Boris Pahor je v Beogradu predstavil srbski prevod Nekropole / 12 Včeraj so se člani upravnega sveta SSG sestali z zaposlenimi Primorski Spoštovani gospod župan mesta Trst Dušan Udovič Eno od kočljivih vprašanj, ki ta trenutek odmevajo v tržaški javnosti, je krizni položaj Slovenskega stalnega gledališča. Ne more nam biti vseeno, kakšni so odmevi, predvsem v krajevnih medijih. Gre za usodo SSG in njegov nadaljnji obstoj, kar bi moralo biti pri srcu ne samo slovenskemu, temveč celotnemu prebivalstvu našega mesta in dežele. Imeti stalno gledališče v jeziku manjšine bi moral biti za mesto, ki se ponaša s kozmopolit-stvom in raznolikostjo kultur, razlog za ponos in zadovoljstvo. To naj bi bil za tržaško kulturo nagelj v gumbnici. Še zlasti ko gre za več-desetletno tradicijo visoke profesionalnosti in vlogo žlahtnega posredovalca med kulturami tega prostora, ki jo je slovensko gledališče kot nekakšen tovrsten unikum znalo odigrati v našem mestu. Iz vseh teh razlogov bi z vaše strani, gospod župan, pričakovali enako občutljivost do SSG, kot ste jo znali pokazati ob mnogih priložnostih do naše skupnosti nasploh, kot Vam gre tudi priznati iskreno navdušenje ob padcu državne meje, in željo, da se Trst z vizijo prihodnosti odpre do slovenskega prostora. V tem pogledu ste s svojimi besedami velikokrat pokazali, da znate in želite biti župan vseh, ne glede na narodno pripadnost. Zato presenečajo vaše besede, objavljene v včerajšnjem Piccolu, iz katerih je čutiti omalovaževanje slovenskega gledališča in njegove vloge, na upravitelje, ki si prizadevajo, da bi položaj rešili, pa neupravičeno pada senca slabega upravljanja, kot da gre za združbo neodgovornih, ki delajo zgubo in potem samo nekaj terjajo. Finančni problemi SSG imajo svoje razloge, gospod župan, o njih je bilo te dni v javnosti veliko povedanega. Pozoren pregled številk skozi obdobje dolgih let vam lahko nedvoumno pove, da razlogov za krizo SSG ne gre iskati v slabem upravljanju, temveč predvsem v dejstvu, da viri javnega financiranja s strani javnih uprav nikoli niso bili dokončno in sistemsko urejeni, temveč je šlo iz leta v leto za nekakšno emergenčno reševanje, pri čemer je položaj SSG ostal nedorečen. Poleg tega je vodstvo gledališča večkrat izrecno poudarilo svojo pripravljenost za potrebno prilagoditev statuta, po kateri bi imele javne uprave pri upravljanju večjo besedo. Spoštovani gospod župan, tako kot v drugih sredinah, smo tudi v našem uredništvu prepričani, da boste znali odigrati svojo vlogo tudi pri reševanju slovenskega gledališča in prispevati, da bo v ponos celotni skupnosti na Tržaškem in v naši deželi. dnevnik ČETRTEK, 17. SEPTEMBRA 2009 št. 220 (19.619) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € evropska unija - Včeraj ga je potrdil Evropski parlament Barroso še en mandat na čelu Evropske komisije Zanj je glasovala absolutna večina evropskih poslancev gorica - Kriza v tovarni Carraro Odslovljeni protestirajo, sindikati kličejo na pomoč GORICA - Delavci tovarne Carraro so včeraj prekrižali roke, potem ko je vodstvo družbe s sedežem v Pa-dovi sporočilo, da namerava odsloviti osemdeset od stodvajsetih zapo- slenih. Delavci so sicer vedeli, da je tovarna zašla v krizo, vendar niso pričakovali, da se bo družba zaradi recesije znesla nad njimi. S protestom pred vhodom v obrat nameravajo na- daljevati, sindikati pa pozivajo krajevne upravitelje, naj jim priskočijo na pomoč v boju za ohranitev delovnih mest. Na 15. strani STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu podprl imenovanje Portugalca Joseja Manuela Barrosa za predsednika Evropske komisije. Barroso bo tako z novembrom začel drugi petletni mandat na položaju predsednika izvršnega organa povezave. Za imenovanje Barrosa je glasovalo 382 poslancev, proti jih je bilo 219, glasovanja pa se je vzdržalo 117 poslancev. Po pogodbi iz Nice je za izvolitev na položaj zadostovala navadna večina, a Barroso je dosegel tudi absolutno večino, ki jo zahteva sicer še neratificirana Lizbonska pogodba. Na 13. strani Zgonik: uravnotežen proračun za leto 2009 Na 8. strani Poslanca manjšin ostaneta v slovenskem parlamentu Na 3. strani Goriška pokrajina prispeva občinam za odpravo azbesta Na 14. strani Z deželno pomočjo bodo v Brdih uvajali »e-government« Na 14. strani Popravljamo avtomobile in avtodome vseh znamk Meritve emisij izpušnih plinov motorjev (t.i. Bollino Blu) ENZO POOBLAŠČENA FORD DELAVNICA Opčine - Bazoviška ul. / Via di Basovizza 60 tel. in fax 040 214618 enzo.carli@autofficinaenzo.com - www.autofficinaenzo.com 2 Četrtek, 17. septembra 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Glede vsebine dogovora z Borutom Pahorjem Hrvaška opozicija obtožila Jadranko Kosor zavajanja Odstopil je tudi predsednik hrvaškega dela mešane komisije za mejo Davorin Rudolf ZAGREB - Voditelja največjih hrvaških opozicijskih strank Zoran Milanovic (SDP) in Radimir Čačic (HNS) sta včeraj v Zagrebu na ločenih novinarskih konferencah obtožila premierko Jadranko Kosor, da ni povedala celotne zgodbe o doseženem dogovoru s slovenskim premierom Borutom Pahorjem v petek v Ljubljani. Milanovic je dejal, da je Kosorjeva v javnosti povedala neresnice, ko je dejala, da s Pahorjem nista dogovorila nič, česar ne bi bilo v pismu, ki ga je iz Ljubljane poslala švedskemu predsedstvu EU. Hrvaško zunanje ministrstvo je namreč v torek potrdilo, da sta se na petkovem srečanju dogovorila, da bodo nadaljevali pogajanja o meji na podlagi drugega, junijskega, predloga evropskega komisarja za širitev Olli-ja Rehna, ki govori o pristopu Slovenije do odprtega morja. Predsednik hrvaških socialdemokratov je spomnil na ponedeljkove izjave Kosorjeve, ki je na Hrvaškem radiu večkrat ponovila, da ni nobenih dogovorov s Pahorjem izven omenjenega pisma, ter ocenil, da gre "ali za neresnice ali grobo neinformiranost državnega uslužbenca". Spomnil je, da v pismu ni niti ene same besede o omenjenem Rehnovem predlogu. Obenem je obtožil premierko, da je prekršila odločitev sabora iz 8. maja, ki je sprejel prvi, aprilski, Rehnov predlog. Kot je poudaril, je saborska odločitev na ravni zakona in je veljavna. Milanovic je pozval Kosorjevo, naj javnosti jasno pove, kaj sta se zmenila s Pahorjem in katere obveznosti Hrvaške izhajajo iz tega dogovora. Napovedal, je da bo SDP zahteval saborsko razpravo o dogovoru Kosor-Pahor. Na novinarsko vprašanje, ali je mogoče primerjati obstoječi dogovor z nekdanjim sporazumom Drnovšek-Račan, je Milanovic dejal, da se takratni hrvaški premier Ivica Račan za razliko od Kosorjeve ni skrival pred javnostjo in saborom, ki je kasneje ta sporazum zavrnil, Račan pa je tudi prevzel politično odgovornost. Tudi predsednik Hrvaške narodne stranke (HNS) Čačic je obtožil vlado, da "že pet dni laže hrvaški javnosti". Kosorjeva je včeraj ocenila, da želijo nekateri opozicijski voditelji zmanjšati rezultat težkih pogajanj s Slovenijo, tako kot tudi dejstvo, da je Ljubljana umaknila blokado hrvaških pogajanj z EU. Zavrnila je vsa ugibanja glede domnevnih tajnih dogovorov s Pahorjem ter ponovila, da je vse, kar sta se dogovorila, mogoče prebrati v pismu, ki ga je poslala švedskemu predsedstvu EU. Znova je ponovila, da sta s Pahorjem vse o ljubljanskih pogovorih povedala na novinarski konferenci po njunem petkovem srečanju. "Oba sva povedala, da bomo nadaljevali pogovore o urejanju vprašanja meje od tam, kjer so bili ustavljeni 15. junija. Temu ni treba nič dodajati, niti odvzeti," je povedala hrvaška premierka. "Dogovori glede spora o meji šele bodo, nič se nismo dogovorili. Gre za to, da bomo iskali načine za urejanje vprašanja meje in v pismu sem omenila dve poti - ali se bomo dogovorili ali pa bo odločilo arbitražno sodišče," je še pojasnila Kosorje-va. Dodala je, da ne ve, kaj vse je o njunem dogovoru izjavil Pahor in da nima časa tega analizirati, sicer pa so bile njune izjave v Ljubljani usklajene. Zaradi dogovora Pahor - Kosor pa je včeraj s položaja predsednika hrvaškega dela mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za mejo in svetovalca zunanjega ministra odstopil hrvaški akademik Davorin Rudolf. V pismu hrvaški tiskovni agenciji Hini je Rudolf pojasnil, da ne želi biti odgovoren za možne učinke pristanka na drugi, junijski predlog Ollija Reh-na. (STA) Jadranka Kosor in Borut Pahor po petkovem srečanju v Ljubljani arhiv Habsburžani zahtevajo pravico do kandidature za predsednika države CELOVEC - Člani habsburške dinastije zahtevajo, da se jim omogoči, da se potegujejo za položaj predsednika Avstrije, je včeraj sporočil njihov odvetnik. Dva člana družine sta na ustavno sodišče vložila zahtevo za odpravo 90 let stare prepovedi, ki Habsburžanom prepoveduje kandidaturo na predsedniških volitvah. Kot je dejal odvetnik enega od članov družine, Ulricha Habsburško-Lota-rinškega, Rudolf Vouk, prepoved ni več upravičena in je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom. Ocenil je, da bi lahko po devetih desetletjih Avstrija vzpostavila več distance do svoje zgodovine. V prometni nesreči pri Lestizzi umrl zdravnik VIDEM - Mokro cestišče je najbolj verjeten vzrok za včerajšnjo prometno nesrečo, v kateri je izgubil življenje 56-le-tni družinski zdravnik Giovanni Bat-tista Marangone iz Galleriana, v občini Lestizza. S svojim avtomobilom bmw 318 se je vozil iz Pozzuola proti Lestizzi, ko je po ugotovitvah karabi-njerjev iz Mortegliana v nekem ovinku izgubil nadzor nad vozilom. Avtomobil je silovito trčil ob zaščitno ograjo in končal svojo pot v jarku. Ko so prihiteli reševalci, je bil voznik že mrtev. univerza na primorskem :: Naše analize kažejo na 85-odstotno zaposljivost diplomantov z naše univerze KOPER - Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc se je včeraj odzval na rezultate raziskave Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, da so med diplomanti slovenskih univerz najtežje zaposljivi prav diplomanti Univerze na Primorskem. "Naše analize kažejo na 85-odstotno zaposljivost naših diplomantov," je dejal Bohinc.Ker raziskava še poteka in končno poročilo še ni bilo objavljeno, nas preseneča, da se objavljajo podatki, ki bistveno odstopajo od podatkov, ki jih je o zaposljivosti diplomantov Univerze na Primorskem pridobila sama univerza, je poudaril Bohinc. Poudaril je še, da ne poznajo metodologije in kriterijev interpretacije, ki so jih avtorji uporabili pri oblikovanju raziskave, da jih pa objavljeni podatki čudijo. Raziskavo so izvedli v okviru ciljnega raziskovanja programa Financiranje visokega šolstva za tretje desetletje, v katerem sta sodelovali ljubljanska ekonomska fakulteta in Fakulteta za management Univerze na Primorskem. Kot je še pojasnil Bohinc, se je le- tos število prvih prijav na študijske programe Univerze na Primorskem v primerjavi z lanskim letom povečalo za petino, drugih prijav pa je v primerjavi z lanskim letom za dobro tretjino več. Univerzo na Primorskem je kot svojo prvo izbiro tako izbralo osem odstotkov vseh dijakov, ki so se letos prijavili na študijske programe, kot svojo drugo izbiro pa 11 odstotkov vseh dijakov. O tem, kako uspešna je bila Univerza na Primorskem pri letošnjih vpisih na študijske programe, bo po besedah Bohinca mogoče presojati šele, ko bodo zbrali dokončne podatke o številu vpisnih mest. Razultati evalvacijskega poročila, ki ga je na včerajšnji seji obravnaval senat univerze, kažejo na povečanje števila študijskih programov, študentov, visokošolskih učiteljev in raziskovalcev, so po zaključeni seji zapisali v poročilu z dejavnost z Univerze na Primorskem. "Postopno postajamo raziskovalna univerza, obenem se lahko pohvalimo z velikim številom citiranosti naših raziskovalcev v bazi Sicris," so še zapisali. (STA) dunaj - Od Mohorjeve družbe Slovenska vlada kupila Študentski dom Korotan LJUBLJANA - Slovenska vlada je kupila stoodstotni poslovni delež družbe Študentski dom Korotan, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na glavni skupščini družbe na Dunaju so včeraj sklenili, da se osnovni kapital družbe poveča z denarnim vložkom edine družbenice, Republike Slovenije, v višini 5,6 milijona evrov.Mohorjeva družba v Celovcu se je namreč letos julija zavezala Sloveniji prodati Študentski dom Korotan, opremo in drobni inventar. Tržna vrednost nepremičnine znaša nekaj čez pet milijonov evrov, ocenjena vrednost opreme in drobnega inventarja pa nekaj manj kot 170.000 evrov. Ostala sredstva bodo namenjena za plačilo davkov in stroškov prepisa, so sporočili z ministrstva. Glavna skupščina družbe je včeraj obenem razrešila dosedanjega poslovodjo Antona Levstka in za novega imenovala Mitjo Valiča. Soglašala je, da zakoniti zastopnik družbe Štu- dentski dom Korotan zaradi nemotenega delovanja in kontinuitete poslovanja družbe z Mohorjevo družbo v Celovcu sklene pogodbo o upravljanju študentskega doma Korotan z rokom veljavnosti do konca aprila 2010 in možnostjo podaljšanja. V študentskem domu Korotan na Dunaju je trenutno na voljo 85 ležišč, od tega jih je 61 namenjenih študentom iz Slovenije in slovenskim zamejcem iz Koroške. V njem je tudi sedež društva Kulturni center Korotan, v katerem potekajo prireditve za promocijo slovenske kulture in znanosti. Slovenska vlada je z namenom varovanja, promocije in razvoja slovenskih nacionalnih interesov ocenila, da je potrebno zagotoviti dolgoročni obstoj in delovanje tega študentskega doma, zato se je odločila da postane lastnica stoodstotnega deleža družbe Študentski dom Korotan, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. (STA) pordenon - Torkova tragedija v kraju Montereale Valcellina Lastni hčeri naj bi prerezal vrat 45-letni Maročan v priporu, nasprotoval je hčerinemu razmerju z Italijanom - Ostri politični odzivi, za odbornico Seganti je integracija z muslimansko kulturo nemogoča - Škofija in imam mirita duhove PORDENON - 45-letni maroški državljan El Katavi Dafani, ki že devet let dela kot kuharski pomočnik v gostilni Al Lido v Por-denonu, naj bi v torek zvečer v kraju Mon-tereale di Valcellina (pri Pordenonu) s pravkar kupljenim nožem do smrti zabodel lastno hčer in ranil njenega italijanskega zaročenca. 18-letna Sanaa je zaradi številnih vbodov - morilec ji je prerezal vrat - izkrvavela, 31-letni Massimo De Biaso, ki jo je skušal braniti, pa je prestal kirurški poseg v por-denonski bolnišnici in ni v življenjski nevarnosti. Do napada je prišlo v trenutku, ko je par sedel v De Biasovem avtomobilu audi A4. Sanaa je iz vozila zbežala v gozdič, kjer jo je Prizorišče zločina v torek zvečer ansa pričakala smrt. Karabinjerji iz Sacileja so nekaj ur po zločinu prijeli Dafanija in ga celo noč zasliševali, medtem pa so v gozdiču iskali nož. Po njihovih trditvah naj bi osumljenec, po dolgem molku, šele ob zori delno priznal odgovornost za zločin, javni tožilec Lui-gi Delpino pa je na poznejši tiskovni konferenci vest demantiral, češ da Dafani ni v stanju, da bi dajal verodostojne izjave. Tožilec pa je potrdil, da osumljenčev položaj bremeni več »težkih elementov«, vključno s pričevanji očividca, De Biasa in znancev. Po vsej verjetnosti bo sodnik za predhodne preiskave potrdil pripor. Dafani se je upiral hčerinemu razmerju z Italijanom. Motila naj bi ga razlika v letih in v kulturi, morda tudi različni veroizpovedi, nazadnje pa se je Sanaa odločila, da bo stanovala z zaročencem. Dafani je osumljen umora in poskusa umora v obtežilnih okoliščinah. Tožilec je pojasnil, da je sorodstvo med morilcem in žrtvijo huda obtežilna okoliščina (»že to bi lahko zadostovalo za dosmrtno kazen«), preiskovalci pa preverjajo, ali je bil umor naklepen. Danes bo na vrsti obdukcija. Jm Sanaa Dafani Po dogodku so iz vrst desne sredine letele kritike na poskuse integracije z muslimanskimi priseljenci. Ligaški župan Azzana Decima Enzo Bortolotti in evroposlanka Mara Bizzotto menita, da je integracija med krščansko in muslimansko kulturo nemogoča, isto misel je ponovila njuna somišlje-nica in deželna odbornica FJK za varnost Federica Seganti. Nad fundamentalizmom sta se zgražali deželna odbornica FJK za enake možnosti Alessia Rosolen in desničarska ve-ljakinja Daniela Santanche, ministrica za enake možnosti Mara Carfagna pa naj bi na procesu nastopila kot civilna stranka. El Katavi Dafani Pordenonskega imama Mohameda Ouatiqa je dogodek pretresel. Poudaril pa je, da Dafani sploh ni molil, ni zahajal v moše-jo in ni bil aktiven v muslimanskih krogih (na Pordenonskem je kar 7500 muslimanskih vernikov). »Vseskozi je bil zaprt vase, kljub vabilom se v našo skupnost ni vključil. Islama ne moremo kriviti,« je dejal imam, ki moškega dobro pozna. Tragedije po njegovem ni povzročil islam, temveč Dafanijeva zaostalost in osebni problemi. Enakega mnenja sta združenje muslimanskih intelektualcev in škofijska Karitas, ki zavračata politično zlorabo dogodka. / ALPE-JADRAN Četrtek, 17. septembra 2009 3 nova gorica - V nedeljo več spominskih slovesnosti Lokve z okolico v znamenju 65. obletnice prve primorske vlade Na osrednji proslavi ob 12. uri bosta slavnostna govornika Tamara Blažina in Janez Stanovnik ljubljana - Zavrnjen Jelinčičev predlog Poslanca manjšin ostaneta v parlamentu LJUBLJANA - Komisija Državnega zbora za narodne skupnosti je ugotovila, da je predlog Zmaga Jelinčiča, po katerem bi predstavnika manjšin izgubila poslanska sedeža, dobila pa bi sedeža v državnem svetu, nesprejemljiv. Po mnenju komisije predlog med večinski narod in manjšine vnaša zgolj nepotreben konflikt in nestrpnost. Po besedah Franca Jurija (Zares) predlog prihaja iz stranke, ki je nosilec sovražnosti, zato predstavlja le še eno od mnogih priložnosti, ki jih ima ta stranka, da udriha po manjšinskih, pa tudi po obče človekovih pravicah. V Slovenski ljudski stranki so bili po besedah njenega predsednika Radovana Žerjava do sprememb ustave vedno zadržani, saj menijo, da ustave ne gre spreminjati kar tako. Taki predlogi so po njegovem nevarni, saj »ko se začnemo pogovarjati o takih zadevah, hitro nastane kritična masa in se lahko tudi kaj zgodi. Zato je treba takšne predlog zatreti v kali.» Predsednik komisije in poslanec madžarske skupnosti Laszlo Goncz je dejal, da ima Slovenija vzorno urejeno manjšinsko vprašanje, zato ga po njegovem ne gre spreminjati. Pri predlogu gre zato po njegovem zgolj za nepotrebno vzbujanje nestrpnosti. Poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli je dejal, da celotna zadeva izvira iz stališča ministrstva za zu- Poslanec italijanske skupnosti Roberto Battelli Poslanec madžarske skupnosti Laszlo Goncz nanje zadeve, s katerim je julija letos resolucijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi o obsodbi totalitarnih režimov, predstavilo kot njegov oseben predlog. Izjava ministrstva je omogočila gonjo proti predstavniku ene od narodnih skupnosti, je dejal in dodal, da je bilo do zdaj sprejetih že veliko podobnih resolucij, eno izmed njih pa je ministrstvo junija letos celo pozdravilo. NOVA GORICA - Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica in tamkajšnja občina v nedeljo, 20. septembra, na Lokvah na Trnovski in Banjški planoti pripravljata slovesnost ob 65. obletnici ustanovitve pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst (PNOO). Odbor številni označujejo za prvo primorsko vlado. Njegovo oblikovanje pred 65 leti je za Primorce izjemno pomemben dogodek, zato ga je treba obeležiti, je na včerajšnji predstavitvi nedeljskega dogajanja dejala no-vogoriška podžupanja Darinka Kozinc. Sredi septembra 1944se je namreč na Lazni zbralo 137 predstavnikov izvoljenih krajevnih in okrajnih narodnoosvobodilnih odborov ter osemnajst odposlancev iz vojaških enot, med udeleženci pa so bili tudi trije duhovniki. Izvoljeni pokrajinski narodnoosvobodilni odbor, ki mu je predsedoval France Bevk, je bil predstavnik partizanske politične oblasti ter prava pokrajinska vlada z desetimi re-sorji in dvema mestoma za italijansko manjšino in duhovščino. Izvolitev odbora, ki je potekala 15. septembra 1944, je eden izmed mejnikov partizanskega boja na Primorskem. Ker je vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega boja pričakovalo, da se bodo na Jadranu izkrcale ameriške in britanske vojaške sile, je bilo treba poskrbeti zato, da jih na Primorskem, takrat še sestavnem delu italijanske države, pričaka osrednji oblastni organ kot predstavnik in glasnik zahtev ter želja pretežnega dela slovenskih Primorcev. Te zahteve in želje pa so bile v prvi vrsti priključitev Primorske k Sloveniji oziroma Jugoslaviji. »O vsem tem danes ljudje premalo vedo, zato je treba spomin na dogodke oživiti tudi s proslavo,« je včeraj poudarila Kozinčeva. Slovesnost, ki so jo organizatorji sprva želeli združiti z državno proslavo ob dnevu priključitve Primorske k matični domovini, je razdeljena na štiri dele. V nedeljo bodo že ob Janez Stanovnik 9. uri v Spominskem parku NOB na Trnovem odkrili spominsko ploščo 150 padlim borcem Ruskega bataljona, ki so se borili v okviru IX. Korpusa. Istočasno bodo na La-zni odkrili obnovljen spomenik PNOO, na Prevali pa bo ob 10.30 uri sledilo še odkritje obeležja prvima padlima partizanoma v Trnovskem gozdu. Osrednja proslava ob 65. obletnici PNOO se bo ob 12. uri začela na Lokvah, kjer bosta kot glavna govornika zbrane nagovorila predsednik združenja borcev Janez Stanovnik, ki je bil pred 65 leti na La-zni udeleženec skupščine PNOO, in senatorka Tamara Blažina. Organizatorji pričakujejo ob lepem vremenu najmanj dva tisoč obiskovalcev iz celotne Primorske, vabila pa so poslali tudi na vse krovne slovenske organizacije v Italiji in na tržaško, goriško in vi-demsko organizacijo italijanskega združenja partizanov VZPI-ANPI. (nn) Soglasna odobritev zakona za Nemce TRST - Pristojna deželna komisija je včeraj soglasno odobrila zakonski predlog za zaščito nemških skupnosti v Kanalski dolini in v Karniji. Zakonski osnutek, ki roma v deželni parlament, je predložila desna sredina s prvim podpisnikom Francom Baritus-siom. Rok za prošnje za deželne prispevke zapade 28. septembra TRST - Do 28. septembra je čas za vložitev prošenj za dodelitev sredstev iz deželnega sklada za slovensko manjšino. Prošnje (na kolkovanem papirju za subjekte, ki niso oproščeni davka) je treba nasloviti na Službo za jezikovne in kulturne identitete ter za deželne rojake v tujini (ul. Sabbadini št. 31 v Vidmu ali ul. del Lavatoio št. 1 v Trstu). Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJK (www.regione.fvg.it) pod geslom »in evidenza (v ospredju)«. Jutri v Palmanovi srečanje komunistov Jesenski obnovi političnega življenja in socialnim bojem je posvečena javna razprava z državnim tajnikom italijanskih komunistov (SIK) Olivierom Di-libertom in voditeljem komunistične prenove (SKP) Foscom Gianninijem, ki bo jutri ob 20. uri v središču S. Marco v Palma-novi. Razpravo bo uvedel bivši deželni svetovalec Pio De Angelis, predsednik deželnega odbora SKP. Predvidena sta tudi posega deželnih tajnikov Kristiana Franzila (SKP) in Stojana Spetiča (SIK). Pri nas si v družinskem krogu. RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Četrtek, 17. septembra 2009 GOSPODARSTVO gibanja - Po popravljenih in dokončnih podatkih zavoda Istat Inflacija se je avgusta spet zasukala navzgor (0,1%) Po enoletnem upadanju do julijske ničle - V območju evra še negativna RIM - Cene v široki porabi so avgusta začele spet rasti, čeprav nekoliko manj, kot je ob koncu preteklega meseca ocenil Istat. Po dokončnih podatkih statističnega zavoda je namreč inflacijska stopnja v avgustu znašala 0,3 odstotka v primerjavi z julijem in 0,1 odstotka v primerjavi z lanskim avgustom. Glede na to, da je bila julija stopnja inflacije na ničli, se je torej avgusta rahlo povzpela, čeprav manj, kot je sprva ocenil Istat, in sicer 0,3 odstotka v mesečni in 0,2 odstotka v medletni primerjavi. Včeraj je Eurostat objavil tudi inflacijske podatke za 16 držav območja evra, kjer se je povprečna medletna inflacijska stopnja v avgustu znižala na -0,2 odstotka, potem ko je julija znašala -0,7 odstotka. Konjunkturno rast cen v Italiji so v največji meri povzročili energenti (+0,6% glede na julij) in prevozi (+1,8%), medtem ko so se cene živilskih proizvodov v povprečju znižale (-0,2%), in to predvsem po zaslugi znižanja cen nepredelanih živil (-0,5%). Drugačno je gibanje v medletni primerjavi, saj so se energenti glede na lanski avgust pocenili za kar 12 odstotkov (neosvinčeni bencin za 10%, a se je v primerjavi z julijem podražil za 1,8%), cene v prevozu so se znižale za 3,1 odstotka, medtem ko so se živilski proizvodi podražili za 1,1 odstotka. Pri Istatu torej ugotavljajo, da se je inflacijska krivulja avgusta zasukala navzgor, potem ko je zadnje leto vztrajno padala. 0,3-odstotna rast življenjskih stroškov glede na julij je namreč najvišje od julija lani (+0,5%), medtem ko se je med-letni trend zasukal navzgor (+0,1%) po nepretrganem padanju od avgusta 2008. Poleg cen v transportu, ki so vezane tudi na sezono, so se glede na julij zvišali tudi stroški za rekreacijo, prireditve in kulturo (+0,6%), cene alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov (+0,1%) in cene v hotelskem oz. gostinskem sektorju (+0,1%). Glede na lanski avgust pa so največjo rast doživele cene alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov (+2,8%), stroški za izobraževanje (+2,2%), cene pohištva in predmetov za stanovanje (+1,7%) in cene oblačil in obutve (+1,3%). pomorstvo - Z združitvijo dveh obstoječih linij Evergreen bo povezal Jadran s trgi vzhodnega Sredozemlja II i liliji ¡¡¡i Sedež družbe Evergreen v bližni novega pristanišča Trstu TRST - Jjadranska pristanišča bodo dobila novo pomorsko povezavo s trgi vzhodnega Sredozemlja. Taj-vanski plovni velikan Evergreen bo novo povezavo uvedel s kombinacijo dveh že obstoječih linij, in sicer Adriatic Feeder Service in Intra Mediterranean Feeder Service. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik tajvanske mul-tinacionalke, bo nova storitev izboljšala sedanjo povezavo, ki jo Evergreen ponuja svojim strankam s to neposredno povezavo med severnim Jadranom in vzhodnim Sredozemljem. arhiv Prvi odhod ladje na novi liniji je predviden 20. septembra iz Trsta. Linijo bo Evergreen vzdrževal z ladjo Ital Oceano nosilnosti 2080 TEU (kontejnerskih enot), z dvema ladjama, Stockholm in Singapore nosilnosti 1422 TEU in z ladjo Uni Assure nosilnosti 900 TEU. Ladje na novi liniji se bodo na krožni poti tedensko ustavljale v naslednjih pristaniščih: Trst- -Koper-Benetke-Reka (Hrvaška)-Ancona-Tarant-Dekheila (Egipt-Limassol (Ciper)-Ašdod (Izrael)-Mersin (Turči-ja)-Taranto-Trst. enogastronomija - V ponedeljek Okusi Krasa se bodo predstavili na Koroškem industrija - Britanski kapital za Aquafil Vstop Hutton Collinsa bo koristil tudi Julonu TRST - Okusi Krasa se bodo v ponedeljek, 21. septembra, predstavili na Koroškem. V gostilni Alte Post - Stara pošta v Ziljski Bistrici (takoj čez mejo pri Trbižu) bodo nastopile gostilne Devetak z Vrha, Eden - Vanilija a la carte iz Sesljana, Guštin iz Zgonika, Križ-man z Repna, La Lampara iz Križa, Rosenbar iz Gorice in Sardoč iz Prečnika s tipičnim kraškim jedilnikom in v povezavi z vini vinarjev Rada Kocjančiča in Devana Sancina iz Doline ter Mateja Lupinca iz Praprota, kruha pekarne Leghissa Bruna iz Sesljana in kave Dock pražarne Vidiz & Kessler iz Zgonika. To bo nekakšna uvertura v letošnje Okuse Krasa (podobna predstavitev za sosednje medije in operaterje bo tudi v Sežani), ki jo SDGZ prireja v sodelovanju s Slovensko gospodarsko zvezo (SGZ) iz Koroške. Ob tej priložnosti bo tudi prvo uradno Kick-off srečanje in predstavitev Interreg projekta A -A Tourism (Turizem Alpe-Jadran), ki ga poleg omenjenih organizacij izvaja še tretji partner, združenje gostincev in trgovcev ASCOM iz Gorice (za deželo FJK). Projekt je namenjen turističnim in gostinskim operaterjem iz Koroške in FJK, po tej pa bo še podobna predstavitev za naše medije, operaterje in pristojne ustanove v Gorici. Pri organizaciji dogodka sodeluje Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), zato bodo na srečanju v Ziljki Bistrici navzoči tudi operaterji s slovenskega Krasa. Kraškega večera na Koroškem se bodo v prvi vrsti udeležili sodelujoči obrati in proizvajalci Okusov Krasa 2009. Vabljeni pa so tudi ostali člani gostinske sekcije SDGZ, saj je na voljo še nekaj mest. Skupni odhod z avtobusom bo ob 9.30 iz zgoniške obrtnecone in ob 10.30 iz motela Nanut. Vrnitev je predvidena v poznih večernih urah, po de-gustacijskem večeru, ki se bo začel ob 19. uri. Za informacije in prijave pokličite tajništvo gostinske sekcije SDGZ v Trstu, tel. 040 6724824. TRST - Italijanski lastnik ljubljanskega podjetja Julon, ki ga vodi Edi Kraus, si je zagotovil pomembno finančno injekcijo. Družba Aquafil iz skupine Bonazzi je namreč z britanskim investicijskim skladom Hutton Collins podpisala dogovor o investiranju v skupnem znesku 45 milijonov evrov. Vstop Hutton Collinsa pomeni nadaljnjo rast investiciji tudi v Sloveniji, so sporočili iz Julona. Investicija, s katero je Hutton Collins pridobil pomemben manjšinski delež v italijanskem proizvajalcu vlaken, je namenjena financiranju načrta rasti družbe Aquafil. Ta vključuje razvoj projekta za zaščito okolja Econyl in širitev na azijski trg, saj namerava v kratkem odpreti svoj prvi proizvodni obrat na Kitajskem. Družba Aquafil, ustanovljena leta 1969, je vodilno evropsko podjetje na področju proizvodnje vlaken za tekstilne talne obloge z več kot 1800 zaposlenimi. Ima proizvodne obrate v Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem, v ZDA in Aziji. Lani je Aqua-fil ustvaril 380,7 milijona evrov prometa, kljub krizi pa je po besedah generalnega direktorja Giulia Bonazzija tudi letošnje prvo polletje končal z rastjo. Vstop Hutton Collinsa bo po njegovih besedah Aquafilu zagotovil potrebna sredstva za nadaljevanje rasti. »Reciklirani proizvodi in razvoj azijskega trga sta najpomembnejša strateška projekta za družbo Aquafil v bližnji prihodnosti,« je dodal Bonazzi. Skupina Bonazzi ima v Aquafilu 98,65-odsotni kapitalski delež, 1,35 od- Edi Kraus arhiv m EVRO 1,4671 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. septembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 16.9. 15.9. ameriški dolar japonski jen 1,4671 132,60 1,4611 133,26 ruski rubel 44,9271 70,7660 9,9777 45,0950 danska krona 7,4418 0,8897 7,4430 0,8869 švedska krona 10,1396 8,6065 10,2438 8,6390 češka krona 25,245 25,351 estonska krona 15,6466 269,84 15,6466 272,02 poljski zlot 4,1393 4,1635 avstralski dolar 1,6843 1,7014 romunski lev 4,2630 3,4528 4,2678 3,4528 latvijski lats 0,7035 2,6368 0,7023 2,6464 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2965 7,3252 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 16. septembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,2425 0,3987 0,105 0,452 0,2933 0,675 0,7206 1,0243 0,305 0,4066 0,768 1,038 1,26 1,2412 0,71 1,252 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.208,84 € +209,54 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. septembra 2009 stotka pa je v lasti Edija Krausa, ki je generalni direktor in član uprave Julona. Ljubljansko podjetje je ena največjih naložb Aquafila zunaj Italije, sicer pa ima 40 odstotkov proizvodnje osredotočene v Sloveniji in Hrvaški, kjer zaposluje 750 ljudi. Pred kratkim so v proizvodnih obratih v Ljubljani (Julon) in v hrvaškem Oro-slavju (Bulgari Filati) končali investicijo v modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih linij, vredno okrog 30 milijonov evrov. »S tem posegom smo izboljšali produktivnost in zmanjšali proizvodne stroške, kar nam pomaga, da v tem težkem kriznem obdobju z zaupanjem gledamo v prihodnost,« je povedal Edi Kraus. Vstop Hutton Collinsa v Aquafil bo spodbudil rast investicij tudi v Sloveniji, kjer je predvidena realizacija zelo ambicioznega in inovativnega projekta Econyl. Pri tem bo poleg Julonovih strokovnjakov sodeloval tudi Kemijski Inštitut iz Ljubljane in posledično univerzi v Ljubljani in Mariboru. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,49 IMTTTDCI IDADA +2,59 +1 43 KRKA 1 1 IKA KOPER 72,22 +0,67 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,63 174,25 314 71 +2,34 +0,64 +1 08 TELEKOM SLOVENIJE 158,20 -0,75 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 31,50 DELO PRODAJA 28,90 rrm nenn +0,70 +3,96 ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 Q DA QQ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 12,13 +2,02 KOMPAS MTS NIKA 8,10 -7,00 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 29,31 15,39 456 10 -2,14 +2,60 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 228,56 -0,85 -0,24 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 88,00 25,33 +2,92 +0,64 MILANSKI BORZNI TRG 16. septembra 2009 ftse mib: +1,54 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,41 5,88 1698 +2,76 +1,90 +113 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,59 1 42 +0,61 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,36 1 20 +0,99 +1,71 -041 EDISON ENEL ENI 4,28 1763 +1,66 FIAT FINMECCANICA 9,00 1165 +0,92 +2,10 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,9 +0,43 +2,05 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,07 15 82 +1,99 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,58 +0,44 +0,46 +1 68 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,84 9,90 1 94 +4,21 +2 16 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,38 13 28 +1,60 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,55 +0,30 +1,03 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,32 6,58 1 25 +0,99 -0,45 TENARIS TERNA 11,99 +0,89 +4,53 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,68 3,29 1026 +0,37 +1,15 UNICREDIT 2,61 +0,20 +1,65 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 72,29 $ -0,32 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. septembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.277,41 1.052,76 +0,65 +0,47 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.228,91 +2,63 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pû^i.-jrl SRX, Beograd BIFX Saraievo 359,81 1.986,57 +1,70 +0,99 Dir/\, JÛI OICVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 18.366,79 3.010,86 +1,59 +3,54 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.791,71 1.723,73 +1,12 +1 42 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.068,76 1.119,90 5.700,26 5124 13 +1,53 +0,14 +1,27 +1 63 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 3.813,79 2.582,59 +1,64 +2,02 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.154,8 2.882,28 +1,88 +1 38 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.270,77 2.674,42 21.402,92 2.999,71 16.677,04 +0,52 +1,36 +2,57 -1,12 +1,35 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 17. septembra 2009 5 GLOSA Zavezniška pomoč partizanom v Jugoslaviji Jo2e Pirjevec_ Pri pisanju knjige »Tito in tovariši«, s katero se želim spomniti pokojnega maršala ob tridesetletnici smrti, sem v svojem arhivu pravkar odkril rokopis knjige Sira Williama Deakina. Slednji je bil med drugo svetovno vojno sodelavec tajne organizacije »Special Operations Executive«, ki jo je leta 1939 ustanovil Winston Churchill za sabotažno delovanje v zasedeni Evropi. V tej vlogi je bil Dea-kin, ki je bil sicer po poklicu zgodovinar, poslan spomladi leta 1943 v Titov Vrhovni štab, da oceni pomen partizanskega gibanja v okviru protifašističnega in protinacističnega bojnega napora. Ker so bile odporniške enote v tistem trenutku obkoljene na goratem Durmitorju, so njega in njegovo skupino iz Egipta z letali prepeljali do Bosne, kjer so Britanci odskočili z letalom in se znašli v polnem metežu tako imenovane ofenzive »Schwarz«. Leta pozneje, ko je postal profesor na univerzi v Cam-bridgu, je tej avanturi Deakin posvetil knjigo, na-slovjeno v slovenskem prevodu »Gora trdnjava«. V njej je ponovil visoko oceno jugoslovanskega osvobodilnega boja, ki jo je podal že v svojih prvih poročilih z obleganega področja, poročilih, ki so odločilno vplivala na Churchilla, da je odtegnil svojo dotedanjo pomoč Draži Mihailovicu in jo prenesel na Tita. Po vojni je Deakin ostal prijatelj Jugoslavije, večkrat jo je obiskal in se pogosto mudil tudi v Sloveniji. Sredi osemdesetih let, ko je bil že star in be-težen, a mentalno še povsem čil, sem imel srečo, da sem ga gostil na večerji. Pripovedoval je zgodbe iz svoje mladosti, pa tudi iz poznejših let, in med drugim omenil, da so ga nedavno vprašali, kako ocenjuje parizansko epopejo in Titov režim. »Vidim mirno in razvito deželo«, je rekel, »zato bi dejal, da smo pač zmagali«. Že nekaj let pozneje je »mirna in razvita dežela« propadla v navalu nasilja, ki so ga povzročili njeni narodi in pri tem prelili potoke krvi. Kljub temu tragičnemu epilogu, ki očitno meče temno senco na 35 let Titove avtokracije, ni mogoče zanikati, da bi osvobodilna borba ne pomenila velike epopeje v zgodovini jugoslovanskih narodov, slovenskega še posebej. O tem sem se po- novno prepričal te dni, ko sem dobil v roke rokopis Deakinove knjige o jugoslovanskem partizanskem gibanju med leti 1941-1945, ki ga je raziskoval v sklepnem obdobju svojega življenja. Dela ni dokončal, rokopis pa je preko skupnih prijateljev pristal v mojem arhivu. Seveda ga bom uporabil pri pisanju lastne knjige. Pri branju uvodnih poglavij je pritegnila mojo pozornost razprava med Angleži in Američani jeseni 1943, kako organizirati operacijo »Overlord« - izkrcanje v Normandiji. Američani so bili mnenja, da je treba vse sile osredotočiti na ta veliki vojaški podvig, Britanci pa so trdili, da ne gre zanemarjati tudi drugih pomembnih področij, predvsem Balkana. Ocena lokalne situacije, ki so jo izdelali novembra 1943, je bila naslednja: »Ohranitev kontrole nad Balkanom je za Nemčijo bistvenega pomena. Po utemeljenem mnenju obveščevalnih služb, bi bilo za Nemčijo nemogoče nadaljevati vojno, če bi izgubila nadzor nad zasedenimi balkanskimi deželami in bi njeni sateliti kapitulirali.« Pri tem so Britanci opozarjali, da je na tem področju kar 13 nemških divizij, 30 »brambovskih« in drugih bataljonov, 3 hrvaške in tuje SS divizije (ki jim poveljujejo Nemci). Izhajajoč iz teh ugotovitev sta generala Eisenhower in Sir Joh Cunningham na sestanku v Kairu 26. novembra 1943 sklenila, da je treba narediti vse kar je mogoče ter podpreti Tita in njegove enote. V diskusiji je general Wil-som še posebej »podčrtal, kako pomembna je akcija v podporo gverile na skrajnem severu Jugoslavije (...) Operacije v severni Jugoslaviji bi pomenile resno nevarnost za nemško zaledje«. Prav je, da te dni, ko se spominjamo osvoboditve Primorske, vključimo borbo slovenskega naroda v širši okvir druge svetovne vojne. Šele v njem naš vojni napor dobi pravi pomen in ceno. Kakor piše Deakin so Britanci in Američani v Kairu sklenili, da je treba v največji možni meri pomagati »partizanom v Jugoslaviji z materialom in orožjem... « Ta odločitev, pravi dalje, je sklenila anglo-ameriško debato o sredozemski strategiji leta 1943 in je določila za naslednje mesece razmah zavezniških operacij na Balkanu. VREME OB KONCU TEDNA Tudi v prihodnjih dneh nezanesljivo ciklonsko vreme Darko Bradassi_ Vremenska slika je bila v zadnjih dneh po pričakovanjih nestanovitna in spremenljiva. Prevladovala je oblačnost, občasno so se pojavljale padavine, tudi plohe in nevihte, vmes pa je bilo nekaj sonca. Ciklonsko vreme je bilo zelo nezanesljivo, tudi napovedi so bile v zadnjih dneh večkrat nepravilne. Šlo je za ciklon, ki se je vzvratno pomikal od Balkanskega polotoka proti zahodu in je povečini le obrobno vplival na vreme pri nas. Proti nam je od časa do časa pritekal bolj vlažen zrak in so se pojavljale padavine, občasno pa je predvsem ob morju in v južnejših predelih dežele z jugovzhodnikom pritekal toplejši in nekoliko bolj suh zrak. Znano je, da okrepljeni jugovzhodnik predvsem ob morju prinaša v taki vremenski sliki tudi delne razjasnitve. Jugovzhodnik se namreč spušča proti nam iznad višjega istrskega zaledja in se pri tem zrak suši ter segreva. Jugovzhodnik zato za Trst ni ravno najbolj neugoden veter in ob ciklonskem vremenu ponavadi prinaša tudi delne razjasnitve, obratno od jugozahodni-ka, ki prinaša občutnejša poslabšanja. Tudi zaradi jugovzhodnika je bila v tem tednu na Tržaškem vremenska slika precej nepredvidljiva in je pripravila tudi marsikatero presenečenje. Drugod je bilo več oblačnosti in so bile padavine pogostejše. Ciklonu, ki se je vzvratno pomikal iznad Balkana proti zahodni Evropi, se je pridružil še hladnejši severni zrak. Nad Francijo in Španijo je tako v zadnjih dneh nastalo obsežno ciklonsko območje, ki vpliva na vreme v skoraj celotnem Sredozemlju in nad delom osrednje Evrope. Proti nam v višinah priteka z jugozahodnimi tokovi vlažen zrak, ki prinaša oblačnost in padavine. Sinoči je bilo v naši bližini še manjše ciklonsko območje, ki je nastalo nad Ligurskim morjem, in se je preko jugozahodnih tokov pomaknilo proti nam. Sedaj pa že zapušča naše kraje. Kljub tej spremembi, vremenski iz- gledi za prihodnje dni vseeno niso ravno najbolj spodbudni. V naši bližini se bo še zadrževal vlažen in nestanoviten zrak, vrzel v zračnem pritisku, ki je nastala nad zahodno Evropo, se bo le počasi zapolnila. Nad osrednjo Evropo se bo sicer postopno le začel krepiti anticiklon, toda zelo verjetno ne bo uspel odločneje vplivati na vreme pri nas. Vremenska slika se bo sicer spreminjala, toda zelo počasi. Od jutrišnjega dne bo občutno manj padavin in bodo delna izboljšanja nekoliko pogostejša, zelo verjetno pa bo dnevno povečini padlo vsaj nekaj kapelj dežja. Količine v glavnem ne bodo ravno velike, zelo težko pa je napovedati pogostost padavin. Podobno vreme se bo nato predvidoma nadaljevalo tudi v začetku prihodnjega tedna, ko še ne pričakujemo izrazitejših izboljšanj. Po sedanjih izgledih naj bi še prevladovala spremenljivost. Anticiklon naj bi se nato znova (prehodno) okrepil sredi prihodnjega tedna. Kot kaže, pa dolgotrajnejših in večdnevnih sončnih obdobij v kratkem ne pričakujemo. Od danes do nedelje bo torej prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami in vmesnimi delnimi razjasnitvami. Najmanj dežja bo, kot kaže, v soboto in nedeljo. Na sliki: Na našem širšem območju se zadržuje zelo vlažen in nestanoviten zrak benečija - Dvojezični šolski center v Špetru Splošno zadovoljstvo zaradi »gneče« V vrtcu, osnovni in nižji srednji šoli skupaj 225 otrok, učencev in dijakov - V letošnjem šolskem letu prvič tudi mala matura - V vrtcu že premalo prostora Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer ŠPETER - 73 otrok v vrtcu, 116 učencev v osnovni šoli in 36 dijakov v nižji srednji šoli. Toliko otrok iz Nadiških dolin in okolice bo letos obiskovalo dvojezični šolski center v Špetru, kjer so v vseh treh stopnjah zavoda zabeležili porast števila vpisanih. Razlogov za zadovoljstvo je bilo torej čisto dovolj, da so prvi dnevi šole potekali v veselem vzdušju. Začetek šolskega leta je bil gotovo zelo všeč dijakom nižje srednje šole, ki so prve dni preživeli v neke vrste šoli v naravi v Gorenjem Tarbiju. V šoli pa jih že čakajo profesorji, ki jim sicer letne su-plence še niso dokončno dodelili, saj novih prednostnih lestvic še niso objavili. Novost šolskega leta 2009/2010 predstavlja tretji razred. Na šoli, ki je bila ustanovljena leta 2007, bodo namreč ob koncu šolskega leta prvi dijaki opravljali dvojezično malo maturo. Ravnateljica špetrskega dvojezičnega šolskega centra Živa Gruden je že letos poleti na lastne oči lahko videla, kakšni so novi izpiti ob zaključku nižje srednje šole: "Izkušnja je bila zame zelo pozitivna in koristna. Tako se bomo lažje pripravili na našo prvo dvojezično malo maturo. Dijaki bodo izpite iz posameznih predmetov polagali v jeziku, v katerem se jih učijo, odločiti pa bomo morali, če bodo vsedržavni test Invalsi opravili v slovenščini ali italijanščini. Do izraza bo vsekakor prišla sposobnost naših dijakov, da brez težav prehajajo iz slovenščine na italijanščino in obratno." Ravnateljica Dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živa Gruden je zadovoljna zaradi naraščanja števila otrok v vrtcu, osnovni in nižji srednji šoli Zelo živahen pa je bil začetek šolskega leta v osnovni šoli, kjer se je v prvi razred letos vpisalo kar 26 otrok, ki so jih razdelili v dve paralelki. "Na osnovni šoli imamo v prvem razredu vedno dokaj visoko število vpisov (suče se okoli 25), tako da vedno nihamo med eno ali dvema paralelkama. Verjetno bi lahko bilo število učencev še večje, če bi imel naš vrtec večjo zmogljivost, tako pa je v njem mest le za približno 70 otrok, dodatne sekcije pa ne moremo odpreti. V primerjavi z lanskim šolskim letom pa velja omeniti še prihod dveh učencev iz Corna di Rosazzo, ki sta se k nam prepisala iz šole Trinko na Plešivem. Eden bo obiskoval osnovno šolo, drugi pa nižjo srednjo šolo" je povedala ravnateljica. V Špetru so bili zadovoljni tudi zato, ker jim je bil dodeljen zadosten učiteljski kader, da bodo lahko ohranili didaktični model, na katerega so bili navajeni, čeprav bo eden izmed učiteljev na razpolago le 20 ur na teden, tako da bodo imeli zaradi tega nekoliko več dela tisti s polnim urnikom. Veliko število novih vpisanih je bilo tudi v vrtcu, ki ga bo letos skupno obiskovalo 73 otrok. Od teh je 20 otrok letnika 2006, 5 pa 2007. "Najmlajši bodo sicer nekaj časa imeli skrajšan urnik (do enih), tako da vključitev v novo okolje zanje ne bo preveč naporna in šokantna, poleg tega pa bosta lahko na tak način z njimi vedno obe vzgojiteljici," je dejala Živa Gruden. (T.G.) Gitta t!i ni! Àî-Çù/ùtinç di Triéíte , lia conclut) „tfcgixamçnto" la celehraitotit di Trieste '63 ftltifnduíi prmnüiprc-tirito STALNO SLOVENSKO GLEDAlIŠČE , {Teatrû "Stubih'sim-zntt j aUapica in Drmocrazix CrfsttHlù ¿iï ïricstc. LT ¿ttibasiart/ftrtariio di Triaatf* continua* Ritordtkrí fitodini, ditj tánnd I Conliitliiri Überall SOLAHFNTIi QUELL1 HISSINI hamttt lltr^Biql* COUItasiât», Id CnnnifilD cgnmuàlt, qncito olíertart Cttlimtnlu ulit; prahlt alb V«. Im /MmAmf Prvv/itehht ül ---- d*f M*vfttriimt SUk-Jk/* fiaHriro r/n IT, Çrr,! fh Jezik več, jezik manj Letak, ki ga objavljamo, je iz leta 1968 in je nekakšna "slika" Trsta pred štiridesetimi leti. Letaka ne bomo prevedli, saj mi obvladamo oba jezika, kajne? Menimo, da sodimo med tiste normalne ljudi, ki jim je v ponos, če obvladajo poleg svojega kak jezik več. Med našimi someščani pa je precej takih, ki so ponosni, ker govorijo en jezik manj. Pred kratkim smo brali, kako se je tržaški župan dokaj surovo izrazil o slovenskem gledališču. Ta naša ustanova naj bi po mnenju nekaterih političnih mož bila od zmeraj "moteč tujek", ki bi ga bilo treba izločiti. Stranke MSI, ki se je podpisala pod letak, ni več. Nekajkrat se je spretno prelevila v kaj drugega, pred kratkim pa je postala sestavni del vladne Berlusconijeve PdL. Sicer pa se marsikateri nekdanji pristaš MSI v Trstu ni dosti spremenil in se ni odpovedal določenim idejam, le spravil jih je pod svojo današnjo politično streho in jih tam tako ali drugače širi oziroma bolj ali manj uspešno uveljavlja. 6 Četrtek, 17. septembra 2009 ITALIJA / politika - Ostre polemike po oddaji Porta a porta z Berlusconijem »RAI je javna in ne državna radiotelevizijska ustanova« Odločne besede predsednika Garimbertija - Več TV gledalcev za nadaljevanko na Canale 5 RIM - Torkova televizijska oddaja Porta a porta s Silviom Berlusconijem edinim političnim gostom je po pričakovanju sprožila ostre polemike. Oddaja, ki jo je vodil Bruno Vespa, vsekakor ni izpolnila pričakovanj glede gledanosti. Spremljalo jo je namreč le 13,5 odstotkov gledalcev, ki so bili takrat pred TV sprejemniki, kar v številkah pomeni 3.219.000 gledalk in gledalcev. Vespo in Berlusconija je gladko prehitela nadaljevanka na Canale 5 L'onore e il rispetto (Čast in spoštovanje), ki jo je spremljalo kar 5.750.000 gledalk in gledalcev. Največ polemik je Porta a porta povzročila znotraj radiotelevizijske ustanove RAI. Predsedniku upravnega sveta Paolu Garimbertiju niso bile všeč Berlusconijeve rezke in odklonilne besede do nekaterih znanih oddaj, kot so Annozero, Ballaro in Report. »Predsedniku vlade so očitno všeč le tiste oddaje, ki dobro govorijo o njegovem delu in o vladi. Berlusconi mora vedeti, da je RAI javna in nikakor ne državna radiotelevizija«, je dejal Ga-rimberti. Afera bo odmevala tudi v parlamentarni komisiji za nadziranje RAI. V levi sredini pravijo, da je v torek klavrno propadla Berlusconijeva propagandna oddaja. V njej je prišel tudi spet jasno do izraza konflikt interesov med Berlusconijem predsednikom vlade in Berlusconijem lastnikom medijskega imperija. »Res žalostna predstava,« pravijo v Demokratski stranki, kjer obtožujejo Vespo pristranskosti, medtem ko Massimo DAlema govori o režimski oddaji. V desni sredini na zadevo seveda gledajo popolnoma drugače, čeprav je marsikoga razočarala relativno nizka gledanost torkove oddaje. Za vodjo senatorjev desne sredine Maurizia Gasparrija je bistveno, da je Berlusconi ohranil konsenz v državi, medtem ko je glasnik Ljudstva svobode Daniele Capezzone prepričan, da je leva sredina sovražno razpoložena do Berlus-conija, »ker proti njemu nima resnih političnih argumentov«. Berlusconi se je pred TV kamerami sprl z vodjo UDC Pier Ferdinandom Casinijem. Nekdanji predsednik poslanske zbornice je izključil volilna zavezništva z desno sredino v deželah, kjer bo Liga morebiti imela kandidata za predsednika. Berlusconi je pri Ve-spi obtožil UDC klientelarnih političnih metod, kar mu je Casini zelo za- meril. Ministrski predsednik ni razčistil svojih odnosov z Gianfrancom Fini-jem, temveč jih je nasprotno celo zaostril. »Če se je nekaj zataknilo med nama, se to gotovo ni zgodilo po moji krivdi,«, je dejal premier, ki je vse krivde za politične spore zadnjih tednov torej naprtil predsedniku zbornice. Predsednik vlade je tudi izrazil prepričanje, da v Ljudstvu svobode vlada popolnoma demokracija in da sam v zadnjih mesecih sploh ne sodeluje pri temeljih odločitvah stranke. Podpora Berlusconiju je medtem avgusta padla na 47 odstotkov, je včeraj poročal časopis La Repubblica. Ber-lusconija je oktobra lani podpiralo še 62 odstotkov Italijanov. »Osupljivo je, da vlada plačuje ceno za notranja trenja, Berlusconi pa za to, ker ne ve, kako jih ukrotiti,« je v komentarju na najnovejšo raziskavo inštituta IPR zapisala La Repubblica. Inštitut IPR je raziskavo izvedel med 11. in 13. septembrom, v njej pa je sodelovalo 1000 ljudi. Silvio Berlusconi ni ravno navdušen nad gledanostjo svojega torkovega nastopa na televizijski oddaji Porta a porta ansa zakon alfano - Grožnja pravobranilca »Silvio Berlusconi bi lahko tudi odstopil« RIM - »Če bo ustavno sodišče slučajno razveljavilo imuniteto za najvidnejše zastopnike institucij, lahko pride do odstopa predsednika vlade Silvia Berlusco-nija«. To ni prepričanje tega ali onega zastopnika opozicije, pač pa državne advokature, ki v tem primeru pred vrhovnim sodiščem zagovarja predsedstvo vlade in torej Berlusconija. Gre za problem ustavnosti zakona, ki nosi ime po pravosodnem ministru Angelinu Alfanu. Ustavno sodišče bo ustavnost omenjenega zakona začelo obravnavati 6. oktobra, kdaj bo razsodilo, pa ni znano. Morebitna neustavnost Alfanovega zakona bi seveda sama po sebi ne pomenila odstavitve Berlusconija in drugih najvišjih državnih voditeljev, odstop premirja bi bil izrazito politična odločitev. Ministrski predsednik bi moral enostavno pred sodnike zaradi suma, da je podkupil britanskega advokata Millsa, in suma, po katerem naj bi nezakonito vplival na nekatere senatorje, ki so bili izvoljeni v tujini, da so pripomogli k padcu Prodijeve vla-Pravosodni minister Angelino Alfano de leta 2°°8. televizija Sky toži Mediaset RIM - Globalni medijski magnat Ruppert Murdoch je spet na bojni nogi. Njegova televizijska mreža Sky Italia (del News Corporation) je namreč tožila Berlusconijev Mediaset, ker naj bi slednji kršil določila EU o konkurenci in vzporedno tudi italijanske norme, ki urejajo komunikacijo. Mreža Sky dolži nekatera podjetja italijanske skupine Mediaset, da so kršila zakon, ker naj ji ne bi dovolila nakupa reklamnih prostorov na treh italijanskih komercialnih mrežah. Sky je tožbo proti družbam skupin Mediaset Rti in Publitalia vložila na milanskem sodišču: kršile naj bi določila proti monopolom na podlagi člena 82 evropske pogodbe in hkrati izvajale nepošteno konkurenco. Murdoch je namreč prepričan, da je prepoved oglaševanja na komercialnih mrežah Canale 5, Italia 1 in Rete 4 prava klofuta za zakonodajo EU o konkurenci. Marchionne: Potrebne so nove finančne spodbude za nakup avtomobilov FRANKFURT - »Upam, da bodo finančne spodbude za nakup avtomobilov obnovili, sicer se obeta katastrofa.« Tako je povedal pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne, ko se je včeraj udeležil avtomobilskega salona v Frankfurtu. Poudaril je, da bi bil ta ukrep tudi v korist Italije. Na Marchionnejeve besede se je takoj odzval minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola. Dejal je, da se z njegovo zahtevo načeloma strinja, sicer pa je poudaril, da bo treba zadevni sklep sprejeti na ravni Evropske unije, in to predvidoma novembra, ko bodo znani podatki o učinku, ki so ga imele tovrstne spodbude v iztekajočem se letu. Prve štiri obsodbe zaradi ilegalnega priseljevanja MILAN - Nov zakon o varnosti, ki je 8. avgusta med drugim uvedel tudi kaznivo dejanje ilegalnega priseljevanja, je že obrodil prve »težke« sadove. V Milanu so zabeležili prve štiri obsodbe. Sodnik za poravnavo sporov je dvema alžirskima državljanoma dosodil denarno kazen v višini 5000 evrov, kazen pa je spremenil v nalog za izgon iz Italije (za najmanj petletno obdobje). V dveh drugih primerih so denarno kazen v višini 7500 evrov znižali na 5000 evrov, brez izgona iz države. V podobnem postopku proti nekemu ukrajinskemu državljanu je odvetnik trdil, da je zakon protiustaven, saj tretji člen ustave določa enakost pred zakonom. Sodnik je trditev zavrnil, o usodi priseljenca pa bodo odločali prihodnji teden. Nadškof prepovedal vaje gejevskega pevskega zbora BOLOGNA - Gejevski pevski zbor se je za vaje sestajal v župnijski dvorani, župnik glede tega ni imel nikakršnih pomislekov. Toda neobičajno sodelovanje ni trajalo dolgo: po ukazu nadškofa iz Bologne, ki je celo citiral papeža Benedikta XVI., se je moral pevski zbor že drugič izseliti. Zbor Komos sestavlja 25 pevcev: najprej so peli v dvorani združenja Arcigay, zaradi manjšega spora so sedež zapustili novembra lani, julija letos pa jih je sprejel župnik Nil-do Pirano v predmestju Beverara. Tokrat jih je moral župnik prisilno odsloviti: v pismu je z očitnim nelagodjem navedel stališče nadškofa Carla Caf-farre. Slednji je citiral dokument kon-gregacije za versko doktrino v zvezi s homoseksualci, ki ga je svoj čas napisal takratni kardinal Joseph Ratzinger. Zborovodja je izrazil svoje razočaranje in pozval občinsko upravo, naj gejev-skemu zboru, ki izvaja klasično glasbo, zagotovi preživetje. kmetijstvo - Protest Coldiretti: Naraščanje cen testenin na drobno je naravnost škandalozno RIM - Cene kruha in testenin na drobno rastejo, medtem ko cena pšenice pada. Tako ugotavlja stanovska organizacija neposrednih obdelovalcev Coldiretti, po oceni katere smo priče pravemu škandalu. »Po podatkih državnega statističnega zavoda Istat za mesec avgust se je cena kruha in testenin povprečno zvišala za 1 odstotek v primerjavi z avgustom 2008, po drugi strani pa kmetom odkupujejo pšenico po ceni, ki je za 28 odstotkov nižja od lanske. Očitno smo priče špekulaciji,« piše v tiskovnem poročilu največjega italijanskega kmečkega sindikata. »Za kilogram trde pšenice kmetovalcu odštejejo 22 centov, kilogram pašte pa v trgovini stane povprečno 1 evro in 50 centov. To pomeni, da se cena od polja do mize dvigne za 400 odstotkov, če upoštevamo izgube pri predelavi. To je nesprejemljivo,« je še rečeno v sporočilu za javnost. Urad za varovanje konkurence je lani naložil proizvajalcem testenin 12,5 milijona evrov globe, toda razmere se očitno niso veliko spremenile. Sicer pa Coldiretti opozarja, da je podoben trend opazen tudi pri drugih živilih. Cene kmetijskih pridelkov na splošno padajo, tega pa ni zaznati v trgovinah jestvin. Tako so npr. v zadnjem letu cene žitaric poprečno padle za 31 odstotkov, cene vina za 20 odstotkov, cene olivnega olja za 5 odstotkov, cene sadja za 30 odstotkov, cene mlečnih izdelkov za 15 odstotkov itd. V trgovinah pa o tem ni ne duha ne sluha. črna kronika - Prato Mlada Romka pred bolnišnico zabodla 72-letnega moškega PRATO - V noči med torkom in sredo se je pred oddelkom za hitro pomoč bolnišnice v Pratu pripetil nenavaden krvavi dogodek. 22-letna italijanska državljanka romskega rodu je do smrti zabodla 72-letnega moškega, ki je zapuščal bolnišnico. Moški je prišel v bolnišnico že v večernih urah, da bi pospremil 102 leti staro taščo, ki se je počutila slabo. V nočnih urah se je vrnil, da bi pogledal, kako je s stoletnico, pa tudi z ženo, je z njo preživljala noč. Ko je zapuščal bolnišnico, pa je pred oddelkom za hitro pomoč naletel na Rom-ko. Kot kaže, ga je dekle vprašala za miloščino, a moški jo je zavrnil. To je zbudilo jezo mlade Romke. Nenadoma je zagrabila za kuhinjski nož, ki ga je imela pri sebi, in moškega zabodla v prsi. »Kaj delaš z nožem, pusti ga!« Približno te besede so zaslišali nekateri pacienti in njihovi spremljevalci, ki so se nahajali v veži hitre pomoči. Kmalu potem je v vežo stopil ranjeni moški in rekel: »Zabodli so me!«. To so bile njegove zadnje besede, saj se je takoj nato zgrudil mrtev na tla. Zdravniki so mu sicer priskočili na pomoč, a zaman. Policija je prijela Romko na območju bolnišnice. Ugotovila je, da gre za staro znanko Aido Halilovic, saj je dekle kljub mladim letom imela že večkrat opraviti s pravico, v glavnem zaradi kraj in tatvin ter zaradi nadlegovanja ljudi. Ta čas bi med drugim morala v hišnem priporu prestajati kazen 3 let zapora zaradi poskusa izsiljevanja. evropski parlament - Evropa jezikov V Strasbourgu prvič ■ • v v* • govor v neapeljscini STRASBOURG - V dvorani Evropskega parlamenta v Strasbourgu je včeraj najbrž prvič uradno zadonelo neapeljsko narečje oz. jezik. Za to je poskrbel evropski poslanec Enzo Ri-vellini, ki je seveda doma iz Neaplja, sicer pa je bil v Strasbourg izvoljen na listah Ljudstva svobode kot predstavnik razpuščenega Nacionalnega zavezništva. Rivellini je posegel v okviru razprave ob potrditvi Joseja Manuela Barrosa za predsednika Evropske komisije. Najprej je govoril v italijanščini, potem pa še v neapeljščini, s čimer je seveda spravil v zadrego predsedujočega zasedanju, pa tudi in še prej tolmače. »Neapeljščina je pravi jezik, saj ima svojo slovnico in obstaja v njej napisana književnost, poleg tega pa so jo nekoč govorili na evropskih dvorih,« je pojasnil Rivellini. »V njej govorim ne iz folklornih vzgibov, ampak predvsem za to, da bi priklical pozornost Evrope do problemov, s katerimi se spopada Enzo Rivellini južna Italija,« je pristavil. Ulica dei Montecchi 6 L rst^^H tel. 040 7786300 fax 040 772418 u KJ trst@primorski.eu 7 Petek, 18. septembra 2009 ALPE-JADRAN / APrimorski ~ dnevnik reševanje slovenskega teatra - Srečanje med zaposlenimi in upravnim svetom Drama zaposlenih v Slovenskem stalnem gledališču Čakajoč na dan »D«, 28. septembra - Zvečer seja vodstva Društva Slovensko gledališče Čakajoč na dan »D« bi lahko bil bec-kettovski naslov sinočnjega srečanja med uslužbenci Slovenskega stalnega gledališča in upravnim svetom osrednje kulturne ustanove slovenske manjšine v Italiji. Zaposleni, zaskrbljeni nad lastno usodo in nad usodo gledališča, so spraševali, kaj se bo zgodilo 28. septembra, ko bi morala steči sezona, ki je bila »pogojno« začrtana junija, a odgovora na vprašanja niso dobili. In ga tudi niso mogli dobiti, saj sami upravitelji ne vedo, kaj se bo tistega dne zgodilo. Odgovor ni finančne narave, je politične, a politika se - kljub nekaterim premikom zadnjih dni - še ni izrekla. »Če dobimo strukturalni denar, gremo naprej,« je bilo mnenje upraviteljev. Strukturalni denar pa pomeni stalni prispevek za gledališče v proračunskih postavkah treh krajevnih uprav: Dežele, Pokrajine in Občine. Govoriti izključno o pričakovanju dneva »D« pa bi bilo za sinočnje srečanje zelo omejevalno. Na dan je prišlo vprašanje odnosov med uslužbenci in vodstvom, pa vprašanje kvalitete (»Nikoli ni bila narejena kvalitetna analiza«). Slišati je bilo očitek, da niso bili uslužbenci pravočasno obveščeni o tako hudem položaju. In še: govor je bil o začrtanem programu, minimalnem številu igralcev, vprašanju festivala, pa tudi o »naših skritih rezervah«. Igralski ansambel je zagotovil, da bo spoštoval dogovor: nadaljeval bo z vajami, a le do dneva »D«, 28. septembra. Nakazan je bil tudi najbolj črnogled epilog: »Če Slovenskega stalnega gledališča ne bo več, bo to začetek konca naše manjšine: Gledališče bo le prva žrtev, vsi bomo z njim poraženi.« Srečanje v foyerju tretjega nadstropja v Kulturnem domu je bilo odkrito, iskreno, vseskozi zelo kulturno. Konstruktivno, bi rekli politiki. »Prvi korak za gradnjo skupnega odnosa z osebjem,« ga je ocenila predsednica upravnega sveta Martina Kafol. Ko se je zaključilo, se je v bližnjih prostorih začela seja vodstva Društva Slovensko gledališče, večinskega partnerja Slovenskega stalnega gledališča. Na dnevnem redu so bile, med drugim, statutarne spremembe. To, na kar pritiskajo krajevne uprave. M.K. v soboto V bran svobodnega informiranja Pravica novinarjev do informiranja, a tudi pravica bralcev do svobodnega dostopa do vseh informacij, je v Italiji po mnenju marsikoga ogrožena. Zato je enotni novinarski sindikat Federazione nazionale del-la stampa italiana soboto razglasil za dan mobilizacije v bran svobode tiska. Na rimskem Trgu del Popolo bo ob 16. uri osrednja manifestacija, ki uživa podporo številnih sindikalnih in političnih organizacij. Pod geslom Nočemo informacij z nagobčnikom pa bo protestni shod potekal tudi v Trstu. Vsi, ki jim je pri srcu svoboda mišljenja in informiranja, se bodo od 17. ure dalje zbrali na Trgu Bartoli (med Borznim in Velikim trgom), kjer bo stojnica deželnega novinarskega sindikata As-sostampa. Zaposleni in vodstvo Slovenskega stalnega gledališča kroma nabrežina - Praznovanje 103. rojstnega dne Visok jubilej Štefanije Colja Iz Komna se je preselila v Nabrežino - Izučila se je za šiviljo in poročila Furlana Ruggera Martinisa Danes se bodo v Nabrežini pri Martinisovih zbrali sorodniki, da bi proslavili visok jubilej gospe Štefanije Colja vd. Martinis: praznovanje 103. rojstnega dne res ni od muh, mar ne? »Še sama ne vem, kako mi je uspelo doseči tako starost,« si ponavlja presenečena gospa Štefanija, ki sicer danes povečini leži v postelji in bolj malo govori. Ze pri stotih se ji je zdelo skorajda neverjetno, kaj šele pri sto treh ... Sicer pa, kot nam je med včerajšnjim obiskom zaupala hčerka Bibiana, je Štefanijina nona umrla pri 97. letih, mama pa pri 94. letih, brat Srečko, antifašistični borec in politični delavec, pa pri 96. letih. No, temu pravimo žilava volja do življenja! Gospa Štefanija se je rodila v Komnu. Ko ji je bilo 6 let, se je z družino preselila v Nabrežino, kjer se je njen oče zaposlil v kamnolomu, mama pa se je posvetila kmetovanju. Štefanija je vse šole obiskovala v Nabrežini. Kot je bila takrat navada, je še kot mlado dekle skrbela za otroke, po vojni pa se je izučila za šiviljo. Leta 1929 se je poročila s Furla-nom, Ruggierom Martinisom. Tudi njegova družina se je namreč na začetku preteklega stoletja preselila v Nabreži-no, kjer se je Ruggiero, kot še mnogi drugi, zaposlil v tamkajšnjem kamnolomu. Mladi so se med seboj družili in tako se je med njima porodila ljubezen. No, Štefanijin oče sicer Ruggiera ni maral, ker je bil Furlan, pa vendar se je moral pred njuno ljubeznijo vdati; poročila sta se in rodilo se jima je pet otrok. Vsi so obiskovali slovenske šole in še mož se je naučil slovenščine in res simpatično ga je bilo slišati, pravi hčerka Bibiana. Sicer se je usoda večkrat poigravala s Štefanijo, ki je najhujše gorje doživela leta 1947, ko ji je umrl 6-letni sinček, mož pa je padel z zidarskega odra in si zlomil hrbtenico. Do devetdesetega leta je gospa Štefanija živela sama v hiši za nabrežinskim županstvom; nadvse je ljubila ta svoj na-brežinski kotiček, pravi hčerka Bibiana, ki ljubeznivo skrbi zanjo dan za dnem. »Še pred dvema letoma je z užitkom brala Primorski dnevnik,« nam je še zaupala. No, danes pa naj ji ona prebere ta naša iskrena voščila ob rojstnem dnevu. (sas) Gospo Štefanijo je na praznovanju stotega rojstnega dne v svoj objektiv ujel naš fotograf kroma ssk - Pokrajinsko tajništvo Regulacijski načrt: spremembe in prizivi V torek, se je sestalo Pokrajinsko tajništvo stranke Slovenske skupnosti, ki je obravnavalo vrsto aktualnih vprašanj. Člani tajništva so zelo pozitivno ocenili obisk strankine delegacije pri tajniku Demokratske stranke Franceschini-ju pretekli teden v Rimu, ki je nenazadnje potrditev dobrih odnosov tudi s vse-državnim vodstvom stranke, s katero ima stranka Slovenske skupnosti federativni dogovor. V nadaljevanju seje je stranka vzela v pretres nekaj najbolj akutnih problemov manjšine, ob katerih velja kot prvega omeniti problem predlaganega regulacijskega načrta tržaške Občine. Na ta problem je stranka v preteklih tednih opozorila najvišje oblasti na krajevni, državni in tudi evropski ravni. Z naslednjih tednom bodo po vaseh stekla srečanja, na katerih bodo strankini predstavniki in strokovnjaki domačinom posredovali vse potrebne informacije ter jim nudili strokovno pomoč. Prvo tako srečanje je predvideno že 24. septembra na Opčinah. Stranka se bo angažirala za spremembo in prizive proti običn-skemu ukrepu, ki škodi teritorju, okolju in gospodarstvu tržaške okolice ter ljudem, ki tam prebivajo, torej v prvi vrsti domačim slovenskim ljudem. Pokrajinsko vodstvo je na seji tudi sprejelo na znanje, da se na Pokrajini Trst končno začenja razprava o statutu. Prav tako pozitivne so zadnje novice v zvezi s pereco problematiko uprinjevalnika v Zavljah, ki je našla svoj odmev tudi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta in bo predmet sodne obravnave na pobudo uprav, ki ju vodita župana Premolin in Nesladek. Slovenska skupnost bo tudi v tem primeru ob strani vsem, ki nasprotujejo škodljivim in nevarnim načrtom, ki ne prinesejo nobene koristi tukajšnjemu teri-torju in ljudem, prej nasprotno, kot dokazujejo zelo vprašljive poteze, ki so bile storjene, da bi dosegli potrebna soglasja raznih organov. pokrajina Začetek razprave o spremembi statuta V tržaškem pokrajinskem svetu se bo danes začela razprava o spremembi statut. Osnutek je na seji dne 30. julija predstavila na-čelnica svetniške skupine Demokratske stranke Maria Monteleone, že takrat pa se je desnosredinska opozicija »proslavila« s sistematično obstrukcijo, predvsem zaradi člena, ki predvideva uvedbo rabe slovenskega jezika Med vsemi je bil najbolj grob načelnik svetniške skupine Marco Vascotto, ki ga je bil predsednik skupščine Boris Pan-gerc zaradi kršenja pravilnika prisiljen izključiti iz dvorane. Obstrukcija se bo nadaljevala tudi med razpravo, saj je desna sredina predstavila kar 350 popravkov, ob teh pa še 55 pod-amandmajev. Zato se bo razprava najbrž zavlekla več dni. Levosredinska večina je vse to predvidela. Zato bosta razpravi o spremembi statuta odmerjeni najmanj dve seji (danes in jutri, obakrat z začetkom ob 9. uri), če bi se razprava zavlekla, pa bo pokrajinski svet o spremembi statuta razpravljal tudi v ponedeljek, 21. septembra (tudi takrat ob 9. uri). Rabo slovenskega jezika predvideva 7. odstavek 6. člena bodočega pokrajinskega statuta. V njem piše, da »Pokrajina zagotavlja in udejanja pravico do rabe slovenskega jezika, kot to določa zakon.« Pokrajinski svetnik Demokratske stranke Zoran Sosič je k temu odstavku vložil popravek, s katerim je predlagal črtanje zadnjega dela (»kot to določa zakon«). Črtanje tega dela besedila je samoumevno, saj mora statut sam po sebi vsebovati pravila, ki jih določajo razni zakoni, zato tisti dodatek ni potreben, je svoj popravek pojasnil Sosič. O amandmaju so razpravljali tudi v okviru levosredinske večine in ga naposled osvojili, tako ga bo koalicija, ki podpira predsednico Mario Tereso Bassa Poropat, ob glasovanju sprejela. M.K. dolina - 25.t.m. Tradicionalni Dan srca na županstvu Odborništvo za socialno skrbstvo Občine Dolina obvešča, da bo v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj tudi letos priredilo pobudo Dan srca, v okviru akcije za preprečevanje srčnih obolenj, in sicer v petek, 25. septembra, na dolinskem županstvu - dvorana občinskega sveta od 8. do 12.30. Sodelavci združenja Cuo-re amico bodo poleg brezplačnega merjenja krvnega pritiska in količine ogljikovega monoksida (CO) v pljučih kadilcev, na prošnjo interesentov izvedli tudi sledeče krvne izvide: holesterol, glikemija, trigliceridi, hemoglobin, transaminaza, kreatinin, gama G.T. in urike-mija. Ob tej priložnosti nudi Občina Dolina dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. 8 Četrtek, 17. septembra 2009 ŠPORT / plinski terminal - Pobude naravovarstvenih organizacij pred srečanjem Pahor-Berlusconi Na Socerbu spomenica, v Trstu zbiranje podpisov Aple Adria Green spominja, da je bilo na slovenski strani odločeno, da je uplinjevalnik nesprejemljiv S simboličnim streljanjem s fračo so predstavniki okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG) na gradu Socerb včeraj ponovno opozorili na nevarnost, ki bi jo za okolje in tamkajšnje prebivalce predstavljala gradnja plinskega terminala v Žavljah. Streljanje s fračo je ponazarjalo nevarnost v primeru terorističnega napada: z gradu Socerb so proti območju, kjer naj bi nastal terminal, izstrelili orehe v želji, da bi se »orehi zasejali in bi čez 20 let na tem območju še lahko pobirali orehe«. Pred tem sta predsednik AAG Vojko Bernard in okoljevarstvenik Franc Ma-lečkar poudarila, da bi bilo območje Tržaškega zaliva zaradi naravnih danosti nemogoče tako zavarovati, da bi bila grožnja nesreče ob razlitju plina izključena. Če bi hoteli območje povsem zavarovati, bi ga bilo potrebno v celoti militarizirati, je nagla-sil Bernard in opozoril, da se na odprto pismo, ki so ga na vlado poslali pred srečanjem slovenskega in italijanskega predsednika vlade, ne slovenska vlada ne predsednik vlade Borut Pahor nista odzvali. Pahorja so predstavniki AAG opomnili, da potuje v Rim s popotnico, da so plinski terminali v Tržaškem zalivu zaradi neprimernih naravnih danosti in dosedanje preobremenjenosti z industrijskimi objekti nesprejemljivi. Pahorja so zato pozvali, naj se drži tega, kar je bilo sprejeto v državnem zboru. Plinski terminal v Tržaškem zalivu bi imel ne le negativne čezmejne vplive na okolje, so še zapisali člani AAG, pač pa tudi na gospodarski razvoj na Slovenski strani meje, ker bi bil zaradi plovb plinskih tankerjev oviran že preobremenjen pomorski promet v zalivu in razvoj Luke Koper. Predvidoma prihodnji teden bo AAG na evropski parlament naslovil peticijo, v kateri bodo ponovno opozorili na kršitve okoljske zakonodaje v primeru gradnje uplinjevalnika v Žavljah in na napake v študiji o okoljskih vplivih. Opozorili bodo tudi tudi na domnevno ponarejanje oz. prirejanje podatkov. AAG še poziva, naj se okoljska presoja opravi ponovno. V Trstu pa so predstavniki okolje-varstvenih organizacij WWF, Legambiente in Italia Nostra pozvali občane na močan odziv proti gradnji uplinjevalnika. V ta namen bodo okoljevarstveniki na mestnih ulicah in trgih zbirali podpise v dneh, ko bo Pahor v Rimu. Njihov namen bo tudi iskanje finančne podpore za prijave in prizive, ki so jih in jih še nameravajo vložiti omenjene organizacije. Njihovi zastopniki bodo v prihodnjih dneh tudi nudili informacije o problematiki gradnje plinskega terminala v tržaškem zalivu s posebnim poudarkom na njegov vpliv na okolje. sodišče - Včeraj Dogovorjena kazen zaradi poskusa umora Gianfranco Spangaro, ki je januarja letos na Greti zabodel svojo ženo Ondino Mularoni (k sreči je v nekaj tednih okrevala), je pred sodnikom za predhodne preiskave pristal na dogovorjeno kazen. Odločitev je padla včeraj. Spangaro je bil obtožen poskusa umora in nasilja v družini, v zaporu bo prestal tri leta in štiri mesece. Do krvavega dogodka je prišlo 13. januarja letos opoldne v Ul. San-ti, lučaj od Trga Osoppo. V stanovanju, kjer je dvojica živela, je 62-le-tni Spangaro med prerekanjem s kuhinjskim nožem štirikrat zabodel 51-letno soprogo, ki je nato zbežala na ulico in prosila za pomoč. Rane v trebuhu in na roki niso bile globoke, v bolnišnici so tedaj izdali petnaj-stdnevno prognozo. Karabinjerji so prijeli Spangara, medtem ko je le-ta v stanovanju umival nož. Prijetju se ni upiral. Gospa Mularoni je v postopku nastopila kot civilna stranka. Območje pri Žavljah, na katerem naj bi zgradili plinski terminal kroma Menia ni podpisal pisma solidarnosti Finiju Vladni podtajnik Roberto Menia ni podpisal solidarnostnega pisma, ki so ga Gianfrancu Finiju poslali vsi poslanci in senatorji bivšega Nacionalnega zavezništva. Menia ni podpisal pisma, ker je član vlade, a tudi zato, kot sam pravi, ker je na situacijo v Ljudstvu svobode opozoril že pred časom. »Ko sem opozarjal na probleme, ki jih sedaj upravičeno postavlja predsednik poslanske zbornice, so med označili za norca, dogajanja pa mi sedaj dajejo prav,« podčrtuje Menia. Tržaški desničar je eden redkih, ki je na ustanovnem kongresu Ljudstva svobode javno nastopil proti razpustitvi Nacionalnega zavezništva. Na kongresu je Menia tudi opozoril, da Severna liga vse bolj pogojuje politiko italijanske desne sredine. Knjiga o zgodovini Izole in njenega morja Na sedežu morskega muzeja v Trstu bo združenje Marevivo v ponedeljek, 21.9. ob 18. uri predstavilo knjigo Ferruccia Deliseja o Izoli in njenem pristanišču v letih 1857-1923. Knjigo, ki je izšla pri izolski založbi il Mandracchio, bodo predstavili Marino Vocci (predsednik Marevi-vo), direktor muzeja Sergio Dolce in Silvano Sau v predstavništvu italijanske skupnosti iz Izole. zgonik - Seja občinskega sveta Finančno ravnovesje in izvajanje programov Sto tisoč evrov za parkirišče pri botaničnem vrtu Potrditev uravnovešenosti občinskega proračuna za leta 2009 in vseh načrtov občinske uprave je zaznamovala sejo občinskega sveta, ki je bila v torek na zgoniškem županstvu. Proračun je skratka »na zeleni veji«, kot je to poudaril zgoniški župan Mirko Sardoč in poudaril tudi ugodno mnenje revizorja Roberta Gantarja. Občinska uprava gleda torej optimistično v prihodnost, med njenimi ukrepi pa bo tudi ureditev zgodovinskega vodnjaka in gradnja parkirišča pri botaničnem vrtu Carsiana. Vsak načrt bo deležen financiranja 100.000 evrov v okviru dogovora za izvajanje Lokalnega akcijskega načrta Pokrajine Trst, ki ga je prav tako na torkovi seji odobril občinski svet. Sicer se je zasedanje zgoniške skupščine začelo s podrobnim poročilom župana Sardoča. Ta je med drugim povedal, da so dvignili iz rezervnega sklada 4 tisoč evrov za kritje stroškov za pokopališke storitve in pri tem na-glasil, da je zgoniška občinska uprava ena izmed redkih, ki nudi pokopališke storitve občanom zastonj. Občinski svet je nato odobril postavko o spremembi proračuna za leto 2009, ugotovitvi stanja izvajanja programov in zaščiti finančnega ravnovesja. Temu je sledilo sprejetje smernic in osnutka konvencije za dodelitev službe občinske zakladnice za obdobje 2010-2014, ki jih je predlagala občinska uprava. V preteklem petletnem obdobju je bila za zakladnico zadolžena Zadružna kraška banka. Po zapadlosti pogodbe konec leta bo občinska uprava za dodelitev službe poskrbela za odprt postopek s sistemom javne dražbe in ob upoštevanju načela ekonomsko najugodnejše ponudbe. Toda postopek se ne bo oziral le na ekonomski vidik, pač pa tudi na tehnično plat, organizacijo in kakovost službe, plačilo za različne dejav-nosti-storitve, razpoložljivost za izvajanje dodatnih dejavnosti ob glavni dejavnosti občinske zakladnice, poleg razpoložljivosti za dodeljevanje ekonomskih prispevkov v prid delovanju občine. Med kriteriji bo tudi novost, in sicer visoko število točk za ustanovo, ki bo namestila bankomat v Občini Zgo-nik. Občina je pripravljena dodeliti v najem ustrezen prostor na občinskem sedežu. Dalje bo moralo biti v zvezi zakladnico na okencu osebje z znanjem slovenskega jezika, zakladnik pa se bo moral obvezati, da bo uporabljal dvojezične obrazce za izkazila in potrdila o izplačilu. V torek je zasedal zgoniški občinski svet kroma ul. fabio severo - Gasilci ukrotili požar v stanovanju Prebudil ju je ogenj v sobi Mlada najmenika sta pravočasno zbežala iz spalnice - Verjetno je bil kriv kratek stik pri stereo napravi V spalnici se je vnel požar, po posegu gasilcev in reševalcev pa sta jo mlada stanovalca v bistvu odnesla brez poškodb. Ogenj se je vnel nekaj po 8. uri v spalnici stanovanja v četrtem nadstropju, v poslopju v Ulici Fabio Severo št. 124, pri vrhu ulice. Enajst gasilcev je iz tržaške kasarne krenilo ob 8.15. Na prizorišče so prispeli z dvema napadalnima gasilskima voziloma ter z vozilom s hidravlično lestvijo. Brez večjih težav so ukrotili požar, nato so pregledali pogorišče. Delali so dve uri. Mlada najemnika, moškega in žensko, je zjutraj prebudil ogenj v spalni sobi. Hitro sta zapustila stanovanje in se zatekla k sosedu, slednji pa je poklical gasilce. Rešilec je pozneje oba stanovalca odpeljal na pregled v katinarsko bolnišnico, saj sta vdihala precej dima. Z reševalci sta se vsekakor mirno pogovarjala. Posegli so še tržaški mestni redarji, ki so urejali promet ter policija. Vse kaže, da je požar povzročil kratek stik pri stereo napravi. Ogenj je uničil spalnico, poškodoval je strop in pohištvo, dim pa je očrnil dober del stanovanja ter stopnišče. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. septembra 2009 9 zgodovina - Od 23. do 25. oktobra bo mesto gostilo državno srečanje o sodobni zgodovini Trst se bo spremenil v »gradbišče zgodovine« 24 tematskih seminarjev - Tudi javno srečanje o poučevanju sodobne zgodovine na obmejnih območjih Prihodnji teden bodo tržaško mestno središče preplavila »gradbišča zgodovine«. Na njih ne bo materiala in gradbenih odrov, temveč zgodovinarji z vsega sveta. Italijansko društvo za preučevanje sodobne zgodovine (SISSC) prireja namreč v našem mestu peto državno srečanje o sodobni zgodovini - Can-tieri di storia 2009. Društvo, ki je nastalo leta 1990, združuje sodobne zgodovinarje in vse, ki se posvečajo raziskovanju bližnje preteklosti. Med prioritetami društva So-cieta italiana per lo studio della storia contemporanea je soočanje med strokovnjaki, a tudi širjenje zgodovinskih študij v javnosti. Dvojno poslanstvo društva bo prišlo na dan prav med tržaškim simpozijem, ki bo potekal med 23. in 25. septembrom. Letošnja izvedba prinaša namreč pomembno novost, dva tako imenovana izredna seminarja, ki bosta odprta tudi širši publiki. Prvi bo v sredo ob 18. uri v Muzeju Sartorio, posvečen pa bo poučevanju sodobne zgodovine na obmejnih območjih. O zgodovinopisnih težavah in didakti- Kako poučevati zgodovino v mesto, kjer so take scene še aktualne? čnih perspektivah se bodo pogovar-j ali Franco Cecotti, Marta Ivašič, Alessandra Russo, Fulvio Salimbeni, Roberto Spazzali in Anna Maria Vinci. V petek, 25. septembra, pa bo v Narodnem domu govor o delu in življenju v Julijski krajini v 20. stoletju; razpravljali bodo Tommaso Detti, Alessandra Marin, Giulio Mellinato, Dragan Umek in Gianluca Volpi. Osrednji del letošnjih »gradbišč zgodovine« bo posvečen prijavljenim udeležencem, v prvi vrsti zgodovinarjem, študentom in raziskovalcem. Na štiriindvajsetih seminarjih bo govor o številnih temah, od kolonializma do vojn za petrolej, od mednarodne kooperacije in pomoči do kritične refleksije o komunizmu, od fašističnih strategij ob Severnem Jadranu do različnih zgodovinskih spominov na področju nekdanje Jugoslavije. Iz res zanimivega sporeda, ki je v celoti dostopen na spletni strani www.sisco.it, velja izpostaviti vsaj dva seminarja, vezana na naš prostor. Tistega o fojbah bo koordiniral Gorazd Bajc z Univerze na Primorskem: o tržaških, istrskih in slovenskih breznih bodo razpravljali Darko Dukovski, Jože Pirjevec, Ne-venka Troha in Roberto Spazzali. Na seminarju o »periferijah fašizma« pa bodo sodelovali raziskovalci raznih italijanskih univerz, Giu-lia Albanese, Margherita Angelini, Tommaso Baris, Patrizia Dogliani in Chiara Giorgi. (pd) zkb - Jane Krmec na drugem tečaju masterja za bančne operaterje V srži bančnega poslovanja Sedaj jo čaka še »projekt work« masterja - ZKB vabi vse, ki bi se radi preizkusili v bančnem izpopolnjevanju, da se čim prej vpišejo na tretji master Medtem ko se je večina predajala brezskrbnosti plaže, svežini gorskih pohodov ali mikom potovanj, je Jana Krmec tri najbolj vroče poletne mesece prebila na delu. Na glavnem sedežu Zadružne kraške banke se je ukvarjala z raznimi bančnimi posli. Zaupali so ji odpiranje tekočih računov oz. zamenjave kartic za bankomat in druga opravila. V veliki meri je sledila tudi kreditnemu poslovanju, tako za hipotekarna kot osebna posojila. Skratka, z delovno prakso na banki se je seznanila z najrazličnejšimi opravili in si s tem lahko ustvarila zelo široko vizijo bančniškega poslovanja. Konec avgusta in v začetku septembra si je lahko privoščila dva tedna počitnic, v začetku tega tedna pa je bila že spet na svojem mestu s polno delovno vnemo. Jana je zelo navdušena s svojo zaposlitvijo v banki. Všeč ji je bančniško delo kot tako, zelo všeč pa ji je tudi sam ambient, v katerem je bila deležna največjega razumevanja. Prijaznost okolja, odlični odnosi z vsem osebjem, od upravnih svetnikov in ravnateljstva navzdol, in pripravljenost vseh za kakršenkoli nasvet ali pomoč, so še dodatni razlogi za dobro počutje in spodbuda za učinkovitejše delo. Vsega tega pa verjetno ne bi bilo, če bi se Jana ne odločila, da se udeleži drugega masterja prve stopnje za bančne operaterje v Vidmu, ki ga prireja Ekonomska fakulteta videmske univerze v sodelovanju z Deželno zvezo zadružnih bank FJK in ob posebnem zanimanju ZKB, s prvenstvenim namenom, da bi zadostila vedno novim razvojnim potrebam krajevnega bančnega sistema. Po zgledu Karin Crissani, ki se je leto prej nadvse uspešno odzvala na prvi razpis, se je tudi Jana Krmec želela spoprijeti s to nelahko, a pomembno preizkušnjo in jo uspešno prestala. Manjka ji sicer še zaključni izpit ali project work, ki bo na vrsti v kratkem, glavno pa je bilo opravljeno in pri tem so mišljeni izpiti, ki jih je Jana uspešno polagala sproti, med samim potekom tečaja za master bančnega operaterja na videmski fakulteti. Jano smo obiskali prvi dan njene vrnitve po krajšem dopustu na službeno mesto na openskem sedežu ZKB in naš prvi vtis je bil, da imamo pred sabo že izkušeno bančno operaterko, ki dobro obvlada zaupane ji naloge, čeprav se dejansko šele nekaj mesecev ukvarja z ne ravno enostavnimi bančnimi posli. »Na banki se dobro počutim, ker mi je to delo všeč,« so bile njene prve besede. »Pestro je in živahno, nič rutinskega ni v njem. Predvsem pa je to delo zanimivo, ker imaš stalno neposredne stike s strankami. Posebej pa velja omeniti vzdušje, ki vlada v banki. S kolegi se počutim odlično, ker so prijazni, razumevajoči in vedno na razpolago za dober nasvet ali strokovno pomoč. To mi je bilo v veliko pomoč med študijskim tečajem za master, še zlasti, ker sem vmes pripravljala tezo za univerzitetno specializacijo na tržaški ekonomski fakulteti.« Janina študijska pot je bila dokaj razburkana, če upoštevamo, da se je morala istočasno boriti na dveh frontah, v Trstu in Vidmu. Sicer pa poglejmo njeno študijsko pot od mature na znanstvenem liceju Franceta Prešerna, ko ji je zanimanje zlasti za matematične in statistične vede narekovalo izbiro ekonomske fakultete, ki jo je dokončala v treh letih. Zatem se je odločila za nadaljevanje univerzitetnega študija. Za specializacijo je izbrala temo z bančniške-ga področja, in sicer o mednarodni strategiji italijanskih in slovenskih bank, pri čemer je obravnavala konfrontacijo med dvema bankama: Unicredit banka Slovenije in Banka Koper. Vmes se je tudi zaposlila. Ko so ji manjkali trije izpiti, se je zaposlila kot stažistka pri novi Ljubljanski banki in nato pri Genertel, kar je sicer zakasnilo polaganje izpitov na univerzi, v zameno pa je pridobila izkušnje na bančnem področju. »Po vsem tem sem spoznala, da mi posebej leži bančništvo,« pravi Jana. »In to spoznanje je botrovalo odločitvi, da se vpišem na drugi tečaj masterja za bančne operaterje. Ko sem bila sprejeta, sem prve tri mesece, od oktobra do januarja, obiskovala pet dni v tednu in osem ur dnevno intenzivna teoretična predavanja v Vidmu, naslednje tri mesece pa sem sledila tako teoretičnim kot praktičnim učnim uram. Zjutraj sem prakticirala v ZKB, kar mi je bilo v izredno pomoč, popoldne pa sem se vozila na predavanja v Videm.« Vmes je, kot rečeno, ob pomoči in razumevanju osebja ZKB, pripravljala in marca uspešno zagovarjala specialistično tezo. Sedaj čaka Jano še »project work« masterja, medtem pa intenzivno poteka njeno delo v podružnici ZKB v Ul. S. Spiridione. Jana Krmec, ki je doma v Cero-vljah in je na zadružno banko tako re- Jana Krmec koč navezana od vedno, saj so ji starši že ob rojstvu priskrbeli bančno hranilno knjižico v nekdanji nabrežinski hranilnici in posojilnici, še preden se je spojila z opensko hranilnico v ZKB, ne prikriva svojega velikega zadovoljstva nad celotno študijsko izkušnjo, ki jo je privedla v srž bančniškega poslovanja. In z njeno uspešnostjo so vidno zadovoljni tudi pri Zadružni kraški banki, kjer se zavedajo, da se vlaganje v izobraževanje in usposabljanje kadrov dobro obrestuje. Prav zato toplo priporočajo tistim, ki bi se radi preizkusili v bančnem izpopolnjevanju, da se čim prej vpišejo na tretji master za bančne operaterje. Vpisovanje se namreč zaključi v sredo, 30. septembra. Vpisne pole je treba izročiti ali poslati na vi-demsko univerzo (sekcija za usluge študentom in diplomirancem v Ul. Man-tica 3 v Vidmu, od ponedeljka do petka, od 9.45 do 11.45). Vpisne pole in vse dodatne informacije so na razpolago na spletnem naslovu http://master-ban-cario.uniud.it. Za vse informacije so seveda na razpolago tudi pri Zadružni kraški banki. (DuKa) Tečaj SDGZ za izobraževanje predstavnikov delavcev za varnost pri delu Ena od obveznih figur v vsakem podjetju z uslužbenci je t.i. predstavnik delavcev za varnost pri delu (ital. Rappresentante Lavo-ratori per la Sicurezza). Gre za delavca, ki znotraj podjetja sledi varnosti pri delu; lahko torej svetuje in predlaga delodajalcu, ima dostop do dokumentacije, sodeluje pri obveznostih, ki jih ima delodajalec na temo, ipd. Tovrstnega predstavnika izvolijo delavci sami. V primeru, da ga ne izvolijo (npr. ker nihče noče opravljati te funkcije), bo podjetju dodeljen t.i. teritorialni predstavnik delavcev za varnost (t.i. »R.L.S.T.«), se pravi neka zu-nanj a figura, ki bo izbrana v sklopu kolektivnih delovnih pogodb in jo bo financiralo podjetje samo. Če pa je predstavnik delavcev izbran med delavci znotraj podjetja, ga mora delodajalec vpisati na obvezni tečaj, ki traja 32 ur, kot je predvideno v t.i. Enotnem besedilu o varnosti pri delu. Za organizacijo tovrstnega tečaja je prišlo do dogovora med SDGZ - Servisom in Zavodom za poklicno izobraževanje (SDZPI), ki bo priredil 32-urni tečaj pod okriljem naše gospodarske ustanove in njenega servisnega podjetja. Predavanja se bodo začela 28. septembra in bodo potekala na sedežu Zavoda v Ul. Ginnastica 72. Za udeležbo na tečaju morajo zainteresirani podjetniki zavrteti številko SDZPI 040-566360 (kontaktni osebi sta g.a Daša ali g.a Anna Maria), člani SDGZ pa se lahko za pojasnila oglasijo tudi na Ul. Cicerone (tel. 040-6724839). Devin-Nabrežina: še jutri zbirajo prošnje za uporabo občinskih telovadnic Občina Devin Nabrežina obvešča, da jutri zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli Carlo de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370). kd igo gruden - Izlet kot uvod v novo sezono Na Koroškem je fajn Kot uvod v novo sezono je društvo Igo Gruden popeljalo svoje člane na izlet s splavom po Dravi. Program je bil zanimiv in je privabil veliko število udeležencev, kot vidite na sliki. Preteklo nedeljo je bil kljub oblačnim napovedim suh in sončen dan, ravno pravi za izlet ... po vodi. V dobrih treh urah vožnje smo v Dravogradu zavili naravnost do Gortine v občini Muta, kjer so nas že čakali Koroški splavarji s svojim velikim splavom. Na bregu pa je bila že tudi manjša skupina izletnikov, namenjena na isti flos. Debelo smo pogledali, ker smo skoraj vse izletnike poznali, saj so bili Kraševci z Opčin in okolice. Koroški splavarji so nas sprejeli s harmoniko, poslikali so nas, nato pa smo se vkrcali in odrinili po Dravi navzdol. Da bi vožnja ne bila komu dolgočasna, je skupina flosarjev vso pot stresala duhovitosti in igrala na harmoniko in druge domače inštrumente (ribežnik, kravji rog, plastične kante, bas). Tudi kosilo so postregli na splavu, medtem pa je splav zamenjal smer in na motorni po- gon smo se vrnili na startno mesto. Še preden pa je bilo vožnje konec, so flo-sarski župnik, mežnar in notar opravili na krovu obred flosarskega krsta za tri izletnike, ki smo bili s tem sprejeti v flo-sarski ceh. Naslednja postaja izleta je bila v pivovarni v Trobljah, kjer družinsko pod- jetje izdeluje irsko in angleško pivo prvovrstne kvalitete. Naučili so nas, kako se dela pivo in iz hvaležnosti smo pokupili nekaj vzorcev. Domov grede smo si privoščili še postanek v Slovenj Gradcu za sprehod po mestu in na Trojanah, kjer smo zavili iz avtoceste, da smo si lahko privoščili znamenite krofe. (vrt) 10 Petek, 18. septembra 2009 GOSPODARSTVO Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 17. septembra 2009 ROBERT Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.12 - Dolžina dneva 12.26 - Luna vzide ob 4.59 in zatone ob 18.17 Jutri, PETEK, 18. septembra 2009 SOFIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,3 stopinj C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, veter 19 km na uro vzhodnik, vlaga 56-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 19. septembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268); Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim tel. pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A.Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nu- di informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM TRST obvešča, da so v teku vpisovanja za popoldansko bivanje in učne ure pod vodstvom strokovno usposobljenega osebja, za osnovne, nižje in višje srednje šole. Za informacije in vpis : ul. Ginnastica 72 - Trst, tel. 040573141 DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da se bo pouk v otroških vrtcih v tednu od 14. do 18. septembra zaključil ob 13.30 po kosilu. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA vabi starše na roditeljski sestanek ob začetku šolskega leta, ki bo v torek, 22. septembra, ob 17. uri za 1. razrede obeh smeri in ob 17.30 za 3. razred geometrske smeri na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7). SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji: tehnike administrativnega vodenja osebja 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,3 evrov za vsako uro prisotnosti na delovni praksi, tečaj brezplačen). Tečaj je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada in bo potekal na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 25. septembra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. Čestitke Dragi ANDREJ, 30x vse najboljše in najlepše, naj se ti izpolnijo vse želje in naj te spremljajo sreča, zdravje in veselje, ti želimo vsi, ki te imamo radi! Draga SARA! Za tvoj 18. rojstni dan ti pošiljam koš poljubčkov! Tvoj Gabriel. Naša SARA se s prijatelji veseli, ker njen 18. rojstni dan slavi! Še mnogo srečnih dni ji vsa žlahta z Zgonika želi. Draga teta SARA, sedaj si polnoletna postala. Vozniški izpit boš naredila in po Krasu pohajat nas vozila. Julija in Gabriel. Draga SARA KOŠUTA, danes 18 let slaviš. Naj ti dnevi bodo polni, lepi, trenutkov srečnih naj še bo, kot zvezdic polno jasno je nebo, ti iz vsega srca želijo nona Veronika, teta Sonia in stric Fabio. Sara Košuta na Briščah stanuje in danes 18. rojstni dan praznuje. Vse najboljše! Mama, tata, sestra Milena z Miranom in malo Julijo HU Osmice OSMICA PRI SUSY je odprta v Vinja- nu do 30. septembra. V SAMATORCI sta odprla osmico Mario in Ondina Gruden. Tel. 040229449. Vabljeni! 3 Poslovni oglasi a Kino PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 H Mali oglasi DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška, eventuelno tudi pomaga pri pisanju nalog. Tel. 340-276275. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče dvakrat tedensko delo kot hišna pomočnica ali za likanje perila. Klicati v večernih urah tel. št. 040 - 200930. IŠČEM KNJIGO »Pregled slovenskega slovstva« - Kos. Tel. 338-4679712. KROMPIR naravno gnojen in neškropljen, prodajamo v Mavhinjah št. 11, cena 30,00 evrov za 25 kg. Tel. št.: 040-299806. KUPIM seno za stelje, lahko je tudi staro. Tel. 348-3077185. MALI ČOLN znamke Abate, 3.20 za 1.30 z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. št.: 338-7281332. OPRAVLJAM vsa hišna dela. Tel. 040 - 251062, ob uri kosila. PARKIRNI PROSTOR v Foro Ulpiano dajem v najem. Tel. 347-8003883. PEČ NA PELLET extraflame duchessa, 10 kw, rabljena samo eno zimo, še eno leto v garanciji, prodam za 1.300 evrov. Podarim štiri vreče bukovega pelleta in sesalnik za pepel. Tel. št.: 335-5981232. PRODAJAM belo grozdje - Vitovska. Tel. 347-4729314. PRODAJAMO DRVA za kurjavo. Tel. 335-5254551 ali 335-6373295. PRODAM belo grozdje iz obale pod Križem, malvazija, glera. Tel. št.: 040220104. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.: 348-3127194. PRODAM belo in črno grozdje; tel. 3314331079. SIMPATIČNE MUCKE podarimo ljubitelju živali. Tel. št.040 - 213701. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«. ARISTON 16.00, 17.30, 21.00 »Videocracy -Basta apparire« (Benetke - Festival kina 2009). CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il grande sogno«; 16.00, 18.10, 20.10, 22.10 »Drag me to hell«; 16.30, 20.00, 22.15 »Segnali dal futuro«; 18.00, 20.00, 22.10 »Ricatto d'amore«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«; 16.10 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«. FELLINI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il catti-vo tenente«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ricatto d'amo-re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »Che-ri«; 18.00, 21.45 »La custode di mia sorel-la«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il grande sogno«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov (podnapisi)«; 18.50, 21.30 »Državni sovražniki«; 16.00, 18.00 »Brez po-vratka 4-3D«; 16.30, 18.20, 20.10 »Garfield in festival zabave«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosau-ri«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Segnali dal futuro«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Drag me to hell«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale 3: L'al-ba dei dinosauri«; Dvorana 2: 17.50, 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La nascita dei co-bra«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Il grande sogno«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.00 »Segnali dal futuro«; Dvorana 5: 18.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dino-sauri«; 20.10, 22.00 »Ricatto d'amore«. / TRST Četrtek, 17. septembra 2009 1 1 ^jgH TABOR danes, 17. septembra 2009, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah gledališka predstava v spomin na Draga Gorupa C. Goldoni CAMPIELLO v izvedbi domače gledališke skupine. Prevod in režija Sergej Verč S i^i DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na izlet v Kumrovec, Podsredo in Olimje v nedeljo, 4. oktobra. Odhod predviden iz Milj (avtobusna postaja) ob 6.uri, iz Korošcev ob 6.15, iz Žavelj ob 6.30, vrnitev v Milje pa okoli 21.ure. Cena 45,00 evrov vključuje avtobus, vodiča, vodene obiske, vstopnine, kosilo s pijačo. Za informacije in vpisnine je na razpolago gospa Vesna , tel.št. 040-271862 (ura kosila). Potrditi udeležbo najkasneje do nedelje, 27.septembra. IZLET NA KOROŠKO - Župnija Sv. Križ pri Trstu prireja izlet na Koroško v nedeljo, 27. septembra. Obiskali bomo svetišče pri Gospe Sveti (kjer bo tudi sv. maša), Go-sposv. Polje in Bilčovs (kjer bo kosilo). Za informacije in vpisovanje: župnijski urad v Križu, tel. št.: 040-220332 v popoldanskih oz. večernih urah (tel. tajnica). DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na svoj tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 4. oktobra. Obiskali bomo samostan Stična na Dolenjskem, kjer bo v bližini kosilo, ter Valvazorjev grad Bogenšperk pri Litiji. Za informacije in vpisnine na tel. št.: 040-228274 Rado in 040-228924 Sergio, ob uri kosila. SKD SLOVENEC in Pustni odbor iz Bor-šta in Zabrežca organizirata v nedeljo, 4. oktobra, za člane in simpatizerje avtobusni izlet v Goriška Brda. Spored: voden ogled kleti v Dobrovem in muzeja 1. svetovne vojne v Kobaridu. Kosilo bo na turistični kmetiji »Belica« v Medani. Vpisovanje v srenjski hiši v petek, 18. septembra, od 18.30 do 20. ure in ponedeljek, 21. septembra, od 19.00 do 20.30. ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME organizirajo v ponedeljek, 5. oktobra, romanje na Brezje in v Ljubno k »Mariji udarjeni«. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Se-sljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Pro-seka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040220693 oz. 347-9322123. □ Obvestila DRUŠTVO JOGA v vsakdanjem življenju Popetre obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: v Domu krajanov v Ajdovščini ob 18.30 vsako sredo; v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18.30 ob četrtkih (začetek danes, 17. septembra). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo: udobno oblačilo, armafleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Paramhans Swami Ma-heshwaranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da se vaje pričnejo danes, 17. septembra. PLESNA SKUPINA VIGRED za osnovnošolce in učence nižje srednje šole obvešča, da bo prvo srečanje danes, 17. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši, v Štalci v Šempolaju. RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal danes, 17. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). BEER & MUSIC mednarodni praznik piva in glasbe pod velikim šotorom v Treb-čah športno igrišče. V petek, 18. septembra, Sun Machine, Vasco Rossi tribute band Rewind. Sobota, 19. septembra, Bandomat, Tony Cetinski, Dj Riky. Nedelja, 20. septembra, Mladi kraški mu-zikanti, 3 Prašički. Petek, 25. septembra, Fifti & More, Ana Pupedan. Sobota, 26. septembra, 3 Prašički, Siddharta, Dj Ri-ky. Nedelja, 27. septembra, Salzburg Qin-tett. Odprtje kioskov ob 18. uri. Jedi na žaru in več vrst piva. Vabljeni! Zabava zagotovljena! Org. Ašd Primorec in Acm Zamejski. Informacije na myspa-ce.com/beermusictrebiciano. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vabi na informacijski sestanek za šolsko leto 2009/2010, ki bo v petek 18. septembra, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih. Ob priliki bo srečanje s pedagogi in možnost vpisnine. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za vse, otroke in odrasle, ki bi radi vstopili v godbo. Tečaji, ki jih bodo vodili diplomirani profesorji tolkal, pihal, trobil in glasbenih uric za najmanjše se bodo vršili v šolskem letu 2009/2010 na sedežu godbe, v bivši klavnici v Nabrežini (Kamnolomi 12). Vsi zainteresirani se lahko javijo na tel. št. 347-1553489 (Niko) na tel. št. 040200777 (v večernih urah). Skupni informacijski sestanek bo 18. septembra ob 18.00 na sedežu godbe. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s sledečim urnikom: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00 od ponedeljka do četrtka in od 9.00 do 13.00 ob petkih. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 18. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 040-2017370). TABORNIKI RMV sporočajo, da bodo informativni sestanki s starši v naslednjih terminih in krajih. Na Kontovelu (telovadnica) v soboto, 19. septembra ob 16.00 (info: 3496372770 - Mateja), v Sa-ležu v v soboto, 19. septembra ob 16.00 (info: 3408940225 - Madalena), v Križu v domu Alberta Sirka v petek, 18. septembra ob 16.00 (info: 3349309930 - Jakob), v Dolini v telovadnici pa v soboto, 19. septembra, ob 16.00. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skdevin.it ali pa na 040209873. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM obvešča, da rekreativna telovadba poteka po običajnih urnikih. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENCKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 2. oz. 3. oktobra s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev ob petkih med 10.30 in 11.30, skupina 12-36 mesecev ob sobotah med 16.30 in 17.30. Za prijave in informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št.: 3284559414. Število mest je omejeno. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri bo začetna šolska maša za učence osnovne šole in malčke iz vrtca. AŠD SHINKAI KLUB sporoča lanskim atletom, ki se v nedeljo, 4. oktobra, nameravajo udeležiti turnirja na Jesenicah, da se bodo pripravljalni treningi začeli v ponedeljek, 21. septembra, ob 18. uri v zgo-niški telovadnici. Ostali in novi atleti bodo začeli z rednimi treningi 6. oktobra ob 16 uri (otroci) oz. 7. oktobra ob 19. uri (odrasli). Za informacije tel. št. 347 -4033343. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 21. septembra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, ob 18.00 za hrbtenico, ob 19.00 nadaljevalni; četrtek ob 18.00 začetniki, ob 19.00 za hrbtenico, ob 20.00 nadaljevalni. Za vpis in pojasnila na tel. št.: 040-327327 ali 340-4835610 (Anica); 040-327062 ali 3282767663 (Norma) v večernih urah. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste malčke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovnošolce. Prvo srečanje v ponedeljek, 21. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši, v Štalci v Šem-polaju. ZDRUŽENI MEPZ SKALA - SLOVAN začne z vajami v novi sezoni 2009/10 v ponedeljek, 21. septembra, ob 20.30 v zadružnih prostorih doma Skala v Gropa-di. Vabljeni vsi dosedanji pevci in pevke! Zaželjeni so novi glasovi! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze prireja Slovensko deželno knjižno izložbo v petek, 25. septembra, v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51) z naslednjim sporedom: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. V primeru slabega vremena prire- ditev odpade. Članice, ki se še niso prijavile in bi želele sodelovati lahko pokličejo samo še do ponedeljka, 21.septem-bra (040-635626 ali 0481-531495). PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo redna vadba pričela 22. septembra. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 349-6483822 (Mileva). OPZ IN MLPS VESELA POMLAD pričenjata pevsko leto in vabita nov pevce, da se jim pridružijo. Prva pevska vaja bo v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri za niž-ješolke in ob 18. uri za višješolke, v petek, 25. septembra, ob 16.30 za osnovnošolce. Starši so vabljeni na informativni sestanek, ki bo v sredo, 23. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. KRUT, obvešča, da bo tečaj o inkontinen-ci v četrtek, 24. septembra in četrtek, 1. oktobra, ob 16.uri. Tečaj je rezerviran že prijavljenim članom Kruta. Informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. BALETNO DRUŠTVO Sežana vabi vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, k vpisu baleta (od 5 let dalje), jazz baleta (od 11 let), baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka od ponedeljka do petka med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Info: 041/784754, 041/524-310. DEKLIŠKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK iz Na-brežine je začel novo sezono. Vaje bodo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih (ali sobotah). Informacije Eva Pozzecco, tel. št.: 333-1435318. DRUŠTVI ROJANSKI KRPAN IN ROJAN-SKI MARIJIN DOM prirejata v petek, 25. septembra, večer »Rojanski Krpan v deželi Zlatoroga«, na katerem bosta Maksi Kralj in Peter Verč s fotografijami Denisa Doljaka prikazala tri gorske ture okrog Bohinjskega jezera (Triglav, Triglavska jezera, Pršivec, Bogatin, Krn, Vogel, Črna prst). Večer bo v rojanskem Marijinem domu, začetek ob 20. uri. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo v petek, 25. septembra, tržaški urad zaprt. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina - Palčki (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina - Zajčki (8-14 let) ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina - Škrati (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. DEŽELNI SKLAD ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO Rok za predložitev prošenj za črpanje sredstev iz Deželnega sklada za slovensko manjšino zapade letos dne 28. septembra. Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJk (www.regione.fvg.it) pod geslom »in evidenza (v ospredju)«. YOGA - SKD IGO GRUDEN: telovadba za dobro počutje, ki jo vodi Divna Slavec, se prične v ponedeljek, 28. septembra, po naslednjem urniku: pon.-sreda od 18.30 do 20. ure, torek in četrtek od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure, sreda od 10.30 do 12. ure. Za vpis in informacije: 040299632 ali 339-5281729 (Vera). ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in pred-vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 30.septem-bra, ob 15.uri osnovnošolci, 16.uri srednješolci, 17.uri višješolci ter 18.uri odrasli. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 29. septembra ob 18.uri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije vsaki torek in petek od 20.30 dalje v Soščevi hiši na Proseku oz. na tel. št. 349-4103131, e-mail: gdp1904@libero.it. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste muzikante stare od 9. do 16. leta, vaje ob torkih, v Štalci v Šempolaju, ob 19.15. MOJA SLOVENŠČINA: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 1. oktobra ob 18. uri Slovenci, 19. uri tujci. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR: v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Matica prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za informacije vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe ali na tel. št.: 338-6439938. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. SEČNJA 2009/2010: Jus Opčine obvešča, da je v teku sprejemanje prošenj za sečnjo vsak torek na upravnem sedežu jusa Opčine v Proseški ulici št. 71, od 18.30 do 19.30, do najkasneje do 30. septembra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motori-ke pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča da sprejema vpise na sledeča plesna tečaja: sodobni ples namenjen osnovnošolcem, ki ga bo vodila Raffaella Petronio in HipHop ples namenjen mladini iz srednje in višje šole pod vodstvom Jelke Bogatec. Vadbene ure se bodo pričele v oktobru. Za informacije poklicati na mob. 3497338101. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala članom dovoljenje za sečnjo in nabiranje suhih drvi in čersakov v gozdovih jusarske imovine. Člani lahko dvignejo obrazec prošnje ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 17.30 ure v stavbi Nabrežina Kamnolomi, 12 (Centro Ser-vizi) prvo nadstropje. KRUT, obvešča, da je zdravniška posvetovalnica na razpolago članom vsak torek od 16. ure dalje. Zaželjena je predhodna prijava na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pi-latesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. 0 Prireditve SKD TABOR vabi danes, 17. septembra, ob 20.30, v Prosvetni dom na Opčinah na gledališko predstavo C. Goldoni Cam-piello v izvedbi domače gledališke skupine. Prevod in režija Sergej Verč. Ponovitev je posvečena spominu na kulturnega delavca Dragota Gorupa. SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete prireja v petek, 18. septembra, ob 19. uri glasbeno pravljico »Mavrična ribica« v izvedbi otroške skupine KD Slovenec. Režija Boža Hrvatič. BAMBIČEVA GALERIJA: fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. V sodelovanju s Skladom Mitja Čuk, DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra, PO-PE 10.0012.00 in 17.00-19.00, Opčine, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. evrov za sklad Lucchetta Ota Hrovatina in 30,00 evrov za cerkev v Borštu. V spomin na Meri Zudič Gruden daruje Zdravko z družino 45,00 evrov za zgo-niško cerkev. V spomin na Romana Bisca daruje Anita iz Boršta 30,00 evrov za K.K. Adria. V spomin na Draga Gorupa in Marija So-siča darujejo »kafetarce« iz bara Kana-rin 120,00 evrov za popravilo dvorišča SKD Tabor. V spomin na Marijo Križmančič por. Grgič daruje Miran Kuret 50,00 evrov za AŠD Zarja. V spomin na pokojnega prijatelja Rina Žu-ljana daruje Miran Kuret z družino 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Romana Bisca daruje Marija Žerjul z družino 40,00 evrov za K.K. Adria. V spomin na Elvinota Bubula daruje družina 15,00 evrov za OŠ Bubnič - Milje in 15,00 evrov za vrtec Mavrica - Milje. Prispevki Ob 1. obletnici smrti Rafaela Kosmača Fe-lo daruje hčerka, sin in žena z družino 50,00 evrov za PD Slovenec Boršt, 30,00 t Prerano nas je zapustil naš dragi Stanko Blasina Žalostno vest sporočajo žena Claudia, sin Alex z Martino, mama, tata, sestra Silvana z družino in ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v petek, 18.9.2009, ob 13.30 v zgoniški cerkvi. Namesto cvetja darujte za Center za rakasta obolenja AIRC. Repnič, 17. septembra 2009 Zadnji pozdrav stricu Stanku Marko, Peter z Ivano Ciao stric, Sofija in Saša Ob nenadni smrti Stankota izreka svojcem iskreno sožalje družina Ravbar Ob nenadni izgubi brata Stanka izrekamo Silvani iskreno sožalje. Balinarska sekcija in KD Kraški dom Ob smrti dragega brata Stanka izrekamo Silvani občuteno sožalje učno in neučno osebje iz Saleža in Zgonika Ob izgubi dragega Stanka izrekamo sestri Silvani iskreno sožalje starši, učno in neučno osebje vrtca in šole na Repentabru 17.9.2008 17.9.2009 Felo Cosma Spomin nate je vedno živ. Žena, sin in hči z družinama Boršt, 17. septembra 2009 12 Četrtek, 17. septembra 2009 KULTURA književnost - Tržaški pisatelj včeraj na predstavitvi v Beogradu Pahorjeva Nekropola odslej tudi v srbskem prevodu Prisotna tudi kulturna ministra Slovenije in Srbije, ki sta podpisala nov triletni program sodelovanja BEOGRAD - Seznamu jezikov, v katerih lahko beremo Borisa Pahorja, se je včeraj pridružila srbščina. V PEN centru na beograjskih Tera-zijah so namreč predstavili prvi prevod Nekropole v srbski jezik. Literarni večer sta priredila slovensko veleposlaništvo v Beogradu (v prvi vrsti veleposlanica Jadranka Šturm-Kocjan, ki je bila pred leti tudi generalna konzulka RS v Trstu) in Srbski center PEN, sodelovala pa sta še Center za slovenski jezik kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in društvo Sava, v katerem se zbirajo beograjski Slovenci. Prevod Nekropole, najznamenitejšega Pahorjevega dela, v katerem je 96-letni tržaški pisatelj opisal svojo tragično izkušnjo v nemških taboriščih, je izdala založba Klett. O knjigi je spregovoril avtor sam, pogovor sta povezovala dr. Mihajlo Pantic in dr. Maja Djukanovic, nastopil pa je tudi dramski umetnik Svetozar Cve-tkovic. Borisa Pahorja sta s svojo prisotnostjo počastila tudi slovenska ministrica za kulturo Majda Širca in njen srbski kolega Nebojša Bradic, ki sta pred tem podpisala medministr-ski program kulturnega sodelovanja. Boris Pahor kroma Majda Širca kroma »Ko se srečamo ministri ali pa strokovni sodelavci in tudi sami ustvarjalci, se nedvomno kažejo želje po obnovi kontaktov, ki so morda v določenem obdobju zamrli, in potreba po medsebojnem sodelovanju in izmenjavah na področju kulture. Imamo preveč sti- Bo tudi srbski prevod tako uspešen? čnih točk, da bi to ignorirali,« je dejala Širca. Posebej je omenila sodelovanje med državama na novembrski Ljubljanski konferenci, ki bo potekala na temo obnove skupne dediščine. Prav Slovenija je po njenih besedah tista, »ki je motor utrjevanja obnove kulturne dediščine v državah vzhodne Evrope, ki niso v Evropski uniji in kjer lahko s pomočjo evropskih sredstev Jadranka Šturm Kocjan kroma in ostale infrastrukture obnavljamo kulturno dediščino«. Slovenija pa trenutno, razen včeraj podpisanega programa s Srbijo, z ostalimi nekdanjimi jugoslovanskimi državami nima podobnih programov na področju kulture. Nov triletni slovensko-srbski program podpira sodelovanje na področju likovne, glasbene in gledališke umetnosti, novih medijev, v založništvu, delovanju knjižnic, arhivov, muzejev, zavodov za varstvo kulturne dediščine in filma. Kulturna ministrica Širca je kot prioriteto poudarila izmenjavo, dostopnost, vpogled in preučevanje ali celo vračanje raznovrstnega arhivskega materiala, ki je ostal v Beogradu in je zanimiv tudi za Slovenijo. / tehniški muzej Razstava • • • o pionirju astronomije Kunaverju Pavel Kunaver arhiv V okviru mednarodnega leta astronomije so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pripravili razstavo z naslovom Moje zvezdarne, Pavel Kunaver, pionir slovenske amaterske astronomije. Razstava bo na ogled do 3. decembra,. Z mednarodnim letom astronomije Združeni narodi, Unesco in Mednarodna astronomska zveza (IAU) obeležujejo 400-letnico prvih Galilejevih astronomskih opazovanj s teleskopom. V okviru mednarodnega leta v Sloveniji in tujini potekajo številne aktivnosti pod skupnim geslom Vesolje je nad tabo. Odkrij ga! ljubljana - Do 25. septembra V Cankarjevem domu razstava o Slovencih v BiH Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš (na arhivskem posnetku) je v torek zvečer v Cankarjevem domu odprl razstavo Stanislava Koblarja z naslovom Od za-brisa do prenove identitete; Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2009. Koblar je dejal, da ni želel podajati podrobnega pregleda preseljevanja, pač pa je želel opozoriti na problem ohranitve njihove identitete. Razstava - postavljena na 24 panojih - se začne z eksotičnimi odhodi in popotovanji posameznikov in skupin v te kraje; poudarek pa je na kontinuiranem bivanju, ki se začne z avstro-ogrsko zasedbo leta 1878 in traja vse do današnjih dni, je pojasnil avtor razstave. Število Slovencev v Bosni in Hercegovini (BiH) ni nikoli preseglo 7000 oziroma 0,3 odstotka skupnega števila prebivalstva, je povedal Koblar, ki se mu bolj kot ta številka zdi pomembna dediščina 130-letne neprekinjene dejavnosti slovenske skupnosti v teh krajih, "ki se ponaša z izjemnim ugledom in nesorazmerno velikim deležem presežnikov na vseh področjih življenja". Po besedah Žekša razstava pripoveduje o neskončno dolgem sodelovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino, "kljub temu, da se je avtor omejil na zadnjih 500 let". Preseljevanje Slovencev v BiH je Žekš razdelil na tri valove. V prvem valu oziroma obdobju je šlo "za eksotiko", ki je, tako Žekš, trajala do 19. stoletja, "ko je šlo zares". V tem času so se v te kraje začeli priseljevati duhovniki, gozdarji in "panslovanski navdušenci", ki so sodelovali v bojih proti Turkom. Načrtno priseljevanje pa se je začelo v Avstriji, prvi in drugi Jugoslaviji, je prepričan Žekš. "Po osamosvojitvi Slovenije smo se zaprli in obravnavali svoje težave in če že pogledamo kam, pogledamo na Zahod," je dejal Žekš, ob čemer se mu zdi prav pričujoča razstava pomembna, da se "odpremo na vse strani sveta". Poudaril je, da precej Slovencev živi v BiH, a se jih ne da prešteti; njihovo preštevanje, kot vsake manjšine, je, kot je dejal, "smrtni greh". Ob tem je spomnil tudi na ugledne Slovence, ki so bivali v BiH, kot so Anton Aškerc, Ivan Cankar in Ivana Kobilca. Dvojezična dokumentarna razstava, ki gradivo ponuja v slovenskem in bosansko-hrvaško-srbskem jeziku, bo v Cankarjevem domu na ogled do 25. septembra. Pozneje pa se seli še v Zgodovinski muzej v Sarajevu in Banski dvor v Banja Luki. (STA) revije - Ob začetku novega šolskega leta Tudi letošnji Galebov šolski dnevnik prepoznaven in svež Novo šolsko leto se je začelo in pred nami so že nove revije, ki bodo v šolskem letu 2009/2010 spremljale naše učence. Prvi, ki bo razveselil šolarje, je Galebov šolski dnevnik, ki bo tudi letos prepoznaven in svež. Urednica, avtorice in avtorji, oblikovalke in oblikovalci so ustvarili zanimiv šolski dnevnik, ki bo poleg koristnega poslanstva vršil tudi vzgojno-izobraževalno vlogo, letos namenjeno predvsem poznavanju cestno-prome-tnih predpisov. Mladi uporabniki se bodo srečali s Sofcem, prikupnim semaforjem, ki bo šolarje, še posebej tiste, ki letos obiskujejo prve razrede osnovnih šol, popeljal na varno pot v šolo. Naj povemo, da je Sofca ustvarila domišljija učencev nabrežinske Srednje šole Igo Gruden, izmislili pa so si ga v likovni delavnici profesorice Nadie Doljak. V uvodnem pozdravu urednice Aline Carli in vseh sodelavcev je pojasnjeno, da je Sofec najprej odšel v preteklost, ko še ni bilo takih poti in ne takega prometnega vrveža, kot je danes. V današnjem času pa je Sofec postal popolnoma zmeden, saj morajo biti udeleženci v cestnem prometu pozorni na cel kup znakov različnih barv in oblik. Zato Sofcu med potjo v šolo pomagajo nasveti nabrežinskih učencev, ki so si jih nabrali pod mentorstvom in budnim očesom profesorice Alenke Franceschini. Uporabniki letošnjega Galebovega šolskega dnevnika se bodo tako skupaj s Sofcem lahko naučili marsičesa, tudi to, da moramo navodila in prepovedi upoštevati vedno in dosledno. Klasičen šolski medij je obogaten z barvnimi ilustracijami in tekstom, ki razlaga, kako prihajamo v šolo, približa nam prometno varnostni pravilnik učenca, iz katerega se naučimo pravilnega vedenja v avtu, na avtobusu, na šolskem avtobusu in kolesu. V nadaljevanju lahko otroci preko ličnih ilustracij spoznajo, kako je bilo nekoč, postopoma, z minevanjem mesecev, pa se mladi uporabniki seznanijo tudi z znaki, ki jih vsak dan videvamo ob cesti. Dobro so razložene geometrijske oblike prometnih znakov, ki jih delimo na znake za nevarnost, znake prepovedi, znake za obvestila in znake za obveznost, ob koncu šolskega leta pa so oblikovalci dnevnika pripravili tudi kviz, v katerem se lahko šolarji preizkusijo v znanju iz prometne vzgoje. Poleg Sofca in prometnih predpisov nov Galebov šolski dnevnik prinaša še druge koristne rubrike, ki bodo prav prišle tako staršem, ki bodo lahko izpolnjevali prošnje za kasnejši prihod otrok v šolo, in pisali opravičila, kakor tudi učencem, ki bodo dnevnikove strani napolnili s šolskim urnikom, razporedom pisnih nalog, urnikom kulturnih in športnih udejstvovanj, ob vsem tem, pa bodo posamezni dnevi v mesecu opozarjali na državne in verske praznike ter pouka proste dneve. Omenjena vsebina šolskega dnev- nika je seveda nepopolna, kot bodo uporabniki ob redni uporabi publikacije lahko ugotovili sami. Bogat in raznovrsten dnevnik je tudi tokrat izdala Zadruga Novi Matajur, pri realizaciji poučnega dnevnika, ki se ponaša s slikovito naslovnico, so med drugimi sodelovale tudi Zadružna kraška banka, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, Finančna delniška družba KB 1909 ter NLB podružnica Trst. Naj povemo še to, da je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije za prvo-šolčke prispeval darilce. (sč) / SVET evropska unija - Evropski parlament potrdil kandidata vlad držav članic Barroso nadaljnjih pet let na čelu Evropske komisije Zanj je glasovalo 382 poslancev, proti jih je bilo 219, glasovanja pa se je vzdržalo 117 poslancev STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu podprl imenovanje Portugalca Joseja Manuela Barrosa za predsednika Evropske komisije. Barroso bo tako z novembrom začel drugi petletni mandat na položaju predsednika te institucije. Za imenovanje Barrosa je glasovalo 382 poslancev, proti jih je bilo 219, glasovanja pa se je vzdržalo 117 poslancev. Skupno se je tajnega glasovanja udeležilo 718 od skupno 736 poslancev. Kot predvideva Pogodba iz Nice, je za izvolitev na položaj zadostovala navadna večina opredeljenih glasov, zato število vzdržanih glasov ni moglo vplivati na končni izid. "Verjamem, da imata Evropski parlament in Evropska komisija posebno odgovornost do državljanov in to bomo tudi uresničevali," je po glasovanju dejal Barroso in se zavzel za močnejšo Evropo svobode in solidarnosti. Rezultat glasovanja je po njegovih besedah signal parlamenta, da je pripravljen sodelovati v ambicioznem programu, ki ga ima v načrtu za prihodnjih pet let. Barroso se je v kratkem govoru po glasovanju še zavzel za sodelovanje z vsemi političnimi skupinami v parlamentu. "V vlogi predsednika komisije bo moja stranka Evropa," je obljubil. "Imeli bomo veliko dela, čaka nas veliko izzivov, državljani pričakujejo, da bomo delali intenzivno," pa je dejal predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek. "Vi veste, kakšna so naša pričakovanja. Veselimo se sodelovanja z vami in v prihodnjih petih letih veliko pričakujemo od vas," je še sporočil Barrosu. Barrosa zdaj čaka težka naloga oblikovanja Evropske komisije. Kot je pojasnil na včerajšnji novinarski konferenci v Strasbourgu, bo sicer s tem počakal do izidov drugega referenduma o Lizbonski pogodbi na Irskem, napovedanega za 2. oktober. "Komisarji bodo določeni, ko bo jasno, ka- tero pogodbo bomo imeli," je poudaril in pojasnil, da zato še ne želi govoriti o novi komisiji. Med vprašanji, ki so zanj med najpomembnejšimi v tem trenutku, pa je izpostavil priprave na vrh najrazvitejših in najhitreje rastočih držav v okviru skupine G20 v Pittsburghu konec meseca in decembrsko podnebno konferenco v Koebenhavnu. Napovedal je še, da se bo v soboto udeležil razprave o Lizbonski pogodbi na Irskem. "Dobil sem več glasov, kot so mislili številni med nami," pa je Barroso komentiral izid včerajšnjega glasovanja, pred katerim je bil deležen ostrih kritik predvsem iz vrst socialistov in demokratov, zelenih in nekaterih drugih. Poudaril je, da mu ponovna podpora Evropskega parlamenta za imenovanje na položaj daje novo energijo, in tako kot že v torkovem govoru pred poslanci izpostavil, da se je pomembno boriti proti nacionalnim egoizmom. (STA) Jose Manuel Barroso ansa Četrtek, 17. septembra 2009 Netanjahu in Mitchell sta se razšla brez dogovora JERUZALEM - Izraelski premier Benjamin Netanjahu in posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell sta se včeraj razšla brez dogovora. Nov, že tretji sestanek ta teden, je predviden za petek. Ameriški odposlanec skuša izraelsko stran prepričati v razglasitev neke vrste moratorija na gradnjo judovskih naselij na Zahodnem bregu. Netanjahu in Mitchell po srečanju nista dajala izjav. Tiskovni predstavnik izraelskega premiera pa je dejal, da so pogovori potekali v dobrem vzdušju. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod, ki je v nedeljo začel turnejo v regiji, se je z Netanjahujem sestal že v torek, ko je imel tudi srečanje s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Po obeh srečanjih je strani pozval k odgovornosti, da bi omogočili nadaljevanje pogajanj, ki so bile prekinjena konec lanskega leta. Aung San Suu Kyi ne bo smela na obravnavo YANGON - Mjanmarska vojaška hunta je zavrnila izdajo dovoljenja voditeljici opozicije Aung San Suu Kyi, ki je v hišnem zaporu, za udeležbo na petkovi obravnavi pritožbe, ki jo je vložila zaradi nedavnega 18-mese-čnega podaljšanja kazni. Kot je povedal odvetnik opozicijske voditeljice, je ta želela poslušati razpravo o svoji pritožbi, vendar je policija prošnjo zavrnila, češ da se je ne tiče. Nobelovo nagrajenko za mir so 11. avgusta obsodili na tri leta zapora in prisilnega dela, ker je po trditvah oblasti kršila pravila hišnega zapora. Vojaška hunta je nato nemudoma kazen preoblikovala v hišni zapor, s tem pa so opozicijsko voditeljico dejansko izgnali s političnega prizorišča pred volitvami, ki bodo prihodnje leto. Odvetniki Aung San Suu Kyi so se na razsodbo pritožili, sodišče pa je nato sporočilo, da so pritožbo sprejeli in jo bodo obravnavali. Inzko obsoja izjave premiera Republike srbske SARAJEVO - Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valetin Inzko je včeraj ostro obsodil nedavno izjavo predsednika vlade Republike srbske Milorada Dodika, da so bili nekateri pokoli med vojno v BiH, za katere odgovornost pripisujejo Srbom, zrežirani. Vsak poskus spremeniti resnico o dokazanih vojnih zločinih je nesprejemljiv in neopravičljiv, je v sporočilu za javnost zapisal Inzko in izjave Dodika ostro obsodil. Besede Dodi-ka sta obsodila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in Svet Evrope. (STA) oecd - Napoved Brezposelnost bo še naraščala po koncu recesije PARIZ - Brezposelnost v ZDA, Evropi in na Japonskem se bo povečevala tudi potem, ko bodo gospodarstva teh držav že okrevala. Kot v najnovejši napovedi o gibanju brezposelnosti ugotavlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), naj bi ta v državah OECD konec leta 2010 dosegla rekordnih 9,9 odstotka. To bi bila nova najvišja stopnja brezposelnosti v 30 industrijsko najrazvitejših državah po drugi svetovni vojni, ki bi presegla rekordnih 8,3 odstotka, zabeleženih lanskega junija. OECD ob tem opozarja, da bi bilo lahko poslabšanje razmer na trgu dela dolgoročnejše narave. "Obstaja velika negotovost glede gibanj v prihodnosti, toda pogoji na trgu dela se bodo najverjetneje še poslabševali v naslednjih mesecih," so zapisali strokovnjaki v poročilu, ki so ga včeraj predstavili na sedežu organizacije v Parizu. V članicah OECD naj bi brezposelnost konec prihodnjega leta v povprečju dosegla 9,9 odstotka, brez dela naj bi bilo 57 milijonov ljudi. Kot navaja OECD, bi se "število brezposelnih v območju OECD lahko povzpelo za več kot 25 milijonov v prej kot treh letih". Gospodarska kriza bo v ZDA od konca tretjega četrtletja 2007 do konca leta 2010 odnesla približno 8,7 milijona delovnih mest. Na Japonskem naj bi se število delovnih mest od konca leta 2007 do zadnjega četrtletja 2010 znižalo za 1,24 milijona. Od konca leta 2007 je delo izgubilo 15 milijonov ljudi. Med članicami OECD je junija najnižjo stopnjo brezposelnosti imela Nizozemska s 3,3 odstotka, najvišjo pa Španija z 18,1 odstotka. V ZDA se je stopnja brezposelnosti po podatkih OECD junija zaustavila pri 9,5 odstotka, v EU pa pri 8,9 odstotka. OECD je zato države pozval k temu, naj več sredstev namenijo za aktivno politiko zaposlovanja. V OECD ocenjujejo, da so povečana sredstva za takšne ukrepe stroškovno upravičena tudi v državah, kjer je uravnoteženost javnih financ že načeta zaradi ukrepov za spodbudo gospodarstvu ob sedanji finančni in gospodarski krizi. (STA) japonska - Parlament potrdil Jukia Hatojamo za premierja Vodja demokratske stranke prvič na čelu japonske vlade t s Jukio Hatojama ansa TOKIO - Japonski parlament je včeraj vodjo doslej opozicijske demokratske stranke Jukia Hatojamo izvolil za novega predsednika vlade. Hatojama je napovedal, da bo politika njegove vlade bolj socialno naravnana, kot je bila v času več kot 50-letne skoraj nepretrgane vladavine li-beralno-demokratske stranke. Za Hatojamo, čigar stranka je zmagala na avgustovskih parlamentarnih volitvah, je glasovalo 327 od 480 poslancev spodnjega doma parlamenta. Novega premiera je nato potrdil še senat, kar je bila zgolj formalnost, saj ima demokratska stranka tudi v zgornjem domu parlamenta večino. Hatojama obljublja politiko "za ljudi" in je že napovedal, da bodo več sredstev namenili za družine, upokojence in brezposelne. Denar naj bi dobili z racionalizacijo in decentralizacijo javne uprave. Poleg tega dosedanja opozicija napoveduje bolj od ZDA neodvisno zunanjo politiko ter zbližanje z azijskimi sosedami, tudi Kitajsko. Novi premier je potem predstavil svojo vlado, ki bo nato prisegla pred ce- afganistan - Opazovalci EU kritični Karzaj po neuradnih končnih izidih zmagal KABUL - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je na avgustovskih predsedniških volitvah osvojil 54,6 odstotka glasov, kar bi zadostovalo za zmago v prvem krogu volitev, so pokazali neuradni končni izidi volitev. Karzajeva zmaga sicer še ni gotova, saj mora komisija za pritožbe zaradi domnevnih prevar ponovno prešteti glasove na več kot 2500 voliščih. Karzajev glavni tekmec Abdulah Abdulah je osvojil 27,7 odstotka glasov, volilna udeležba pa je bila 38,7 odstotna, je sporočila afganistanska volilna komisija. "Hamid Karzaj je na podlagi prvih izidov, ki smo jih objavili danes, v vodstvu. Ko bomo objavili končne izide, bomo vedeli, kdo bo prihodnji predsednik Afganistana," je dejal tiskovni predstavnik volilne komisije Daud Ali Nadžafi. Kdaj bodo objavili končne izide, pa Nadžafi ni povedal. Abdulah, ki se mu obeta poraz na volitvah, je v pogovoru za četrtkovo izdajo nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) dejal, da so podporniki predsednika Karzaja prevare na volitvah skrbno načrtovali. In to že mese- ce pred volitvami, "če ne celo leta", je dejal. "Pod normalnimi pogoji bi to upravi-čevalo preiskavo zaradi veleizdaje. Vendar pa žal nimamo neodvisnega sodstva in delujočega sodstva," je Abdulah dejal za FAZ. Abdulah je ob tem znova zahteval drugi krog volitev. Opazovalci Evropske unije pa so včeraj sporočili, da je okoli 1,5 milijona glasovnic z avgustovskih predsedniških volitev v Afganistanu sumljivih. "Vse sumljive glasovnice moramo preučiti," je dejala Dimitra Ioanu, namestnica vodje misije EU, ki je nadzorovala potek avgustovskih volitev. Kot je pojasnila, je bilo 1,1 milijona sumljivih glasovnic namenjenih Kar-zaju, 300.000 pa njegovemu glavnemu tekmecu Abdulahu Abdulahu. Preostanek sumljivih glasovnih je bil namenjen preostalim kandidatom. V štabu predsednika Karzaja pa so bili do opazovalcev EU kritični. Navedbe o sumljivih glasovnicah "so pristranske, neodgovorne in v nasprotju z afganistansko ustavo," so sporočili iz Karzajeve volilne ekipe. (STA) sarjem. Večina članov je sicer bila že znana. Na čelu finančnega ministrstva naj bi bil 77-letni Hirohisa Fudži, medtem ko bo vodenje diplomacije prevzel drugi človek demokratske stranke Kacuja Okada. Vlado bosta poleg demokratske stranke sestavljali še dve koalicijski stranki, socialdemokratska stranka ter desna Nova stranka ljudstva. Pred glasovanjem o novem premieru je včeraj odstopil dosedanji premier Taro Aso. Ta je odstopil tudi z mesta šefa liberalno-demo-kratske stranke, ki je na Japonskem vladala več kot pol stoletja. Stranka, ki je zdaj v opoziciji, bo svojega novega predsednika izvolila konec septembra. Aso je ob odhodu izrazil upanje, da bo novi vladi uspelo oživiti japonsko gospodarstvo. Novemu japonskemu premieru je že pisal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. V pismu je poudaril "sozvočje pogledov" Bruslja in Tokia na gospodarskem in okoljskem področju ter se zavzel za usklajevanje stališč glede boja proti podnebnim spremembam pred konferenco v Koebenhavnu. (STA) afganistan - Predsednik ZDA previden Obama bo o okrepitvi sil temeljito premislil WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je po srečanju s kanadskim premierom Step-henom Harperjem v Beli hiši včeraj dejal, da odločitve o morebitni dodatni okrepitvi sil v Afganistanu ne bo sprejel hitro. Načelnik štaba združenih poveljstev ZDA, admiral Mike Mullen, je v torek sicer dejal, da bodo ZDA v Afganistan verjetno poslale še več vojakov. "O tem želim biti absolutno prepričan, ker je bilo o tem veliko razprave v medijih," je dejal Obama. Ob tem je pojasnil, da želi stvari opraviti dobro in da bo odločitve sprejel po temeljitem premisleku. "Mislim, da je jasno, da nismo imeli strategije in misije, ki je potrebna za uresničitev naših glavnih ciljev," je še dodal ameriški predsednik. Poveljnik zavezniških sil v Afganistanu, ameriški general Stanley McChrystal, je konec avgusta oddal dolgo pričakovano poročilo o stanju vojne v Afganistanu, po pričakovanjih pa naj bi kmalu prosil za več tisoč dodatnih vojakov in opremo za boj v Afganistanu. Mullen je pred odborom ameriškega senata v torek sicer dejal, da bodo ZDA v državo pod Hinduku-šem verjetno poslale dodatne vojake in inštruktorje, ki bi pomagali pri urjenju afganistanskih varnostnih sil in stabilizaciji države. Po oceni Mullena bi morale ZDA in njene zaveznice v zvezi Nato v Afganistan poslati od 2000 do 4000 dodatnih vojakov, pri čemer je dodal, da prispevek držav članic Nata verjetno ne bo velik. Obama je januarja napovedal, da bodo ZDA v Afganistan poslale dodatnih 17.000 vojakov in 4000 inštruktorjev. Zadnji med njimi bodo po napovedih Mullena v državo pod Hindukušem prispeli do konca septembra, s čimer se bo število ameriških vojakov v tej državi povzpelo na 68.000. (STA) 1 4 Četrtek, 17. septembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gradišče - Pokrajina prispeva za kritje stroška sanacije Občinam 165.000 evrov za odstranjevanje azbesta Prošnjo vložili le Krmin, Štarancan, Vileš in Gradišče - Za zasebnike bodo skušali najti dodatnih 100.000 evrov Goriška pokrajina bo dodelila 165.000 evrov občinam, ki bodo denar uporabile za odpravo azbesta v javnih poslopjih. Sklep o prispevku, ki ga pokrajina prvič ponuja krajevnim upravam na goriškem ozemlju, je bil sprejet med včerajšnjo sejo pokrajinskega odbora. Ekipa predsednika Enrica Gherghette je tokrat zasedala na sedežu občine Gradišče, kjer se je nato sestala z občinskim odborom Franca Tommasinija in razpravljala o centru za nezakonite priseljence, elektrovo-dih, ki jih načrtujejo na območju občine, in težkem prometu, ki predstavlja veliko breme za občinske ceste. »Prispevek v znesku 165.000 evrov, ki smo ga v letošnjem proračunu namenili odstranjevanju azbestnih kritin na občinskih poslopjih, bomo dodelili štirim občinam, ki so vložile prošnjo,« je včeraj povedala pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic in pojasnila, da je pokrajina v razpisu evidentirala dva kriterija za dodelitev sredstev. Vsaka občina lahko prejme od pokrajine največ 100.000 evrov oziroma 75 odstotkov celotnega zneska. Največjega prispevka bo deležna občina Krmin, ki bo poskrbela za odpravo azbesta v kasarni Amadio v središču mesta. Za sanacijo 60.000 kvadratnih metrov površine, za katero išče občinska uprava novo namembnost, bo pokrajina dodelila Krminu 100.000 evrov, preostali znesek pa bo morala zagotoviti občina. Za odstranitev azbestnih kritin iz občinskih poslopij, večnamenskih centrov in skladišč bodo pokrajinski prispevek izkoristile še občine Štarancan (okrog 26.000 evrov), Vileš (okrog 20.000 evrov) in Gradišče (okrog 18.000 evrov). »Tudi občina Turjak je vložila prošnjo, potrebovala pa je kar 242.000 evrov. Pokrajina bi po pravilih za dodelitev prispevka lahko dala na razpolago največ 100.000 evrov, občina Turjak pa ostalega denarja zaenkrat še nima, zato se bo morala posegu trenutno odpovedati,« je povedala Čer- podgora Ekološki otok spet povezan z občino Ekološki otok v Podgori je spet računalniško povezan z goriško občino, tako da pristojni okoljski urad preko povezave ponovno prejema podatke o teži sor-tiranih odpadkov. Konec avgusta je prišlo do okvare, tako da uslužbenci ekološkega otoka niso uspeli sporočati količin odpadkov občini in so morali znesek napisati na papirnato potrdilo. Po okvari se je sprožila polemika, kdo je pristojen za popravilo okvare, občina, ki je lastnik otoka, ali družba IRIS, ki skrbi za njegovo upravljanje. Po posredovanju občinskega odbornika Francesca Del Sordija je družba IRIS preračunala, da bi popravilo okvare občino stalo okrog 35.000 evrov (brez davka na dodano vrednost). Ker se je občinski upravi znesek zdel pretiran, so se popravila lotili tehniki občinske računalniške službe in okoljskega urada, ki so uspeli vzpostaviti novo računalniško povezavo med ekološkim otokom in občino. Občinski odbor je sicer že odobril načrt za gradnjo novega ekološkega otoka, ki bo v prihodnjih letih integriral oz. nadomestil strukture v Stražcah, Podgo-ri in Ločniku. GRADIŠČE CIE breme za Goriško O centru za priseljence, podzemnih elektrovodih in težkem prometu je tekla beseda na srečanju med občinsko upravo iz Gradišča in goriškim pokrajinskim odborom. Župan Franco Tommasini je orisal težave zaradi centrov CIE in CARA, prisotni pa so soglašali, da nima center za priseljence »nobene povezave z goriškim teritorijem«, a ga močno bremeni. Upravi sta sklenili, da bosta podpisali sporazum, s katerim bosta v dogovoru s prefekturo in drugimi oblastmi nudili pomoč predvsem gostom centra CARA, kjer v brezdelju čakajo na svojo usodo prosilci azila. Tommasini je spregovoril tudi o dveh elektrovodih, ki naj bi ju speljali tudi po območju občine. Izrazil je nasprotovanje načrtu družbe Adria Link, o projektu družbe KB 1909 pa ni izrazil dokončnega stališča. V ospredju je bil tudi problem težkega prometa, ki bremeni Gradišče in ki se bo z začetkom širitve avtocestnega odseka Vileš-Gorica še povečal, ter o kolesarskih poteh, ki jih pokrajina načrtuje v okviru projekta Mirbis. Odbornik Marko Marinčič je povedal, da bi moral del kolesarske turistične poti ob Soči potekati tudi po Gradišču, o podrobnostih pa bodo občine pravočasno obveščene. Notranjost centra za priseljence pri Gradišču ničeva in dodala: »Ostale občine iz goriške pokrajine niso vložile prošnje. Morda je to povezano z okoliščino, da je pokrajina šele letos postala pristojna za dodeljevanje sredstev, namenjenih odpravljanju azbestnih kritin na javnih poslopjih. Doslej smo namreč denar delili le zasebnikom.« Lani je pokrajina za odstranjevanje azbestnih kritin z garaž, s skladišč in z drugih manjših zasebnih poslopij namenila 100.000 evrov, letos pa 120.000 evrov. Pokrajina krije 50 odstotkov stroškov, ob tem pa priskrbi tudi specializirano podjetje, ki sanacijo izvede. »Ves denar, ki smo ga v letošnjem proračunu ime- krmin - Javne uprave stopajo v korak s časom Briški »e-government« Občine bodo uporabljale sistem VOIP, elektronsko pošto s certifikatom in digitalizirane dokumente Briške javne uprave stopajo v korak s časom. »Posodobitev računalniških sistemov bo omogočila zmanjšanje birokracije pri delovanju javnih uprav na ozemlju Furlanije-Julijske krajine, ki je pomembno zaradi svojih vinogradov in turističnih kmetij ter zaradi doprinosa k razvoju nišnega gospodarstva.« Tako je povedala deželna odbornica za lokalne avtonomije Federica Seganti, ki je včeraj s predstavniki občin iz briške medobčinske zveze podpisala sporazum o modernizaciji operativnih sistemov in uvajanju elektronske javne uprave, t.i. »e-govern-mentu«. Stroški za vključitev briške medobčinske zveze v deželni načrt za harmoni-zacijo sistema infrastruktur za komunikacijo in predelavo podatkov bodo znašali 575.000 evrov. Glavnino denarja, in sicer 488.750 evrov, bo dala na razpolago dežela Furlanija-Julijska krajina, briške občine, ki sodelujejo v medobčinski zvezi, pa bodo k deželnemu prispevku dodale iz svojih blagajn še skupno 86.250 evrov. Briško zvezo sestavlja enajst občin, nosilec projekta pa bo Krmin, kjer je včeraj tudi potekal podpis sporazuma. Projekt predvideva uporabo sistema Voice Over IP (VOIP) oziroma internet-nega telefonskega omrežja, ki omogoča krepko znižanje stroškov za telefon in povezavo na svetovni splet, uvajanje elektronske pošte s certifikatom, ki skrbi za varnost in kodiranje podatkov preko po- gorica - Južni vhod v mesto Oddali dela Podjetje Mari e Mazzaroli ima eno leto in dva meseca, da poseg zaključi V Gorici bodo kmalu odprli še eno gradbišče. V prihodnjih tednih se bodo namreč začela dela za preureditev južnega vhoda v mesto med štandreškim kro-žiščem in ulico Terza Armata. Včeraj so tehnični uradi goriške občine oddali poseg podjetju Mari e Mazzaroli, ki bo imelo na razpolago 441 dni, da ga zaključi. Načrt predvideva obnovo križišča med Tržaško ulico in ulico Stuparich, odstranitev semaforjev, enosmerno prometno ureditev odseka Tržaške ulice, ulice Stuparich in odseka ulice Terza Armata ter izgradnjo nove ceste. Poseg, v katerega je občina vložila milijon 915 tisoč evrov, naj bi bil nared okrog decembra 2010. Načrt, za katerega se je zavzela že Brancatijeva uprava, je dokaj zapleten. Voznik, ki se bo pripeljal s krožišča pri Štandrežu proti centru, bo moral po hotelu Nanut zaviti desno v ulico Stuparich. Semaforjev ne bo več, ulica Stuparich in del Tržaške ulice, kjer se nahajata veleblagovnica Bernardi in hotel Nanut, pa bosta enosmerna. Enosmerna bo tudi ulica Terza Armata. Ta se bo v bližini prodajalne avtomobilov Toyota preko priključne ceste povezala s povsem novo enosmerno cesto, ki bo vodila ponovno proti Tržaški ulici. S preureditvijo križišča računajo, da bodo pospešili pretok prometa v smeri mestnega središča in štandreške krožne ceste. sebnega protokola, računalniško upravljanje in digitaliziranje dokumentov ter tečaje za usposabljanje osebja, ki bo uporabljalo novo tehnologijo. Segantijeva je včeraj tudi podčrtala vse večjo vlogo računalniških pripomočkov v javnih upravah in poudarila, da je »e-government« nujno potreben za iz- bumbaca li na razpolago, je že bil izkoriščen, saj je povpraševanja zelo veliko. Šele letos nam je namreč uspelo ugoditi vsem prošnjam, ki smo jih prejeli lani. Zato bomo skušali do konca leta vključiti v proračun dodatnih 100.000 evrov v ta namen,« je včeraj povedala pokrajinska odbornica Mara Černic. (Ale) boljšanje kakovosti storitev, ki jih občine in deželna uprava zagotavljajo prebivalcem Furlanije-Julijske krajine. Obenem -je še povedala odbornica za lokalne avtonomije - bo informatizacija upravnih postopkov pozitivno vplivala tudi na občinske blagajne, saj bo omogočala prihranek denarja in časa. gorica - Občina Presežek proračuna namenjajo sociali Poslovanje občine Gorica v letu 2008 se je zaključilo z upravnim pribitkom v višini 1.067.100,69 evrov. Lanski obračun je v torek - sicer z nekajmesečno zamudo - odobril goriški občinski svet z 22 glasovi za, štirimi proti in dvema vzdržanima. Namembnost porabe večjega dela presežka - je povedal goriški občinski odbornik za finance Guido Germano Pettarin - je že bila določena ob odobritvi letošnjega proračuna, preostali del denarja pa bo kot lani namenjen sociali. Večino sredstev, ki sestavljajo presežek, je občina vložila v javna dela. »"Prostih" je le še 85.000 evrov, ki bodo prav tako kot lani služili za kritje stroškov za socialne storitve,« je pojasnil Pettarin in dodal: »Z odobritvijo obračuna poslovanja se v bistvu spremeni le to, da lahko ta denar zdaj konkretno uporabimo oz. z njim razpolagamo.« Tudi presežek iz leta 2007, ki je sicer bil višji od lanskega, saj je znašal 1.573.900,50 evrov, je občinska uprava vložila v javna dela in socialne storitve. »Predstavniki opozicije smo glasovali proti. Tako smo izrazili našo oceno delovanja desne sredine v letu 2008. Po našem mnenju je goriški odbor napačno programiral politiko občine in je bil pri upravljanju preveč "počasen". Primer je odobritev občinskega proračuna, do katere je prišlo šele marca, torej s tremi meseci zamude. Prav tako v zamudi smo že drugo zaporedno leto odobrili proračun poslovanja, ki bi mu moral občinski svet dati zeleno luč do 30. junija. To je znak neučinkovitosti, saj presežka doslej ni bilo mogoče uporabljati. Tudi odpiranje številnih gradbišč, ki jih imamo v mestnem središču, je bilo lani povsem naključno, prav tako zgrešen pa je bil odnos do trgovskega sektorja oz. do lokalov. Županove odločitve so skupaj z ekonomsko krizo potolkle goriške bare in privedle do izgube številnih delovnih mest,« je povedal načelnik Demokratske stranke v občinskem svetu Federico Portelli. O obračunu se je negativno izrekel tudi občinski svetnik Foruma Marko Marinčič, po katerem je delovanje uprave »moreče«. Občinski svet je v torek odobril tudi obračun podjetja za upravljanje občinskih lekarn, ki je poslovanje zaključilo z 90.615 evri čistega dobička. Rezultat je po mnenju uprave pozitiven, po besedah odbornika Pet-tarina pa bi se dalo še marsikaj izboljšati. Storitve, ki jo nudita občinski lekarni v Štandrežu in pri sv. Ani, oz. možnosti računalniškega prijavljanja na specialistične zdravniške preglede, se le redki poslužujejo, prav tako redki pa so tisti, ki se poslužujejo možnosti brezplačnega prejemanja zdravil na dom. O poslovanju lekarn se je kritično izrekel Portelli, ki je podobno kot pred nekaj meseci predstavil resolucijo, v kateri predlaga, naj se dobiček podjetja - bruto dobiček je lani znašal 145.000 evrov - vloži v nakup in brezplačno uporabo naprav za merjenje glikemije, holesterola in trigliceridov, znižanje cen artiklov, kot so mleko v prahu, otroške pleničke in zdravila, za katere ni potreben zdravniški recept. Omenil je tudi brezplačno ali poceni izposojo nekaterih naprav, kot so otroške tehtnice, vozički za ostarele in naprave za vdihavanje aerosolov ter av-tosedežev za otroke. »S tem bi lahko nudili oprijemljivo pomoč zlasti revnejšim družinam. Škoda, da je tudi 54.000 evrov lanskega dobička, ki bi jih lahko porabili za občane, šlo v davke,« je prepričan Portelli. Resolucija ni bila sprejeta (19 glasov proti in 13 za), obračun lekarn pa je bil odobren s 23 glasovi; osem svetnikov je bilo proti, dva sta se vzdržala. Občinski svet je nato odobril še sklep o zemljišču in hali na območju tovornega postajališča v Štandrežu, ki po novem ne bosta več javna last, ter zavrnil predlog o ustanovitvi preiskovalne komisije, ki bi preverila vzroke, zaradi katerih je odbor »pozabil« pripraviti prošnjo za koriščenje prispevka 68.000 evrov za razvoj turističnih in trgovskih dejavnosti. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. septembra 2009 15 carraro - V goriški tovarni delov za kmečka vozila včeraj zastala proizvodnja Odpuščeni delavci prekrižali roke, sindikati kličejo na pomoč uprave »Odslovitev osemdesetih od skupno stodvajsetih zaposlenih neizbežno vodi k zaprtju obrata « Delavci tovarne Carraro iz Gorice so včeraj prekrižali roke, potem ko je vodstvo družbe s sedežem v Padovi v torek sporočilo, da namerava odsloviti osemdeset od stodvajsetih zaposlenih. Novica je kot strela z jasnega zadela delavce, ki so vedeli, da je tovarna zašla v krizo, vendar niso pričakovali, da bo vodstvo družbe svoje težave reševalo s takojšnjim odpuščanjem tako visokega števila zaposlenih. »Odslovitev osemdesetih zaposlenih dejansko pomeni, da je prihodnost tovarne že zapečatena. Prej ali slej jo bodo zaprli in proizvodnjo selili drugam,« so včeraj dopoldne ugotavljali delavci, ki so se zbrali pred vhodom v tovarno. Zjutraj so kot običajno začeli z delom, po približno eni uri dogovarjanja pa so se odločili za stavko. Vsi so odšli iz tovarne in proizvodnja se je ustavila; pred obrat so prišli tudi sindikalni predstavniki, ki so se pogovorili z delavci o stanju v družbi Carraro in o nadaljnji mobilizaciji za ohranitev delovnih mest. Danes bo proizvodnja spet stekla, saj delavci nočejo, da bi družba Carraro uporabilo njihovo stav-kanje kot dodaten razlog za zaprtje tovarne. Zaradi tega se bodo zaposleni vrnili k svojim delovnim strojem, pred obratom pa se bodo s transparentom zbrali zaposleni, ki so na dopolnilni blagajni. Od marca, ko so se pojavili prvi znaki krize, so namreč delavci izmenično doma par dni v tednu, ostale delovne dni pa redno opravijo. »Kriza tovarne Carraro je vezana na razmere na svetovnem tržišču in na finančnih trgih. Proizvodnja se je v primerjavi z lanskim letom skoraj razpolovila, zato pa družba Carraro hoče znižati svoje stroške z odpustitvijo osemdesetih delavcev,« sta povedala pokrajinska tajnika sindikatov FIM-CISL Giampiero Turus in FIOM-CGIL Thomas Casotto. Po njunih besedah se vodstvo družbe Carraro izgovarja, češ da je tržišče zasičeno, toda podobne razmere veljajo za vsa industrijska podjetja. »V globoki krizi je tudi tržiška tovarna Eaton, kjer proizvajajo ventile za avtomobilske motorje. Toda lastniki tržiške tovarne so se s sindikati dogovorili za mobilnost in dopolnilno blagajno z upanjem, da si bo svetovno tržišče opomoglo, da bodo prejeli nova naročila in da bo tako proizvodnja lahko spet stekla,« pravita sindikalista in opozarjata, da se je vodstvo družbe Carraro takoj odločilo za mobilnost oz. odpuščanje. To jima daje slutiti, da družba iz Padove namerava zapreti svoj goriški obrat in svojo proizvodnjo seliti drugam. Ne nazadnje skupina Car-raro že ima svoje tovarne v Nemčiji, Poljski, Kitajski, ZDA, Argentini, Indiji in na Kitajskem. Včeraj dopoldne so pred tovarno v Stražcah izrazili solidarnost delavcem predstavniki enotnega sindikalnega predstavništva iz ladjedelnice Fincantieri Moreno Lu-xich, Andrea Holjer in Michele Zoff. »Delavcem so na vrat na nos sporočili, da bodo odslovljeni. To je znak izredno nizkega profila in zahteva odločen odgovor vseh javnih uprav,« je povedal Luxich in opozoril, da se bo v stiski znašlo osemdeset družin, Delavci so z dvigom rok izbrali svoje sindikalne predstavnike, ki bodo šli v boj za ohranitev delovnih mest bumbaca carraro - Umiranje na obroke Preživeli naj bi le še dve proizvodni liniji carraro - Stiska delavcev »Kako bom šolal otroke in banki plačeval posojilo?« Med zaposlenimi tudi Slovenci iz Gorice in okoliških vasi V goriški tovarni družbe Carraro, ki ima svoj osrednji sedež v kraju Campodarsego pri Padovi, njen lastnik pa je podjetnik Mario Car-raro, proizvajajo preme in reduktorje za kmečka in gospodarska vozila. V obratu je doslej delovalo približno deset proizvodnih linij, tako da delavci sumijo, da naj bi proizvodnjo ohranili le na dveh. Na eni izmed teh proizvajajo preme in dele volana za dostavno vozilo Piaggio Porter. »Na teh dveh linijah je zaposlenih okrog štirideset delavcev, zato pa pričakujemo, da bodo na mobilnosti delavci z ostalih linij,« pravijo zaposleni in opozarjajo, da je lani družba Car-raro zaključila leto z ogromnim dobičkom, zdaj pa špekulira na ramenih svojih delavcev. »Leta 2001 je bilo med redno zaposlenimi delavci in začasnimi sodelavci okrog 250 zaposlenih, potem pa se je to število začelo počasi nižati. Leta 2005 nas je bilo 180, zato je treba odločno zahtevati od družbe Carraro, da sede k omizju za reševanje krize. Podobnega mnenja sta tudi Turus in Casotto, ki poudarjata, da je za reševanje krize potrebno aktivno sodelovanje vseh krajevnih upraviteljev, od občine do pokrajine, dežele in tudi državne vlade. Medtem je goriški župan Ettore Romoli povedal, da se je leto kasneje 160, od lanskega decembra pa samo 120,« pojasnjuje Paolo Rescig in opozarja, da so pred leti zaprli poslopje z uradi, nato halo za preverjanje delovanja zgrajenih delov. Tovarna je torej z leti izgubljala na svoji učinkovitosti, ne glede na to pa so delavci doslej vedno dali vse od sebe. »Ko nas je družba prosila za nadure, smo jih vedno opravili brez ugovarjanja, zdaj pa nas nameravajo pustiti na cedilu,« pravi Rescig in ugotavlja, da bi morda delavci morali dvigniti glas že prej. Ko se je pred leti število zaposlenih začelo nižati, bi morali takoj zahtevati od družbe Carraro, naj pojasni, kateri so njeni načrti za goriško tovarno. Delavci so torej upravičeno zaskrbljeni, med njimi pa vlada tudi veliko razočaranje. Sprašujejo se, zakaj jih vodstvo družbe ni prej seznanilo, da namerava proizvodnjo v Gorici krčiti. (dr) že dogovoril za srečanje z Mariom Carra-rom, predsednikom družbe Carraro. Na njem bo po vsej verjetnosti prisoten tudi deželni odbornik Luca Ciriani. Družba Car-raro ima namreč svoj obrat tudi v Mania-gu, kjer so zaskrbljeni, da jih v bližnji prihodnosti čaka podobna usoda kot njihove goriške sodelavce. (dr) nova gorica - Prodaja se bo začela do konca septembra Banke želijo prodajo premoženja Mipovih družb kot celote Banke želijo, da bi premoženje družb Mip, Mip DML in Mip Maloprodaja, ki so v stečaju, prodali kot poslovno celoto. O tem so s pismom, ki so ga v vednost poslale tudi slovenskima ministrom za in gospodarstvo, seznanile stečajne sodnike in stečajne upravitelje, so povedali v Abanki Vipa. »V pismu smo Miroslavu Bene-dejčiču po pooblastilu več bank svetovali, da se premoženje vseh treh omenjenih družb prodaja kot poslovna celota. Tako bi ohranili zdrava jedra Mipa, kar potencialni investitorji pričakujejo,« so pojasnili v Abanki Vipa. Po pisanju ponedeljkovega Dnevnika naj bi si Abanka Vipa kljub Benedejčičevemu nasprotovanju prizadevala tudi za prodajo Mipovih pršutov družbi Kras Sežana. »Pršute je potrebno še tehnološko obdelati. Po ocenah družbe Mip v stečaju je strošek tehnološke obdelave skoraj enak kupnini, ki bi jo bilo mogoče danes iztržiti pri prodaji tehnološko neobdelanih pršutov. Cena, ki jo je ponudil Kras, je sprejemljiva,« so poudarili v banki. Ta ima tudi pred- stavnika v devetčlanskem upniškem odboru, ki ga je v postopku stečaja družbe Mip imenovalo novogoriško okrožno sodišče. Prav Abanka Vipa in družba Mip Maloprodaja sta na sodišče naslovili zahtevo za oblikovanje odbora. »Prizadevali si bomo, da bo stečajni postopek čim prej in čim uspešneje zaključen,« so povedali v Abanki Vipa. Kot je znano, je vrednost premoženja novogoriškega Mipa ocenjena na 49 milijonov evrov, 529 upnikov pa je prijavilo 127 milijonov evrov terjatev. Benedejčič je priznal 75,5 milijona evrov terjatev, skoraj 52 milijonov evrov terjatev prereka. Načrt poteka stečajnega postopka Mipa, ki se je začel 7. aprila, predvideva, da se bo prodaja Mipovega premoženja začela do konca septembra, v drugem četrtletju prihodnjega leta pa je predvideno poplačilo ločitvenih upnikov, ki je odvisno prav od uspešne prodaje premoženja. Kdaj bo stečajni postopek končan, zaenkrat ni mogoče napovedati, je v načrtu, ki ga je potrdilo sodišče, zapisal Benedejčič. Zaskrbljenost na obrazih delavcev bumbaca »V tovarni Carraro sem zaposlen od leta 1974. Doslej smo preživeli več kriznih obdobji, v tako težkem položaju pa nismo bili še nikoli,« je včeraj dopoldne pred obratom v Stražcah ugotavljal Luciano Moro iz Dola. Po njegovih besedah je tovarna zašla v krizo v začetku letošnjega leta, ko je za posledicami svetovne gospodarske krize naenkrat zmanjkalo novih naročil. »Marca je družba Carraro zaprosila za redno dopolnilno blagajno, ki se bo zaključila konec septembra. V tovarni je v tem obdobju delalo po šestdeset delavcev, ki so se izmenično vrstili pred stroji, tako da so vsi opravili nekaj delovnih dni v tednu,« je pojasnil Moro in ugotavljal, da so se težave družbe Carraro med poletjem očitno poglobile. Po vrnitvi z avgustovskega dopusta so se začele širiti govorice o mobilnosti, naposled pa je v torek vodstvo družbe tudi uradno sporočilo, da bo osemdeset delavcev v kratkem odslovlje-nih. Pred odpuščanjem naj bi sicer delavci bili na mobilnosti, vendar gre za začasno rešitev, ki neizbežno vodi k dokončni izgubi delovnega mesta. Moro je pojasnil, da mu do upokojitve manjka pet let dela. Če bi bil vključen med delavce na mobilnosti, bi po vsej verjetnosti upokojitev dočakal doma. Delavci z daljšo delovno dobo so namreč zelo težko zaposljivi, saj podjetja nerada jemljejo v službo osebje, ki jih bo zapustilo po nekaj letih zaradi upokojitve. V podobni situaciji kot Moro je le še kakih pet delavcev iz tovarne Carraro, vsi ostali pa so mlajši in so zaradi tega še toliko bolj v skrbeh. »Večina mojih mlajših sodelavcev ima družino in majhne otroke, nekateri so najeli posojilo, da so si uredili dom. Zanje je položaj še toliko težji; sprašujejo se, kako bodo šolali otroke, kako bodo odplačali dolgove,« je povedal Moro in pojasnil, da bi se v tovarni dopolnilna blagajna lahko nadaljevala do marca prihodnjega leta, toda se je družba Carraro odločila za drugo pot, za takojšnje odpuščanje, zaradi katerega bo na-stradalo osemdeset družin. V obratu v Stražcah je zaposlenih tudi veliko žensk, saj delo ni tako fizično naporno, da bi ga predstavnice nežnega spola ne uspele opravljati. »V tej tovarni sem preko deset let; enkrat sem že izgubila delo, ker je moje bivše podjetje ukinilo svojo proizvodnjo na Goriškem; tokrat res ne vem, kje bi lahko našla novo zaposlitev. V Gorici so vse tovarne v krizi, poleg tega pa kdo bi vzel v službo 45-letno žensko, ki ji do upokojitve manjka deset let dela,« je povedala ena izmed delavk. Po njenih besedah so med zaposlenimi v glavnem Gori-čani, nekateri prihajajo iz sosednjih krajev, nekaj pa je tudi Slovencev iz okoliških slovenskih vasi. V tovarni je zaposlenih tudi nekaj parov, možje in žene so delali drug ob drugemu, zdaj pa jim skupaj grozi od-slovitev. Zanje je položaj še toliko hujši, saj se bodo njihove družine v kratkem znašle brez denarja za preživetje. (dr) 1 6 Četrtek, 17. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Družba All G mont zelo konkurenčna čez mejo Tipične gazele se ne spopadajo z recesijo Lani je podjetje iz Renč 70 odstotkov vseh svojih gradenj izvedlo v Italiji »Začel sem leta 1996, sam, z enim pomočnikom. Danes imamo 23 zaposlenih,« pravi Marko Zorn, direktor družbe All G mont iz Renč, ki gradi stanovanjska in nestanovanjska poslopja, specializirali pa so se za projektiranje in gradnjo ekoloških in energetsko varčnih montažnih stanovanjskih hiš. »Odkar obstajamo, smo bili delno ali v celoti angažirani pri izgradnji okrog tri tisoč objektov,« pojasnjuje Zorn, katerega podjetje se bo drevi v novogori-ški Perli potegovalo za naziv primorsko-notranjske gazele. Podjetje, se lahko pohvali s hitrostjo izgradnje, ekološko neoporečnostjo, naravnimi materiali, potresno varnostjo, ekonomičnostjo in dejstvom, da je vsaka All G mont hiša projekt zase. Lani je imelo podjetje iz Renč za pet milijonov prihodkov, čisti dobiček pa je znašal okrog 167.000 evrov. Zorn razlaga, da so zelo konkurenčni tudi v sosednji Italiji, kjer so v lanskem letu izvedli 70 odstotkov vseh gradenj. V ulici Catterini v Gorici, le streljaj čez mejo, so že pred časom zgradili večstanovanjski objekt z 28 stanovanji, v neposredni bližini, v ulici Cicconi pa so pred tremi meseci zaključili z izgradnjo manjšega ekološkega montažnega bloka s šestimi stanovanji. Poleg tega so onkraj meje zgradili še okrog trideset individualnih stanovanjskih hiš, za katere v družbi All G mont poskrbijo od ideje na papirju prek projektiranja do zaključne realizacije. V Italiji trenutno gradijo tudi v Miljah, kjer so prisotni le kot izvajalec. V novem pristanišču San Rocco so angažirani pri izgradnji več vilet in hotela. Zorn poudarja, da recesije zanje ni. »Malo se je treba prilagoditi in biti dobro organiziran ter previden pri posameznih poslih, pri izboru strank in izvajalcev, to pa je tudi vse,« še pravi in razlaga, da so do zdaj prodali vse, kar so zgradili. »Res pa je, da potrebujemo za prodajo posameznega stanovanja zdaj 20 odstotkov več časa kot včasih,« še dodaja. Družba All G mont se bo skupaj z družbama Finali Trading, kjer zbirajo in predelujejo gradbene odpadke in opravljajo rušilna dela, in Sec, kjer razvijajo in proizvajajo osebna, tovorna in malo-tovorna dvigala, obe prihajata z južno-primorskega konca, danes zvečer v Hi-tovi Perli potegovala za naziv primorsko-notranjske gazele. V zadnjem trenutku je iz izbora izpadel Saša Golob s.p. iz Solkana, ki skrbi za priznano ošterijo Žogica ob Soči in za Čajnico v Novi Gorici. Tudi v tem primeru gre za tipično gazelo, ki je nastala na podlagi družinskega podjetja, danes pa ima 25 redno zaposlenih, odvisno od potrebe pa še okrog deset študentov, ki priskočijo na pomoč; tudi Saša z ženo, sestro in njenim partnerjem, ki tvorijo jedro firme, ne ve, kaj je to recesija. Po podatkih, ki so jih zbrali v časopisni hiši Dnevnik, ki organizira izbor Gazele 2009, je sto najbolj dinamično rastočih primorsko-notranjskih gazel v petih letih med 2003 in 2008 svoje prihodke povečalo za 5,3-krat. V tem obdobju so ustvarile tudi 827 delovnih mest, tako da so leta 2008 zaposlovale že 1554 ljudi. V lanskem letu so gazele v povprečju ustvarile več kot 102 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, povprečje v regiji pa je znašalo dobrih 32 tisoč evrov. Nace Novak Marko Zorn (zgoraj); stanovanjski kompleks, ki ga je družba All G mont uresničila v ulici Catterini v Gorici, v neposredni bližini državne meje (desno) foto n.n. nova gorica Specializirano izobraževanje mehatronike Z brezplačnim seminarjem na temo mehatronskih elementov in sistemov sta Medpodjetniški izobraževalni center, ki je del Tehniškega centra Nova Gorica, in družba Festo včeraj v Novi Gorici tudi uradno začela sodelovanje, v okviru katerega bodo izvajali različne delavnice in seminarje s področja mehatronike - t.j. znanja, ki ga lahko definiramo kot zlitje mehanike, elektronike in informatike. Družba Festo, ki ima sedež v Nemčiji, 12.000 zaposlenih pa v 175 državah letno ustvari dve milijardi prihodkov, in novogoriški Tehniški šolski center sodelujeta že tri leta, z včerajšnjim podpisom pogodbe pa so sodelovanje tudi formalizirali, je na pojasnil direktor Tehniškega šolskega centra Nova Gorica, Egon Pipan. Center, ki je programe s področja me-hatronike začel izvajati pred šestimi leti, danes pa je dijakom in študentom na voljo celotna izobraževalna vertikala mehatronike, bo odslej ponujal še večdnevne seminarje in delavnice za zaposlene s področja me-hatronskih sistemov. Gre za pomembno pridobitev in logičen korak v razvoju, saj s tem ponudbo razširjajo na specializirana izobraževanja in usposabljanja, po katerih je v podjetjih vse več povpraševanja, je dejala vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra, Adrijana Hodak. Nova izobraževanja bodo namenjena celotnemu območju jugo-vzhodne Evrope, kjer skoraj ni avtomatizirane proizvodne linije brez izdelkov Festo, je poudaril vodja didaktike za jugo-vzhodno Evropo v Festo, Stanislav Berčič. Družba, ki šest odstotkov svojih letnih prihodkov nameni za razvoj novih produktov, ima sicer cer-tificiranih 26 različnih modulov, v Novi Gorici pa jih bodo sprva ponujali okoli deset, je še pojasnil. Tudi v lokalnem okolju je povpraševanja po specializiranih znanjih s področja mehatronike veliko, je povedal ravnatelj Višje strokovne šole, ki deluje v okviru novogoriškega šolskega centra, Miran Saksida. Tako že imajo naročilo za izobraževanje osmih delavcev ajdovskega Fructala, je dodal Berčič. Sicer pa se je včerajšnjega brezplačnega seminarja, v okviru katerega so izvedli tudi okroglo mizo o problematiki implementacije in vzdrževanja mehatronskih elementov in sistemov v podjetjih, udeleževalo 35 oseb. Gradina, po slabosti pobesnel Ker ga je obšla slabost, so sodelavci poklicali na pomoč službo 118. Ob prihodu reševalcev pa je pobesnel, tako da so zdravniki in bolničarji klicali na pomoč karabinjerje, ki so moškega pomirili. Dogodek ne bi bil vreden omembe, če moški ne bi karabinjerjem dejal, da se imenuje Eugenio Scalfari. Najprej so ga ka-rabinjerji debelo pogledali, potem pa so iz njegovih dokumentov ugotovili, da je moški soimenjak bivšega direktorja dnevnika Repubblica. Med njima je sicer precejšnja razlika v letih; novinar se je rodil leta 1924 v mestu Civitavecchia, pobesneli moški pa leta 1964 v Ampezzu. Dogodek se je pripetil v torek okrog 23. ure v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu, kjer naj bi moški opravljal nekaj del. Potem ko so ga pomirili, zoper njega ka-rabinjerji niso postopali. Razstava o nesrečah pri delu V palači Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci v Gorici bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo o nesrečah na delovnem mestu, ki jo prireja združenje delovnih invalidov ANMIL. Na ogled bodo fotografije Riccarda Venturija. Med udeleženci odprtja so poleg krajevnih upraviteljev napovedani državni predsednik združenja ANMIL Franco Bettoni, pokrajinski predsednik združenja ANMIL Emil Jelen in deželni direktor zavoda INAIL Antonio Traficante. Zgodovinskega vlaka ne bo Združenje Pro Loco iz Foljana-Redipulje ne bo priredilo tradicionalnega novembrskega izleta z zgodovinskim vlakom, odpadle pa bodo tudi prireditve v starih vojaških uniformah, ki so bile predvidene za november v okviru projekta Poti miru. Razloge za odpoved bodo predstavniki združenja Pro Loco pojasnili prihodnji teden, čeprav so že dali razumeti, da so finančne narave. Združenje namreč ni prejelo prispevkov za organizacijo dogodkov. Popotniški bazar Orienta V Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Popotniški bazar Orienta avtorja Milana Petka Levokova. Poleg avtorja, ki piše znanstveno fantastiko, satiro, postmoderno prozo, realistične novele za odrasle, kratko prozo za otroke in mladino, meditativne zgodbe ter literarne potopise in reportaže, bo knjigo predstavila novinarka in popotnica Katja Željan. (nn) Slovo od Marice Koršič Pokojna Marica Koršič je bila po rodu iz Pevme, zato je prizadetost zaradi njene smrti velika tudi na Goriškem. Umrla je minulo soboto v svojem 102. letu starosti v novogoriškem Domu upokojencev. Pogreb bo jutri ob 10.30 v Mav-hinjah, krsta pa bo danes med 10. in 12. uro v pokopališki veži v Stari Gori pri Novi Gorici. nova gorica - Jutri v mestni hiši Pevski poklon Gobcu ob stoletnici rojstva Peli bodo Sontius, Bodeča neža in mladinski zbor Primož Trubar Mešani pevski zbor Sontius pod taktirko Mateja Petejana, dekliška vokalna skupina Bodeča neža z zborovodkinjo Matejo Černic in čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar pod vodstvom Gregorja Klančiča se bodo jutri ob 20. uri v veliki dvorani novogoriške mestne hiše poklonili Radovanu Gobcu, avtorju številnih, že ponarodelih partizanskih pesmi in pesmi za otroke. Koncert sodi v program praznovanj ob občinskem prazniku. Radovan Gobec se je rodil leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Učiteljeva-nje ga je vodilo v številne slovenske kraje, povsod pa je bil tudi glasbeno aktiven. Med drugo svetovno vojno je izkusil ilegalno delo, zelo zgodaj pa je postal aktivni partizanski borec in prišel na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, kjer je v kulturni četi deloval kot glasbenik, skladatelj in zborovodja. Mnogo partizanskih pesmi je plod njegovega glasbenega ustvarjanja. Karieri zborovodje že v dijaških letih se je pridružilo še vodenje Akademskega pevske- ga zbora Tone Tomšič ter vodenje Partizanskega invalidskega pevskega zbora. Umrl je leta 1995 v Ljubljani. Jutrišnji koncert bodo začela dekleta z Vrha, ki so ob Cergolovem Žejnem oleandru in Quaggiatovi Zvečer stojim ob oknu za ta večer pripravile tudi dve Gob-čevi, in sicer Druml'co, ljudsko iz Borovelj, in Ne ouri, ne sejaj, ljudsko iz Vučje Gomile. Mešani pevski zbor Sontius se bo predstavil z Leži polje ravno Benjamina Ipavca, ljudsko iz Oblice v Nadiški dolini Beri, beri rožmarin zeleni Stanka Jericija in dvema Radovana Gobca, porabsko ljudsko Sprotuletje blizi ide in skladbo Čas v pesmi. Čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar pa je pripravil dve, primorsko ljudsko Dober večer, ki jo je uglasbil Mihael Rožanc, ter Florjančevo Nu pujte, pujte vsi ljudje iz leta 1550 izpod peresa Primoža Trubarja. Vrhunec večera bo združeni nastop vseh treh zborov s poznanima Gobčevima Zapojmo pesem (ali Lepo je v naši domovini biti mlad) in partizansko Pesem o svobodi. (tb) opatje selo - Srečanje članov upokojenskih društev Družabni upokojenci Na prireditvi tudi Goričani - Poudarek na stiski upokojencev in njihovih zaslugah za osamosvojitev države Že več let se množično srečujejo člani društev upokojencev cele Primorske. Letos je to bilo v Opatjem selu v soboto, 5. septembra. Zbralo se je nad tisoč ljudi iz mnogih krajev severne in južne Primorske, med njimi tudi predstavniki goriškega društva slovenskih upokojencev. Organizator je bila tokrat Pokrajinska zveza društev upokojencev severne Primorske. Zato je uvodne pozdravne besede izrekel njen predsednik Alojz Vitežnik, ki je poudaril, da se veliko govori o upokojencih, češ da gre iz leta v leto vedno več denarja za pokojnine, a se ne omenjajo njihove zasluge za nastanek nove Goriški upokojenci na prireditvi v Opatjem selu foto epd države in za izboljšanje splošnih razmer v novonastali državi. Sledili so nagovori podpredsednika Društva upokojencev južne Primorske, nato predstavnika slovenskih upokojencev iz Italije in župana občine Miren-Kostanjevica. Slavnostna govornica pa je bila predsednica Zveze upokojencev Slovenije, Mateja Kožuh Novak, ki je prikazala zares žalostno socialno stanje najrevnejših prebivalcev Slovenije. Na oder je stopil tudi podpredsednik Državnega zbora Vasja Klavora, ki je spodbudno spregovoril nekaj misli v prid naših ljudi. Med nagovori so oblikovali kulturni program pevski zbori, glasbene točke in zabavni prizorčki dramskih skupin. (epd) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. septembra 2009 17 gorica - Desetletnica Di Ioriove smrti Poklon umetniku skozi štiri razstave O Mariu Di Ioriu danes govorijo likovna dela in spomini, ki jih mnogi goriški znanci še hranijo o umetniku, ki je pred desetimi leti samovoljno šel v smrt. Ob desetletnici bodo njegov spomin počastili s štirimi razstavami. Osrednjo bodo odprli jutri ob 18. uri na sedežu Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju. Na ogled bodo ponudili preko dvajset platen večjih dimenzij, skozi katera Di Iorio sporoča to, kar je neizrekljivo. Likovnim delom, ki so že bila razstavljena in objavljena, bodo dodali nekaj platen, ki še niso znana in prihajajo iz zbirke umetnikovih svojcev. Iz prikazanega izhaja vez z Emiliom Vedovo, ki je Di Ioria zaznamoval. Likovnik je sicer bil rojen leta 1958 na Trbižu, študij umetnosti pa je začel v Gorici, na inštitutu Max Fa-biani, pod mentorstvom Cesareja Mocchiuttija. Na beneški akademiji se je izobraževal v razredu Vedove, nakar je tam poučeval anatomijo; poklicna pot ga je popeljala še v Milan, kjer je bil Mario Di Iorio; rojen je bil leta 1958 na Trbižu, študij je opravil v Gorici in Benetkah, poklicna pot ga je popeljala v Milan, umrl je v Gorici 9. julija 1999. asistent slikarstva na akademiji Brera. Umrl je v Gorici 9. julija 1999. Poklon skozi štiri razstave, ki ga goriški Pokrajinski muzeji prirejajo ob obletnici smrti, se je že začel v juliju, ko so v galeriji državne knjižnice v Gorici odprli Di Ioriu posvečeno razstavo z naslovom Skriti papirji. Z jutrišnjim odprtjem razstave v grajskem naselju, ki bo na ogled do 9. novembra, bo opravljen drugi korak na poti proslavljanja prezgodaj umrlega likovnika. Nato bo med 2. in 16. oktobrom okrog deset Di Io-riovih platen, risb in kipov razstavljenih v prostorih društva Prologo v ulici As-coli v Gorici; gre za dela, ki pričajo o umetnikovem premiku od raziskovanja forme k upodabljanju pejsaža. Zadnje dejanje pa bo razstava, ki bo od 13. decembra do 6. januarja na ogled v treh svetlih dvoranah občinskega središča v Červinjanu. Pokrajinski muzeji iz Gorice so poskrbeli tudi za izdajo kataloga, ki ga bodo predstavili jutri in bo zaobjel celotni poklon skozi štiri razstave. gorica - Festival za nagrado goriškega gradu Fojbe v gledališču Paradni konj letošnjega festivala bo predstava o mladosti Norme Cossetto Goriški Kulturni dom bo v prihodnjih mesecih gostil devetnajsto izvedbo gledališkega festivala za nagrado goriškega gradu. »Čeprav formalno nismo profesionalna ustanova, smo gledališki festival osnovali na vsebinski kakovosti predstav, ki ponujajo gledalcu bistvo, to je razmislek o resnici in o problemih naše družbe,« pravi Mauro Fon-tanini, direktor goriškega združenja Terzo teatro, ki je organizator gledališkega festivala. Letošnji paradni konj gledališkega festivala je po mnenju Fontaninija premierna odrska uprizoritev z naslovom »Foibe Rosse«, ki jo je na odrske deske postavila gledališka skupina Accademia Campogalliani iz Manto-ve. Predstava želi biti objektivna biografska predstavitev mladosti Norme Cossetto, Goričanke, ki je bila pri triindvajsetih letih žrtev medvojnih pobojev v Istri. Predstava »Foibe Rosse« - z njo se bodo v Gorici predstavili 3. oktobra - temelji na istoimenskem zgodovinskem delu, ki je nastalo izpod peresa esejista Ferdiana Sessija. Med septembrom in novembrom si bo vsega skupaj sledilo deset predstav, ki posegajo večinoma po zakladnici velikih klasikov gledališča, na primer Molierjev »Don Juan«, Goldonijeva »La bottega del caffe« in Pirandellov »Il piacere dell' onesta«. Predvideno je tudi gostovanje španske gledališke skupine z igro »La Leccion«. Pristojna komisija bo med vsemi desetimi predstavami gledališkega festivala izbrala najboljšo, ki bo vključena v gledališki abonma goriškega mestnega gledališča Verdi. Abonma in karto za prvo predstavo »L'incredibile storia del medico dei pazzi« v izvedbi skupine Estra-vagario iz Verone, ki bo na sporedu v soboto, 19. septembra, ob 20.30v Kulturnem domu v Gorici, je mogoče naročiti v knjigarni Antonini na Korzu Italia. (VaS) gorica S koncertom proti lakoti v svetu V Kulturnem domu v Gorici je v soboto potekal celovečerni solidarnostni glasbeni dogodek proti lakoti v svetu, ki ga je priredilo združenje »Musica libera« v sodelovanju s slovenskim kulturnim hramom in fundacijo The Prem Rawat. Večer jazz, rock in pop-night glasbe je nadvse dobro uspel, saj je po svoji kakovosti in obiskom dosegel cilj, ki so si ga zastavili organizatorji. Koncert so oblikovale štiri skupine. Najprej je prisotne ogrel priznani goriški jazzist Ric-cardo Chiarion, sledil je nastop no-vogoriške skupine Passocontinuo, ki je požela precejšnje odobravanje s strani prisotne publike. Kot tretja je nastopila priljubljena goriška skupina Pink Passion, ki je s svojevrstnim izvajanjem svetovnih hitov v dvorani ustvarila prijetno vzdušje. Večer je zaključil »progresivni jazz« skupine »Mismas«, v kateri nastopajo razni goriški glasbeni ustvarjalci. Zbrane prostovoljne prispevke bodo namenili humanitarnemu projektu »Food for Peo-ple«, ki ga na svetovni ravni izvaja fundacija The Prem Rawat. (ik) nova gorica Dobra klima v mestu Ozaveščanje otrok in dijakov Občina Nova Gorica je tudi letos pristopila k akciji Evropski teden mobilnosti, ki poteka do 22. septembra in v okviru katerega širom Evrope sodeluje več kot 220 milijonov ljudi. Osrednja tema letošnjega dogajanja, ki v katerega je v Sloveniji vključenih osemnajst občin, je »Dobra klima v mojem mestu«. Tema opozarja na posledice podnebnih sprememb in na vse, kar ustvarja »klimo« mest, od kakovosti zraka, hrupa in prometne varnosti do kakovosti javnih površin in socialne povezanosti prebivalcev. Včeraj so predavanja na to temo poslušali gimnazijci, danes, jutri in v ponedeljek pa bodo organizirana še za dijake ostalih srednjih šol. Med pestrim dogajanjem velja izpostaviti še brezplačne meritve izpušnih plinov na avtomobilih na tehničnih pregledih v Kromberku in Dan brez avtomobila v torek, 22. septembra, ko bo od 6. do 19. ure zaprt del Kidričeve ulice od križišča z Erjavčevo ulico do stavbe Nove KBM, kjer bo ob tej priložnosti postavljen kolesarski poligon za malčke, na voljo bo brezplačno servisiranje koles; predstavljeni bodo tudi simulacija trka, hibridni avtomobil, različne vrste prevoznih sredstev brez motorja in še mariskaj zanimivega. (nn) di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino GORICA KI N EMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; 20.15 -22.00 »Videocracy - basta apparire«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il grande sogno«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Segnali dal futuro«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.10 »G.I.: La nascita dei cobra«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il grande sogno«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Segnali dal futuro«. Dvorana 5: 18.00 »L'era glaciale 3: L'al-ba dei dinosauri«; 20.10 - 22.00 »Ri-catti d'amore«. Razstave V GALERIJI KC LOJZE BRATUŽ je odprta 11. skupinska fotografska razstava »6 za eno... razstavo«; na ogled bo do 18. septembra po domeni. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 25. septembra, ob 20.15 koncert »Na juriš! Partizanske pesmi«. Nastopil bo zbor Carmina Slovenica; informacije na tel. 003865-3354016 in na blagajna@kulturnidom-ng.si. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za po-šolski pouk z možnostjo tečaja angleščine; informacije na tel. 0481533495 v popoldanskih urah. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev kor-zo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it, www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 25. septembra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it, www.sdpzpi-irsip.it. ODDELEK ZA ZABAVNO GLASBO IN JAZZ GLASBENE MATICE v Gorici prireja 28. in 29. novembra delavnico za petje s pevko Darjo Švajger. Prijave s kratko biografijo in posnetkom na zgoščenki je potrebno oddati do 16. oktobra na tajništvu Glasbene matice na Korzu Verdi 51. V teku so tudi vpisovanja za redni pouk iz jazz petja, saksofona, kitare, klavirja in basa; informacije na tel. 347-5156982 (An-drejka Možina). SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL obvešča, da bo prvo srečanje s starši in učenci v Devinu danes, 17. septembra, ob 17. uri in na Plešivem (osnovna šola) v petek, 18. septembra, ob 18.30. Zamudniki se lahko še vpišejo na sedežu v Gorici, drevored 20. septembra 85, tel. 0481-532163, 0481-547569 od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Sarajevo, Medžugor-je, na mandarine itd., da lahko poravnajo ostali znesek za izlet v dneh 23., 24. in 25. septembra od 16. do 19. ure vsak dan pri poverjenikih, pri katerih so se vpisali. Odhod avtobusov bo 13. oktobra ob 4.45 s trga pred cerkvijo v Štandrežu, nato s postankom pred cerkvijo v Sovodnjah; ob 5.30 v Doberdobu prav tako pred cerkvijo. Za tržaške udeležence bo odhod na avtocesti pri Devinu blizu bencinske črpalke AGIP; za ostale pa v Bazovici nasproti Agrarie Evergreen pri lekarni ob 6.30. Priporočajo točnost. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta na Koroško, ki bo 19. septembra, da lahko poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili v Doberdobu. Avtobus bo odpotoval iz Šti-vana ob 6.45 s postanki v Jamljah pri spomeniku ob 6.55, na Poljanah ob 7.10, v Doberdobu ob 7.15 in v Ron-kah pri piceriji Al Gambero ob 7.25. 23 Obvestila PRIJATELJI DANIELEJA BOŠKINA so na Zadružni kreditni banki Doberdob in Sovodnje odprli račun za prostovoljne prispevke namesto cvetja na grob Danieleja. Naslov tekočega računa je »Danielejevi prijatelji - Ami-ci di Daniele« in bančne koordinate so IT 33 Q 08532 12400 000000730310. Prispevke sprejemajo na vseh podružnicah banke. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v nedeljo, 4. oktobra, od 14.30 do 19. ure razstavo-pokušnjo kraških pridelkov, vstopnina 12 evrov; informacije na tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com. DRUŠTVO JADRO prireja na sedežu v Romjanu 50-urni tečaj slovenščine za odrasle z oktobrom. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v ponedeljek, 5. oktobra, v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri odbornikih društva, v ron-ški knjižnici in v mladinskem središču Informagiovaniv Tržiču. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanje za pomoč ločenim staršem; informacije na tel. 349-3884549 in na spletni strani www.mammepapaseparati.org. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. NA PARTIZANSKEM MITINGU V SEL-CAH so 8. septembra žrebali zmagovite listke loterije: 1. nagrada, listek št. 5531 (vikend za dve osebi v evropsko prestolnico), 2. št. 4096 (televizor LCD), 3. št. 4974 (žensko in moško gorsko kolo), 4. št. 3012 (sesalnik), 5. št. 1634 (fotokamera), 6. št. 4785 (prenosni telefon), 7. št. 4106 (MP3 predvajalnik), 8. št. 0889 (DVD predvajalnik); zmagovalci lahko dvignejo nagrade na sedežu VZPI-ANPI v Tržiču (ul. Valentinis 84, tel. 0481-798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro do 9 oktobra. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. OK VAL prireja v štandreški telovadnici otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen bo prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481-525128 in 393-2350925, e-pošta sandrocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). SKD HRAST prireja tradicionalno kolesarsko dirko Hrast bike slalom v soboto, 19. septembra, ob 14. uri na dvorišču župnijske dvorane v Doberdobu. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE v sodelovanju z občino Doberdob in pokrajinskim odborom VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri odkritje partizanskega obeležja pri Devetakih. Slavnostni govornik bo Aldo Rupel, kulturni program bodo oblikovali godba na pihala Kras, moški pevski zbor Jezero, zbor Starši ensemble iz Romjana, kulturni društvi Kremenjak in Kras Dol-Poljane. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatoni-čne harmonike. Sestanek s profesorjem Gropajcem bo v sredo, 23. septembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). CENTER LEOPOLDO GASPARINI prireja študijsko nagrado v spomin na Ada Furlana v znesku 2.500 evrov. Sodelu- jejo lahko študentje, diplomanti, raziskovalci in strokovnjaki, italijanski in slovenski državljani, rojeni po letu 1985, avtorji diplomske naloge, študije ali raziskave, ki zajema politično, družbeno in gospodarsko zgodovino 20. stoletja Furlanije-Julijske krajine in z njo povezanih slovenskih dežel. Prošnja in tekst morata prispeti najkasneje do 31. oktobra na naslov: Centro Isontino di Ricerca e Documentazio-ne Storica e Sociale Leopoldo Gaspa-rini - Center za raziskovanje ter zgodovinsko in družbeno dokumentacijo Leopoldo Gasparini, 34072 Gradisca d'Isonzo (GO) - Gradišče (GO), Palazzo - Palača del Monte di Pieta via -ul. Dante Alighieri, 29; informacije na tel. 0481-99420, www.istitutogaspari-ni.it, segreteria@istitutogasparini.it. Prireditve GORIŠKA, PODGORSKA IN ŠTAN-DREŠKA SEKCIJA ZVEZE VZPI-AN- PI prirejajo v petek, 18. septembra, ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici knjigo o fojbah in revizioniz-mu z naslovom »Foibe-revisionismo di stato e amnesia della Repubblica«. V publikaciji je zbrano gradivo s kongresa, ki je potekal februarja lani v kraju Sesto San Giovanni pri Milanu. Knjigo bodo predstavili udeleženci kongresa Alessandra Kersevan, Claudia Cernigoi in Sandi Volk. H1 Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 10.30, Domenico Paparelli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 14.00, Maria Belci vd. Corbatto s pokopališča v cerkev in na pokopališče. DANES V MEDEI: 14.30, Ferruccio Budin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Četrtek, 17. septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Champions LEAGUE E-skupina IZIDA Liverpool - Debrecen 1:0, Lyon - Fiorentina 1:0 Liverpool 1 1 0 0 1:0 3 Lyon 1 1 0 0 1:0 3 Debrecen 1 0 0 1 0:1 0 Fiorentina 1 0 0 1 0:1 0 PRIHODNJI KROG (29.9.) Fiorentina -Liverpool, Debrecen - Lyon G-skupina IZIDA Stuttgart - Rangers 1:1, Sevilla - Unirea 2:0 Sevilla 1 1 0 0 2:0 S Rangers 1 0 10 1:1 1 Stuttgart 1 0 10 1:1 1 Unirea 1 0 0 1 0:2 0 PRIHODNJI KROG (29.9.) Unirea - Stuttgart, Rangers - Sevilla nogomet - Liga prvakov Barcelona boljša od Interja V Milanu prevlada gostov - Fiorentina drago plačala izključitev Gilardina MILAN - Barcelona je v milanskem nastopu Lige prvakov proti Interju dokazala, da je ta čas še vedno boljša od Mourinho-vega moštva. Čeprav se je tekma končala brez zadetkov, so bili gostje daleč boljši tekmec in so si priigrali precej več priložnosti od gostiteljev (vsaj pet čistih), na koncu pa so skorajda oblegali Interjeva vrata. Veliko pove že podatek, da je imela Barcelona 63-odstotno posest žoge, kar je za Inter na milanskem San Siru že skoraj prava blamaža. Še dobro, da je bil Zlatan Ibrahimovič, ki so mu gledalci v Milanu z žvižganjem hoteli povedati, da z njegovim odhodom v Španijo niso bili zadovoljni, igral dokaj povprečno. Sicer pa tudi njegova zamenjava v Interjeve dresu, Kamerunec, Eto'o, tokrat ni bil kaj prida razpoložen. Inter je popolnoma izgubil dvoboj na sredini igrišča, kjer sta bila Zanetti in Thiago Motta brez moči, bledega Muntarija pa je moral Mourinho zamenjati s Stankovičem, ki po poškodbi še ni popolnoma okreval. Fiorentina se ima za poraz v Lyonu menda »zahvaliti« svojemu reprezentantu Gilardinu, ki je v sodnikovem podaljšku prvega polčasa izgubil glavo in s komolcem udaril nasprotnika, kar je bil razlog za njegovo izključitev. Dotlej je Fiorentina igrala skoraj brezhibno. Čeprav je največ pozornosti namenjala fazi branjenja, se je nekajkrat nevarno pojavila v nasprotnikovem ka- Muntari v primežu branilcev Barcelone ni bil učinkovit in trener Interja Mourinho ga je v drugem polčasu zamenjal s Stankovičem ansa zenskem prostoru, gostitelji pa so bili le redkokdaj prodorni. V drugem polčasu se je razmerje sil porušilo. Lyon je z igralcem več močneje pritiskal. Vratar Fiorentine Frey se je ne- F-skupina IZIDA Inter - Barcelona 0:0, Dinamo Kijev - Kazan 3:1 Kijev 1 1 0 0 3:1 3 Barcelona 1 0 1 0 0:0 1 Inter 1 0 1 0 0:0 1 Kazan 1 0 0 1 1:3 0 PRIHODNJI KROG (29.9.) Kazan - Inter, Barcelona - Dinamo Kijev H-skupina IZIDA Olympiacos - Alkmaar 1:0, Liege - Arsenal 2:S Arsenal 1 1 0 0 S:2 S Olympiacos 1 1 0 0 1:0 S Alkmaar 1 0 0 1 0:1 0 Liege 1 0 0 1 2:S 0 PRIHODNJI KROG (29.9.) Arsenal - Olympiacos, Alkmaar - Liege kajkrat izkazal, vendar je bil po akciji s strelom Pjaniča brez moči. Po zadetku je bil Lyon še bolj nevaren, le v zadnjih minutah je Fiorentina poskušala izenačiti, a brez uspeha. Belgijski Standard iz Liega je odlično odprl dvoboj proti Arsenalu in si že po pičlih petih minutah z zadetkoma Mangale in Jovanoviča priigral vodstvo z 2:0, v nadaljevanju pa je v vseh ozirih favorizirano angleško moštvo vendarle postavilo zadevo na pravo mesto in zmagalo s 3:2. Inter - Barcelona 0-0 INTER (4-3-1-2): Julio Cesar; Maicon, Lucio, Samuel, Chivu; Muntari (od 61. Stan-kovič), Zanetti, Thiago Motta; Sneijder (od 79. Santon); Eto'o, Milito (od 85.Balotelli). BARCELONA (4-3-3): Valdes; Dani Alves, Puyol, Piqué, Abidal; Xavi, Touré, Kei-ta; Messi, Ibrahimovic, Henry (od 76. Inie-sta). Sodnik: Stark (Nem). Lyon - Fiorentina 1:0 (0:0) STRELC: Pjanič v 76. min. FIORENTINA: Frey, Comotto, Gam-berini, Danelli, Gobbi, Donadle, Montoli-vo, Marchionni (od 73. Santana), Mutu (od 58. Mutu), Vargas, Gilardino evropska liga Danes tudi Genoa, Roma in Lazio Danes se bo začela tudi evropska liga, ki je zdaj vse bolj v senci mogočne in bogate lige prvakov. V boju za tolažilni »drugoligaški po-kalček« so tudi tri italijanska moštva. V tekmi skupine B se bo Genoa na domačih tleh (začetek ob 19. uri) pomerila s Slavijo iz Prage TV mediaset premium), v isti skupini pa bo na sporedu tudi tekma med Lil-lejem in Valencio. V tekmi skupine E bo Roma gostovala v Baslu (TV mediaset premium), v isti skupini pa igrata tudi CSKA Sofija in angleški Fulham. Ob 21.05 pa se bo začel dvoboj skupine G med Laziom in Salzburgom (TV rete 4). Njuna nasprotnika sta tudi Villareal in Lev-ski iz Sofije. tenis - V Mestrah 50.000 dolarjev v _ Sprem (št. 108 WTA) pretrd oreh za Paolo Cigui MESTRE - Hrvatica Karolina Šprem, ta teden na 108. mestu lestvice WTA, je bila za našo igralko Paolo Cigui pretrd oreh. 25-letna igralka iz Varaždi-na, večkratna udeleženka najpomembnejših turnirjev za veliko nagrado (v Wimbledonu je leta 2004 premagala tudi Venus Williams, skupno je osvojila 9 turnirjev ITF), je gajevko na mednarodnem turnirju v Mestrah z nagradnim skladom 50.000 dolarjev premagala s 6:1 in 6:3. »Hrvatica je bila res razred zase. Igrala je zelo dobro. Soočila sem se z drugim nivojem, kljub temu pa sem igrala zelo sproščeno in dobro,« je po tekmi pojasnila 20-letna Paola, ki je včeraj zaradi dežja igrala na pokritem igrišču. Clguijeva, ki je v Mestrah osvojila 6 točk WTA, bi morala potrditi podvojene točke iz turnirja v Sarajevu, kjer je lani osvojila 5 točk WTA. Ker ji to ni uspelo, bo naslednji teden izgubila nekaj mest na svetovni jakostni lestvici. Ta teden je naša igralka, ki bo naslednji teden nastopila na turnirju v Franciji z nagradnim skladom 100.000 dolarjev, na 419. mestu. kolesarstvo - Odslej za Radio Shack Brajkovič še naprej zvest Armstrongu V naslednjih štirih letih na stopničkah ene od velikih dirk LJUBLJANA - Čeprav je imel eden od najboljših slovenskih kolesarjev Jani Brajkovič veliko ponudb, se je odločil in novico tudi uradno potrdil, da bo vsaj še dve leti tekmoval ob slavnemu Lan-ceu Armstrongu v njegovi novi ekipi Radio Shack. V novem moštvu bo njegov glavni cilj nastop na Touru, kjer naj bi naslednje leto Armstrongu pomagal do osme zmage.«Na drugih dirkah naj bi imel proste roke, sam se bom odločil, na katerih bom nastopil. Zaenkrat imam v mislih nekaj enotedenskih dirk, nekaj klasik ter Giro ali Vuelto. Moj glavni cilj v naslednjem štiriletnem obdobju bo, da vsaj eno izmed največjih dirk končam na stopničkah. Za ta cilj sem se pripravljen odreči marsičemu, menim, da imam za to tudi vse pogoje,» je dejal Be-lokranjec, ki je, kot je potrdil njegov zastopnik Milan Eržen, kljub boljšim finančnim ponudbam zavrnil Katjušo, Rabobank in Sky. »Sam sem se zavzemal, da bi se odločil za Sky. V njem bi lahko pokazal vse svoje zmožnosti, bil bi najbrž glavni mož. A pri tem moštvu so bili premalo konkretni, mi pa nismo hoteli čakati. Če bi gledali vse skozi denar, se bi bilo najboljše pridružiti Katjuši. A to je moštvo z vzhoda, že pri kazahstanski Astani pa smo videli, kako ta moštva delujejo. Na koncu vseeno menim, da se je Jani dobro odločil. Eno leto se bo lahko ob Lan-ceu še učil, ko pa bo Američan nehal tekmovati in bo postal direktor moštva, bo lahko v vrhunski ekipi pokazal svoje znanje,« meni Eržen, ki skupaj s svojim varovancem ni izdal finančnih podrobnosti pogodbe, zatrdila sta samo, da je podpis vreden približno toliko denarja, kot ga je dobil pri Astani. Braj-kovič bi v novem moštvu lahko imel težavo z izbiro dirk. Radio Schack namreč še nima licence ProToura, zaenkrat je vprašanje, ali jo bo sploh dobil. Belokranjec z letošnjo ni še končal. Glavni letošnji cilj je še pred njim, to je svetovno prvenstvo v švicarskem Mendrisiu. »Na svetovnem prvenstvu veliko pričakujem tako od kronometra kot cestne vožnje,y je dejal Brajkovič. formula ena Briatore zapušča Renault PARIZ - Vodja Flavio Briato-re in glavni inženir Pat Symonds zapuščata moštvo formule ena Renault. Slovo je povezano z afero Singapur 200S, ko naj bi Renault svojemu dirkaču Nelsonu Piquetu mlajšemu ukazal namerno trčenje v zaščitni zid, da bi s tem omogočil zmago Fernandu Alonsu. O zadevi bo prihodnji ponedeljek razpravljala Mednarodna avtomobili-stična zveza (FIA). Odhod Briato-reja in Symondsa izzveni vsekakor kot priznanje krivde obeh in poskus, da bi s tem rešili moštvo pred izključitvijo iz formule ena zaradi hude kršitve športne etike. Za Briatorejev imidž pomeni odhod iz formule ena velik udarec. Kontroverzni vodja moštva je za nekatere iznajdljivi »duhovni oče« Michaela Schumacherja in Fernanda Alonsa, za druge pa znani lahkoživec brez pravega znanja. POŠKODBA - Mlada obetavna slovenska alpska smučarka Ilka Štuhec se je na treningu pred novo smučarsko sezono v Švici resneje poškodovala koleno. V mariborskem kliničnem centru so že odstranili del meniskusa. Okrevanje bo predvidoma trajalo šest tednov.« VUELTA - Zmagovalec 17. etape dirke po Španiji je Francoz Anthony Roux (Francaise de Jeux). Lep uspeh je dosegel Borut Božič (Vacansoleil) z desetim mestom, medtem ko je bil Tadej Valjavec (AG2R) 50. Oba slovenska kolesarja sta čez ciljno črto peljala v času zmagovalca. V skupnem seštevku Vuelte še naprej vodi domačin Alejandro Valverde (Caisse d'Epargne). AVTOCESTA - Avtocesta, na kateri je jamajški atletski superz-vezdnik Usain Bolt aprila letos doživel prometno cesto, se bo odslej imenovala po njem, je sklenil ja-majški parlament. RAISATSPORTPIU' - Raieva satelitska športna postaja bo 22. oktobra, 3. in 17. decembra neposredno prenašala pvenstveno tekmo A-lige hokeja na ledu tabelj-skega moštva Aquile FVG. TURNIR BMW - Šišenski teniški center bo od 21. do 26. septembra gostil tretje odprto prvenstvo Ljubljane v tenisu. Turnir BMW Ljubljana Open serije challenger z nagradnim skladom 60.000 dolarjev je najmočnejši moški turnir v Sloveniji. Prvo ime turnirja bo Hrvat Roko Karanušič. TONI - Velikokrat poškodovani napadalec Luca Toni bo jutri končno spet igral za Bayern iz Muenchna, vendar ne v prvi ekipi, temveč v drugi, ki nastopa v nemški C-ligi. Dejal je, da možnost igranja sprejema z veseljem. ADEBAYOR - Napadalec Manchester Cityja Emmanuel Ade-bayor se ne bo pritožil na odločitev Angleške nogometne zveze (FA), ki ga je spoznala za krivega za nameren prekršek nad Robinom Van Persiejem, ki je utrpel poškodbo obraza. IZBRANKE - Na ženskem odbojkarskem evropskem prvenstvu, ki bo od 25. septembra na Poljskem, bodo barve Italije branile podajalki Lo Bianco in Rondon; korektorici Aguero in Ortolani; blokerke Arrighetti, Barazza, Cri-santi in Gioli; tolkačice Bosetti, Del Core, Piccinini in Secolo; libera Cardullo in Merlo. V predtekmo-vanju bodo »azzurre« igrale proti Nemčiji, Turčiji in Franciji. D-LIGA - 3. krog: Belluno -Manzanese 2:1, Montichiari - Por-denone 1:1, Sanvitese - Palazzolo 4:0, Quinto - Tamai prel. zaradi naliva. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. septembra 2009 19 ñ EurüBaskel košarka - Evropsko prvenstvo na Poljskem Za vstop v polfinale slovensko-hrvaški dvoboj Slovenija premagala Turčijo in osvojila prvo mesto v skupini - Španija nadigrala Litvo naš pogovor Vse tekme spremlja po internetni TV Kako lahko košarkarski navdušenci spremljajo evropsko prvenstvo v celoti? Enostavno. Mednarodna košarkarska zveza FIBA daje na razpolago paket za 22 evrov, ki omogoča kupcu, da si prek interneta ogleda vse tekme pod okriljem FIBE. Tekme predvaja FIBA-TVv neposrednem prenosu, vsakemu naročniku pa so tekme na voljo tudi v posnetkih. Internetno televizijo je za spremljanje evropskega prvenstva izbral tudi trener Bora Radenske Andrea Mure: »Prvič uporabljam internet, ampak sem z izbiro zadovoljen. Kvaliteta je dobra, obenem pa si lahko ogledam prav vse tekme. Internet mi tudi omogoča, da lahko tekme gledam v katerokoli drugem delu dneva, ne izključno ob uri tekme. Pred EP sem gledal že pana-meriško prvenstvo.« Kakšna je splošna ocena prvenstva? Prvenstvo je zelo izenačeno, kar kažejo tudi končni izidi: večina tekem se je zaključila z majhno koš razliko. Čeprav ekipe večkrat visoko zaostajajo, razliko tudi nadoknadijo, tako da je rezultat tekme vse do konca vedno negotov. Katere ekipe so te najbolj prepričale? Španija ostaja favorit. Mislim, da je bil preobrat na tekmi proti Litvi odločilen tudi za nadaljnje nastope. Znano je, da ekipe pod vodstvom selektorja Scariola stopnjujejo vedno formo, tako da imajo Španci še gotovo veliko goriva. Presenetila me je Francija, ki je proti Grčiji prikazala izjemno fizično premoč. Srbija je odlično igrala proti Španiji, zaradi mladosti pa so nekonstantni. Všeč mi je tudi Turčija. Med najlepše dvoboje pa uvrščam tudi tekmi Slovenije proti Srbiji in Litvi. So to tudi glavni favoriti za naslov? Šele po četrtfinalu bi lahko napovedal glavne favorite. Španijo sicer že uvrščam mednje. Kaj pa Slovenija? Ali so res psihološko močnejši, bo vidno šele po četrtfinalu. Niso me presenetile njihove zmage, ampak predvsem igra. Lorbek in Nachbar sta vseskozi igrala zelo dobro, razočarala pa sta me Lakovič in Brezec. Slovencem manjka pravi organizator igre. Če bo Lakovič zaigral kot pravi play, lahko Slovenija cilja na kolajno, sicer pa ne. Ni igralec, ki sodi na vrh evropske košarke. Brezec pa ne dela razlike. V četrtfinalu bo Slovenija igrala proti Hrvaški. Mislim, da bo četrtfinale zelo izenačen. Favorita ne bi znal napovedati. Hrvati so sicer med favoriti igrali najslabše doslej, ampak znajo presenetiti. Jutri vas z Borom Radensko čaka prvi uradni nastop na Memo-riali Tavčar. Ali ni ekipa prešibka za C2-ligo? Ekipa je taka, kot sem si jo zamislil. Vsi igralci imajo dober odnos do dela, vestno trenirajo in imajo veliko marže za izboljšanje. Ker se uradno še nismo primerjali z ostalimi nasprotniki v ligi, ne bi vedel kam sodimo. Memorial Tavčar bo prvi izpit, saj bomo igrali proti Santosu in Ve-nezi Giulii, ki bosta naša prvenstvena tekmeca. (V.S.) Turčija - Slovenija 67:69 (15:24, 32:39, 52:57) SLOVENIJA: Slokar 3 (1:4), Lakovič 12, Udrih 12 (4:5), Brezec 7, Nachbar 16 (1:2), Jagodnik 11, Golemac 2, E. Lorbek 6. LODZ - Slovenija je na evropskem košarkarskem prvenstvu zmagoviti niz nadaljevala proti Turčiji. Včeraj je še slavila še peto zmago in osvojila prvo mesto v skupini F. Jutri bo v četrtfinalu igrala proti Hrvaški (ob 21.00). Srečanje za prvo mesto v skupini je bil pravi derbi najbolj suverenih ekip iz Lodža. Čeprav sta bili obe že pred dvobojem uvrščeni v četrtfinale - vprašanje je bilo le prvo ali drugo mesto, igralci na parketu niso varčevali z močjo, le trenerja sta delno odpočila najbolj obremenjene igralce. V začetni peterki Slovenije je standardnega člana Domna Lorbka, s katerim Jure Zdovc ni želel tvegati po udarcu, ki ga je ta dobil v ponedeljek proti Poljski, zamenjal Samo Udrih. Tudi z njim pa je Slovenija hitro postala gospodar parketa v dvorani Arena. Začetnih 5:0 je Turčija ujela po zaslugi natančnega Ersana Iljašove pri 12:12, to pa je bilo do 15. minute tudi vse, kar so do tega kroga vodilni v skupini pokazali. Pri vodstvu 22:12 je lahko slovenski selektor na klop potegnil glavne adute in v igro poslal praktično rezervno postavo. Goran Jagodnik, Jaka Klobučar, Jurica Golemac, Uroš Slokar ter Jaka Lakovič pa so še dvignili ritem igre in iz minute v minuto povečevali naskok. Šesta trojka je Slovenijo v 15. minuti pripeljala do zavidljivih 19 točk naskoka (37:18), a namesto, da bi Slovenci že v prvem polčasu dotolkli tekmeca, so ga z uspavano predstavo vrnili v igro. Široka conska postavitev Turčije je toliko zmedla strelce Slovenije, da ti v na- Tako na EP Skupina F IZIDI: Srbija - Litva 89:79 (23:19, 41:37, 63:61), Španija - Poljska 90:68 (23:14, 42:26, 71:46), Turčija - Slovenija 67:69 (15:24, 32:39, 52:57). KONČNI VRSTNI RED: Slovenija in Turčija 8, Srbija in Španija 6, Poljska 2, Litva 0. Četrtfinalni spored v Katovicah DANES: 18.15 Srbija - Rusija; 21.00 Francija -Španija (po Slo2). JUTRI: 18.15 Grčija - Turčjia; 21.00 Hrvaška -Slovenija. slednjih štirih minutah in pol sploh niso dosegli koša, Turčija pa se je z delnim rezultatom 14:0 približala na 37:32. Pri sedmih točkah prednosti je morala Slovenija v nadaljevanju praktično začeti znova. Treba je bilo ponovno vzpostaviti red in čvrstost v obrambi, mirnost in organiziranost v napadu ter počasi in vztrajno graditi prednost. Turki so se namreč predstavili kot nepopustljiva ekipa, ki lahko na trenutke igra zelo hitro in učinkovito košarko. Tako so po zaslugi hitrih protinapadov v 27. minuti celo povedli z 48:47. Jure Zdovc je tedaj na parket vrnil Erazma Lorbka in Boštjana Nachbarja, ki sta poskrbela, da je bila razlika po tridesetih minutah znova nekoliko bolj otipljiva. Čeprav je prednost po trojki Ja-godnika na začetku zadnjih desetih minut znašala že osem točk (60:52), je odločitev o zmagovalcu padla šele v sklepnih sekundah. Slovenija ni zadostovalo niti šest točk naskoka iz 38 minute, niti prav toliko (68:62), ko je na semaforju pisalo 50 sekund. Turki, ki so naše nadigrali pod obročema, so se povsem približali in imeli devet sekund pred koncem napad za izenačenje ali zmago. Erden Arslan je prodrl pod koš, sicer storil osebno napako nad Boštjanom Nachbarjem, ki jo sodniki niso dosodili, podal žogo na stran povsem osamljenemu Enginu Atsurju, ki pa v zadnji sekundi ni zadel trojke za zmago Turčije. Slovenija se je tako lahko veselila pete zmage na prvenstvu. Slovenija bo po prvem mestu v skupini torej igrala v četrfinalu s Hrvati, ostali pari pa so Francija - Španija, Rusija - Srbija in Turčija -Grčija. Včeraj je Srbija premagala Litvo (89:79) in si izborila tretje mesto, ki ji v četrtfinalu danes ob 18.15. uri prinaša za tekmeca reprezentanco Rusije. Po včerajšnjem porazu košarkarjev Litve, ki je pomenil prezgodnje slovo košarkarske velesile in evropskih prvakov iz leta 2003 z evropskega košarkarskega prvenstva, je trener Ramunas Butautas ponudil odstop. Danes bosta na parket stopili tudi ekipi Španije in Francije. Svetovni prvaki in evropski podprvaki Španci so si napredovanje v četrtfinale zagotovili šele na včerajšnji zadnji tekmi drugega dela proti Poljski, ki so jo premagali z 90:68, Francija pa je v skupini E osvojila prvo mesto in je edina nepo-ražena ekipa na prvenstvu. (STA) Boštjan Nachbar, košarkar iz Slovenj Gradca (letnik 1980), je bil proti Turčiji najboljši slovenski strelec s 16 točkami. Prav toliko točk je dal najboljši turški strelec, Ersan Iljašova. 208 cm visoki igralec Turčije je letos dopolnil 22 let, povprečno na tekmo pa dosega 17,6 točk fiba košarka - Turnir K2 sport v Gorici Jadran Mark danes proti Bregu Dolinčani tesno premagali Kontovel - Dom se je odlično upiral Arditi Na košarkarskem turnirju K2 sport, ki ga v telovadnici Kulturnega doma v Gorici prireja ŠZ Dom, bo danes v polfinalu debitiral tudi Jadran Mark, njegov nasprotnik pa bo Breg, ki je v derbiju odpravil Kontovel. V drugem polfinalu bosta moči merila Ilirska Bistrica in Ardita, ki je sinoči izločila Dom. Domovci so se ekipi, ki bo igrala celo v C2-ligi izvrstno upirali in tesno izgubili s 75:67. Domovi strelci pa so bili: Col-lenzini 13, Vončina 6, Garra 3, Cej 7, Belli 4, Bernetič 9, Bon 11, Kos 11, Kristančič 1, Zavadlav 2, Dornik. V torek, kot smo na kratko že poročali, je Dom (Belli 15, Bon 14, Kos 11) tesno, s 57:56, odpravil goriški Dinamo, odločilni koš pa je nekaj sekund pred koncem dosegel Fabio Kos. Derbi med Kontovelom in Sokolom se je končal s pričakovano zmago Kontovela z 68:58, varovanci trenerja Gerjeviča pa so že po prvem delu vodili z odbojka - V deželnem pokalu proti Basilianu Olympia prvič zmagala na uradni tekmi v letu 2009 Basiliano - Olympia 2:3 (22:25, 25:19, 25:20, 23:25, 13:15) OLYMPIA: Komjanc 16, Caparelli 9, Blazich (L), Valantinčič 27, Sanzin 2, Ca-prara 1, Hlede 10, Pavlovič 1, Polesel 0, Co-lut 0, Brotto 2 V svojem drugem pokalnem nastopu je Olympia dočakala svojo prvo zmago, celo prvo v sončnem letu, saj je, že v minuli sezoni pomlajena goriška ekipa, zadnjič na uradni tekmi zmagala v derbiju proti Valu v letu 2008. Čeprav je Basiliano v primerjavi z lansko sezono oslabljen, je uspeh vsekakor spodbuden, saj so Jerončičevi varovanci pokazali dobro igro. Posebno je treba omeniti, da so mesec dni pred pričetkom C-li-ge še v fazi intenzivne kondicijske vadbe, zato tudi ni mogoče pričakovati svežine, poleg tega je Olympia igrala brez dveh igralcev, Terčiča in Peršolje, ki sta člana začetne postave. Na položaju centra so se tako zvrstili mladi Pavlovič, Sanzin in Caprara. Olympia je dobro igro prikazala že v prvem setu, nato je nekoliko popustila, zelo dobro pa je reagirala v končnicah četrtega (ko jih je po visokem vodstvu nasprotnik ujel pri 23. točki) in petega seta. Posebno v tie-brea-ku so fantje nadoknadili zaostanka 8:4 in celo 12:9 ter se tako lahko veselili zmage, za kkatero imata veliko zaslug v napadu zelo prodorna Valntinčič in Komjanc. Tekmo 3. kroga skupine A proti Villi bo Olympia odigrala v soboto v Villi Vi-centini, začetek bo ob 20.30. V soboto (že ob 17.30) bo v okviru skupine B Sloga gostila v Repnu ekipo Trie-stina Volley. Debut Kontovelk Kontovelove odbojkarice bodo začele svojo pot v Deželnem pokalu. Njihov nasprotnik bo goriški tretjeligaš Millenium (Kontovel je novinec v D-ligi), tema pa se bo začela ob 20.45 v telovadnici pri Brišči-kih. gre v resnici za tekmo drugega kroga, prvo srečanje med Kontovelom in Slogo List je bilo namreč preloženo in bo v nedeljo popoldan v Repnu. Slogšicea pa se bodo v soboto v Fari (ob 20.30) pomerile z Milleniumom. 42:26. Strelci, Kontovel: Bufon 5, Paoletič 13, Gantar 2, Švab 14, Lisjak 24, Vodopi-vec 2, Godnič 4, Hrovatin 5. Sokol: Spadoni 2, Trampus 2, Piccini 9, Pirc 11, Umek 14, Križman 6, Hmeljak 14. SINOČNJA IZIDA: Ardita - Dom 75:67 (11:18, 32:41, 49:58); Kontovel - Breg 57:61 (15:17, 33:25, 45:47) DANES: 19.30 Ilirska Bistrica - Ardita; 21.30 Jadran Mark - Breg. Jutri: 19.30 za 3. mesto; 21.30 za 1. mesto ATLETIKA Ruzzier 4. v Bergamu Lonjerski atlet Fabio Ruzzier se je v Bergamu udeležil 35. izvedbe tekmovanja v hitri hoji Inter city, ki ga vsako leto izmenično poleg v Bergamu prirejajo še v Kopru, Rimu, Barceloni, Dresdnu in nemškem Furthu. Skupno je v različnih kategorijah nastopilo kar 250 atletov in atletinj, tekmovali pa so tudi za Trofejo Frigerio. Med člani je nastopilo 45 hitrohodcev, od teh jih je 23 tekmovala za Inter city. Na razdalji 10 km na cesti (vsak od 10 krogov je vseboval 150 m dolg vzpon) je zmagal Matteo Giup-poni, tretje uvrščeni na zadnjem EP under 23 (44:34), Ruzzier pa je z rezultatom 51:10 pristal na 9. absolutnem mestu in 4. za tekmovanje Inter city. Z Ruzzierjevo uvrstitvijo ter z uvrstitvijo na 14. mestu Vladimirja Veršca in 17. mestu Želimira Haubriha je AK Koper zasedel 2. mesto ekipno za domačim klubom Scanzorosciate. GORSKO KOLESARSTVO Leghissa absolutno 19. Nabrežinski kolesar Christian Leg-hissa, član klub iz Conegliana, je v nedeljo nastopil na predzadnji preizkušnji pokala Serenissima. Leghissa je bil absolutno 19., 5. pa v kategoriji master 1. Velikih razlik med prihodi najhitrejših ni bilo, saj rahlo razgibana, 42 km dolga proga brez večjih spustov in vzponov, ni povzročila selekcije. Ali bo Leghissa nastopil na zadnji preizkušnji, je še vprašljivo. V nedeljo bi moral braniti prvo mesto na tekmovanju za Pokal Trevisa. V pokalu Serenissima je zanj prvo mesto že nedosegljivo, na zadnji preizkušnji v Bassanu del Grappa bi se torej boril za 2. ali 3. mesto (za skupni seštevek velja 8 najboljših rezultatov po 12 preizkušnjah). 20 Četrtek, 17. septembra 2009 ŠPORT / nogomet - V skupini B promocijske lige H • I • V • • | • •• • Tri ekipe z različnimi ambicijami Juventina za uvrstitev v play-off - Vesna, ki ima že težave s poškodbami, želi odigrati mirno prvenstvo - Sovodenjci, novinci v ligi, za obstanek V skupini B promocijske lige bomo tudi letos imeli tri ekipe naših društev. Sovodenjci bodo v promocijskem prvenstvu nastopali po dvanajstih letih. Juventina in Vesna pa sta za to ligo že izkušeni ekipi. Tukaj Juventina PLAY-OFF - Trener Giovanni Tomizza ni izrekel besede play-off, dal pa je jasno razumeti, da se bo Juventina v novi sezoni borila za eno izmed mest v končnici prvenstva. »Sem zadovoljen z ekipo, ki smo jo sestavili. Skušali se bomo uvrstiti čim višje,« je diplomatsko izjavil Tomizza. TOČKA PLUS - V fazi napada je bila Juventina doslej zelo učinkovita. Trener upa, da bo tako tudi v prvenstvu. TOČKA MINUS - Juventinin trener želi, da bi bili še bolj natančni na vseh igralnih mestih. MLADI - V Štandrežu imajo kar nekaj obetavnih mladih igralcev, ki so se že izkazali v pokalu. Med temi je tudi slovenski napadalec Alen Cadez (1990) iz Medje vasi, ki je dal nekaj golov. 4-4-2 - Sistem igre ostaja nespremenjen. SLOVENCI - VŠtandrež se je vrnil Dario Kovic, ki je še vedno v zelo dobri formi. V štandreškem taboru veliko pričakujejo od zveznega igralca s slovenskim potnim listom Nej-ca Radovaca, ki je že v lanski sezoni solidno igral pri Monfal-coneju. 3 - Število slovensko govorečih igralcev pri Juventini. 23 - Srednja starost Juventine. KAPETAN - Kapetanski trak bo še vedno nosil Mario Pantuso, njegov namestnik bo vratar Furios. SPOROČILO NAVIJAČEM - »Prepričan sem, da se bodo fantje tudi letos maksimalno potrudili in dali vse od sebe. Želimo biti med protagonisti in prav zaradi tega pričakujejo spodbujanje naših navijačev.« NAŠE MNENJE - Juventina se bo borila za mesta v končnici prvenstva. FAVORITI - Juventinin trener omenja Gemo-nese, Lumignacco in Pozzuolo. O VESNI - »Ekipa kriškega društva bo tudi letos igrala solidno prvenstvo. Imajo kar nekaj dobrih posameznikov.« O SOVODNJAH - »So novinci v ligi, entuziasti. Igrajo zelo borbeno, tako da bodo trd oreh za vsakogar.« Giovanni Tomizza Tukaj Sovodnje Za Martina Chebra bo letošnja že šesta sezona pri kriški Vesni kroma kaj solidnih mladih igralcev. To so branilec Losetti, Ster-gulz in napadalec Miličevic. 3-5-2 - Trener Sari je pristaš ostarelega, ampak še vedno učinkovitega, sistema z dvema branilcema in liberom. SLOVENCI - Branilec Saša Tomšič, zvezni igralec Simon Feri in napadalec Alen Reščič so že pravi zastavonoše belo-modrih. Tudi bratranca Eros in Sandy Kogoj sta za Sovodnje zelo pomembna igralca. 6 - Število slovensko govorečih igralcev Sovo-denj. Veliko manj kot v prejšnji sezoni (lani 12), ko so igrali v 1. AL. 26 - Srednja starost ekipe iz Sovodenj. KAPETAN - Kapetan ostaja domačin Saša Tomšič, njegov namestnik bo Simon Feri. SPOROČILO NAVIJAČEM - »Vesel sem, ker nas podpira celotna vas. Naši navijači so zelo navdušeni, obenem pa vedo, da bo naloga težka. Dali bomo vse od sebe,« je dejal Sari. MOTO SOVODENJ - Agresivna igra in protinapad. NAŠE MNENJE - Sovodnje čaka težka naloga. Rešili se bodo, če bodo dosegali točke na domačem igrišču. FAVORITI - »Pozzuolo, Buttrio, San Daniele, pa tudi Juventina in Pro Gorizia,« je prepričan Sari. O VESNI - »Letos so se okrepili s tremi solidni igralci. Igrajo lep nogomet in bodo trd oreh za vsakogar.« O JUVENTINI - »Juventina bo letos igrala pomembno vlogo. Borili se bodo za prva mesta.« Claudio Sari Roberto Veneziano OBSTANEK - Sovodenjci se bodo letos borili za obstanek v ligi. »Če se bomo rešili, se bomo veselili, kot da bi zmagali prvenstvo,« pravijo v sovodenjskem taboru. TOČKA PLUS - Trener Claudio Sari stavi na solidno obrambno linijo in homogeno skupino. TOČKA MINUS - Trener Sovodenj ima na razpolago premajhno število napadalcev. MLADI - Belo-modri imajo na razpolago kar ne- Tukaj Vesna MIRNO PRVENSTVO - »Prvenstvo bomo začeli z zelo okrnjeno postavo, saj dobre tri mesece ne bomo imeli Monteja, en mesec Guliča in nekaj časa tudi Leghisse. Vsi so poškodovani. Na začetku prvenstva bo naš cilj obstanek v ligi,« meni trener Roberto Veneziano, ki je še dodal, da se morajo zdaj izkazati mladi. TOČKA PLUS - Nedvomno obrambna vrsta in zvezna linija. TOČKA MINUS - Trener Veneziano ima v napadu zelo malo alternativ in nima pravega »bomber-ja«, kot je to bil lani Venturini. MLADI - V kriškem taboru so letos precej pomladili ekipo in zaupali De Bernardisu, Spadaru, Sa-liceju, Drassichu, Petru Carliju, Ronciju ter tudi mlajšima domačinoma Mineju Puriču in Goranu Kerpa-nu, ki bosta igrala tudi z mladinci. Zelo soliden je tudi mladi vratar Dovier, ki je lani igral pri mladincih Ita-le San Marco. 4-4-2 - Vesna bo igrala podobno kot v lanski sezoni. SLOVENCI - Martin Cheber je že pravi Vesnin zastavonoša. Pomembno vlogo bosta igrala tudi branilec in državni reprezentant na mivki Michele Leghissa ter vratar Edvin Carli. Navijači pričakujejo, da bo kak zadetek dosegel tudi napadalec Peter Carli. Velika novost pa je Sežan-čan Saša Gulič, ki je v zadnjih sezonah zelo dobro igral pri Trieste Calciu. 6 - Število slovensko govorečih igralcev. 24 - Srednja starost pri kriški Vesni. KAPETAN - Bo tudi letos branilec Feruccio De-grassi. SPOROČILO NAVIJAČEM - »Želim, da bi bili naši navijači potrpežljivi in realisti«. VESNIN MOTO - Igrati trdo! NAŠE MNENJE - Če bo trener rešil težave v napadu, se bo lahko Vesna uvrstila zelo visoko. FAVORITI - V prvi »bobenček« je Veneziano dal Juventino, Pro Gorizio, Gemonese, Trieste Calcio in San Daniele, v drugi pa Pozzuolo, Lumignacco, But-trio ter - vsaj tako upa - tudi Vesno. O JUVENTINI - »Juventina ima zelo dobro ekipo. Vključili so mladega Radovaca, ki smo mu bili za petami tudi mi. Vrnil se je izkušeni Kovic, ter mlada Marini in Catanzaro. Borili se bodo za napredovanje.« O SOVODNJAH - »Sovodenjci so novinci, ki jih ne smemo podcenjevati. Na domačem igrišču bodo trd oreh in prav tam bi si lahko izbojevali točke za obstanek v ligi.« (jng) Maurizio Sciarrone 1. amaterska liga Primorec v novi sezoni cilja zelo visoko V1. amaterski ligi, skupini C, bomo letos imeli le eno ekipo naših društev. Trebenski Primorec ima solidno ekipo in bi se lahko letos igral. PLAY-OFF - Primorec letos cilja v play-off. »Sestavili smo dobro ekipo, tako da so naše ambicije velike,« je priznal trener Maurizio Sciarrone. TOČKA PLUS - Glavno orožje Primorca bo letos napad. Skrita karta, ko bo stoodstotno okreval, pa je Marco Sau. TOČKA MINUS - Živčnost. »Igrati moramo bolj sproščeno,« opozarja Sciarrone. MLADI - V zadnjih sezonah so v Trebčah nekoliko pomladili ekipo. Petranich, Mercandel in ostali so postali že pravi stebri ekipe. 4-4-2 - Sciarrone je pristaš conske igre. SLOVENCI - Peter Emili bo v letos edini slovensko govoreči nogometaš Primorca. 1 - Število slovensko govorečih igralcev. 29 - Srednja starost Primorca. KAPETAN - »Še ne vem, kdo bo. Naš 'lider' pa je Meola,« pravi Sciarrone. SPOROČILO NAVIJAČEM - »Pridite na naše tekme, ker vas bomo zabavali.« NAŠE MNENJE - Primorec se lahko brez večjih težav vključi v boj za napredovanje. FAVORITI - V prvi vrsti Mariano, Pro Romans, Ison-zo, Zaule in tudi Primorec. V nedeljo PROMOCIJSKA LIGA - 1. krog: Buttrio - Sovodnje, Gemonese - Juventina, Lumignacco - Staranzano, Pro Gorizia - Ponziana, San Daniele - Union 91, Trieste Calcio - Villesse, Union Martignacco - Pozzuolo, Vesna - Centro Sedia. 1. AL - 1. krog: Domio - Medea, Fogliano - Costa-lunga, Gradese - Turriaco, Isonzo - San Lorenzo, Mariano - Primorec, Pro Romans - Azzurra, Ronchi - Zaule, San Giovanni - Capriva. Letošnja novost je play-out! V letošnji sezoni je deželna nogometna zveza uvedla novost. V deželnih prvenstvih od elitne do 2. AL bo po koncu prvenstva na sporedu tudi play-out, to se pravi dodatne tekme v boju za obstanek. Zad-njeuvrščena ekipa bo neposredno izpadla v nižjo ligo. Ekipe, ki se bodo uvrstile na 15., 14., 13. in 12. mesto, se bodo za obstanek borile v play-outu, po katerem bosta izpadli še dve ekipi. V play-off se bodo v vsaki skupini uvrstile štiri (in ne tri) ekipe. Prva bo neposredno napredovala v višjo ligo, v play-off pa se bodo uvrstile 2., 3., 4. in 5. na lestvici. PLANINSKI SVET Izlet SPDT na Cuar V maju, ko se tudi v gorskem svetu narava ozaljša s pisanim cvetjem, je .SPDT načrtovalo zanimiv izlet v Karnijske Predalpe z vzponom na goro Cuar (1476m). Nepremerne vremenske razmere pa so nam preprečile izvedbo načrta zaradi česar smo izlet prenesli na kasnejši datum.. V skrajni rob Karnijskih Predalp, kjer se med dolinama Tilmenta in Arzina dviga gora Cuar, se bomo podali v nedeljo, 27. septembra 2009. V jesenskem času bo gora še lepša saj bo gozd zažarel v jesenskih barvah. Gora je poznana tudi kot razgledna panoramska točka, saj se zaradi njene geografske lege in razmeroma visoke nadmorske višine se razgled z vrha odpira po celi Furlanski nižini tja do morja pa tudi preko prestižnih gorskih verig. Na izlet se bomo podali z osebnimi avtomobili. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Peljali se bomo najprej do sedla Quel di Forchia (884m). Tu se bo začel naš vzpon. Iz zložne mulatjere bomo kmalu prešli na planinsko pot, ki vodi do razglednega grebenskega roba in naprej do vrha. Predvidene so 4 ure hoje. Po sestopu si bomo ogledali še zanimivo jezero Cornino, ki se nahaja v istoimenskem Naravnem parku. Jezero slovi po svoji legi, po neverjetni prosojnosti vode in po njeni naravni barvi. Zbirališče bo na trgu v Se-sljanu ob 8.00 uri. Izlet vodi Marinka Pertot. Za rezervacijo mesta v kombiju po- Udeleženci SPDG dvodnevnega vzpona na goro Grossvenediger kličite na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 (Vojka). Dvodnevni vzpon na goro Grossvenediger Lepa in živahna skupina štirinajstih planincev in planink, se je prejšnjo soboto in nedeljo v okviru društvenega izleta .SPDG udeležila dvodnevnega vzpona na goro Grossvenediger(3667m) v Visokih Turah v Avstriji. Tura je navkljub ne obetavnim vremenskih razmeram uspela saj so udeleženci ob samem alpinističnem momentu lahko spoznali in videli še marsikatero zanimivost zahodne Tirolske in tega predela Alp nad mestom Lienz. Izhodišče ture je bilo na dnu doline Virgental v vasici Hinterbichl do koder smo se z dvema kombijema, od katerih nam je enega prijazno posodila Planinska družina iz Benečije, pripeljali s Koroške po osrednji prometnici, ki poteka ob reki Dravi. Od tu smo po razsežni in barviti alpski dolini z nahrbtniki na ramenih krenili proti koči Johannishütte. Funkcionalna koča v tipičnem nemškem stilu se nahaja na višini 2121m in do nje se je mogoče iz Hinterbic-hla proti plačilu pripeljati po gorski cesti s kombijem ali tako imenovanim alpskim taksijem. Pozimi je koča izhodišče številnim turnim smučarjem, ki obiskujejo Grossvenediger. Po krajšem postanku smo nada- ljevali s hojo v družbi številnih svizcev in ob žuborenju potokov, ki drsijo iz granitnih pečin v dolino, proti višje ležeči koči Defreg-gerhaus(2962m). Vreme ni bilo najboljše, oblaki so nam zastirali pogled na Venedi-gerjeve ledenike, rahlo sneženje in ne ravno prijetna temperatura pa sta nam velevala, da smo večer preživeli v toplini koče v družbi slovaških in nemških planincev. Vse skupaj pa smo popestrili s sproščujočim klepetom ob kozarcu domače briške kapljice in vrčku avstrijskega piva. Naslednjega dne smo kljub ne ravno vzpodbudni vremenski napovedi vstali ob rani uri. Zora nam je potrdila ponovno prisotnost oblakov, bleda luna pa nas je bodrila in nam pravila, da je le vredno poskusiti. Okoli sedmih smo krenili proti skalnati vzpetini Schartal (3042m) kjer smo se opremili in stopili na ledenik Reiner Kees. Vidljivost in orientacija sta bili omejeni, zaupali smo le široki gazi pod našimi nogami. Nadaljevali smo, in mimo ledeniških razpok in strmih klancev dosegli zasneženi greben Grossvenedigerja in kmalu za tem še vrh. Občasno so se megle pomaknile in so se nam prikazali razsežni ledeniki severnih pobočij Velikega Benečana. Lahko pa samo le slutili prisotnost sosednjega vrha Velikega Zvonarja ter bolj oddaljene Sol-nograške Alpe. (VaS) Planinski koledar 2010 Čez mesec dni bo na razpolago čla- nom in prijateljem SPDG stenski barvni Planinski koledar 2010. Prinaša posnetke najlepših vrhov in dolin slovenskih gora in kot dopolnilo utrinke iz človekovega življenja in narave. Koledar bo opremljen z dotiskom naslova in imena društva. Poleg vloge vsakdanjega spremljevalca in spodbujevalca k obiskovanju naših gorah in iskanja sprostitve, je koledar lahko tudi lično darilo prijateljem in znancem ob novoletnih praznikih. Prednaročila na sedežu SPDG, Verdijev Kor-zo 51/int. ter pri odbornikih društva. Druženje ob kostanju bo 18. oktobra Poletje se poslavlja. Druženje ob kostanju, čez mesec dni, v nedeljo 18. oktobra, bo priložnost za kramljanje o zaključujoči se planinski sezoni in tudi za snovanje načrtov za prihodnje leto, ki bo, v okviru SPDG, nekako v znamenju stoletnice ustanovitve. Srečanje bo tudi letos pri Štekar-jevih v Števerjanu. Tudi letos bodo poskrbeli za nekaj spremljajočih rekreacijskih prireditev, za mlajše člane in prijatelje društva ter za družine, od kolesarenja do pohoda. / PRIREDITVE Četrtek, 17. septembra 2009 2 1 kranj - Premiera v soboto Prešernovo gledališče odpira sezono z Revizorjem V Prešernovem gledališču Kranj (na posnetku) so včeraj pred sobotno uprizoritvijo predstavili prvo letošnjo premiero, Gogoljeve-ga Revizorja. Kot je dejala režiserka predstave Mateja Koležnik, je Revizor "v državi, kjer se za javno dobro bolj splača graditi garaže in ne bolnišnice ali šole, več kot sodoben tekst. Kot da bi bil napisan danes." Tekst sta priredila Koležniko-va in Gregor Fon. Kot je pojasnila režiserka, sta le nekoliko posodobila replike in zamenjala nekatere stavčne strukture, da je tekst bolj tekoč. Predstava se dogaja v enem prostoru, in sicer v nekdanjem zadružnem domu. Scena je narejena tako, da igralci ves čas igrajo v treh planih, pri čemer morajo izjemno dobro vedeti, kaj delajo drugi igralci. Kot je še dejala, je pogosto tako, da glavnega dogodka ne vidi nihče, pač pa vidimo komentarje glavnega dogodka. Direktor Prešernovega gledališča Kranj Borut Veselko je dejal, da je predstava Revizor že sedaj "vroča roba", kar pripisuje tako igralski zasedbi in režiserki Mateji Koležnik kot tudi ugledu samega gledališča. V predstavi sodeluje celoten igralski ansambel Prešernovega gledališča, član katerega je po novem tudi Primož Pirnat, pa tudi štirje gostje, in sicer Branko Jordan, Gašper Jarni, Gregor Zorc in Kristjan Guček. Scenograf predstave je Ivo Knezovic, kostumografka Ana Savic Gecan, lektorica Barbara Rogelj. Dramaturginja Marinka Po-štrak je menila, da je bilo v preteklosti veliko uprizoritev Revizorja, ki so bile pogosto napačno interpretirane. Gogolj je napisal družbeno angažiran tekst, podržal je zrcalo takratno družbi, a vanj se lahko mirno pogledamo tudi danes, je dejala ter menila, da so v predstavi našli nek pravi kot, in sicer realizem. Sicer pa je predstava nastala ob 200. obletnici rojstva ruskega dramatika Nikolaja Vasiljeviča Go-golja. Kot so v Prešernovem gledališču zapisali v sporočilu za javnost, je idejo za Revizorja Gogolju v pogovoru navrgel Puškin, s katerim sta bila velika prijatelja. Puškinu se je namreč na nekem potovanju po Rusiji zgodilo, da so ga zamenjali za visokega državnega uradnika. Na osnovi tega je Gogolj v rekordnih treh mesecih napisal eno najbolj radikalnih in ostrih kritik (ruske) oblasti kot tudi neusmiljen prikaz skorumpiranega uradništva oziroma birokracije in celotne družbe ter obenem tudi grenko komedijo "pobebavljene" malomeščanske morale. sežana - Predstavili ponudbo Kosovelovega doma V sezoni 2009/2010 obiskovalci lahko izbirajo med sedmimi abonmaji Kosovelov dom, ki so ga pričeli graditi pred tridesetimi leti, je prav letos pridobil dokončno podobo, saj so ob sežanskem občinskem prazniku konec avgusta obnovili zunanji amfiteater, pomembna pridobitev pa je tudi večnamenska srednja dvorana, ki lahko sprejme do 150 obiskovalcev in je zasnovana po najnovejših dosežkih s sodobno svetlobno in tonsko tehnologijo. Prav na srednjo dvorano v novi sezoni največ stavijo odgovorni Kosovelovega doma z Gomirjem Lešnjakom Gojcem na čelu in koordinatorjem programov Davidom Terčonom. Na novinarski konferenci pa so predstavili kar sedem abonmajev za sezono 2009/10. Poleg dveh abonmajev za otroke (predšolski in šolski abonma), ki so namenjeni vrtcu in učencem nižje stopnje osnovne šole, so letos na novo postregli s Srečki-nim abonmajem. Kot je povedala vodja otroških programov Ariana Pertinač, prirejajo že tretje leto zapored ob sobotah otroške predstave in gledališko-lu-tkovne delavnice za najmlajše. V novi sezoni Srčkin abonma prinaša šest predstav za najmlajše, ki se bodo pričele že 10. oktobra. Kdor vpiše v Srečkin abonma, ima tudi možnost ogleda ljubljanskega gradu, saj bodo najmlajši risali risbice, ki jih bo ocenila komisija pod vodstvom prof. likovne vzgoje Sama Oniča in v marcu bodo izbrali najboljšo risbico. Srečka pa bo popeljala otroka najboljše risbice s starši na ogled Ljubljane in ljubljanskega gradu. Še naprej pa bosta Lucija Čirovic in Boštjan Štor-man zabavala mlade vsako soboto ob 10. uri od januarja do marca. Za odrasle pa so tudi letos pripravili štiri abonmaje. Rdeči (s poudarkom na komediji, kjer bo tudi predstava SSG iz Trsta z naslovom Art export) in modri abonma (s poudarkom na dramah in s predstavo tržaškega SSG Zaljubljeni v smrt) prinašata po šest predstav in ostajata v veliki dvorani, kar narekuje veliko število obiskovalcev, tehnična primernost odrske opreme in velikost odra. Največ sprememb je doživel glasbeni abonma, kjer se je število koncertov zmanjšalo za enega in obsega 5 koncertov. Dosedanji abonma Jazz in vino pa so preimenovali v abonma džezov-ski klub in bodo predstavili štiri koncerte (3 samostojne dže-zovske večere v srednji dvorani in novoletni koncert, ki je tudi za poslušalce glasbenega abonmaja in se bo odvijal v veliki dvorani). V abonmaje vpisujejo do 12. oktobra vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, med 10. in 12.uro ter od 15. do 17. ure ter eno uro pred večernimi predstavami na blagajni Kosovelovega doma. Prednost pri vpisu do 23. septembra imajo abonenti iz prejšnjih sezon. Nove abonente vpisujejo od 24. septembra dalje. Cena rdečega in modrega abonmaja znaša 80 evrov, glasbenega 58, Džezovski klub 52 in Srečki-nega abonmaja 25 evrov. Nudijo tudi popuste pri vpisu dveh in več abonmajev, dijakom in študentom, upokojencem in invalidom, gojencem glasbenih šol, pevcem kraških pevskih zborov in članom kraških pihalnih orkestrov. Možno je tudi plačilo na več obrokov. Cena posamezne vstopnice rdečega in modrega abonmaja ter abonmaja Džezov-ski klub znaša 15 evrov, glasbenega pa 13 evrov. Olga Knez GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 18. septembra ob 20.00 / Neda Rusjan Bric: »Eda - zgodba bratov Rusjan«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V soboto, 19. septembra ob 20.00 / Se- bastjan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. Od ponedeljka, 21., do dobote, 26. septembra ob 19.30 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. Mala drama V ponedeljek, 21. septembra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V petek, 25. in v soboto, 26. septembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 18. ob 20.30 in v soboto, 19. septembra ob 18.00 / Drugi koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Michael Guttler. Solisti: Elena Zhidokova, Donat Havar, Adrian Eröd, Günther Groissböck. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 22. septembra ob 20.15 / Ve- liki brazilski zvezdnik na harmoniki Renato Borghetti, z njim nastopajo še: Pedro Figueirero - saksofon - flavta, Daniel Sa - kitara in Vitor Peixoto - klavir. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. Razstavišče del Giubileo (Obrežje Tretjega novembra št. 9): do 6. oktobra razstavlja slikar Adrian Bon pod naslovom »Globoka čustva«. Odprto od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.30 in ob praznikih od 10.00 do 13.00. Narodni dom: od jutri, 18. septembra (otvoritev ob 19.00), do 9. oktobra bo pod naslovom »Zvoki kamna«, razstavljal kipar in kamnosek Pavel Hrovatin. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 28. septembra je na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. Odprto od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. V Prosvetnem domu je med 16. in 19. uro na ogled fotografska razstava »Kaj?«. Razstavljajo: Kristjan Signo-racci, Alenka Petaros in Jakob Jugovic. REPEN Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 20. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. okt- obra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). SOLKAN V prostorih krajevne skupnosti Solkan, je razstava modelov letal pok. Julija Srebrniča, ki spada v okvir prireditev ob 100-letnici prvega poleta z motornim letalom bratov Rusjan. Odprto vsak dan do 20. septembra, od ponedeljka do petka od 15.00 do 17.00 ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«. Cankarjev dom, velika sprejemna dvorana: od 15. do 25. septembra: Od za-brisa do prenove identitete, Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2009, brezplačen vstop. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. GLASBA 2 2 Četrtek, 17. septembra 2009 AVTOMOBILI / partnerstvo - Skrb za okolje vedno bolj prisotna Sodelovanje Citroena in Michelina za čistejše okoje Manjša obraba gum in varčevanje z gorivom dacia Manjše spremembe pri novem loganu 4 leta po premieri je romunska tovarna predstavila rahlo prenovljenega logana. Prenova je zajela zunanjo podobo in posnema sandera. Nova je maska z novim Daciinim logotipom, zamenjali so odbijač in dodali večje luči. Spremenjen je tudi zadek, še najbolj je opazen nov pokrov prtljažnika z zavihkom, prilepili pa so tudi kromirano letvico in spremenili luči. Bolj dinamičen in na novo oblikovan je tudi zadnji odbijač. Med ostalimi modnimi dodatki so novi okrasni pokrovi koles in nova lita platišča, pa tudi tri nove barve, dve modri in ena siva. Logan je podedoval tudi san-derovo armaturno ploščo, ki je precej bolj funkcionalna in pregledna, spremenili pa so tudi kljuke na vratih. V dolžino logan zdaj meri 4,29 metra, štiri cm več od stare verzije, prtljažnik pa meri 510 litrov. Dodali so tudi nekaj sodobnejših pripomočkov kot so EBD in EBA, kot opciji seveda in za 14 mm razširili kolotek. Motorna paleta je ostala nespremenjena: 1.4 MPI in 1.6 MPI z dvema različicama moči, ostajata pa tudi oba 1,5-litrska dizla. V okviru tradicionalnega »zelenega weekenda«, ki ga Citroen in Michelin organizirata že vrsto let, je prvi predstavil svoj nov veliki kombi C5, tokrat s 3-litrsko dizelsko motori-zacijo, drugi pa svoje pnevmatike iz serije »energy saver«, ki prispevajo k manjši porabi goriva in torej k čistejšemu ozračju. Najprej o Citroenovem motorju: gre za 6-valjni trilitrski turbodizel, ki zmore 243 KM in največji navor 450 Nm, ki ga razvije v območju med 1600 in 3600 obrati v minuti. Čistejšemu okolju v prid ima tudi ta motor filter za trde delce in skupni vod tretje generacije, kjer dosega tlak kar 2000 barov, namesto prejšnjih 1650. Razpršilne šobe imajo kar 8 luknjic, kar omogoča enakomernejše vbrizgavanje goriva v valje. Motor ima dve turbini s prilagodljivim kotom loput, vsak turbina služi po 3 valje. Citroen C5 3.0 V6 HDi FAP BITURBO 24 ventilov je v skladu z evropskim normativom Euro 5, ki bo za vsa nova vozila začel veljati leta 2011. Notranje udobje se pričenja z odmikom volanskega obroča pri vstopanju in se nadaljuje z ravno pravšnjo količino usnja na sedežnih robovih ter vsestransko električno nastavitvijo spredaj. Zanimiva je osvetlitev predalov v pred- Stran pripravil Ivan Fischer njih vratih. Treba je samo premakniti dlan v področje predala, kjer se samodejno prižge bela svetloba. Samodejni menjalnik, skupaj z vzmetenjem hidroactive III plus omogoča tisto Citroenovo udobno vožnjo na vseh podlagah, tako da C5 dobesedno preplava ležeče policaje. S spuščanjem vozila k tlom in nastavitvijo »sport« postane podvozje bolj odzivno, s čimer se lahko karavan pelje okoli ovinkov prav športno. Hidravlika tudi ohranja konstantno oddaljenost od tal ne glede na raznolikost cestne podlage Avto je opremljen tudi s Ci-troenovim sistemom Intelligent traction control, s katerim so že opremljeni nekateri drugi modeli francoske hiše. Sistem v bistvu v veliki meri prispeva k izboljšanju oprijema koles na spolzkem vozišču. Citroenovi tehniki pravijo, da je sistem tako rekoč enakovreden štirikolesnemu pogonu. Seveda so za varno vožnjo po spolzkem cestišču, še zlasti po zasneženem ali poledenelem, potrebne tudi primerne zimske pnevmatike. Tu priskoči na pomoč Michelin s svojimi gumami pilot alpin, ki zagotavljajo varno in udobno vožnjo v zimskih razmerah. Za poletne čase pa so tu Michelinove gume energy saver, s katerimi je bil opremljen C5. Tovrstne gume omogočajo manjšo porabo goriva in se manj obrabijo, kot so dokazali tudi testi spe- frankfurt - »Električarji« v ospredju Vedno več zanimanja za električna vozila VODOPIVEC spgffc Mfe (¡goo MI (omggQagg. ^ gpmfc Na frankfurtskem avtomobilskem salonu letos igrajo pomembno vlogo električni avtomobili. Teh je veliko, zaradi stiske s prostorom, omenjamo le nekatere. Nova generacija hibridnega priusa se že prodaja, zdaj je na vrsti tudi še različica s kablom in vtičnico. Tok, ki ga iz 220V natočimo v litij ionske akumulatorje, bo v EV načinu vožnje dovolj za speljevanje z mesta do 100 km/h in vožnjo v tem režimu do 20 kilometrov. Toyota bo za začetek izdelala 500 primerkov in jih konec leta testno poslala na domači, evropski in ameriški trg. Običajni kupci si lahko serijsko različico obetajo šele 2012. Medtem ko drugi delajo, je Hyundai že naredil. To je i10 electric, ki ga bodo v Koreji začeli prodajati čez eno leto. Poganja ga elektromotor s 65 KM, ki jih napajajo Li-ion baterije s kapaciteto 16kWh, razvite skupaj z LG-jem.Hyun-dai obljublja doseg 160 km/h in hitrosti okoli 130 km/h. Napajanje iz 220-voltne vtičnice je nekoliko počasnejše in traja 5 ur, medtem ko je alternativna možnost 3-fazni industrijski priključek, ki naj bi 85% kapacitete baterije napolnil v samo 15 minutah. Peugeot je za svojega električnega malčka izbrali ime ion, ob tem pa velja omeniti, da je projekt nastal v sodelovanju z družbo Mitsubishi Motor Company (MMC). Avto ima štiri vrata, v notranjost sprejme štiri potnike, v dolžino meri 3,48 metra, obračalni krog pa znaša 4,5 metra. Ionov pogonski sklop premore največjo moč 64 KM in navor 180 Nm, njegova najvišja hitrost pa znaša 130 km/h. Avtonomija je povsem zadovoljiva in sicer 130 kilometrov, polnjenje litij-ionskih baterij pa traja dobrih šest ur na klasični vtičnici 220V, oziroma do 80 odstotkov se baterije napolnijo že v 30 minutah, zahvaljujoč sistemu za hitro napajanje. S temi karakteristikami se lahko ta mestni avtomobil «brez izpu-ha» postavi ob bok majhnemu avtomobilu z običajnim motorjem. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. septembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2009 - Ansambel Juhej 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.35 17.10 Vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affrai tuoi 21.20 Nan.: Don Matteo 7 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 6.15 6.25 6.55 7.00 10.25 10.40 11.25 13.00 14.00 15.30 17.00 17.45 18.05 18.30 19.35 20.25 21.05 22.40 0.25 Variete: Spensieratissima Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 19.00, 21.05 Talent show: X Factor Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Nan.: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 Estate Nan.: Orgoglio (It., '05, i. E.S. Ricci) Dnevnik in rubrike Nan.: Numb3rs Nan.: Las Vegas Nan.: 90210 Nan.: Due uomini e mezzo Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti 20.30, 0.00 Dnevnik Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Žrebanje lota Film: La mia super ex ragazza (kom., ZDA '06, r. I. Reitman, i. U. Thurman) Film: Lara Croft - Tomb Raider (fant., ZDA, '01, r. S. West, i. A. Jolie) Nočni dnevnik Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: Il grande duello (western, It., '73, r. G. Santi, i. L.V.Cleef) 10.40 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 19.00, Deželni dnevnik in vremenska napoved 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Variete: Trebisonda - Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.25 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob - Al Lido - Venezia Cinema 2009 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce - Aspettando la nuova serie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: Flashpoint 22.40 Nan.: Survivors 23.35 Deželni dnevni, vremenska napoved 0.15 Nan.: Doc 3 Rete 4 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 17.00 17.35 19.35 20.30 21.05 23.05 2.10 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 16.30 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 O Italia 1 6.35 Nan.: Still Standing 6.30 13.40, 17.25, 19.25 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: iCarly 19.50 Nan.: Cosi fan tutte 20.30 Kviz: Il colore dei soldi 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.00 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 0.50 Film: They - Incubi dal mondo delle ombre (srh., ZDA, '02, r. R. Harmon, i. L. Regan) Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Paura d'amare (dram., ZDA, '56, r. P. Dunne, i. J. Simmons) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nogomet: Lazio - Salisburgo Film: Volver - Tornare (dram., Španija, '06, r. P. Almodovar, i. P. Cruz) Nočni dnevnik in pregled tiska ; Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 17.55 Aktualno: Claudio Martelli: Il libro della Repubblica Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Film: Inga Lindstrom - Legami di sangue (dram., Nem., '08, r. A. Niessner, i. A. Mattausch) 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Variete: Brignano con la O, parte dopo Film: Si fa presto a dire amore (kom., It., '00, r. - i. E. Brignano) 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.30 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 9.00 Domani si vedra 9.30 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Aktualno: Rotocalco ADNkronos 13.20 Variete: Speciale Vino VIP Cortina 13.50 Variete: ... Mescola e rimescola 14.30 0.20 Klasična glasba 15.10 Dokumentarci o naravi 16.05 Nan.: Lassie 16.25 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 20.00 Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: La rentree (dram., It., '01, r. F. Angeli, i. F. Salvi) 22.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Affondate la Bismarck (vojna, ZDA, '60, r. L. Gilbert, i. K. More) Nan.: Star Trek Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Murder Call 1.15 Dnevnik Aktualno: Cool Stuff: velocita Film: Balla coi lupi (western, ZDA, '90, r. - i. K. Costner) {T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson 9.35 Pod klobukom (pon.) 10.15 Nan.: Berlin Berlin (pon.) 10.45 Turbolenca (pon.) 11.35 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Kratki dok. film: Dj Bram 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 Dolgcajt 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 21.00 Dok. oddaja: Veliki olimpijski do- pinški škandal 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.40 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 17.9.1991 (pon.) 0.00 Dnevnik (pon.) 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji {T Slovenija 2 6.30 9.00, 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.15 Globus (pon.) 13.10 Globus (pon.) 13.40 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 17.9.1991 14.00 14.25 14.50 16.00 16.30 17.00 17.30 18.10 20.55 13.45 14.00 14.20 14.30 15.05 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 20.55 21.55 22.30 22.50 23.55 Serija: Izjemne živali (pon.) Na lepše (pon.) Slovenska Jazz scena (pon.) Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor Med valovi - Oddaja Tv Koper Mostovi - Hidak To bo moj poklic Košarka: Katovice - EP, četrtfinale Šport Koper 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.00 20.00 21.30 Dnevni program Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Dok. oddaja: Miramare 27. mednarodni pokal v plesih Globus Dok. oddaja: City folk Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji Med valovi 23.50 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.15 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Glasb. oddaja: In orbita Vesolje je... Artevisione Dok. oddaja: Bertrando Avtomobilizem Primorska kronika Izostritev, sledi Minute za... Čezmejna Tv - Tv Dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik - Tv Primorka 1.00 Videostrani 10.00 Novice 20.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Brez panike (pon.) Pravljica Mozaik (pon.) 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, športne vesti in vremenska napoved Glasbena oddaja RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Zdrava prehrana; 12.15 Četrtkov gost; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, Odprta knjiga; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Poletni izlet; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio Kažin; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in na-pevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 11.35 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 23.10 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 17. septembra 2009 V REME jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 14/20 CELOVEC O 13/18 ír^) 13/19 S. GRADEC MARIBOR 014/20 M. SOBOTA O 14/20 O TRŽIČ 14/19 O KRANJ CELJE 14/20 V PTUJ O ČEDAD O 16/23 J^ 0 LJUBLJANA r,ORirA rt O N. GORICA 15/20 N. MESTO 15/20 995'.CA O POSTOJNA o O 14/19 --- KOČEVJE 1T9/24Q(^| A0 - O ' PORTOROŽ O --^ - ČRNOMELJ 18/24 , UMAr „„..,■.... REKA 18/23 UMAG OPATIJA , ZAGREB 15/20 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Nebo bo pretežno oblačno. V prvih jutranjih urah bodo možne tudi močnejše padavine, čez dan se bo vreme izboljšalo, čeprav bodo še možne posamezne plohe. Spremenljivo bo do pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe, na Primorskem tudi posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne pa od 16 do 21, na Primorskem do 23 stopinj C. Nizek pitisk, ki se nahaja nad Francijo in Španijo, povzroča zaustavljanje vlažnega zraka tudi nad našo deželo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.12 Dolžina dneva 12.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.59 in zatone ob 18.17 A Nad jugozahodno in srednjo Evropo ter nad zahodnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska z vremensko fronto, ki se pomika prek srednje Evrope. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje razmeroma topel in vlažen zrak.( BIOPROGNOZA Danes se bodo pri občutljivih ljudeh občasno pojavljale vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja je 22,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.42 najnižje -67 cm, ob 10.18 najvišje 58 cm, ob 16.18 najnižje -41 cm, ob 21.03 najvišje 48 cm. Jutri: ob 3.11 najnižje -66 cm, ob 10.45 najvišje 61 cm, ob 16.52 najnižje -47 cm, ob 22.39 najvišje 45 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............8 1000 m ..........16 2500 m............6 1500 m ..........11 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 6, po nižinah 5 in pol. O GRADEC 16/21 M. SOBOTA 016/21 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno z možnostjo lažjih Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER krajevnih padavin. krajevne padavine. V soboto bo večinoma suho. GOSPODARSKA VOZILA PEUGEOT klomjk DOL. VSA CAST SP0DSUDAM ZA DELO • — Bipper od 4.950 € Van of the Year 2009 Partner od 6.950 € Expert od 11.450 € Van of the Year 2008 Boxer od 12.950 € — Samo za Boxer I klima gratis do 31.10J009_; LEASING 3,99% S 5 LETI JAMSTVA IN ZAVAROVANJA DRŽAVNE SPODBUDE SE ZDRUZIJO SPODBUDAM PEUGEOT. Spoznajte kvaliteto gospodarskih vozil Peugeot zmagovalcev, v zadnjih dveh letih, priznanja Dostavnik leta "Van oftheYear".Na razpolago je več kot 100 verzij, bencinski motorji, motorji na metan ali Diesel Hdi.tudi s FAP-om. Pripravljeni za različne opreme in spremembe, tudi v verzijah Pianale inTelaio Cabinato. Izbirajte med 8 modeli, med katerimi je novi Bipper, kompakten in priročen, varčni Ranch Origin EcoMetano, novi in mnogostranski Partner, udobni Expert in veliki Boxer, z uporabno prostornino do 17 m3. Pozanimajte se pri koncesionarjih Peugeot o ponudbah Peugeot Finanziaria ter o zavarovalnih in vzdrževalnih uslugah. PEUGEOT PEUGEOT PRIPOROČA Total . PONUDBE PODVRŽENE OMEJITVAM-WWW.peugOt.it- Zapade 3 l.l 0.09 Pr. Boxer 330 LIHI 2.2 16V HDi 100 CV. Cena-davek IVA in MSS vključena:25.670 €. Promocijska cena - davek IVA in MSS vključena: 16.678 €. Promocijska cena - davek IVA in MSS izključena: 12.950€ s klimo gratis za pogodbe sklenjene do 31.10.2009. Expert LIHI 1.6 16V Hdi 90 CV. Cena -davek IVA in MSS vključena: 22.430 €. Promocijska cena - davek IVA in MSS vključena: 14.932 €. Promocijska cena - davek IVA in MSS izključena: 11.450 €. Partner LI 1.6 na bencin 16V 90 CV. Cena - davek IVA in MSS vključena: 14.749 €. Promocijska cena - davek IVA in MSS vključena:9.469€. Promocijska cena - davek IVA in MSS izključena: 6.950 €. Bipper 1.4 8V75 CV. Cena - davek IVA in MSS vključena: 11.804 €. Promocijska cena - davek IVA in MSS vključena: 7.060€. Promocijska cena - davek IVA in MSS izključena:4.950 €. V promocijskih cenah sta že vključena popust Peugeot in morebitne državne spodbude za odpad, kot po predpisih D.L. št. 5/2009 (državne spodbude proste davka IVA). Pr. Leasing na vozilu Bipper 1.4 8V 75 CV. Promocijska cena - davek IVA in MSS vključena s spodbudo za odpad 5.871,42 €, predujem 2.210 € (davek IVA izključen). 59 obrokov v višini 95,96 € (davek IVA izključen), možnost povračila 580,83 € (davek IVA izključen), brez stroška za postopek. TAN 3,99%.Vključeni v pristojbini Upravni stroški (v višini 0,07% prodajne cene zmanjšane za I. obrok). V obroke vključeno zavarovanje proti požaru in kraji Unique (Milanska pokrajina) in razširitev jamstvenega obsega (5-letno jamstvo: 3-letno jamstvo po izbiri ali do 100.000 prevoženih km + 2 leti po zakonu). Z izjemo odobritve"Banque PSA Finance". Slike so informativnega značaja. F»// trst, ul. Flavia 47, tel. 040 827782 gorica, Majnica 12, tel. 0481391808 tržič, ul. Timavo 24, tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it