa posamezne lege Merkurja ob naznačenih urah Pravilno razmerje premerov obeh ploskvic je 196:1 Prvi navidezni stik Merkurjeve ploskvice s sončevo nastopi ob 8.48 Dve minuti kasneje je že celotna ploskvica znotraj vzhodnega sončevega roba. Ob 14.15 bo začela Merkurjeva ploščica zapuščati sončevo in ob 14.17 bo nastopil zadnja stik prehoda na zahodnem sončevem robu. Celoten pojav bo trajal 5 ur in 29 minut Pojav bo viden že z manjšim daljnogledom. Sonca kljub uporabi močnih filtrov ni priporočljivo opazovati neposredno Zato je najbolje opazovati ta pojav tako, da Sonce s pomočjo daljnogleda projiciramo na bel zaslon, kjer bo mogoče spremljati prehod malega temnega krožca — Merkurja — čez svetlo Sončevo ploskev.
Denar za predor pod Učko
IS predlagal saboru SRH finančno shemo — Vrednost del 500 milijonov
ZAGREB, 7. nov. (Tanjug) — Izvršni svet Hrvatske je imel danes sejo, na kateri je predlagal saboru finančno shemo za zgraditev predora skozi Učko kot tudi za zgraditev priključnih cest od Ma-tulj do Buzeta. Po tem predlogu bi znašala skupna vrednost del skoraj 500 milijonov dinarjev.
Predlagali so, naj bi za uresničitev tega pomembnega projekta najeli tudi sredstva mednarodne banke za obnovo in razvoj.
JWHIIilllUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIinillllllllllH
| „ Trideset največjih "
Lestvica trideset največjih organizacij združenega dela v Jugoslaviji — s po- U g dročja trgovine, gostinstva in turizma — po celotnem dohodku v ietu 1972 (v tiso- jj 1 čih dinarjev):
I.	»Centroprom« (Beograd) 7,601.422, 2. »Interexport« (Beograd) 6,528.469, 3.	|
| »Invest-Import« (Beograd) 3,101.020, 4. »METALKA« (LJUBLJANA) 3,088.383, 5.	§
m »SLOVENIJALES« (LJUBLJANA) 3,022.099.
6. »EMONA« (LJUBLJANA) 2,610.752, 7. »Beograd« (Beograd) 2,350.029, 8. »JU- 1 | GOTEKSTIL« (LJUBLJANA) 2,299.998, 9. »MERCATOR« (LJUBLJANA) 2,262.380, j g 10. »Jugopetrol« (Beograd) 2,080.774.
II.	»Granexport« (Beograd) 1,940.861, 12. »Tekstil« (Zagreb) 1,845.468, 13. »Fer- J g importa (Zagreb) 1,813.849, 14. »Jugoexport« (Beograd) 1,804.588, 15. »Feroelektro« M g (Sarajevo) 1,705.373.
16. »Exportdrvo« (Zagreb) 1,704.754, 17. »Vočar« (Beograd) 1,699.658, 18. »Kopro- 1 g dukt« (Novi Sad) 1,670.625, 19. »Agroexport« (Beograd) 1,597.946, 20. »Zeljpoh« (Za- g 1 greb) 1,571.587.
21. »Tehnometal-Makedonija« 1,516.963, 22. »Centrocoop« (Beograd) 1,501.728, g 1	23. »KOVINOTEHNA« (CELJE) 1,480.701, 24. »Tehnopromet« (Beograd) 1,459.340,	§
|	25. »PETROL« (LJUBLJANA) 1,438.857.	|
g	26. »Nama« (Zagreb) 1,387.984, 27. »Progres« (Beograd) 1,378.596, 28. »Mašino- 1
1 impex« (Zagreb) 1,273.085, 29. »INTEREUROPA« (KOPER) 1,253.659, 30. »Brodoma- I I terial« (Reka) 1,246.671.
B	S
■lllllllll!ll!llllll!llinillll!!lllll!lllllllllll!llllll!!lll|lllll||!l|ll!lllllllllll||||||!!ll|||!!l||||||U||||!||M||||!l|!||||i!in!||||||!!!!!M
Zvoki desete tribune
Pregled jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti v Opatiji — Uspešen delež slovenskih skladateljev in uspeh po ustvarjalcev-solistov ter ansamblov
Jugoslovanska glasbena tribuna, ki je letos stopila v jubilejno, deseto leto, je tako rekoč revija sodobne jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti, ki predstavlja najboljše dosežke jugoslovanskih skladateljev v obdobju enega ali dveh let — precej je krstnih izvedb — in tako hote ali nehote vzporeja dosežke posameznih kulturnih središč, pri čemer pa prihajajo do izraza dosežki poustvarjalcev, ki se v Opatiji pomerijo med seboj največkrat z njim na kožo ustvarjenimi deli.
Letošnjo Tribuno je prav na svetovni dan varčevanja — ta simbolika po naključju ni naključna — otvoril Sim fomčni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. Med štirimi izvedenimi deli je bilo dvoje slovenskih:	Primoža
Ramovša Sinteza za rog in orkester s solistom Jožetom Faloutom (o delu sem pisal ob krsmi izvedbi v pretekli sezoni) in Pavla Šivica Koncert za klavir in orkester z avtorjem kot solistom. Šivi-čev klavirski ' končert je na opatijskem odru doživel prvo izvedbo.
Zagrebčani z Merkujem
Na otvoritvem dan je v poznih večernih urah nastopil tudi ugledni Zagrebški kvartet, ki je med drugim skupaj z baritonistom Vladi-mirom Ruždjakom krstil no vo delo tržaškega skladatelja Pavla Merkuja »Qui od altrove«.
Naslednjega dne se je dopoldne predstavil Srbski godalni kvartet iz Beograda, popoldne pa je najprej nastopil Ansambel »Sv. Sofija« iz Skopja, kj je po svoji fiziognomiji sličen našemu ansamblu »Slavko Osterc«.
Večerni del sporeda je najprej izpolnil Beograjski trio, po predvajanju dveh posnetkov pa je nastopil Novosadski komorni orkester, ki ga vodi slovenski dirigent Marijan Fajdig.
OpatijsKo glasbeno tribuno sem spremljal šele od petkovega dopoldneva dalje, zato-
rej lahko podrobneje poročam šele o koncertih, ki so sledili.
Petkov dopoldanski koncert je bil izpolnjen deloma z živimi izvedbami, deloma s predvajanjem posnetkov. Na tem koncertu je predstavil svoje delo en sam slovenski skladatelj — Albin Weingerl, katerega ekspresivna Ekloga za rog in pihalni kvartet (magnetofonski posnetek) je doživela simpatičen sprejem. S tega koncerta naj omenim še zelo sugestivno pisano delo Vlastimira Trajkoviča Duo za klavir in orkester (posnetek) in Dubravka Detonija Bajko, ki jo je izvedla avantgardna skupina ACEZANTEZ iz Zagreba.
Aci Bertoncelj najaktivnejši pianist
Popoldanski spored so v glavnem izpolnili slovenski skladatelji Sonato za violino in klavir Igorja Štuhca sta Izvrstno izvedla Dejan Bravničar m Aci Bertoncelj, nakar je Aci Bertoncelj izvedel še Les paysages Iva Petriča in Blow up Pavla Mihelčiča. Klarinetist IgtìJ'jKarlin se Je najprej predstavil s Sonatine Daneta škehljAy>'zaigral pa je tudi A B A Darijana Božiča. Obakrat ga je spremljal Aci Bertoncelj. Bertoncelj, ki je bil menda najbolj aktivni festivalski pianist. Je skupaj z Dejanom Bravničarjem zaigral tudi skladbo Lojzeta Lebiča Atelje za violino in klavir. Vse te skladbe so pri občinstvu — ne nazadnje tudi zaradi odličnih izvajalcev — naletele na ugoden odmev
Pač pa je na večernem koncertu številno občinstvo razočaral sarajevski ansambel MOMUS, ki se je na koncu deloma odkupil z izvedbama Dhyane Josipa Magdiča m zanimivo napisane skladbe Vojina Komadine »Smrt maj-ke Jugoviča«.
V soboto dopoldne je s štirimi krstnimi izvedbami nastopil slovenski komorni ansambel »Slavko Osterc«. Dvakrat sta bila na vrsti slovenska skladatelja: Danilo Švara s Tremi morfozami za rog in ansambel (solist — Jože Fa-
lout) in Jakob Jež s skladbo »Pogled narave«, ki so jo izvedli Olga Jež (sopran), Eva Novšak ■ Houška (mezzosopran), Miha Gunzek (klarinet) in Jože Falout (rog). Ježeva skladba je prav zaradi originalnega kompozicijskega jezika (mojtrsko obvladanje vokala) doživela pri občinstvu veliko in nedeljeno (zasluženo) odobravanje.
Popoldne je najprej razočaral Zagrebški klavirski trio (intonančno zelo nezanesljiva igra), potem pa še Zagrebški pihalni kvintet, ki se je predstavil z zelo slabo kompozicijo Marka Ruždjaka.
Mešani zbor beograjske Ra diotelevizije, ki ga vodi Bo-rivoje Simič, se je — z izjemo »TužbaLice« Ludmile Fraj tove, ki jo je zapel ženski del zbora — predstavil s precej neoriginalnimi zborovskimi kompozicijami.
Odlična ocena za Slovensko filharmonijo
V	večernem (elitnem) terminu pa je nastopil orkester Slovenske filharmonije, ki se je predstavil z. istim spore-, dom kót v Ljubljani pred tednom dni: z Vitomira Trifunoviča Antinomijo, Darijana Božiča Audiostrukturami, Iva Petriča violinskim koncertom »Tri slike« in Brani-mira Sakača Simfonijo »Matrix«. Kot solisti so nastopili Aci Bertoncelj in Igor Ozim ter recitatorji Jurij Souček, Lenča Ferenčak in Nina Skrbinšek.
Pianist Aci Bertoncelj je skupaj z dirigentom Oskarjem Danonom izvrstno — bolje kot v Ljubljani — izvedel Božičeve Audiostrukture; tako kot v Ljubljani pa je navdušil naš virtuoz Igor Ozim, ki je ustvaril prepričljivo interpretacijo novega Petričevega dela. Pri izvedbi nenavadne Sakačeve Simfonije pa je bil kot recitator imeniten Jurij Souček.
V	prvem delu koncerta orkestra Slovenske filharmonije je dirigiral Oskar Danon (Trifunovič in Božič), v drugem delu pa se je prvič v Opatiji predstavil mladi dirigent
Uroš Lajovic, ki je prav z odličnima izvedbama Petričeve in Sakačeve skladbe dosegel izreden uspeh. Lajovic si je z zanesljivim in interpretacij-sko domišljenim vodenjem pridobil zaupanje orkestra. Orkester pa je tako dosegel izredno poustvarjalno raven, pokazal se je kot visoko disciplinirano glasbeno telo in tako niso presenečali komentarji po uspelem koncertu, ki so koncert orkestra Slovenske filharmonije omenjali kot najbolj uspelo festivalsko prireditev.
V	poznih sobotnih večernih urah smo se seznanili še z delom beograjskega studia za elektronsko glasbo »Synthi 100«. Slišali smo štiri dela, med njimi pa naj posebej omenim zelo ekspresivno Syn-thano Brammira Sakača.
V	nedeljo dopoldne je bil na vrsti zadnji koncert letošnje opatijske glasbene tribune. Nastopila je Beograjska filharmonija, sodeloval je tudi mešani zbor RT Beograd, kot solist je nastopil odlični zagrebški pianist Vladimir Krpan, dirigiral ,.pa je 2ivo-jin Zdravkovič. Slišali smo pet kompozicij, med njimi pa je najbolj ugajala Natka Dev-čiča Fanta rei, pri kateri je kot solist nastopil Vladimir Krpan. Beograjska filharmonija je v Opatiji prikazala precej nezanesljivo skupno igro, ki ji je botrovalo površ-no in najbrž podcenjevalno obravnavanje sodobnega glasbenega izraza.
Ce v kratkem strnem vtise po poslušanju koncertnih prireditev letošnje desete Jugoslovanske glasbene tribune v Opatiji, potem lahko zapišem, da so tako ustvarjalni kot poustvarjalni slovenski glasbeni umetniki prikazali zelo vh soko profesionalno raven, ki nikoli ni zdrknila na mejo povprečnosti, medtem ko je v dveh ali treh primerih — Ježev »Pogled narave«, Petričev Violinski koncert »Tri slike« , . . _ slovenska ustvarjalnost dosegla izjemno kvaliteto, seveda tudi na račun izjemno dobrih interpretacij. PAVLE MIHELČIČ
Kmalu več presaditev ledvic
Jugotransplant mnogim odpira vrata upanja — Doslej so v svetu izvedli 12.669 transplantacij ledvic
Zdravniki ljubljanskega kliničnega centra so z velikim in neposrednim interesom sodelovali, ko so pred nedavnim na Reki osnovali skupnost za dializo in presaditve »Jugotransplant«, ki odpira na široko vrata upanja za številne, na ledvicah hudo bolne ljudi. Strokovno znanje in organizacijske zmožnosti naj bi v tej organizaciji združilo šest jugoslovanskih medicinskih centrov — Reke, Ljubljane, Beograda. Zagreba, Sarajeva in Novega Sada. Potem ko so kirurgi uspešno premagali probleme presaditve ledvic, naj bi v okviru te organizacije s skupnimi močmi dosegli pogoje, da bi s kirurško operacijo pomagali na široko čimvečjemu številu kronično bolnih, ki sta jim obe ledvici prenehali opravljati življenjske funkcije.
'odatki iz svetovnih zdravstvenih cent-pričajo, da so prav ledvice tak organ, katerem je s presaditvijo moč doseči Ino dobre rezultate. Doslej so v svetu Ui 12.669 transplantacij ledvic, pri če-ie bilo 11-589 posegov uspešnih. Pri se ie ljubljanska kirurška klinika prva tila v tako dejanje 16. aprila 1970. leta, je bil uspeh dveletnih poprejšnjih pri-zlasti pri proučevanju tipizacije in ranja tkiv, glede česar se je usposab-dr. Plavšakova na kliniki v Houstonu >A. Kot operacija se je ta prvi prenos ce posrečil, vendar je pacientka po ih dveh tednih umrla, ker je bilo rea ije njenega organizma na tuj organ Ino akutno, medtem ko je obdukcija .zala, da sicer ni bilo okvar, ne na a j eni ledvici, ne na ožilju. Zatem so ljubljanski kliniki uspešno izvedli Se
nekaj transplantacij ledvic in ohranili bolnikom zdravje in življenje. Vzporedno je na tem področju dosegla velike kirurške izkušnje tudi reška klinika in tako sta predvsem ti dve ustanovi stali pred pomembnim vprašanjem, kako organizirati možnosti in pogoje za to, da bi od prvih, da tako rečemo, izjemnih operacij prešli k rutini, k temu, da bi postopoma čim-večim kroničnim bolnikom pomagali z operacijo.
Novo osnovani oddelki za hemodializo so prvi pogoj, da zdaj tudi že pri nas zelo resno govorimo in mislimo na številnejše kirurške presaditve ledvic. V teh oddelkih imajo namreč aparature, tako imenovane umetne ledvice, s katerimi pomagajo bolnikom, ki jim lastne ledvice ne opravljajo več življenjske funkcije. Pred več leti je ljubljanski urološki oddelek, ki ga je tedaj
vodil prof. dr. Rakovec, prvi v državi dobil tak aparat, in takrat smo pojasnjevali prednosti razmeroma drage nabave: računali so, da bodo z umetnimi ledvicami pomagali predvsem ponesrečencem, ljudem, ki so jim razne nezgode za krajši čas onesposobile funkcijo njihovih ledvic. S pomočjo aparata so v kritičnih tednih takemu bolniku pomagali, dokler ni zdravnikom uspelo pozdraviti ponesrečencu njegove ledvice.
Z nakupom vse številnejših umetnih ledvic in ureditvijo novega oddelka za dializo v ljubljanskem kliničnem centru se je postopoma razširila funkcija pomoči s temi aparati. V teh oddelkih rešujejo življenje tudi že kroničnim bolnikom tako, da le-ti prihajajo po določenem umiku, povečini dvakrat na teden na ta oddelek, kjer z dializo pomagajo organizmu v funkciji, ki je več ne opravljajo bolne ledvice.
Ker je ledvičnih bolnikov, ki jim je potrebna taka pomoč čedalje več — v Jugoslaviji imamo letno okrog 800 novih ledvičnih bolnikov — in ker je tudi pomoč z dializo bolj ali manj omejena in ne more reševati bolnika v nedogled, so tako kirurgi kot bolniki začeli že pred časom šteti te oddelke predvsem kot stopnjo, vmesno fazo na poti k kompleksnejši ozdravitvi, ki naj jo da bolniku uspela operacija s presaditvijo ledvice.
Zadnja številka zagrebškega tednika VUS navaja misel reškega kirurga dr. Franciško-viča: »Presaditve so edino logično zdravljenje teh bolnikov, saj dializa predvsem .požira denar’, ne rešuje pa do konca problema.«
Naš kirurg prof. dr. Miro Košak pa
pravi takole: »Za bolnika, ki je neozdravljivo obolel na obeh ledvicah, predstavlja v prenekaterem primeru dializa le vmesno pomoč, saj ga uspešna presaditev ledvice lahko temeljiteje pozdravi in odreši nenehne navezanosti na pomoč z umetnimi ledvicami.«
Taka direktna in neposredna pomoč s transplantacijo ledvice pa je možna le v posamičnih primerih, če smo navezani zgolj na prenos ledvice z živega darovalca, sorodnika obolelega. Prof. dr. Miro Košak poudarja, da je sicer prenos organa najbolj obetaven, z najmanj tveganja, ker sprejem organa od bližnjega sorodnika, najmanj ogroža bolnika glede tega, kako bo organizem sprejel transplantirani organ. Vendar pa so take možnosti razmeroma ozke in v svetu, kjer že rutinsko izvajajo te operacije, že dolgo transplantirajo organe, ki so jih odvzeli umrlim. Prav ta postopek, ki je kirurško sicer rešen, pa terja izredno široke organizacijske oblike, v katerih morajo sodelovati klinike posameznih zdravstvenih centrov, nezgodni oddelki, so-dno-medicinske ustanove, prometni organi itd. Gre za naslednji problem: na oddelkih za dializo morajo voditi točen pregled o svojih rednih pacientih. Imeti morajo podatke o značilnostih krvne sestave in testov ledvic svojih bolnikov za to, da je olajšana izbira bolnika, ko se pojavi možnost, da se z umrlega presadi ledvica bolniku. Izbrati je namreč treba za vsako operacijo takega bolnika, katerega organizem ima najbolj sorodna in enaka svojstva, kot so ugotovljena pri organu, ki naj bi ga presadili.
Prav v tem organizacijsko težavnem iskanju najugodnejšega stičišča darovane in
prejete ledvice naj bi pomenila prelomnico novo osnovana skupnost Jugotransplanta. V Ljubljani, na Reki in še v nekaterih dru-gih jugoslovanskih centrih so kirurške eki-ke urologov in kardiovaskularnih kirurgov usposobljene za to, da bi že redno in dokaj številčno lahko opravljale presajanje ledvic. Ti centri imajo po drugi strani tudi že močne oddelke za dializo in s tem neposreden stik z bolniki in točen pregled teh bolnikov. Sedaj je treba v centralni kartoteki le še zbrati podatke testov in značilnosti dialitično obravnavanih bolnikov iz vse države in ob vsaki priložnosti, ko se pojavi možnost odvzema zdrave ledvice umrlemu; s hitrim obveščevalnim postopkom poiskati najbolj ustreznega prejemnika. In vso to kompleksno organizacijo bo v bodoče prevzela skupnost Jugotransplanta.
V tej široko zasnovani organizaciji, v kateri bodo imeli važno vlogo nezgodni oddelki in klinike, ki sprejemajo ponesrečence, bo Jugotransplant lahko izkoristil izkušnje, ki jih imajo v svetu. V Evropi namreč že deluje na istih osnovah med narodna organizacija Europlant, ki z enega centra signalizira medicinskim ustanovam, kdaj ima na voljo organ in s kakšnim določenim tipom tkiva. Ko na tako obvestilo javi oddelek za dializo ali kirurška klinika, da pri njih zdravijo bolnika, ki ima najbolj sorodno tkivo, je treba s prenosom odvzetega organa pohiteti.
Pri transplantaciji ledvic Je namreč treba računati s tem, da s kadavra odvzetega organa ni mogoče v posebnih aparaturah hra niti v nedogled. Pri aparaturah, ki jih ljudje radi poimenujejo z nazivom »banka«, v našem primeru za ledvice, je treba vedeti da je hramba omejena na kratko obdobje Prvi aparat je manjši, priročen kontejner s katerim je moč v ustrezno ohlajenem stanju ohraniti odvzeto ledvico za šest do osem ur, kar običajno zadostuje, da se jo s hitrim transportom s kraja nesreče dostavi zainteresirani kirurški kliniki. Drugi, še več vredni aparat, pa je tako imenovani Belzerov aparat, ki omogoča, da se z mrt-vega odvzeta ledvica s posebnim postopkom ohrani dva, tudi do tri dni — dotlej, ko je skrajni rok, da se določi bolnika, ki bo
prejel svojemu organizmu ustrezen prene-šenj organ, in ga pripravi za kirurški poseg. Ker so te aparature drage, računajo, da bo Jugotransplant vzpostavil najbolj racionalno in smotrno razporeditev in uporabo teh naprav.
Jugotransplant je ustanovljen, v njegovem vodstvu sodelujejo tudi štirje zdravniki iz Ljubljane, predstojnik oddelka za dializo dr. Saša Luzar kot predsednik skupščine Jugotransplanta, v izvršilnem odboru pa so prof. dr. Miro Košak, urolog dr. Ravnik in dr. Plavšakova iz zavoda za transfuzijo. V organizaciji, ki naj zajame ob-močje vse države, si sedaj hudo bolni na ledvicah lahko želijo le, da bi delo steklo tako, da bi to pomenilo prelomnico v ki-, rurških posegih s presaditvami. Da bi bile te operacije čimbolj številne in pomoč z umetnimi ledvicami v oddelkih za dializo za kar največ bolnikov res le vmesna faza, predvsem doba čakanja na trenutek, ko bo bolnik dobil možnost, da mu presadijo ledvico in ga usposobijo za dokaj normalno življenje.
Ogromno vlogo, tako računajo na Reki, kjer je sedež Jugotransplanta, bo odigrala centralna kartoteka in v njej zbrani podatki. Konkretno, kar bo denimo za kronične ledvične bolnike v Ljubljani s testi ugotavljala dr. Plavšakova — zapisovala tip tkiva pri bolniku, določala na osnovi kompliciranih preiskav svojstva tega tkiva, podobno kot ga določajo za transfuzijo pri sestavi krvi — bo dostavljeno centrali. S kompju-tor ji bo moč prebrzeti in izbrati iz centralne kartoteke najbolj idealnega prejemnika na kateri si že bodi kliniki, in to sproti, ko bo široko razpredena mreža zdravstvenih ustanov javila centrali, da so v nezgodi umrlemu človeku odvzeli intaktno ledvico, pri čemer bodo prav tako opravljeni testi, potrebni za določitev posameznih svojstev in tipa organa. Nekatere probleme, predvsem z etičnega in delno tudi pravnega vidika, pa bo v zvezi s transplantacijami razčistil tudi novi zakon, o katerem smo že pisali, da ga pripravljajo v zveznem merilu glede na tovrstne kirurške posege in s ka-terim bo treba pohiteti, da ne bi tu nastale ovire razvoju, ki nam ga ponuja kirurgija.
MARIJA NAMOR3
SPORT SPORT SPORT
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 11. NOVEMBRA 1973
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Proseku
Primorje — Duino
* * *
14.30 v Miljah
Muggesana — Juventina
* * *
14.30 v Bazovici
Zarja — Audax
* * *
14.30 v Dolini
Breg — Edera
14.30 v Križu
Vesna — Campanelle * * *
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Padričah
Primorec — Olimpija
* * *
9.45 v Trstu, stadion «1. maj»
Union — Baxter
* * *
14.30 v Doberdobu
Mladost — Falco
★ * *
14.30 v Štandrežu
Sovodnje — Vermegliano
* * *
MLADINCI
12.45 na Proseku
Primorje — CGS * * *
12.45 v Dolini
Breg — Costalunga
* * *
ZAČETNIKI
12.45 v Trstu, stadion «1. maj»
CGS — Breg
PLANINSTVO
3. JESENSKI SPREHOD
9.30 na Opčinah pri Obelisku
Prireja SPDT
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
8.00	y Trstu, Ul. della Valle
Ricreatori — Kontovel « * *
12.30 v Trstu, Ul. della Valle
Inter 1904 — Bor « * «
ČLAFJTKI TURNIR LIBERTASA (FINALE)
16.00	v Trstu, Ul. della Valle
Nastopa tudi Bor
OBVESTITA
SPDT obvešča, da bo prof. Dra-slč vodil tečaj predsmučarske telovadbe za odrasle na stadiona vsak ponedeljek in četrtek od 18.30 do 19.30.
» * *
ZSŠDI obvešča, da je orad v Ul. Geppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure.
DKUGE ŠPORTNE VESTI NA DESETI STRANI
KOŠARKA
OD 25. T. M. DALJE
Letos dve slovenski ekipi v promocijskem prvenstvu
Naše barve bosta branila Bor in Kontovel
Košarkarska zveza je objavila spored promocijskega prvenstva, na katerem bosta nastopili dve slovenski ekipi: Bor in Kontovel.
V A skupini, v kateri sta naša predstavnika, so se: Centro Giovanile Italiano iz Milj, Sagrado, POM Tržič, Libertas Viilesse, Itala Gradišče, Libertas Trst in Libertas Bar-kovlje. Prvenstvo se bo pričelo 25. novembra.
SPORED
1.	kolo (25.11.)
CGI - Bor (11.00), Kontovel -Sagrado (11.00), Libertas Bar-kovlje - POM, Viilesse - Itala. Poč. Libertas Trst.
2.	KOLO (2.12.)
POM - CGI, Kontovel - Libertas Trst (11.00), Bor - Viilesse (9.30), Sagrado - Libertas Bar-kovlje. Poč. Itala.
3.	KOLO (9.12.)
Villesse - CGI, Itala - Kontovel (11.00), Libertas Barkovlje -Bor (9.30), Libertas Trst - Sagrado. Poč. POM.
4.	KOLO (16.12.)
CGI - Libertas Barkovlje, Villesse - Kontovel (11.00), POM - Libertas Trst, Itala - Sagrado. Poč. Bor.
5.	KOLO (23.12.)
Kontovel - POM (11.00), Sagrado-Bor (11.00), Libertas Barkovlje-ViUesse, Libertas Trst - Itala. Poč. CGI.
6.	KOLO (6.1.)
CGI - Kontovel (11.00), Bor - Ita-la (11.00), POM - Sagrado, Villesse - Libertas Trst. Poč. Libertas Barkovlje.
7.	KOLO (13.1.)
Sagrado - CGI, Kontovel - Libertas Barkovlje	(11.00),	Libertas
Trst - Bor (11.30) ; Itala - POM. Poč. Villesse.
8.	KOLO (20.1.)
CGI - Itala, Bor - POM (9.30), Libertas Barkovlje - Libertas Trst, Villesse	-	Sagrado.	Poč.
Kontovel.
9.	KOLO (27.1.)
Libertas Trst - CGI, Kontovel -Bor (11.00), Itala - Libertas Barkovlje, POM - Villesse. Poč. Sagrado.
b. 1.
V 10. kolu primorske nogometne lige
V jioslojnskem derbiju dve točki za Proleter
REZULTATI:
Proleter ' — Transport Cesta — Renče Vodice — Komen Bilje — Branik Vipava — Hrvatini
1:0
1:5
7:2
3:2
1:3
Brda — Pivka	1:2
Piran je bil prost.
Derbi v Postojni je bil zelo razburljiv, saj sta se srečali popolnoma enakovredni ekipi. Proleterju je uspelo zmagati z najtesnejšim i-zidom. Edini zadetek je dosegel Marjanovič iz enajstmetrovke. Moramo pa povedati, da bi si Transport zaslužil vsaj točko.
Renčani so v Ajdovščini proti ekipi Ceste zaigrali pod svojimi možnostmi. Kljub temu so dosegli visoko zmago. Pohvaliti velja veterana Uršiča, ki se je odlikoval s tremi zadetki. Vodice so zanesljivo premagale ekipo Komna, ki je nastopila močno oslabljena. Kljub temu pa so nogometaši prikazali eno svojih boljših iger.
Bilje so doma imele veliko težav z borbeno ekipo Branika iz Šmarij. V prvem polčasu so bili domačini nekoliko boljši. V drugem polčasu pr. je Branik iz Šmarij prevzel igro v svoje roke.
Po prikazani igri bi gostje zaslužili vsaj točko.
Hrvatini nadaljujejo s serijo zmag v gosteh. Res, škoda za to ekipo, da na domačem igrišču igra tako slabo, sicer bi bila eden glavnih kandidatov za naslov prvaka.
Brda so doma zgubila z ekipo Pivke, ki igra zelo spremenljivo. Vseeno pa so dosti boljša, kot lansko leto ko so bila na dnu lestvice.
Igor Varl
Tudi letos se nam obeta v 2. in 3. amaterski ligi vrsta slovenskih derbijev. Tako so se med seboj že srečali Zarja in Juventina (zgoraj) ter Olimpija in Union (spodaj), danes pa se bosta pomerili med seboj enajsterici iz Trebč in Gabrovca
Izola za las ob zmago
V zatišju, ki je zavladalo ob obali po derbiju, so krenili nogometaši Izole in Kopra v zaključne boje slovenske lige. Le še dvakrat bodo morali na igrišče in sicer enkrat doma ter enkrat v gosteh. Danes bo v Izoli še eno pomembno srečanje, derbi med Primorci in Prekmurci, to je med Izolo in Nafto, ki je po odlični igri v zadnjem času dospela že na drugo mesto. Prej drugouvrščeni Železničar, ki je v zadnjih štirih kobh spet prišel v formo in je bil z Nafto najboljši, je v nedeljo nepričakovano doma zgubil s Kladivarjem. Še en poraz je doživela Slavija (že tretjič zaporedoma) in je s prvega prišla že na sedmo mesto, za Koper. Mariborski Kovinar, v prejšnjem kolu še zadnji. jo je celo na njenem igrišču «namahal» kar s 3:0. Z enakim rezultatom, vendar pričakovano, je v Kidričevem slavil vodeči Rudar iz Trbovelj, čeprav je njegova zmaga po dveh bledih remijih na domačem igrišču nekoliko visoka.
Četrti, ki bi lahko v 11. kolu odvzeli domačinom obe točki, pa so bili Izolčani. Igrali so v Šmartnem z istoimenskim moštvom, ki ga trenira in v njem tudi nastopa eden najbolj znanih celjskih nogometašev, Hribernik. Šmartno se je kot novinec v ligi dobro obneslo, čeprav zunaj redno izgublja (vendar nikoli katastrofalno), a je doma še vedno neporaženo in prav Izola bi lahko brez težav kot prva zmagala v tem zasavskem mestu.
...................................in....mn.......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...........................................Ulil.........................................II.......milil.....lil
PRIMORSKI NOGOMETAŠI V SLOVENSKIH LIGAH
Vozila že jesenski prvak
Uspeh Kopra, Izole, Adrie in Primorja
SPORT NA ZNAMKAH

NIZOZEMSKA
Ta majhna severnoevropska država je znana po svojem cvetočem gospodarstvu, pa tudi kot domovina dobrih športnikov, ki so se uveljavili v raznih športnih panogah. Ne smemo pozabiti, da so bile leta 1928 v Amsterdamu na sporedu tudi 9. olimpijske igre moderne dobe. Prva serija športnih znamk je izšla prav ob tej priložnosti, kasneje se pa poštna uprava za to ni kaj posebno zanimala, saj je izšlo le 22 znamk s športnim motivom.
Leta 1948 sp izšle v seriji petih znamk, tiskanih v dobrodelne namene za mladino, štiri znamke posvečene športu: veslanje (2 + 2 c.), plavanje s c.), sankanje (6 + 4 c.) ter drsanje na ledu (20+8 c.). Peta znamka pa prikazuje otroka na gugalnici.
Leta 1956 so bile na vrsti olimpij-
ske igre v Melbournu. Serija petih znamk prikazuje razne športne panoge, in sicer jadranje, tek, hokej na travi in vaterpolo. Na peti pa je prikazana starogrška amfora. Serija je zelo lepa, predvsem zaradi skrbno izbranih barv.
Leta 1966 je izšla, kot vsako le-
Miličeva in Vesnaverjeva sodita danes med najboljše namiznoteniške prikazali v ekshibicijskem nastopu privlačnosti te igre tudi mladim
Doberdobu
igralke v Italiji. Pred časom sta ljubiteljem namiznega tenisa v
Andora (1970):	sedmo rokometno
SP (levo) in evropsko mia.insko prvenstvo (desno)
to, posebna serija znamk, posvečena mladini. Znamka za 20 +10 c. nam prikazuje doraščajočega otroka med plavalnimi vajami.
V	čast iger v Muenchnu so leta 1972 izšle 3 znamke, ki pa ne delajo nobene časti umetniškemu duhu Nizozemcev. Prikazani so tek čez zapreke, plavanje in kolesarstvo.
31. julija letos sta izšli še dve znamki: znamka za 25 c. je posvečena 75. obletnici ustanovitve kraljeve zveze za hokej na travi ter svetovnega prvenstva v tej panogi v Amsterdamu. Znamka za 30 c. pa prikazuje telovadkinjo med prostimi vajami. Ta znamka je izšla ob priliki svetovnega prvenstva v ritmični telovadbi, ki je bilo v Rotterdamu.
ANDORA
Andorra je majhna pirenejska kneževina, pod francoskim in španskim pokroviteljstvom. Francoski predsednik republike in španski škof iz Seo de Urgel sta namreč princ in vladar kneževine. V tej državici imajo dvojne poštne urade, in sicer francoske in španske. Notranji poštni promet se odvija brez plačevanja pristojbine, za stike z zunanjim svetom pa morajo uporabljati francoske ali pa španske znamke, pač glede na državo, v katero je pošta namenjena.
V	Španski Andori sta izšli do se-
daj le dve znamki s športno tematiko in sicer leta 1972 v čast olimpijskih iger v Muenchnu, ki prikazujeta plavanje in odbojko. Znamki sta zelo slikoviti, žal pa našim čitateljem ne moremo pokazati, saj je v Trstu skoraj nemogoče priti do njih, ker izdajatelji zelo neradi pošiljajo znamke trgovcem po svetu.
«Francoska» Andora je bogatejša od «španske» in je tudi izdala celo vrsto znamk ob priliki raznih mednarodnih važnih športnih dogodkov. Prva serija je izšla leta 1966 in ima poleg športnega tudi turistični pomen. Na dveh znamkah je prikazana gorska pokrajina, vlečne naprave ter smučarji.
Zimskim olimpijskim igram v Gre-noblu je bila posvečena leta 1967 zelo lepa znamka (smuk). Leto kasneje je ob priliki letnih iger v Mehiki izšla še ena znamka (skok v višino), leta 1972 pa še zadnja o-limpijska znamka, posvečena streljanju.
V letih med 1969 in 1971 so izšle še štiri serije po ena znamka: prva za 70 c. je izšla ob priliki svetovnega prvenstva v kanuju in kajaku, ki je bilo v Bourgu St. Mau-riceu v francoski Savoji. Druga znamka nam prikazuje rokometaša med metom v vrata. Ta znamka je izšla ob priliki 7. svetovnega prvenstva v rokometu. Leta 1970 je bilo na sporedu tudi prvo evropsko mladinsko prvenstvo v atletiki. V
Nizozemska: okusno in privlaino izdelana serija znamk, nauKiijena mladini (leto !948)
francoski Andori je izšla znamka, ha kateri so prikazani metalec diska in pa stilizirane tekaške proge. In končno je izšla še ena znamka leta 1971, ob priliki svetovnega prvenstva v drsanju na ledu.
Ob koncu bi lahko poudarili, da so na znamkah te državice prikazani važni športni dogodki, kar je pa važnejše je to, da so se spom-
nili tudi takih športnikov in športov, ki niso posebno razširjeni. In ker je skoraj vsaka serija sestav. Ijena iz ene same znamke, je tudi cena celotne zbirke dokaj zmerna in lahko dostopna za vsakega filatelista.
Povedla je namreč že z 2:0 preko Iskre v 25. minuti in Grbca v 64. minuti, vendar je v zadnjih dvajsetih minutah, ko se je umaknila v obrambo, prejela dva gola. Seveda je tudi točka še vedno lep uspeh.
Zmaga s Slovanom
Koprčani so se pomerili z drugim novincem, Slovanom, ki je do 7. kola večkrat presenetil (med drugim tudi v Izoli) in je bil celo drugi na lestvici, vendar je od takrat naprej močno popustil in je osvojil samo dve točki. Ne glede na to pa je imel Koper s slovanovci dosti o-praviti in je šele potem, ko je zamenjal dva igralca, uspel zabiti zmagovita gola (strelca Filipovič v 62. minuti in Dobrin v 88. minuti). Z novima točkama je Koper šesti, medtem ko Slovan kot Slavija tone vse niže in je sedaj osmi z enajstimi točkami, samo za eno mesto in eno točko pred Izolo.
V predzadnjem kolu bo Koper opravil zadnje letošnje gostovanje in se v Celju spopadel s Kladivarjem. Sodil mu bo Ratkai iz Murske Sobote, medtem ko je bil za derbi v Izoli določen zvezni sodnik More iz Ljubljane. Omeniti velja tudi derbi med Rudarjem in Železničarjem.
Kolo remij'ev v ZCNL
Nedeljsko 10. kolo v zahodni conski ligi je bilo spet popolno, vendar vseh tekem niso odigrali do konca. Tekma na Vrhniki, kjer je nastopil Tabor, je bila prekinjena, v ostalih srečanjih pa je bilo miro-Ijubneje kot sicer. Moštva so si kar v štirih tekmah razdelila točk: in trikrat celo z enakim rezultatom (1:1). Le Vozila so zmagala in tako povečala naskok na raven izpred štirinajstih dni (na štiri točke). Tako so si tudi že kolo pred koncem zagotovila naslov jesenskih prvakov, medtem ko se bodo Litija. Sava (K), Triglav in z manjšimi možnostmi Jadran med sabo «pomenili» za drugo mesto.
Popravili slab vtis
Tekma Vozil s Triglavom je predstavljala za Novogoričane «poprav-
Natečaji SRD Trst
ob 70-letnici ustanovitve društva
Ob priliki praznovanja 70-letnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki bo v Trstu, ki bo junija meseca 1974, razpisuje odbor sledeče natečaje:
1.	NATEČAJ ZA DIAPOZITIVE S POLJUBNO OBRAVNAVANO PLANINSKO TEMATIKO (flora, favna, pokrajina itd.) — Vsak udeleženec lahko predstavi največ tri diapozitive formata «leica».
Podeljena bo samo 1. nagrada. Ostali diapozitivi bodo ex aequo na 2. mestu. Vsi posnetki bodo prikazani na osrednji proslavi.
2.	NATEČAJ ZA NAJLEPŠI FILM S TEMO «OTROCI V NARAVI». Vsak udeleženec natečaja lahko predstavi le po en film. Ta je lahko belo-črni ali barvni, 8 milimetrski, dolžina filma lahko niha med 30 in 45 metri. Predloženi filmi morajo biti popolni (z naslovom in zaključnim napisom). Lahko so ozvo--eni. V tem primeru mora udeleženec predložiti tudi magnetofonski trak. Ozvočenje je lahko tudi na magnetnem traku. Podeljena bo samo 1. nagrada. Ostali filmi bodo ex aequo na 2. mestu. Filme bodo predvajali na osrednji proslavi.
3.	NATEČAJ ZA NAJLEPŠO RISBO O TEMI «GORSKI SVET» za OSNOV. IN NIŽJEŠOLSKO MLADINO. Format, uporabljeni material so poljubni. Natečaja se lahko udeležijo otroci osnovnih šol (nagrad je 5: za najlepšo risbo učencev 1. razreda, 2. razreda itd.) in dijaki nižjih srednjih šol (nagrada je 1; za najlepšo risbo dijaka, ki obiskuje nižjo gimnazijo). Risbe bodo razstavljene ob priliki osrednje proslave.
4.	NATEČAJ ZA NAJZANIMIVEJŠI PLANINSKI DNEVNIK OSNOVNOŠOLSKIH UČENCEV. Učenci naj beležijo v zvezku, poljubne oblike in velikosti, vtise in pripoved o svojih sprehodih in izletih v naravo. Zvezek lahko okrasijo s slikami, risbami itd. Dnevnik naj obsega poročila za obdobje od razpisa natečaja do nagrajevanja 8. zimskih športnih iger 1974. Odlomki nagrajenega dnevnika bodo prebrani na osrednji proslavi. Podeljena bo samo 1. nagrada.
Natečaja se lahko udeležijo le člani slovenske manjšine v Italiji, s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Dela je treba predložiti v zaprti zalepki, na kateri mora biti napisano geslo. K tej zalepki je treba predložiti drugo, z enakim geslom na zunanji strani, v zalepki (zaprti) sami pa naj bo poleg enakega gesla zapisano tudi ime in naslov u-deleženca natečaja. Dela je treba predložiti najkasneje do 6. marca 1974 v Ul. Geppa 9/1 (urad ZSŠDI).
ni» izpit. Morali sp vrniti zaupanje navijačem in dokazati, da jih nekoliko nesrečen poraz s Savo ni spravil s tira. Končno jim je bila zmaga potrebna tudi zato, da se jim ne bi lepa priborjena prednost še bolj zmanjšala. V takem vzdušju so v nedeljo zagrabili resno in borbeno ter na koncu zasluženo slavili.
Srečanje se je začelo v znamenju previdnosti in opreznosti. Triglav je izbral obrambno taktiko in se je ves prvi polčas (ter del drugega) precej uspešno branil. Vozila so se morala tako precej truditi, da so premagala zanesljivega vratarja e-kipe Kranjčanov in jim je to ùspe-lo šele iz enajstmetrovke. V navidez nenevarni situaciji sta branilca Triglava na robu, vendar že znotraj kazenskega prostora nepravilno zaustavila Marušiča in zvezni sodnik Nikič je brez pomislekov pokazal na belo točko. Po uspešno izvedeni enjastmetrovki Klanjščka so si oddahnili igralci in gledaici. Triglav je v želji za izenačenjem odprl igro, vendar je prejel le še en gol. Strel od daleč je kranjski vratar samo odbil, nakar je pritekel v nedeljo eden najboljših Vozilovih igralcev, Hvala, in zatresel mrežo. Kljub solidni obrambi je treba reči, da je Triglav razočaral in pokazal mnogo manj kot njegov mestni sosed Sava, teden prej. V napadu so bili Triglavčani izredno slabi in skorajda nenevarni, čeprav so trenutno skupaj z Litijo še vedno najbolj učinkoviti v ligi.
Jadran — Primorje
Edini primorski derbi v predzadnjem kolu ZCNL je bil v Dekanih. Favoriti so bili domačini, ki so pričakovali tretjo zaporedno zmago, vendar so se morali na koncu zadovoljiti samo z remijem. Uspeh je tako pripadel oslabljenemu Primorju, ki je povedlo že v 9. minuti preko Batagelja. Tudi do izenačenja je prišlo kmalu, saj je Černigoj v 26. minuti dosegel gol za domače. Jadran je še enkrat premagal vratarja Primorja Marjanoviča, vendar je sodnik Bolarič na poseg stranskega sodnika Sakomandija zadetek razveljavil. Igralec Jadrana Sergaš je zaradi tega protestiral in bil zaradi žalitve sodnika izključen.
Spet presenetili
Pred dvema zaporednima gostovanjema Adrie verjetno ni bilo takih, ki so pričakovali, da bo ostala neporažena. Če ji je že v Litiji uspel podvig, bi morala vsaj v Kranju, posebno po zmagi Save v Novi Gorici, kloniti, vendar je tokrat ponovno presenetila. Mirenci so se tudi s Savo razšli z neodločenim rezultatom 2:2 in spet vodili z 2:1. Potem ko so prišli zaradi enourne zamude avtobusa v Kranj zelo pozno, ko bi se morala tekma že začeti, je za nameček še žoga zadela Marvina v roko in domačini so praktično začeli tekmo z 1:0. Toda stvari so že kmalu krenile na bolje in Fornazarič je v 26. minuti izenačil. Ko je Adria po golu Jerončiča v 69. minuti povedla, bi bilo treba za obe točki vzdržati le še dvajset minut, kar pa ji ni uspelo. Sava, ki je nastopila brez srednjega napadalca Klemenčiča, je z zadetkom v 75. minuti rešila vsaj točko, čeprav ni prekinila serije neuspehov na svojem igrišču.
Razočaranje v Tolminu
Potem ko so tolminski nogometaši po začetnih neuspehih v Tolminu pozneje premagali Usnjarja in celo Triglav, so v zadnji tekmi doma zopet razočarali. Premeči, ki so si jo ustvarili v tekmi s Savo iz Tacna, moštvom še brez zmage, niso znali pretvoriti v gol, na koncu oa so se morali boriti celo za točko. V 72. minuti je Sava povedla in šele iz enajstmetrovke v 80 minuti je Lenarčič izenačil.
Vročekrvni vratar
Nazadnje se ustavimo še nri tekmi na Vrhniki, ki ne dela časti športu. Igra je potekala dokaj mirno do kritičnega trenutka v 70. minuti, ko se je položaj na igrišču nenadoma zaostril. Pri rezultatu 0:0 je sodnik Jelič iz Celja dosodil 11-
(Nadaljevanje na 10. strani)
SPECTATOR:
MAFIJA
1 VČERAJ in DANES [
Pera je govoril tudi o delovanju mafije na Siciliji, ki je v zadnjem času, od 1955. do sredine 1958. leta ubila nešteto ljudi. To je v zvezi tudi z gangsterizmom v Ameriki. Po njegovem mišljenju je zelo pomembno, da je bil pred «kongresom» v Apalaahinu sestanek gangsterjev v Palermu, na Siciliji, kjer so bili Joseph Bonanno, imenovan Joe Bananas, Carmine Galante in Santo Sorge. Omenjeni Sorge je bil, ka-k>7r Je lahko Pera razvozlal, glavni Luckyjev adjutant v Italiji. Sestanek v Palermu in oni v Apalachinu imata organsko bv«k>. pravi Pera, združuje pa ju Lucky Luciano.
Na pixilagi raziskovanj Federalnega biroja za mamila, je Martin Pera prišel do zaključka, da je Lucky «zelo tesno povezan z ameriškim podzemljem», da ga zelo pogosto obiskujejo odposlanci iz Amerike, ki letè v Italijo menda zaradi nekakšnih trgovskih poslov ali pa kot turisti. Dva gangsterja so zalotili v Apalachinu, ki sta bila na sestanku v Pa lermu. To sta Bonanno in Galante.
Pera je pred senatno komisijo položil tudi nekatere dokumentirane dokaze o vplivu Luokyja Luciana na veliko tihotapstvo mamil v Ameriko. Predložil je nekatera pisma, fct Jih Je gangster Frank Scalise pisal Ninu Torresu. enemu izmed Lucianovih ljudi v Italiji. Omenjenega Scaliseja so Ma 1957 ubili v New Yorku. Vodil je mafijo v newyorškem
Bramai, bil pa je Luckyjev intimni prijatelj. Martin Pera pravi:
«Scalise je figuriral kot solastnik nekega štukatumega podjetja, v bistvu pa je bil eden izmed največjih ilegalnih uvoznikov heroina in drugih mamil, v najtesnejši zvezi z Luckyjem Lucianom.»
Vendar pa sta Bonanno in Galante izgimia brez sledu! Policija ju je iskala, da bi pojasnila, kakšno zvezo ima Lucky s «kongresom» v Apalachinu in kakšne direktive je. poslal. Zdi se, da je še posebej pomemben Galante. Ne samo zaradi onih direktiv, temveč tudi zaradi umora Alberta Anasta-sije, FBI namreč sodi, da je Carmine Galante samo eno izmed trinajstih različnih imen, pod katerimi se omenjeni Luckyjev odposlanec giblje po Ameriki in Italiji. Piše se tudi Sonny Pinto. Pot tem imenom vodijo enega izmed maskiranih gangsterjev, ki so streljali v Anastasijo v newyorški brivnici. V resnici pa se piše Carmine De Bisse. Menda je po raciji v Apalachinu pobegnil nazaj v Italijo.
Dejali smo že, da Luckyjev prijatelj in sodelavec Vito Genovese ni hotel pred senatno komisijo ničesar povedati Toda o njem je govoril senator McClellan:
«Genovese je edem izmed najvišjih gangsterjev Združenih držav Amerike. Diokey, preiskovalec vojaške administracije med okupacijo Italije, je dobil nalog, naj aretira Genoveseja, ki se je bil tam razvil v šefa nevarne črnoborzijanske organizacije in naj ga privede v Združene države na sojenje zaradi nekega procesa. Toda na tem procesu ni bilo dokazov proti njemu. Proti Genoveseju bi moral nastopiti kot glavna priča neki Peter La Tempa, ki je bil v zaporu v New Yorku. Namestili so ga v zapor zato, da bi imel varno življenje, pa je vendar umrl v zaporu pred procesom; v jed so mu podtaknili dozo strupa, ki bi lahko ubil osem konjev! In tako Vito Genovese ni mogel biti obsojen To je človek, ki je dobil od Mussolinija visuko odlikovanje za za^
sluge. Govorilo se je, da je fašistični stranki podaril 250.000 dolarjev.»
To so samo nekatere podrobnosti iz zaslišanja pred senatno kamisijo v Washingtonu. Zadržali smo se posebej pri tistih elementih, ki zadevajo Lucky j a in njegove sodelavce za ilustracijo njegove osebnosti in vloge, ki jo je imel po pregnanstvu v Italijo.
Jasno je, da so Američani ponovno zahtevali od italijanske oblasti, naj sproži preiskavo in postopek proti Lucky ju. Morali bi, in to najmanj, postaviti Luckyja znova pod strogo nadzorstvo, v preventivne namene, če ni po italijanskih zakonih dokazov za sodni proces. Policija v Neaplju ga je da la pod «posebno nadzorstvo» za nadaljnji dve leti. To je bilo največ, kar so lahko storili.
Vendar Lucky Luciano tega ni sprejel z resignacijo. Vzel je zagovornika, odvetnika Giovannija Passeggia.
Končno je 16. decembra 1958 apelaoijsko sodišče v Neaplju ukinilo Luckyju omenjeno «posebno nadzorstvo» z motivacijo, da sicer obstajajo proti njemu sumi in indiciji, toda ni nobenih čvrstih dokazov in ga morajo italijanske oblasti tretirati kot slehernega drugega poštenega državljana...
IV. SKRIVNOSTNA SMRT LUCKYJA LUCIANA NA NEAPELJSKEM LETALIŠČU
Lucky Luciano je umrl nekega mrzlega zimskega dne 1962. leta v šestinšestdesetem letu. Čeprav je padel na asfaltu, ni bila to tipična smrt gangsterja, niso ga pokosili streli iz revolverja ali rafal iz brzostrelke. Zgodilo se je to tudi drugim, ki niso gangsterji, tovarnarjem, direktorjem velikih podjetij, managerjem, po katerih je bolezen tudi dobila ime. Zlomilo se mu je srce, to je bil infarkt, če lahko verjamemo uradni strokovni zdravniški ekspertizi.
Sumljivo je samo nekaj : javnost je pet mesecev čakala
na rezultate dolge analize in marsikaj so ugibali, če ni morda bilo na koncu dano tisto službeno pojasnilo, ki je policiji ustrezalo? Življenje, polno skrivnosti, se je tudi skrivnostno končalo.
26. januarja 1962 je Lucky Luciano krenil iz svojega udobnega stanovanja v Neaplju z avtomobilom na neapeljsko letaUšče Capodichino, da bi počakal na letalo iz Madrida s katerim bi moral nekdo prispeti. Prišel je malo pred pristankom letala, pa se je zadržal v baru letališča in popil oranžado. Videti je bilo, da nima nobene družbe, da je sam (toda tako je bilo samo videti). Kot tudi vedno je elegantno in diskretno oblečen puščal vtis korektnega poslovnega človeka ali rentnika, sivolas, z očali, vse prej kot gangster ali bivši kralj newyorškega podzemlja.
Ob 18 30 se je spustilo letalo družbe Alitalia. Lucky je izstopil iz bara in krenil proti letalu, iz katerega je izstopil Martin Goseh, menda filmski producent iz Hoìlywooda. Pozdravila sta se in odšla z namenom, da bi se vsedla v Luckyjev avtomobil. Izmenjala sta samo nekaj besed Kasneje je Goseh pripovedoval:
«Takoj sem opazil, da Lucky ni bil tako dobre volje kot prej in da je nekako utrujen. Vprašal sem ga, kako se počuti, pa mi je rekel, da se ne počuti najbolje. Ko sva se približala parkirišču, je prebledel zahropel in padel na tla...»
Umrl je v trenutku. Tisti, ki so mu priskočili na pomoč, so ugotovili, da nima nobenega smisla več, da se je srce zaustavilo. Odstranili so ga z mesta, kjer je padel, položili na travnik in pokrili s plaščem čez glavo. Poklicali so javnega tožilca dr. Galluzza, ki je s pomočjo policijskega komisarja zaslišal vse, ki so bili v bližini, ko je Lucky padel Truplo so odpeljali v prosekturo ,..
(Nadaljevanje sledil
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 Ur, celoletna 13.500 lir. wetnocna.r0Čnina za 'nozemsh/° 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
^ ^ pos^.mezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18._________________
letno 180. din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.______ din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10
11. novembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
.ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
ogiasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZARADI NEPREVIDNEGA PREHITEVANJA
V Ul. Flavia čelno trčenje med giulio in avtobusom
Ranil se je samo voznik avtomobila
Sinoči nekaj minut pred 21. uro se je v Ul. Flavia pod mostom, ki pelje v Skedenj, pripetila huda nesreča, ki bi lahko zahtevala veliko žrtev, na srečo pa se je ranila samo ena oseba in še ta ne' prehudo. Nesrečo je zakrivil ravno edini ranjenec, 27-letni mehanik Antonio Cottole iz Ul. Donadoni 24. S svojo giulio starejše registracije je privozil od Sv. Sobote namenjen v mesto. Pri pokopališču je začel prehitevati dolgo kolono avtomobilov in to kar preko dvojne bele črte, ki deli cestišče na dve stezi. Vozil je izredno naglo, dokler se ni znašel pred avtobusom Acegata, ki je privozil iz nasprotne smeri. Pritisk na zavore ni mogel preprečiti, da bi hitri avto z vso silo trčil v avtobus.
Za krmilom avtobusa proge štev. 10 je sedel 29-letni Natale Podreka iz Ul. Benussi 8/3, ki je tudi silovito pritisnil na zavore, vendar zaman. Pri trčenju je več potnikov padlo na tla, nihče pa se ni ranil. Giuba se je zarila pod prednji del avtobusa, pločevina se je popolnoma skrotovičila in šofer je udaril z glavo ob vetrobran, ki se je zdrobil. Po cesti se je razblo olje zavor avtobusa, tako da so morali prekiniti promet, dokler se ni olje izteklo.
Ranjenega Cottoneja so nemudoma odpeljab v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa. Zdravniki so mu ugotovili poleg udarcev in ran po glavi in obrazu samo zlom levega komolca, zaradi česar se bo moral zdraviti mesec dni. Njegov avto je skoro popolnoma uničen, škoda pa je precejšnja tudi na avtobusu.
šol. Štipendijo bo prejelo 11 dijakov iz Trsta, ki obiskujejo letos prvi raz-red višje srednje šole; nadaljnjim 17 dijakom bo hranilnica potrdila štipendijo iz prejšnjih let. Gre za dijake, ki so v šolskem letu 1972-73 izdelali razred z oceno nad 7/10. Dijaki bodo prejeli tudi knjižna darila.
• V ponedeljek ob 19.15 bo v Avditoriju predavanje novinarja italijanske radio - televizije dr. Itala Morettija o temi «Pričevanje novinarja o tragediji v Čilu», ki ga je priredila tržaška KD.
PRI TRŽAŠKI HRANILNICI
V sredo podelitev študijskih štipendij
Na glavnem sedežu Tržaške hranilnice bo v sredo, 14. novembra, ob 16.30 majhna slovesnost, med katero bodo predstavniki zavoda izročili študijske štipendije po 400.000 lir, ki jih hranilnica vsako leto razpisuje med dijaki višjih srednjih
Dalijevi grafični listi v galeriji «La lanterna»
Čeprav smo se s tem umetnikom Trstu srečali že pred nekaj leti, je sinočnja otvoritev razstave Da-lijeve grafike v galeriji «La Lanterna» privabila veliko občinstva, kar je tudi razumljivo, kajti Salvador Dali je vendarle veliko ime, pa čeprav so njegove muhavosti marsikoga motile. Poldrugi ducat grafičnih listov, ki predstavljajo prazaprav Dalijeve ilustracije dveh publikacij, jasno izpričujejo visoko raven velikega umetnika Zato smo prepričani, da bo razstava, ki bo trajala do konca novembra privabila še veliko občinstva. Galerija je odprta javnosti sleherni delovni dan, razen ponedeljka, od 10.30 do 12.30 ter od 17.00 do 20.00 ure.	—
HliiiilliiiiiiHiiiiiliiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimmiiiimiimminiimiiiiimiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiui
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Danes martinovanje na Proseku
Sv. Martin nam je prinesel lepo jesensko, sončno vreme, kot se pač spodobi za prijetno martinovanje in je potrebno za novo vino. Danes, na dan sv. Martina, imamo na Proseku svoj vaški praznik, ki vsako leto privabi lepo število gostov iz sosednih vasi in mesta. Nekateri meščani, v glavnem upokojenci, so prišli že včeraj, ker so mislili, da se je praznik že začel, pa so se nekoliko čudili, ko niso videli stojnic in prašnikov. Nič hudega, privoščili so si novega vina, klobas in zelja. Pravi praznik bo danes, prav na dan sv. Martina.
Nekateri kramarji so že prišli in si zagotovili prostor za stojnice, ki jih bodo postavili danes zgodaj zjutraj, prišli bodo tudi furlanski in domači trgovci, ki bodo prodajali pujske in bolj odrasle prašičke, ki pa ne gredo več tako v prodaj kot pred leti. Vsi bi radi jedli pršut m domače klobase, malo pa je še kmetij, na katerih redijo prašiče, ker iz svinjakov udarja tak vonj, ki zlasti mladim gospodinjam ne ugaja...
V gostilnah so se dobro pripravili in imajo dovolj zaloge, da ne bo danes zmanjkalo hrane in pijače, novo domačo kapljico pa točijo tudi v dveh osmicah. Povemo naj še to, da bodo danes na Proseku odprte tudi vse trgovine.
V SREDO ZVEČER ZAKLJUČENA V TRSTU NAJVEČJA LETOŠNJA SLOVENSKA ŠPORTNA MANIFESTACIJA
Novoporočenca Anastazija in Karlo Saralli se iskreno zahvaljujeta Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru za izrečeno voščilo.
Ustanovljena stanovanjska samoupravna skupnost
Sklep treh obalnih občin - Porast turizma na slovenski obali
Sveti za stanovanjske zadeve treh obalnih občin so na skupni seji spre-jeli odide o ustanovitvi samoupravne obalne stanovanjske skupnosti. To je vsekakor pomemben korak naprej, da bodo delovni ljudje v združenem delu in drugi občani s skutinimi napori reševali svoje stanovanjske probleme. Obalna stanovanjska skupnost bo imela svojo skupščino, svoj svet in strokovno službo.
* * #
V Mestni galeriji v Piranu so si-
OGREVANJA
v solastniških stanovanjih
ATA:
RAZDELJEVALCI STROŠKOV
AG tur Warmemessung Zurich 8032
Za plačevanje stroškov ogrevanja na podlagi izkoriščene toplote in osebne porabe (kot za vodo in elektriko).
Prednaročila za:
SOLASTNIKE — ADMINISTRATORJE — GRADBENIKE — INŠTALATERJE
Zahtevajte jih za vaše zgradbe in radiatorje.
Prihranek na gorivu do 30% že v zimi '73-'74
Informacije in predračuni: Trst, Ul. S. Francesco, 14
Telefon: 768305
TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 4141
POZA/? ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi inozemstvo
noči odprli razstavo domačina, akademskega kiparja Janeza Lenassija. Umetnik je prikazal svoja najnovejša dela, pretežno navezana na morje, razstavo pa je dopolnil s fotografijami svojih del, ki so nastala na raznih simpozijih doma in v tujini.
Janez Lenassi je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1951, nato pa je končal še specialko za kiparstvo pri prof. Borisu Kalinu. Njegova dela so v številnih javnih in zasebnih zbirkah raznih držav. Prejel je tudi vrsto pomembnih priznanj, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada.
• » *
Kljub raznim nevšečnostim je obiskalo slovensko obalo v prvih devetih mesecih letos 314 tisoč gostov, kar je za 14 odstotkov več kot v enakem lanskem razdobju. Pri tem je bilo za 16 odstotkov več tujih gostov, domačih pa za 7 odst. Nočitev je bilo do konca septembra okrog milijon 680 tisoč. Pri ustvarjenem prometu je seveda na prvem mestu piranska občina z okrog 75 odst.
« * •
V oktobru so v koprski luki pretovorili skoraj 120 tisoč ton raznega blaga, ali skoraj za sedem tisoč ton več kot v lanskem oktobru. Promet se je povečal predvsem zaradi večjega pretovarjanja umetnih gnojil, soje in železa.
• # •
Obalni sindikalni svet še naprej vlaga vse svoje napore, da bi izboljšali delovne in življenjske razmere delavcev. V zvezi s tem pripravljajo podpis družbenih dogovorov, ki bi zlasti zajeli probleme delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki.
Letošnje 13. slovenske športne igre uspel preskus naših organizatorjev
Nastopilo je 31 društev s 1279 tekmovalci - 14 panog ■ Kras in Polet najboljša ■ Preporod na Goriškem - Letošnje igre «generalka» za proslavo 50-letnice ustanovitve ZSŠDI
POKALE SO PREJELI
ZSŠDI	skupno točke	Kras
SKGZ	mladinci	Polet
Primorski dnevnik	moški	Polet
SPZ	ženske	Kras
Občina Dolina	ženska odbojka	Breg
Občina Zgonik	namizni tenis	Kras
Občina Nabrežina	med dvema ognjema	Kras
Občina Repentabor	kotalkanje	Polet
Občina Milje	nogomet	Zarja
Občina Doberdob	balinanje	Mladost
Slovenska skupnost	balinanje	Polet
Občina Števerjan	šali	Polet
Občina Sovodnje	atletika	Kras
Novi list	kolesarstvo	Adria
L’Unità	odbojka	Breg
Primorski dnevnik	kajak	RMV
Turistična ustanova	streljanje	Polet
Pristaniška ustanova	bli žanje	Kras
Tržaška hranilnica	košarka	Polet
Tržaška pokrajina	POP	Kras
■TYIM
mobili brevettati a componibilita' totale popolnoma zložlflvo patentirano pohištvo
PRIČAKUJEMO
VAŠ OBISK poklonili vam bomo nov
VODIČ ZA OPREMO DOMA
PITTING
pohištvo
zorni-
UL. SETTEFONTANE 62 UL. MADONNINA 18 KORZO ITALIA
•	TEL. 772731
•	TEL. 794064
•	TEL. 37838
Z intimno slovesnostjo, katere so se udeležili organizatorji iger in predstavniki sodelujočih društev, so v sredo v Kulturnem domu v Trstu zaključili letošnje 13. SŠI, ki so več kot dva meseca združevale športnem boju slovensko zamejsko mladino. Potem ko je zbranim predsednik ZSŠDI v kratkih bese dah podal obračun letošnjih iger ter podčrtal ugotovitev, da so bile vsekakor pozitivne, zlasti na Goriškem (kjer je bila letos tolikšna aktivnost, kot še nikoli doslej) so predstavnikom vseh štirih tekmovalnih področii razdelili nagrade. Prisotni pa so se nato udeležili skromne zakuske, obenem pa se je med našimi športnimi delavci razvil pogovor, med katerim so izmenjali svoje poglede na našo telesno kulturo in so se razšli šele precej kasno zvečer.
Letošnjih iger, ki so potekale v 14 panogah, se je udeležilo 31 društev, od tega 17 s Tržaškega in kar 14 z Goriškega. Vseh tekmovalcev se je prijavilo 1.279, od tega 1.009 s Tržaškega in 270 z Goriškega. V ostalih treh skupinah pa so imeli na zahodnokraškem področju 414 tekmovalcev, na vzho-dmokraškem 238, ter na tržaško -
brežanskem 357 tekmovalcev in tekmovalk. Največ tekmovalcev so prijavili Polet (166), Kras (140) in Kontovel (131), Breg 108 itd. Na Goriškem so imeli" na jveč tekmovalcev tfborniki RMV (69), pred Mladostjo (42). Sovodnjami (39), Domom (25), Hrastom (20) itd.
Po točkah (točkovanje je bilo od 4 točk za prvega do 1 točke za četrtega) je bil najuspešnejši Kras, takoj za njim pa Polet, po številu osvojenih pokalov pa sta se obe društvi «sporazumeli za remi», Vsako je namreč osvojilo po sedem pokalov in plaket, Breg je dobil dva, po enega pa RMV, Adria, Zarja in Mladbst.
Letošnje igre so torej zabeležile kar lep uspeh, čeprav so bile, po zamisli pobudnikov in organizatorjev, namensko usmerjene nekoliko drugače kot dosedanje: prihodnje leto bo poteklo 50 let od ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Ta jubilej nameravajo naši športniki' proslaviti še posebno slovesno, zato so bile letošnje igre nekakšna generalka za prihodnje leto. Marsikaj, kar je bilo letos namenoma pripravljeno skromno in manj opazno. bo dobilo v prihodnji sezoni
mnogo bolj slavnostno obeležje, zato bo tudi organizacija precej zahtevnejša. Izkušnje 13. SŠI bodo torej koristile predvsem naslednji tovrstni prireditvi, za katero bodo morali steči pripravljalni sestanki že v prihodnjih tednih.
Naj še omenimo, da so se naši športniki v začetku iger spomnili tudi naših padlih, s posebnim spominskim tekom od Opčin do Bazovice, za katerega smo slišali predlog. da bi postal tradicionalen.
Za zaključek podajamo še točkovne lestvice za moške, ženske in mladinske panoge te" discipline:
Moški:
1. Polet 86, 2. Adria 50, 3. RMV
40,	4. Kras 35, 5. Bor 31, 6. Kontovel 25.5, 7. Kraški dom 20, 8. Gaja 17, 9. Skavti TS 12.5, 10. Breg 9.5, 11. Dom 7.5, 12. Cankar 6, 13. Sokol 5, 14. Mladost 4, 14. Zarja 4, 14. Juventina, 17. So-vodnte 3, 17. Skavti GO 3, 17. Primorec 3, 20. Vesna 2, 20. Škamperle a
Ženske:
1. Kras 91, 2. Polet 66, 3. Sloga 18, 3. Kontovel 18, 5. RMV 17, 6. Dom 13, 7. Gaja 11, 8. Adria 8, 9. Škamperle 7, 9. Breg 7, 11. Vesna 4, 11. Cankar 4, 13. Bor 3, 14. Sokol 1.5, 14. Hrast L5.
Mladinci in mladinke:
1. Polet 98, 2. K "as 59, 3. RMV
41,	4. Adria 35, 5. Kontovel 23, 6. Gaja 21, 7. Kraški dom 20, 8. Skavti TS 12.5, 9. Sloga 11, 10. Breg 9, 11. Bor 8, 12. Sokol 6.5, 13. Dom 5.5, 14. Vesna 4, 15. Sovodhje 3, 15. Primorec 3, 17. Hrast 1.5, 18. Juventina 1.
■iiiiniiiiiinnmiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiimiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiinniii
V PRIJATELJSKI TEKMI
Mlada ekipa Italije remizirala v ZDA
Idi Amerikance predstavlja to izenačenje lep uspeh
FIRENCE, 10.	- Ameriška
državna nogometna reprezentanca je v mednarodnem prijateljskem srečanju v Firencah dosegla proti Italiji «pod 21» neodločen izid 0:0, kar predstavlja zanjo dejansko zelo lep dosežek, glede na to, da je nogomet v ZDA le slabo razvit.
Ekipi sta igrali v naslednjih postavah:
ITALIJA «pod 21»: Bordon, O-riali. Bini, Rocca, Vavassori, Roggi, Orlandini, Antognoni, Graziani, Guerini, Speggiorin (rez. vratar: Martina, 13. Gorin, 14. Gentile, 15. Boni, 16. Di Bartolomei, 18. Caso, 19. Desolati).
ZDA: Rigby, Smith, Math, Hall, Me Cully, Bario, O’Neil, Fin, Roy, Siega (rez. vratar: Arena, 13. Ri-marezuk, 14. Ciaja, 15. Grugurev).
SODNIK:	Bolsen	(Nizozemska).
V prvem polčasu se italijansko moštvo v začetku ni moglo prav razživeti in šele polagoma je prevzemalo pobudo v svoje roke. A-merikanci so predvajali nogomet s pretežno kratkimi podajami, ven-
•Miiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiumiiiiiii
Vozila že prvak
(Nadaljevanje z 9. strani)
metrovko za domačine. Igralci Tabora so protestirali, vendar so se potem umirili in domači igralec je realiziral enajstmetrovko. Toda potem je vratarju Lutmanu spet vzkipela kri, tako da je skočil z nogama nasprotniku v hrbet. Za svoj izredno nešportni izpad si je zaslužil kritiko javnosti v Sežani in izven nje. S tem pa je izzval tudi pretep, in ker sta pritekla na igrišče tudi dva gledalca je sodnik prekinil tekmo.
Danes se razidejo
Druščina v zahodni conski ligi, ki je za dva kluba manjša kot v SNL, se bo že danes razšla z izjemo tistih, ki morajo odigrati še zaostala srečanja. V zadnjem kolu bosta še dva primorska derbija : Tabor — Vozila (sodi Solner) in Primorje — Tobnin (sodi Mirko Ilešič). Jadran bo igral v Litiji. Adria pa bo imela poslovilni nastop doma, kjer se bo predstavil Tržič 'r"kmo v Litiji bo vodil Bradaška.
Mirnu pa Pezo.
B. P.
dar žoge niso dobro nadzorovali. Domačini so jih polagoma potisnili v obrambi, vendar več kot serije kotov (6:2 v prvem polčasu) niso dosegli.
V drugem delu tekme so Italijani nadaljevali z «zbiranjem» kotov, toda ne le, da jih niso izkoristili, ampak so celo Amerikanci postajali vedno bolj nevarni v protinapadih in nekajkrat le za las niso dosegli gola. V zadnjih minutah je celotno italijansko moštvo krenilo v napad, toda izid je ostal neomadeževan.
ODBOJKA
V SINOČNJIH TEKMAH
Start Bora z zmago in tesen poraz Krasa
V ženski odbojkarski B ligi je sinoči v Trstu Bor v živahni in borbeni, vendar tehnično ne preveč veljavni tekmi premagal Brian-teo iz Coma s 3:1.
• • •
Kras je sinoči v moški odbojkarski C ligi v Trevisu po odlični igri klonil šesterki Dall’Acqua s 3:2 (15:9, 13:15, 15:7, 8:15, 15:2).
NOGOMET
BEOGRAD, 10. — Nogometna zveza Jugoslavije je včeraj s posebno izjavo podprla upravičeno zahtevo nogometne zveze Sovjetske zveze, da se povratna kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo Čile -Sovjetska zveza ne igra v Santia-gu, temveč na nevtralnem terenu. V izjavi poudarjajo, da vojaška jun-ta v Čilu nadaljuje s preganjanjem, terorjem in aretacijami naprednih Čilencev, kakor tudi tujih državljanov, ki so bili na delu v Čilu na podlagi mednarodnih pogodb. Nogometna zveza Jugoslavije ugotavlja, da so v Čilu ogrožene osnovne človeške svoboščine in so s tem onemogočeni tudi normalni odnosi s Čilom na športnem področju. Nogometna zveza Jugoslavije je prepričana, da bo mednarodna nogometna zveza preverila svoje dosedanje stališče in upoštevala upravičene zahteve sovjetske nogometne zveze.
SKUPNA LESTVICA točke
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Kras Polet Adria RMV Kontovel Bor Gaja
8.	Dom
9.	Kraški dom Skavti TS Sloga Breg Cankar Škamperle Sokol
PD Vesna 17. Juventina 17. Zarja 17. Mladost 20. Sovodnje 20. Skavti GO 20. Primorec 23. Hrast
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
144
134
61
57
47.5 34 28
24.5 23
18.5 18
16.5 10
9
6.5 6
4
4
4
3
3
3
1.5
V zadnjih, zaostalih srečanjih letošnjih 13. SŠI so včeraj dosegli te izide:
MINIBASKET
FINALE ZA 3. MESTO Bor — RMV	40:12
FINALE ZA 1. MESTO Kontovel — Polet	37:23
MLADINCI
FINALE ZA 3. MESTO RMV — Bor	92:33
FINALE ZA 1. MESTO Polet — Kontovel	42:41
FIRENCE, 10.	—	Itabjanska
državna nogometna reprezentanca je v trening tekmi premagala mladinsko ekipo Fiorentine s 16:0 7:0. V vrstah reprezentance zaradi bolečin v nogi ni igral Riva.
# * *
SEUL, 10. Ker se je tudi druga kvalifikacijska tekma za SP med Korejo in Avstralijo končala pri neodločenem izidu (2:2) bodo morali v torek nogometaši obeh ekip v Hongkongu odigrati še eno tekmo.
ŠPORT NA TV
Po italijanski televiziji bodo danes ob 15. uri prenašali iz Rima prvobgaško košarkarsko srečanje med videmskim Snaiderom in ekipo Brina Rieti, Prenos bo na 2. sporedu.
Šport na «Radiu Trst A»
Današnja številka oddaje «šport in glasba» (16. in 17.) bo kot običajno posvečena domačemu nogometu z neposrednimi prenosi in poročili s tekem drugoligaškega a-materskega prvenstva, ki zanima slovenske klube. Neposreden prenos je predviden za tekme med Primorjem in Devinom na Proseku. Pitno» bo tudi s tekme med Tries-lino in Clodio na stadionu pri Sv. Soboti. Oddaja bo obsegala izide in komentarje o italijanskem in jugoslovanskem nogometnem prvenstvu, ter izločilnem delu svetovnega prvenstva.
V okvira domačih športnih dogodkov pa bomo govorili o prvem kolu druge ženske odbojkarske lige (s tekmo med Borom in Brmnleo) ter o prvem kolu 3. moške lige (s poročilom tekme med Krasom ih Gasilci v Trevisu).
Prireditelji 13. SŠI so razdelili med najuspešnejša društva in tekmovalce 20 pokalov, plaket, značk, knjig, gledaliških vstopnic in drugih nagrad, ki so jih večinoma darovale razne ustanove
Zahodnckraško področje je imelo rekordno število prijavljenih, zato tudi osvojenih pokalov ni bilo malo	-
Vznoa:i, Kras je edini resneje ogrožal svoje zahodne sosede, zato, seveda nagrad t idi za to področje ni manjkalo
Goričani so se tokrat izkazali predvsem _________
hodnje leto pa obljubljajo tudi množični naskok na
iM ' mm
veliko aktivnostjo, za pripekale
Organizatorji iger z vseh štirih področij so zaključek te manifestacije proslavili s skromno zakusko
okviru
ffiHL
zakljtičuega večera 13. SŠI so se po skupinah razvneli pogovori in debate ...o našem športu, seveda