PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Abbnpnoas«a,aeč,angr;p?o,ovini Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 254 (14.084)
Trst, petek, 20. decembra 1991
V skladu s sklepom dvanajsterice in ker republiki izpolnjujeta vse pogoje
Bonska in rimska vlada sklenili da priznata Slovenijo in Hrvaško
Jamarja ju bo priznala tudi Švedska, Island pa je že sinoči priznal Slovenijo
BONN, RIM - V evropski dvanajsterici je Nemčija tista, ki se je v naj večji meri zavzela za priznanje Slovenije in Hrvaške. To je nemška vlada dokazala tudi včeraj, ko je na svoji seji sklenila, da bo v skladu s sklepom Evropske skupnosti 15. januarja 1992 priznala vse jugoslovanske republike, ki bodo to zahtevale do 23. decembra in ki bodo izpolnjevale pogoja demokratičnosti in zaščite narodnostnih skupnosti. Po oceni nemške vlade pa Slovenija in Hrvaška že izpolnjujeta te pogoje. Zato je možno, kot je pojasnil glasnik nemške vlade, da bosta Slovenija in Hrvaška formalno priznani že pred božičem, 15. januarja pa bodo navezani diplomatski stiki.
Na ta način bi nemški kancler Kohl lahko izpolnil obljubo, ki jo je dal Zagrebu in Ljubljani, da bosta republiki priznani že pred božičem. Nemška vlada je sprejela svoj sklep le nekaj ur potem, ko je Beograd sklenil, da prekine letalske, železniške in prometne zveze z Nemčijo. Beograjski sklep ni presenetil Bonna, ki je sprejel Podpben ukrep že 9. decembra, vendar ga je omejil samo na Srbijo in Črno goro, ki ju je označil za agresorja.
Sklep, da s 15. januarjem prizna Slovenijo in Hrvaško je včeraj sprejela tudi švedska vlada na seji, ki jo je vodil kralj. Island pa je, kot je sporočila televizija Slovenija, zvečer priznal slovensko republiko.
O vprašanju priznanja jugoslovanskih republik je včeraj razpravljal tudi kabinetni svet italijanske vlade in sklenil, da bo Italija 15. januarja formalno priznala vse jugoslovanske republike, ki bodo to zahtevale do 23. decembra in bodo obenem izpolnjevale pogoje Evropske skupnosti. Med temi republikami bosta gotovo tudi Slovenija in Hrvaška. V svojem sporočilu je kabinetni svet izrazil upanje, da bodo v tem času Uspešno napredovale mirovne pobude in zahteval, naj v prihodnjih tednih vse prizadete strani spoštujejo prekinitev ognja. Kabinentni svet se bo tudi zavzel za tristranska italijansko-slovensko-hrvaška pogajanja, ki naj bi zajamčila ustrezen zaščitni okvir italijanski manjšini.
Zunanji minister De Michelis je na tiskovni konferenci pojasnil, da je Italija, prav tako kot Nemčija, prepričana, da Slovenija in Hrvaška izpolnjujeta vse pogoje za priznanje. Zaželel si je tudi, da za priznanje ne bi zaprosili samo severni republiki, pač pa vse republike bivše Jugoslavije. Po oceni italijanskega zunanjega ministra bo tudi Srbija morala po isti poti, sicer tvega, da bo odrezana od Evrope. Dodal je tudi, da bi zaostritev položaja škodila predvsem srbskemu narodu. Srbija nima drugih opcij, kot to, da zaprosi za priznanje. K temu je po Demiche-lisovem mnenju prispevalo dejstvo, da so v dvanajsterici znali uskladiti stališča in sedaj je tudi Grčija, podobno kot Italija in Nemčija, pripravljena priznati Slovenijo in Hrvaško.
Glede italijanske manjšine pa je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kučanove ocene sedanjega položaja
LJUBLJANA — Predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je imel včeraj daljši pogovor z novinarjem TV Slovenija Jurijem Gustinčičem. Iz pogovora, ki ga je TV Slovenija predvajala v oddaji Žarišče ob 20. uri, povzemamo nekaj pomembnejših odgovorov:
»Presenečenj je veliko. V življenju in nasploh in tudi z našim diplomatskim priznanjem. Je pač tako, da je bilo v zvezi s priznanjem mnogo prepuščeno presoji posameznih udeležencev svetovnega dogajanja, logiki sveta Jn predvsem evropski logiki. Bil sem med tistimi, ki so bili prepričani,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ruplovo pismo dvanajsterici
LJUBLJANA — Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v včerajšnjem pismu predsedujočemu Ministrskega sveta Evropske skupnosti Hansu van den Broeku, zunanjim ministrom ostalih držav članic dvanajsterice, lordu Car-ringtonu ter zunanjima ministroma Avstrije in Islandije, sporočil naslednje:
1.	Republika Slovenija želi biti priznana kot neodvisna država. Ta želja je izraz volje prebivalstva Republike Slovenije, izražene na plebiscitu 23. decembra 1990.
2.	Republika Slovenija sprejema načela, vsebovana v Deklaraciji o smernicah za priznanje novih dr-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sprejet
premog
besedila
slovenske
ustave
LJUBLJANA — Ustavna komisija slovenske skupščine je včeraj sprejela predlog besedila nove slovenske ustave, ki ga bodo obravnavali v ponedeljek v skupščini. V komisiji so se tudi dogovorili o novem besedilu 55. člena ustave, ki govori o pravici do splava. V novem tekstu tega člena je zapisano, da je »odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno, država pa zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem odločanje za rojstva svojih otrok.«
Predsednik skupščine in komisije Bučar je bil po končanem zasedanju bolj optimistično razpoložen, »saj je na koncu vendarle prevladal kompromis, brez katerega najbrž ustave ne bi bilo mogoče sprejeti.« Bučar je še dejal, da bodo zasedanje skupščine v ponedeljek prekinili, če se bo kljub vsemu pokazalo, da ni možnosti za sprejetje ustave.
Predsednik Ruske federacije se bo danes sestal tudi s papežem Janezom Pavlom II.
Jelcin od Rima dobil zagotovila o pomoči in skorajšnjem diplomatskem priznanju
RIM Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Italijo, sprejet pa je bil skoraj kot šef države, čeprav Italija Rusije formalno še ni priznala. Toda po besedah zunanjega ministra De Michelisa je to le še vprašanje nekaj dni. Na Kvirinalu je vihrala ruska zastava, Jelcina pa je zvečer na kratkem sprehodu po Rimu pozdravila velika množica ljudi. Sprejem je bil torej tak, kot je bil nekdaj namenjen le prvemu možu umirajoče SZ Mihailu Gorbačovu.
Jelcina je že na letališču pozdravil De Michelis, ki je gosta pospremil na Kvirinal, kjer se je Jelcin skoraj tri ure pogovarjal s predsednikom Cossigo (oba na sliki AP). V znak priznanja za pogum med avgustovskim poskusom državnega udara v SZ je italijanski predsednik ruskega voditelja odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem, ovratnikom z velikim križem. Ruski gost je Cossigi pojasnil, da za Sovjetsko zvezo ni bilo drugega izhoda kot razpad, »saj je osrednja oblast predstavljala vse večjega
zatiralca svobode.« Istočasno pa je tudi zagotovil, da bo za nadzor nad jedrskim orožjem skrbel en sam organ.
Z ministrskim predsednikom Andreottijem pa je pogovor minil tudi v znamenju spominjanja na Gorbačova. Andreotti je Jelcinu zagotovil, da bo Italija »odigrala svojo vlogo in podprla politična in gospodarska prizadevanja in demokratizacijo nekdanje SZ, kar je vse skupaj začel že Gorbačov, zdaj pa ima vse to v Jelcinu novega vrhunskega predstavnika.« Predsednik vlade je Jelcinu tudi sporočil, da je Italija sprostila kreditno linijo v vrednosti 1,2 milijarde dolarjev in ki j g bo Rusija uporabila za nakup najosnovnejših živil.
Predsednik Ruske federacije je vse svoje včerajšnje gostitelje tudi stalno opozarjal, da je Sovjetska zveza mrtva in da poti nazaj ni več. Zahteval je neposredne odnose med Italijo in Sovjetsko zvezo, danes pa bo o spremembah v bivši SZ govoril še s papežem.
V tržaškem Kulturnem domu nova premiera SSG
Drevi Partljičev Moj deda
V Kulturnem domu v Trstu bo drevi premiera Partljičeve Igre »Moj Deda, socialistični mrtvak« v postavitvi Marija Uršiča	(Foto Montenero)
V Novi Gorici na tradicionalni manifestaciji »Naš Športnik '91«
Včeraj nagraditev športnikov Primorske
GORICA — Včeraj je bila v Novi Gorici tradicionalna prireditev Naš športnik 91, na kateri so prejeli priznanja najboljši letošnji športniki Primorske z obeh strani meje. Nagrajenih je bilo skupno 18 športnikov in športnih delavcev, ob tej priložnosti pa so dvorano disko kluba Odeon napolnili številni predstavniki telesnokul-turnih organizacij iz zamejstva in primorske regije. Prisotne je pozdravil novogoriški župan Sergij Pelhan, v programu, kista ga povezovala novinarja Ervin Čurlič in Zdenka Tomulič pa so sodelovali ansambel Hit Big Ben, kantavtor Ivo Tul in ritmična skupina Polet iz Ajdovščine.
Danes se jim bodo pridružili kolegi iz razpuščenega Varšavskega sporazuma
Ministri Nato o pomoči novim republikam in nadzoru nad jedrskim orožjem bivše SZ
BRUSELJ — Atlantsko zavezništvo je včeraj razpravljalo o pomoči republikam bivše Sovjetske zveze, največjo pozornost pa so namenili razpravi o nadzoru nad jedrskim arzenalom umirajoče SZ, ki je zdaj razdeljen v štirih nekdanjih sovjetskih republikah.
Zunanji ministri 16 držav pakta Nato so se prvič v zgodovini obstoja zavezništva odločili za obsežno operacijo humanitarne pomoči. V dokumentu, ki so ga sprejeli, poudarjajo, da problemi Sovjetske zveze in njenih republik »resno ogrožajo reformne procese in stabilnost v Evropi.« Pristojni organi Nata bodo izdelali načrte, za čim bolj učinkovito pošiljanje humanitarne pomoči. Dokument
pa predvideva tudi sodelovanje vojaških strokovnjakov Nata s sovjetskimi vojaškimi strokovnjaki, »da bi dokazali, da je hladna vojna končana in da se ustvarja nova skupnost vrednosti in skupnih interesov.« Istočasno pa je šestnajst članic Nata poudarilo potrebo, da sovjetski jedrski arzenal - pa tudi kemični in biološki -ostane pod »enotnim, zanesljivim in odgovornim vodstvom.« V zaključku dokumenta je še zapisano, da naj nove republike prevzamejo vse obveznosti, ki jih je na področju razorožitve sprejela Sovjetska zveza.
Zunanji ministri bodo o vsem tem razpravljali tudi danes, ko se jim bodo pridružili kolegi iz razpuščenega Varšavskega sporazuma in treh baltiških republik.
Lord Carrington nadaljuje misijo
BEOGRAD — Po pogovorih z jugoslovanskim sekretarjem za obrambo generalom Kadijevičem v Beogradu je predsedujoči Konference o Jugoslaviji lord Carrington na vprašanje novinarjev glede nadaljevanja haaške konfence odgovoril zelo dvoumno in sicer da to ni osvisno od njega. Na vprašanje ali se bodo spopadi na Hrvaškem po najnovejšem sklepu Evropske skupnosti še okrepili in ali je bil to tudi predmet pogovorov z generalom Kadijevičem, je lord Carrington odgovoril, da prekinitev ognja še ni dosežena, tako da pogoji za napotitev mirovnih sil Združenih narodov v Jugoslavijo še niso izpolnjeni.
Lord Carrington se je v Beogradu sešel tudi s predsednikom črnogorskega predsedstva Momirom Bulatovičem. Bulatovič je med drugim ocenil, da zadnji sklepi Evropske skupnosti pomenijo korak nazaj pri reševanju jugoslovanske krize, tako da se Črna gora do teh predlogov še ni opredelila. Črnogorski parlament bo_ o bruseljskem dokumentu razpralvjal v ponedeljek. Črna gora podpira prizadevanja Svetovne organizacije za rešitev jugoslovanske krize in meni, da bi bilo treba težišče reševanja vendarle spet prenesti na haaško mirovno konferenco o Jugoslaviji.
Kasneje se je lord Carrington v Sarajevu sestal s predsednikom predsedstva Bosne in Hercegovine Alijem Izetbegovičem. Pogovor je trajal slabo uro. Lord Carrington je Izetbegoviča obvestil o poteku seje v Bruslju, razpravljali pa so tudi o možnem nadaljevanju mirovne konference ter bruseljski deklaraciji. Izetbegovič je dejal, da je Bosna in Hercegovina zainteresirana za nadaljevanje konference. Ali se bo le-ta nadaljevala pa bo lord Carrington sporočil najverjetneje po božičnih praznikih, je dejal po pogovorih Izetbegovič. Predsedujoči mirovne konference lord Carrington bo danes odpotoval še v Skopje, (dd)
Srbi ostro napadajo Evropo in skušajo angažirati OZN
BEOGRAD — Srbsko vodstvo je včeraj še stopnjevalo napade na Evropsko skupnost zaradi njene bruseljske odločitve o priznanju posameznih republik 15. januarja.
Ob splošni obsodbi najnovejših sklepov Evropske skupnosti je včeraj v srbskem parlamentu začela razprava o poročilu srbskega zunanjega ministra Vladislava Jovanoviča. Poslanci so ugotovili, da pomeni deklaracija Evropske skupnosti grobo kršitev mednarodnega prava, saj nelegitimno spodbuja razbitje Jugoslavije, zato se bo morala Srbija za zaščito obrniti k višjim mednarodnim institucijam. Med drugim so poudarili, da so sklepi dvanajsterice pod neposrednim vplivom neprikritih prizadevanj združene Nemčije. Vojislav Šešelj je med drugim zahteval naj Srbija uradno razglasi, da predstavniki Evropske skupnosti nimajo kaj več iskati v Jugoslaviji, dvanajsterico obtoži agresije, Nemčijo pa za poskus ustvarjanja četrtega rajha.
Okrnjeno predsedstvo Jugoslavije pa je v pismu Varnostnemu svetu Združenih narodov opozorilo, da nedavni sklepi ministrskega sveta Evropske skupnosti pomenijo vmešavanje v jugoslovanske notranje zadeve. Spodbujanje enostranske odcepitve ter razpadanja Jugoslavije ne more pripomoči k mirnemu in demokratičnemu razreševanju krize, je poudarjeno v pismu. Ravnanje Evropske skupnosti pod pritiskom ozkih interesov posameznih članic grozi, da bo še poslabšalo razmerje v Jugoslaviji in razširilo oborožene spopade s Hrvaške tudi na druge republike. Uveljavljanje sklepov Evropske skupnosti bo najbrž povzročilo konec haaške mirovne konference o Jugosla-
viji, je zapisano v pismu Varnostnemu svetu s podpisom podpredsednika zveznega predsedstva Branka Kostiča.
Srbi pa se niso omejili le na pisma in proteste. Kot napovedano so včeraj na ozemlju Hrvaške ustanovili Republiko Srbske krajine. Za priznanje ne bodo zaprosili Evropske skupnosti temveč Združene narode. Srbski manever je popolnoma jasen: Evropski skupnosti odvzeti vsako legitimnost in vlogo v jugoslovanskem dogajanju, ter to nalogo poveriti OZN, kjer imajo Srbi vsaj med neuvrščenimi več prijateljev.
Podobna stališča zagovarjajo tudi Črnogorci, ki se bodo dokončno razjasnili šele v ponedeljek. Medtem pa sta včeraj komisiji makedonskega sobranja za odnose s tujino in druž-beno-politični sistem soglasno sprejeli besedilo deklaracije o Jugoslaviji in smernicah o priznavanju novih držav v vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi - deklaracijo so sprejeli na ministrskem zasedanju v Bruslju. O stališčih republike Makedonije do tega dokumenta so razpravljali tudi poslanci makedonskega sobranja. Makedonski zunanji minister pa je na skupni seji obeh komisij poudaril, da Makedonija izpolnjuje vse pogoje za priznanje.
V težjem položaju je Bosna in Hercegovina. Hrvati in Muslimani so mnenja, naj tudi ta republika prosi Evropo za priznanje. Voditelji bosanskohercegovskih Srbov pa so na isti valovni dolžini kot v Beogradu in odločno nasprotujejo taki odločitvi. Za vsako ceno hočejo ohranitev vsaj okrnjene Jugoslavije, ali bolje rečeno Srboslavije.
Politična
oporoka
Mihaila
Gorbačova
MOSKVA — Mihail Gorbačov je v sredo poslal »cenjenim tovarišem«, udeležencem jutrišnjega srečanja v Alma Ati pismo, ki ga vsi že ocenjujejo kot pravo politično oporoko sovjetskega predsednika.
Pismo v sedmih točkah so včeraj objavile Izvestija le nekaj ur potem, ko je ruski predsednik Jelcin z odlokom ukazal, da prehaja vsa lastnina predsedstva vključno Kremelj v last Ruske federacije. Sledil je ukaz, s katerem vsa lastnina in sredstva Ševardnadzejevega zveznega ministrstva prehajajo v roke ruskega zunanjega ministrstva. Jelcin torej s pospešenim ritmom uresničuje določila z mrtvaškega lista Sovjetske zveze, ki jih je sklenil prav z Gorbačovom. Ni torej več dvomov,- da bo 31. decembra SZ nehala obstajati le formalno, ker dejansko razpada iz dneva v dan.
Še vedno pa niso jasni obrisi bodoče Skupnosti neodvisnih držav. Prav zato je Gorbačov poslal »tovarišem« pismo, v upanju, da bi osvojili vsaj del njegovih zamisli o neuresničeni Zvezi suverenih držav, kar bi mu omogočilo, da bi ohranil vlogo neke vrste koordinatorja v bodoči konfederaciji.
Kot prvo Gorbačov predlaga novo ime, in sicer: Skupnost evropskih in azijskih držav (SEAG v ruski kratici), zaradi rodbinskih in drugih zvez, naj bi vsi ohranili dvojno državljanjstvo (Skupnosti in države). V nadaljevanju pa postajajo Gorbačovovi predlogi konkretnejši, saj predlaga ohranitev svojega medrepubliškega gospodarskega sporazuma, »cenjene tovariše« pa poziva, naj ohranijo predvsem enotni sistem poveljevanja in nadzorstva nad strateško obrambo, ker bi njen razpad lahko povzročil katastrofo svetovnih razsežnosti. Za Gorbačova je kolektivno poveljevanje »popoln absurd«. SEAG mora po njegovem podedovati status jedrske velesile, ker bi v nasprotnem primeru bilo prizadeto mednarodno zaupanje. Gorbačov predlaga uskladitev zunanje politike, da bi SEAG ohranila sedež v Varnostnem svetu. Nova Skupnost naj bi podedovala vse sporazume bivše SZ, kot zadnje pa zahteva sklicanje vrhovnega sovjeta, ki bi uzakonil prehod vseh pravic SZ na SEAG.
nadaljevanja s 1, strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani
• Bonn in Rim
De Michelis dejal, da je cilj italijanske akcije doseči za manjšino enako raven zaščite v Sloveniji in na Hrvaškem in tudi večjo propustnost meje med republikama, ker meja ni več samo administrativna črta.
Po oceni italijanskega zunanjega ministra bodo ZDA sledile poti, ki jo je nakazala Evropa. »Previdnost, h kateri so ZDA pozvale Evropo,« je dejal De Michelis, »je bila upravičena, predvsem pa odraz volje, da ne bi še otežili naloge Združenih narodov. Menim pa, da bodo ZDA 15. januarja upoštevale skupno voljo evropskih držav in se bodo verjetno napotile v isto smer.« Dodal je tudi,da priznanje obeh republik ne bo pomenilo avtomatično konec vojne in rešitev jugoslovanske krize. Tudi zaradi tega sta po njegovi oceni potrebni pobuda OZN in haaška mirovna konferenca.
Povsem različnega mnenja pa je bil odposlanik Združenih narodov za Jugoslavijo Cyrus Vanče. »Sklep Evropske skupnosti me ni presenetil, ker sem bil seznanjem z močnim nemškim pritiskom,« je dejal bivši šef ameriške diplomacije novinarjem, »sem pa kljub temu zelo razočaran. Generalni sekretar OZN Perez De Cuellar in jaz sva namreč mnenja, da bi prehitro priznanje lahko imelo nega-
tivne posledice in bi lahko še zaostrilo vojno.
Vanče je vsekakor dodal, da bo pred koncem leta spet v Jugoslaviji, da bi poskusil pripraviti pot za poseg mirovnih sil OZN. V Jugoslavijo se bo, kot je pojanil, vrnil 28. decembra in bo ostal tam vsaj en teden, da bi poskusil prepričati Srbe in Hrvate naj spoštujejo prekinitev ognja. Obljubil je, da se bo popolnoma angažiral, , tudi ker so bili med njegovim zadnjim obiskom doseženi precejšnji rezultati. Menil je tudi, da bi mirovne sile lahko posegle takoj ob spoštovanju prekinitve ognja, saj »točno vemo, kjer bi morali postaviti mirovne sile«.
• Kučan
da bo osamosvojitvena pot dolga, trda, ne zaradi nas, temveč zaradi okolja, s katerim smo obkroženi. Priznanje je vsekakor uresničenje legitimne pravice do samoodločbe slovenskega naroda in pogojev, ki jih mednarodna skupnost postavlja za vstop v enakopravno komuniciranje.
Priznanje je preloženo le na videz. Sklep o priznanju bo vendar sprejela že danes zvečer nemška vlada, formalno pa bo začelo veljati 15. januarja. Nemci se torej niso umaknili, spretna nemška diplomacija je tudi druge prepričala, da je priznanje Republike
Slovenije tisti kvalitativni korak, ki bistveno spreminja politično prizorišče. Pri tem pa ni tveganja za evropsko enotnost, ki so jo dosegli z veliko truda. To je bila za nas najbolj ugodna možnost, ki nam bo pomembno pomagala pri vključevanju v evropske integracije, pridruženem članstvu v ES in pogajanjih s finančnimi ustanovami.
Rad bi poudaril, da je Amerika ves čas trdila, da je jugoslovanska kriza evropski problem, ki naj ga torej razreši Evropska skupnost. Amerika pa se je kljub temu zelo močno vmešala, in to že na začetku. Vedno so zatrjevali, da je Jugoslavijo potrebno ohraniti. In to stališče je zavrlo, prekinilo tok reševanja jugoslovanske krize. Ne spomnim se, da bi State Department že kdaj izvajal tako močan zunanjepolitični pritisk. Gre namreč za njihov strateški interes za območje, ki bi se po padcu berlinskega zidu bistveno zmanjšalo, saj je Evropa praktično prenehala biti politično, vojaško in blokovsko razdeljena.
Pomemben razlog za njihove dvome je prav gotovo strah pred stihijskim razpadom Sovjetske zveze, ki bi ga lahko povzročil slovenski virus, če bi prišlo do prehitrega priznanja. Zato še sedaj mislijo, da je Slovenija povzročila vojno v Jugoslaviji. Ta razlog je sicer brezpredmeten, saj je SZ dejansko razpadla brez vpliva slovenskih odločitev. Gre
pa za še eno pomembno točko in sicer za razmerje med ZDA in združeno Evropo. Združena Evropa bo čisto drugačna, kot je bila v času delitev. Združena Nemčija je prva gospodarska sila v Evropi. Američani popolnoma neutemeljeno zatrjujejo, da s priznanjem hitijo države, ki so v drugi svetovni vojni napadle in okupirale Jugoslavijo. Ta trditev je za sedanjo Slovenijo popolnoma brezpredmetna, a nevarna.
V ospredje se postavlja vprašanje, ali slovenska politika dovolj prepričano poudarja svojo kontinuiteto s tisto Slovenijo, ki je bila zelo aktivna v boju na strani zmagovite antifašistične koalicije. Na to smo bili premalo pozorni, saj je v svetu to vprašanje izredno pomembno. Sedanja evropska demokracija temelji na človekovih pravicah, na jamstvu človekovega dostojanstva in enakopravnosti narodov, zlasti manjšin. Porojena pa je ravno s tem, kar je Evropa preživela kot žrtev fašizma in kasnejše blokovske delitve.« (STA)
• Rupel
žav v Vzhodni Evropi in v Sovjetski zvezi.
3.	Republika Slovenija sprejema načela, vsebovana v osnutku Konvencije, to je načela iz I. poglavja, ki jih je v svojem mnenju potrdila
tudi Arbitražna komisija Konfe-renče o Jugoslaviji. Republika Slovenija posebej podpira določbe iz II. poglavja o človekovih pravicah in pravicah narodnih ali etničnih skupin. V okviru konference je RS predstavila ustavne, zakonske in druge relevantne akte, ki izkazujejo skladnost pravne ureditve in prakse RS z določbami II. poglavja osnutka Konvencije. V tej zvezi želimo poudariti, da je RS pripravljena sprejeti, kot suverena in neodvisna država, v KVSE in ES uveljavljene mehanizme mednarodnega nadzora nad izpolnjevanjem človekovih pravic, vključno s pritožbenimi postopki v okviru evropske konvencije o človekovih pravicah.
4.	V dosedanjem poteku Konference o Jugoslaviji je Republika Slovenija že dala predloge, kako želi urediti svoja razmerja z drugimi republikami - naslednicami Jugoslavije. Republika Slovenija je tudi dala predlog, da Konferenca o Jugoslaviji obravnava vprašanja sukcesije bivše SER Jugoslavije, ki je v* skladu z mnenjem Arbitražne komisije št. 1.
5.	Republika Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala napore generalnega sekretarja in Varnostnega sveta Združenih narodov, da na krizna območja nekdanje Jugoslavije pošlje mirovne sile. Republika Slovenija podpira nadaljevanje Konference o Jugoslaviji, ki naj se usmeri predvsem na pogajanja o vprašanjih sukcesije. (STA)
Ob bučni demonstraciji upokojenk in upokojencev, ki so se zbrali v dvorani
V deželni skupščini se je končala razprava o proračunskih listinah
Odbornik za finance Dario Rinaldi je odločno in po vrsti zavrnil vse kritike in očitke
S tolmeškega posveta v organizaciji deželnih upraviteljev
Turizem v hribovitih
območjih mogoče razviti s čezmejnim sodelovanjem
TRST — V deželni skupščini se je Vključila včeraj razprava o finančnem zakonu 1992 oziroma o proračunih 1992 in 1992/94 ter o razvojnem načrtu. Nekaj časa ji je sledila Zajetna skupina upokojencev in Upokojenk, ki so z vzkliki zahtevali dostojnejše prejemke, tako da jih je dala predsedujoča, podpredsednica skupščine Augusta De Piero Barbi-Ua, odstraniti iz dvorane.
Nastopili so svetovalci Franco Vampa - PSI (zamašiti je treba luknjo 450 milijard lir, ki je nastala zaradi zmanjšanih državnih dotacij), Gianfrano Gambassini - LpT (zavrnil je proračun, ker financira tudi valorizacijo furlanščine, ker se je hotela uprava oddolžiti Kraševcem Za škodo zaradi sinhrotrona in spričo njenega stališča do jugoslovanske krize), Giancarlo Casula - MSI (finančne listine so dejanja politične nemoči s predvolilnim prizvokom), Lodovico Sonego - DSL (bilančne težave gre pripisati dejstvu, da je Dežela osvojila vladno politiko kles-tenja sredstev, a tudi stanovanjska
politika ne ustreza potrebam ljudi), Luigi Blasig - PSI (brez reform na področjih proizvodnje in socialnih storitev bodo proračuni brezkoristni, nezadovoljiti koga danes pa je boljše kot jih nezadovoljiti mnogo jutri) in Bruno Longo - KD (prizadevnost in resnost Dežele sta omejili škodo, v 1. 1993 pa bo bolje spričo večjega iztržka od davčnega priliva).
Sledile so replike manjšinskih poročevalcev Paola Padovana - DSL (denar je treba trošiti strogo racionalno) in Uga Polija - DSL (razvojne cilje in socialno solidarnost je mogoče doseči le z reformo zastarelih stroškovnih usmeritev) ter večinskih poročevalcev Daria Tersarja - PSI (proračun bodo upravljale tiste politične sile, ki so znale popeljati Fur-lanijo-Julijsko krajino med institucionalno, ekonomsko in soialno najbolj napredne dežele) in Oscarreja Lepreja (KD) ter nastopi odbornika za finance Daria Rinaldija, odbornika za načrtovanje Gianfranca Car-boneja in predsednika deželne vla-
de Adriana Biasuttija. Rinaldi je zavrnil kritike, češ da finančno-pro-gramske listine zanemarjajo zdravstvo, in zanikal vrzel 20 milijard lir na škodo poglavja o socialni pomoči; stroškom za socialo je po njegovem zatrdilu namenjenih 47% vsega deželnega proračuna. Branil je izbire na področju potniških prevozov in zagovarjal podražitev tarif, prav tako pa politiko na področju stanovanjske gradnje in kmetijstva ter hribovitih območij. O Trstu pa je dejal, da mu ni dovolj dati vlado, potrebne so mu gotove perspektive, pomesti je treba z izzivanjem emocij, ki nimajo ničesar opraviti z njegovo kulturo, zgodovino, tradicijami.
Na to se je navezal tudi odbornik Carbone: »V letih 1986 in 1987 je znalo mesto iznašati predloge in imelo tudi voljo, da nekaj naredi, vendar je bilo tega vrenja konec vzporedno s padcem njegove politične teže; treba je ponovno opredeliti nuje in potrebe, to pa zahteva politično solidarnost«.
TOLMEČ — Obstajajo možnosti za precejšen razmah turizma v hribovitih območjih naše dežele, potrebno pa je, da v ljudeh prevlada "kultura turizma". To je glavna misel, ki je izšla iz prvega deželnega posveta o perspektivah turizma v hribovitih območjih FJK, ki ga je deželna uprava pripravila v Tolmeču. Posveta so se poleg predsednika in podpredsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija in Gioacchina Fran-cescutta udeležili številni turistični operaterji in zastopniki turističnih menežerskih sredin.
Dosedanje izkušnje kažejo, da so stvarne možnosti, da bi v Furlaniji turizem polnomočno zaživel in postal konkurenčen onemu v Venetu, Tridentinski-Južni Tirolski in Avstriji. Zanj se je treba primerno opremiti in opraviti tisti kakovostni skok v ponudbi, ki je osnova sodobnega in uspešnega turizma. Premalo je namreč ljudi, ki bi se zanimali za celovit razvoj turističnih območij, ki so zaradi svoje specifike različna in zahtevajo zato različne oprijeme. "Turistična kultura" torej kot osnova za uspešno dejavnost na področju, ki obeta veliko zaslužka in zagotavlja številna delovna mesta. Specifično o območjih, ki gredo vzdolž državne meje, tako so povedali na posvetu, bi kazalo izdelati takšen projekt, ki bi zaobjel tudi turistične sredine iz Slovenije in Avstrije. Posamezne in nepovezane pobude se težko obrestujejo in težko je s takšnimi malimi projekti dobiti zadostne finančne vire za investicije v strukture in storitve. Od Trbiža do beneških dolin obstaja torej še velik turistični potencial, ki bi ga kazalo izkoristiti tudi ob sodelovanju operaterjev z onkraj meje. Načrt o povezavi med Kaninom in Nevejskim sedlom ne sme biti muha enodnevnica. Potrebni so širše zastavljeni načrti, ki bi jih ti kraji uspeli uresničiti. Mednje gotovo sodi zamisel o zimski olimpiadi treh dežel, ki bi temu območju zagotovila enkratno priložnost za turistični preporod.	R. p.
Deželni ustanovi za probleme izseljeništva tudi leta 1992 na razpolago pet milijard lir
Dvodnevni seminar na Reki
O človeških pravicah v miru in vojni
REKA Na sedežu reške Skupnosti Italijanov se bo začel jutri, 21. decembra, ob 15. uri seminar na temo "Človeške pravice v miru in vojni", ki se bo nadaljeval še v nedeljo. Udeležila se ga bo tudi podpredsednica deželne skupščine Furlanije-Julijske krajine Augusta De Piero Barbina.
O nacionalni državi in o gradnji Evrope bo spregovoril prof. Antonio Papisca, direktor Centra za preučevanje in privzgajanje k pravicam človeka in narodov na Univerzi v Padovi.
Poslanec Raniero La Valle bo govoril o mednarodnih odnosih kot temeljih miru.
Prof. Elvio Baccarini z Univerze v Splitu bo opredelil nacionalno državo z vidika liberalnih načel.
Prof. Miomir Matulovič z Univerze na Reki bo obravnaval vprašanje o pravici do secesije.
Prof. Boran Berčič pa bo filozofsko razvil kočljivo teorijo "Kadar je vojna pravična".
VIDEM — Deželna ustanova za probleme izseljencev in priseljencev se je v svojem prvem letu delovanja kar dobro obnesla. Tega mnenja je njen predsednik Ottorino Burelli, ki je v bistvu povoljno ocenil tako delo v korist izseljencev iz dežele kakor prizadevanja v prid priseljencev iz zunaj evropskih držav. Ene in druge povezuje skupno iskanje dela v različnem socialnem, kulturnem in civilnem kontekstu, je dejal Burelli. Za emigrirane sodeželane skrbi ustanova tako, da pomaga tistim, ki se vračajo domov (veliko jih je zlasti iz Južne Amerike), pri vnovičnem vključevanju v domačo stvar-
SDP zboruje
POSTOJNA — Danes ob 14. uri bo v Rdeči dvorani Hotela Jama v Postojni tretja seja Konference Stranke demokratične prenove Slovenije, ki jo sklicuje predsednik SDP Ciril Ribičič. Dnevni red: stališče SDP o republiški ustavi; ocena gospodarskih in socialnih razmer; programska zasnova stranke in organizacijska vprašanja.
nost, sicer pa skuša preprečiti, da bi — zlasti mladi — na tujem zgubili stike z domovino. Po tej poti bo ustanova nadaljevala tudi v bodoče, sicer pa se bo ravnala tudi po sugestijah in predlogih, ki jih bodo iznesli strokovnjaki med četrto deželno konferenco o izseljevanju, ki je v pripravi.
Kakor za letos, tako bo tudi za leto 1992 na razpolago ustanovi 5 milijard lir. Pred poletjem bo tudi meddeželno zasedanje o problemih zunaj evropskih priseljencev, ki jim skuša ustanova v prvi vrsti dobiti dostojno streho, sicer pa jih vključiti v krajevno družbeno tkivo.
Muzej ljudske revolucije hočejo zapreti
CERKNICA — Odborniki cerkniške občinske skupščine so podprli predlog izvršnega sveta o zaprtju Muzeja ljudske revolucije v Ložu, to pa zato, ker je začela stavba propadati; zaradi tega je bil del zbirke že uničen, tudi sicer pa je bilo doslej vzdrževanje muzeja pomanjkljivo. Postopek za zaprtje muzeja pa nikakor ne bo pomenil njegove dejanske ukinitve; predsednik cerkniške občinske uprave Peter Hribar je namreč povedal, da bodo zbirko primerno zavarovali in jo shranili na varno, dokler ne bodo zanjo dobili ustreznega prostora.
Božična praznovanja v Špetru
ŠPETER — Pevski zbor Pod lipo prireja jutri, 21. decembra, ob 20.30 v špetrski cerkvi božični koncert. Za to priložnost bo nastopil tudi moški zbor Matajur. Na tem večeru bodo predstavili kaseto "Christmas carolTs", ki jo je sestavil Valter Colle. V njej so zbrane tradicionalne srednjeevropske božične pesmi, evski zbor Pod lipo bo pel tudi pri maši, ki jo za božično noč prirejajo v Landarski jami.
"Božič v družbi sorodnikov in prijateljev" pa je naslov razstave, ki jo prireja Vasco Petricig in ki jo bodo odprli prav tako jutri (ob 17.3) v špetrski Beneški galeriji. Vasco Petricig je doslej razstavljal na skupinskih razstavah, tokrat pa se prvič samostojno predstavlja očem občinstva in kritike. Razstava mladega umetnika bo odprta do 11. januarja v popoldanskih urah med 17. in 19. uro. (r. p.)
Sedaj dozorel čas za rezijanski pravopis
REZIJA — Mednarodni posvet, ki sta ga v Reziji od 11. do 13. decembra v Rozajanski kulturski hiši priredili občinska uprava in Videmska Pokrajina pod pokroviteljstvom predsedstva Dežele Furlanije-Julijske krajine, je potrdil, da so časi zreli za sestavo rezijanskega pravopisa. Posegi uglednih in priznanih strokovnjakov na tem področju so v bistvu potrdili željo prirediteljev, predvsem samih Rezijanov, da bi dobili svoj pravopis in s tem nekako uzakonili svojo govorico.
Rezijanski župan Luigi Paletti je uvodoma seznanil goste in strokovnjake s pobudami, ki so jih doslej Pripravili v želji, da bi ohranili pri življenju domači jezik, ki ga danes govori nad 80% prebivalstva, razume pa ga nad 90% Rezijanov. Tudi to je spodbudilo Občino in šolske oblasti k uvajanju rezijanščine v šolah, kar bodo še nadaljevali. Po anketi med 29. učenci so izvedeli, da kar 20 otrok govori rezijanščino, od teh pa jih 5 ne pozna nobenega drugega jezika (vsi so iz Osojan).
Giovanni Rota iz občinskega matičnega urada je postregel z nekaterimi važnimi podatki. Danes živi v Reziji 1.360 oseb, v začetku stoletja se je število sukalo okoli 4.000. Med temi je velika večina starejših. Zanimivo je, da je kar 98% porok sklenjenih med domačimi prebivalci.
O rabi rezijanščine v bogoslužju
je na posvetu spregovoril župnik Maurizio Ridolfi, ki je omenil nekaj najpomembnejših cerkvenih praznikov in drugih priložnosti, ko je rezi-janščina še v rabi. O izkušnjah pouka rezijanščine v šolah pa je poročala učiteljica Dorina Di Lenardo.
V nadaljevanju posveta so specifično o vprašanjih rezijanskega narečja in njegovi pravopisni uzakonitvi spregovorili Ben Groen in Wil-liem Vermeer (oba z leidenske Univerze), Gunter Spiess (član projekta "Jezikovne manjšine v Srednji Evropi"), Erič Hamp (Univerza v Chicagu), Aleksander Duličenko (Univerza v Tartuju — njegov poseg so pre-
brali), Han Steenwijk (Univerza v Leidnu), Pavle Merku in Milko Ma-tičetov. Slednja, ki sta odlična poznavalca Rezije in njene stvarnosti, smo vprašali za mnenje o posvetu. Takole sta nama dejala.
PAVLE MERKU': »Časi dozorevajo, dozorevajo Rezijani, dozorevamo mi. Mislim, da se Rezijani danes jasneje zavedajo svojih kulturnih dolžnosti in možnosti, ki jih imajo, da organizirajo take prireditve in da vabijo določene ljudi, od katerih vejo, kaj lahko pričakujejo. Znanstveniki, ki se ukvarjajo z dialektologijo, etnografijo in problemi pisave in praktične oživitve rezijanske
kulture za vsakdanjo rabo, so boljše razumeli kakor v preteklosti Rezijane same in njihove potrebe. Mislim, da je zato čas, da se končno odločimo, to lahko že takoj, za enoten način pisave, za enotno slovnico, za neke vrste knjižno rabo domačega narečja v praktične namene. Brez tveganja, ali bomo za to privilegirali obliko enega rezijanskega govora rajši od drugega, bomo dosegli cilj. Zdaj je vsem jasno bolj kot kdaj koli prej, za kaj gre, kakšne so potrebe, kakšne so dolžnosti in kakšne so meje tega dela.«
MILKO MATIČETOV: »V primerjavi s prvim posvetom, ki je bil 1. 1980, bi rekel, da je tokratni dosti boljše pripravljen in da bo imel svojo težo, ker bodo ti prispevki, ki smo jih prinesli, objavljeni. Nekateri izmed njih so res dragonceni, posebno tisti od nizozemskih avtorjev in Aleksandra Duličenka. Sicer človek mora sedaj v miru prebaviti vse informacije, ki smo jih dobili na posvetu. Na prvi pogled namreč ne občutiš velikega bogastva, ki ga to srečanje predstavlja. Mislim, da je tako krešanje mnenj in pogledov povsem pozitivno, čeprav se še bijejo razne teze o posameznih niansah rezijanskega narečja.
RUDI PAVŠIČ
Na sliki del udeležencev posveta. Tretji z leve je Milko Matiče-tov, zadnji na desni Pavle Merku.
Revija Fontana tokrat zrcalo sežanske ustvarjalnosti
SEŽANA — V ponedeljek je bil v Kosovelovi sobi (Ljudska univerza) v Sežani lep večer, ki ga je literarni klub Kulturno-umetniškega društva 'Jože Pahor" priredil skupno z uredniškim odborom literarne revije Fontana ob izidu njene 18. številke, namenjene Sežani in njenim literarnim ustvarjalcem. Sklepno besedo je imela priznana sežanska kulturna delavka Jolka Milič, ki je povedala marsikaj o svojih prevodih raznih slovenskih pesmi v italijanščino, o pomenu te pobude, ki daje možnost italijanskemu bralcu, da se seznani z deli naših mlajših umetnikov, pa tudi nekaj resnic na same kulturne razmere v Sežani.
Večer je začel in ga vodil predsednik Literarnega krožka David Terčon, ki je povedal nekaj o pomenu sežanske številke Fontane, pa na sploh o literarni ustvarjalnosti na Sežanskem. Sledil je nastop treh deklet Glasbene šole iz Sežane, ki so izvedla nekaj skladb na flavto in kitaro. Pozdrave v imenu Združenja književnikov Primorske je prinesla Marija Kostnap-fel, nato pa je spregovoril še glavni urednik revije Fontana Danilo Japelj. Govoril je o nastanku revije in njeni založniški dejavnosti ter orisal idejo o izhajanju revije v posameznih primorskih občinah. Prva taka številka je izšla oktobra 1989 v Idriji. Sledila je druga številka v Trstu, nato v Tolminu in Ajdovščini, letos februarja v Izoli in sedaj v Sežani. »Tokratna številka je nekaj posebnega, saj vsebuje poleg ostalega materiala malo antologijo slovenskih sodobnih lirikov, prevedenih v italijanščino. Glavno delo je pri tem opravila neumorna prevajalka Jolka Milič. Brez njenega sodelovanja bi si ne mogli zamisliti sežanske številke takšne, kot je danes tu pred nami,« je naglasil Japelj.
Nekateri mladi literati so nato prebrali nekaj svojih del, kar je dalo prireditvi poseben čar.
Odgovorni urednik sežanske številke Fontana je bil David Terčon, naslovno stran je pripravila tržaška umetnica Jasna Merku, za prevod v italijanščino je poskrbela Jolka Milič, tehnično sta revijo uredila Dimitrij Kralj in David Terčon, tisk ovitka in vezavo pa je opravila Birografika Bori iz Izole. Finančno so številko podprle Skupščina občine Koper, soustvarjalci in naročniki ter pet podjetij iz sežanskega območja.
Škoda le, da se večera ni udeležilo kaj mladih literatov s Tržaškega.	l
Zaradi odsotnosti KZE včeraj odpadel »vrh« o onesnaženju
Medtem ko drugod omejujejo promet Trst šele čaka na podatke o smogu
Predsednik Pirjevec potrdil odstop
Občni zbor Društva Slovensko gledališče
Medtem ko je odločitev občinskih uprav nekaterih italijanskih velemest o uvedbi izmenične prepovedi prometa za vozila z lihimi oziroma sodimi številkami registrskih tablic še naprej v vrtincu živahnih polemik, Trst s prekrižanimi rokami čaka, kdaj se bo »zadušil« v naraščajočem smradu strupene zračne gmote, ki ga obdaja. Vlažno in brezvetrno vreme zadnjih dni ter močno narasel predpraznični mestni promet sta že sama po sebi jamstvo, da je zrak, ki ga vdihavamo na mestnih ulicah, nedvomno močno onesnažen. Toda s podatki o stopnji te onesnaženosti je pač tako, kot z vsemi statističnimi kazalci: označujejo jih precejšnje razlike pri virih merjenja, predvsem pa pri njihovem interpretiranju.
Zanesljivejši in najnovejši podatki o zračnem onesnaženju bi bili včeraj morali uradno priti od Krajevne zdravstvene enote. Toda njeni predstavniki se niso udeležili na županstvu sklicanega sestanka, na katerem bi se bili morali odločiti za takojšnje ukrepe proti zastrupljanju zraka. V palači na Trgu Unita so bili ob napovedani uri tako samo občinska odbornika za urbanistiko Anghelone in za okolje Codarin ter funkcionarji občinske uprave in konzorcija
ACT. Brez najnovejših podatkov je bilo njihovo srečanje seveda dokaj jalovo, odbornik Codarin pa je povedal, da dosedanji podatki niso tako hudi, da bi narekovali takojšnje ukrepe, kot na primer razširjenje za promet prepovedanega mestnega območja ali uvedbo izmenične prepovedi kroženja za vozila s parnimi oziroma lihimi registrskimi številkami. To velja še zlasti za podatke za sredo in za včeraj, ko stopnja zračne onesnaženosti po Codarinovem zagotovilu ni dosegla alarmne stopnje, odbornik pa je sicer v nenehnem stiku z odgovornimi pri KZE, kar naj bi zagotavljalo nenehen nadzor nad položajem.
O ukrepih, s katerimi naj bi v našem mestu znižali stopnjo zračne onesnaženosti je bilo v zadnjih dneh veliko besed. Glavni onesnaževalec je vsekakor motorni promet, zato je rešitev tržaških prometnih težav tudi eden od najbolj učinkovitih ukrepov zoper onesnaženje. Občina je naročila raziskavo o prometnih problemih, ki je že v teku in ki naj bi nakazala izhod tudi za eno od največjih preglavic: za neverjetno slabo prevoznost tržaških ulic, ki sedaj močno znižuje povprečno hitrost prometa po mestu in učinkovitost
javnega prevoza, hkrati pa sorazmerno zelo nevarno povečuje onesnaženost zraka.
Z nasprotnega konca, in sicer iz naravovarstvenih krogov, pa prihajajo mnogo manj pomirjujoče vesti. Občinska svetovalska skupina Federacije zelenih je tako včeraj sporočila, da po njihovih informacijah stopnja ogljikovega dioksida v tržaškem ozračju v zadnjem mesecu vsaj desetkrat presegla mejo nevarnosti. Pri tem se zeleni sprašujejo, zakaj občinska uprava trdovratno molči in koliko časa bo še treba čakati, da bi prebivalstvo dobilo pravilne in pravočasne podatke o zraku, ki ga vdihava. Še več, po njihovem mnenju občinski možje namerno molčijo, da ne bi motili domnevnih interesov trgovcev, medtem ko so povsem prezrli številne proteste in predloge naravovarstvenikov. Eden od teh je bil tudi njihov predlog o uvedbi kriterijev, ki na področju zračne onesnaženosti veljajo v Milanu, mestu, ki je gotovo veliko bolj onesnaženo kot Trst. Če bi ti kriteriji veljali za Trst - zaključuje tiskovna nota Federacije zelenih -bi moralo biti danes naše mesto strogo zaprto za ves promet in ne samo izmenično za različne registrske številke avtomobilov.
Na občnem zboru Društva Slovensko gledališče, ki je bil v sredo zvečer v prostorih Kulturnega doma v Trstu, so odobrili nekatere spremembe statuta Združenja Slovensko stalno gledališče v skladu s predlogi drugih članov, ki bodo skupaj z društvom sestavljali novo združenje: Tržaške občine, Pokrajine in Dežele. Novi statut je bila naša gledališka ustanova dolžna sprejeti na osnovi novih doličil, ki urejujejo delovanje italijanskih gledališč. Po dolgi razpravi in potem ko je predsednik SSG prof.
Pirjevec potrdil, da želi zapustiti predsedniško mesto, so tudi izvolili nov sedemčlanski upravni odbor društva, ki ga bodo sestavljali Rafko Dolhar, Filibert Benedetič, Marija Ferletič, Ace Mermolja, Li-vij Valenčič, Zora Tavčar in Danilo Pilat.
Ob koncu je občni zbor še odobril resolucijo o pomenu in vlogi našega teatra.
Na sliki (foto Križmančič) udeleženci občnega zbora Društva Slovensko gledališče.
V ponedeljek seja zgoniškega občinskega sveta
Zadnja seja zgoniškega občinskega sveta v letošnjem letu bo v ponedeljek, 23. decembra. Dnevni red seje poleg županovega poročila in običajnih svetovalskih vprašanj in priporočil predvideva še ratifikacijo sklepov občinskega odbora, obnovitev konvencije z Deželo za avtomatizacijo občinskih služb in obravnavo pripomb nadzornega organa glede pred kratkim odobrenega občinskega statuta. Začetek seje ob 20. uri.
Občina Devin-Nabrežina zaposli dva šoferja
Občina Devin-Nabrežina je razpisala javni natečaj na podlagi listin in izpitov za dve mesti šoferja. Prošnje na prostem papirju je treba predložiti najkasneje do 18. januarja 1992. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za osebje.
Pogovor z dr. Simuničem, medicinskim referentom v treh občinah
Težave zdravstva v tržaški okolici
Javnozdravstveni sistem doživlja v Italiji burne trenutke in vse večjih disfunkcij se zaveda tudi država, ki pripravlja novo zakonsko ureditev zdravstva. Zdravstvena reforma, ki je stopila v veljavo pred dobrimi petnajstimi leti, ni pripomogla k izboljšanju osnovnih storitev in zdravstvenega varstva. Še več, do izraza je prišla težnja, da se določene usluge celo krčijo in pacienti se tako morajo spopadati tudi s težavami, ki jim jih povzroča birokracija. Da bi izvedeli kaj več, kako je organizirano osnovno zdravstvo v manjših občinah tržaške pokrajine, smo se o tej problematiki pogovorili z dr. Ivanom Simuničem, ki ga je Krajevna zdravstvena enota začasno pooblastila, da kot zdravstveni referent skrbi za medicinsko službo v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in v za-hodnokraškem rajonu tržaške občine.
»Zakon o zdravstveni reformi je že pred leti predvideval ustanovitev decentraliziranih zdravstvenih okrajev, in v tržaški pokrajini so jih načrtovali kakih petnajst. Tega projekta pa niso uresničili, ker so se pojavile objektivne težave, verjetno pa ni bilo niti dovolj posluha za potrebe teritorija. Tako se je zadeva izrodila v drugo skrajnost, da je na primer v občinah
Zgonik in Repentabor pretila celo ukinitev ambulant, ki naj bi imela za posledico skoraj popolno centralizacijo storitev. Tudi vsa dokumentacija je bila iz okoliških občin prenešena v Trst.«
Tako stanje pa seveda oškoduje kraško prebivalstvo, ki se dejansko mora za vsako administrativno dovoljenje obrniti na pristojni teritorialni sedež SAUB v Trstu. Mar ni mogoče najti načina, da se ta postopek čimbolj poenostavi?
»Seveda je to možno in po mojem mnenju tudi nujno. V to smer tudi delujemo in si prizadevamo, da bi bile zajamčene določene osnovne storitve na terenu. V zadnjih mesecih nam-je po osebni iniciativi uspelo (in za to nosi dober del zaslug zgoniški odbornik Rado Milič), da smo na območju zahodnega tržaškega Krasa zaenkrat sicer le začasno vpeljali določene storitve, ki jih krajani zelo cenijo. Tako poleg ambulantnih uslug, izdajamo potrdila o zdravi konstituciji, izstavljamo zdravstvene knjižice, dajemo injekcije, v Nabrežini žigosamo avtorizacije za specialistične preglede ali izvide, kar bi lahko brez težav uresničili tudi v
Zgoniku in na Repentabru. Koristna bi bila tudi koordinacija s splošnimi zdravniki, učinkovitejša organizacija šolske medicine in splošnih preventivnih pobud, še intenzivneje pa bi lahko izkoristili nabrežinsko zdravstveno strukturo "La Rineta del Carso". Zdravstveni operaterji smo pripravljeni uresničiti in imeti v lastni režiji ta decentralizirani projekt, vendar pa se mora za to zavzeti v prvi vrsti krajevno prebivalstvo, seveda ob aktivni podpori izvoljenih političnih predstavnikov. To je zakonsko predvideno in organizacijsko uresničljivo, le dozoreti mora prava zavest pri vseh dejavnikih.«
Dr. Simonič, da bi bila taka služba učinkovita, bi moralo biti pacientom omogočeno, da iznesejo svoje potrebe in težave v svojem materinem jeziku?
»To je po mojem ena izmed osnovnih predpostavk, da bi samostojni kraški zdravstveni okraj v celoti tudi opravljal svoje poslanstvo. Zdravniško in bolničarsko osebje bi moralo obvezno poznati slovenski jezik, saj mora biti odnos s pacientom čimbolj zaupen, in treba točno ugotoviti, kakšne težave ima z zdrav-i6111-«	B.S.
113	SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
	KRSTNA UPRIZORITEV
	Tonje Partljič
MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK	
	Režija Mario Uršič
danes, 20. t. m..	ob 20.30 - Abonma RED A - premiera
jutri, 21. t. m.,	ob 20.30 - Abonma RED B in F
v nedeljo, 22. t. m.,	ob 16. uri - Abonma RED C
v petek, 27. t. m.,	ob 20. uri - Abonma red K
v nedeljo, 29. t. m.,	ob 16. uri - Abonma red G
Slovenski dijaški dom SREČKO KOSOVEL
Trst - Ul. Ginnastica 72 - tel. 573141	vabi na
DOMSKI DAN
v počastitev Prešernovega rojstnega dne in 45. letnice delovanja doma
danes, 20. decembra ob 20.30 v prostorih doma.
Častni gost večera bo predsednik Republike Slovenije g.
Milan Kučan. Po pozdravih in nastopu Tržaškega okteta se bomo zadržali v prijetni družabnosti.
Vljudno vabimo vse bivše gojence od A do Ž!
KD RDEČA ZVEZDA
vabi danes, 20. t. m., ob 20. uri v društvene prostore v Salež
Na koncert domačega MEPZ in na otvoritev razstave Roka oblikuje
Razstavljata PAOLO HROVATIN in GIULIANO KOŠUTA.
Razstava bo odprta tudi jutri, 21. t. m., ob 15. do 19. ure, v nedeljo 22. t. m., ob 15. do 19. ure ter v ponedeljek, 23. t. m. od 17. do 19. ure.
‘CMB^ii.
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Vas vabi danes v petek, 20. t. m., ob 17.30
na odprtje razstave
STARE
GRAVURE
naše pokrajina, gradovi in mesta
Razstava je organizirana v sodelovanju s kabinetom Ma-kedonika miniatura.
Naši proizvodi trajajo dalj časa
total!
TEKOČA
GORIVA
ZA
OGREVANJE
VAM
DOSTAVIMO NA DOM
PETROLCHIMICA
[ADRIATICA
LUBRIFlCAnm
•	PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE
•	MAZIVNA OLJA ZA VSE VRSTE MOTORJEV
• Prodaja na debelo in na drobno
TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400
Izšla je prva dvojna kaseta		Društvo slovenskih upokojencev
VERČA in KOBALA		Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem vabita na
		tradicionalno
\ R \Xi; DRUŽIJO SE RADE		novoletno družabnost v ponedeljek, 30. decembra^ ob 17. uri v gostilni SARDOČ v Prečniku. Nastopali bodo pevke skupine ŠAVRINKE iz Ravnega pri Sečovljah in glasbeni trio MARA, NEVA in CESARE.
Popestrite vaše božične in novoletne praznike ter pohitite v:		
TRŽAŠKO KNJIGARNO - tel. 635954 - 635969 KNJIGARNO TERČON	- tel. 200142		Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/3, tel. 360324. Zagotovljen prevoz z avtobusi.
Na pobudo občinske sekcije SSk
Pogovori za novo nabrežinsko upravo
Pozitivne izkušnje zadrug, ki delujejo na območju pri Sv. Ivanu
V Trstu se lahko tudi emarginiranci
•	•	1	• j	j • i v*w
spoprimejo z zakonitostim trzisca
V devinsko-nabrežinski občini so se pred kratkim Začeli prvi nekoliko bolj stvarni politični razgovori za oblikovanje nove občinske uprave, ki je že nekaj tednov v krizi. Pobudo za razgovore je dalo občinsko tajništvo Slovenske skupnosti, katerega delegacija (vodil jo je tajnik Antek Terčon) se je že srečala s krajevnimi socialisti in z demokristjani, v kratkem pa načrtuje tudi razgovora z občinskim vodstvom Demokratične stranke levice in z Zeleno listo. Do tega trenutka obstaja le neka precej splošna obveza za obnovitev dosedanjega tristrankarskega zavezništva KD-SSK-PSI, v Nabrežini pa ne izključujejo tudi drugih upravnih oziroma političnih rešitev.
Vse stranke z izjemo neofašistov za sedaj nasprotujejo možnosti razpusta občinskega sveta in torej predčasnih občinskih volitev. Tudi v primeru obnovitve dosedanje koalicije bi vsekakor ostajalo povsem odprto vprašanje župana. Socialisti so pred dnevi dali vedeti, da če bo KD vztrajala na dosedanjih stališčih (zahteva po večji prisotnosti v odboru in najbrž tudi po županu) bo PSI preverila možnost izvolitve leve uprave z Occhettovo stranko iz z demokristjani v opoziciji.
Občinski svet je medtem na svoji zadnji seji z veliko večino glasov (vzdržala sta se le zeleni Sgam-bati in misovec Scapin) odobril nekatera tehnična dopolnila k statutu občinske uprave in to na osnovi nekaterih pripomb pokrajinskega nadzornega odbora. Nadzorniki so posredovali upravi tudi nekaj pripomb v zvezi s pravicami naše manjšine in z rabo slovenščine pri poslovanju občinskih teles in uradov. Občinski odbor, ki je, kot znano, odstopil, bo v najkrajšem času zbral vso ustrezno dokumentacijo (Londonsko spomenico, Osimski sporazum, odredbe zavezniške uprave itd.) in jo poslal nadzornemu odboru.
Dva dogodka sta konec preteklega tedna spet kričeče postavila v ospredje tržaške kronike vprašanje emarginiranosti in narkomanstva: proces proti morilcu občinskega odbornika Cecchinija in umor mladega narkomana. V istih dneh so na razstavi umetnega obrtništva na Pomorski postaji člani zadruge II pošto delle fragole razstavljali in prodajali svoje izdelke. Zadruga ima svoje prostore in sedež na območju bivše tržaške psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, področju, ki je za dobromisleči Trst že postalo nekakšno leglo emarginiranosti, zborno mesto narkomanov, ljudi, ki jih tisti del mesta, ki se ima za edino »zdravega«, zaničujoče žigosa z družbenimi tujki. Prva dva omenjena krvava dogodka prepričujeta »zdravi« Trst v lastni prav; razstava lahko poseje v razmišljujo-čega človeka seme dvoma o taki vse preveč preprosti in razbremenilni »resnici«.
Sodelovanje zadruge II pošto delle fragole na razstavi na Pomorski postaji predstavlja majhen korak na poti vse večjega odpiranja mestu tistih dejavnosti, ki so v zadnjih dveh desetletjih vzniknile pri Sv. Ivanu. Sprva so se te dejavnosti opirale zgolj na pomoč inštitucij in ustanov, v zadnjih štirih, petih letih pa so dobile nov elan in se od podporno-oskrbovanih objektov prevesile v družbeno-gospodarske subjekte, ki so v zadnjem letu zabeležili za 5 milijard lir poslovnega obsega.
Pri Sv. Ivanu deluje pet zadrug (kmetijska zadruga Monte San Pantaleone, delavska zadruga »Franco Basaglia«, zadruga La Collina, zadruga Agenzia sociale za skrbstvo in rehabilitacijo in zadruga II Pošto
delle fragole), ki so se novembra lani združile v konzorcij Impresa sociale Trieste.
»Zadruge so se kvalitetno razvile v zadnjih petih letih, ko so lahko izkoristile prispevke Evropske skupnosti za integrirane zadruge,« pravi Giancarlo Carena, predsednik kmetijske zadruge Monte San Pantaleone. »Sedaj štejejo skupno 110 članov. Kakih 70 odstotkov le-teh je bivših uporabnikov centrov za mentalno zdravje. K članom je treba prišteti še kakih 100 mladih, ki delujejo v zadrugah na podlagi pogodb za poklicno izobraževanje. Sprva je bilo delovanje zadrug omejeno le na nekaj panog, sedaj pa smo ga tako razvejali, da zajemajo kar 25 različnih dejavnosti. Na ta način dajemo našim članom več možnosti, da lahko razvijejo svoja zanimanja, s tem zadostijo svojim potrebam, kar vse vpijva na kvaliteto njihovega dela.«
O široki paleti delovanj priča že nekaj golih podatkov: v okviru konzorcija delujejo trgovine, laboratoriji, mizarska delavnica, video studio, gradbeno podjetje, ra-dijska-postaja, majhna založniška hiša, restavracija, od februarja dalje pa bo združbo obogatil še nov hotel.
Delovanje v zadrugah predstavlja za člane možnost vključevanja v delovne procese in s tem v družbo. Vključevanje ni preprosta stvar, saj je treba vsakomur dobiti zanj ustrezno zaposlitev, da bo lahko na delovnem mestu polno zaživel. Prav zato so pri zadrugah še posebno pozorni, da ustvarijo takšno delovno okolje, ki bo posameznika pritegnilo, vzpodbudilo, ne pa ga še bolj emarginiralo.
Drugo plat delovanja predstavlja kvaliteta dela. Odkar so se pri zadrugah odloči-
li, da se soočijo s prostim tržiščem in s tržnimi pravili, jim ni preostalo drugega, kot da nudijo porabnikom čim bolj kvalitetne usluge in servis. Pri tem velikem koraku so se poslužili nasvetov in pomoči izvedencev (kmetijskih strokovnjakov, arhitektov, designerjev, obrtnikov), vse to prizadevanje pa že žanje svoje sadove. Primer: Tržaška Občina je dala lani zadrugi Monte San Pantaleone v zakup dela za preosnovo zapuščenega območja Cosulic-heve vile na Furlanski cesti. Člani zadruge so prostor očistili, bonificirali, uredili vrt in pešpoti ter tako vrnili mestu urejeno zeleno površino. Podoben je tudi primer restavracije Le Barettine v Starem mestu. Zadruga II pošto delle fragole je preuredila in upravlja restavracijo, ki opoldne in zvečer služi za menzo uporabnikom mestnega centra za mentalno zdravje, po 20. uri pa se »prelevi« v restavracijo, ki si je v treh letih delovanja pridobila tak renome, da je mogoče dobiti v njej mesto le s predhodno rezervacijo.
Zadnja dva primera, diametralno nasprotna od krvavih dogodkov omenjenih v uvodu članka, dokazujeta, da je bilo na področju pomoči emarginiranim in motenim ljudem v Trstu nekaj storjenega. Dosedanja izkušnja »družbenega podjetja«, kot so jo poimenovali, predstavlja novost na vsedržavni ravni, in opozarja, da Trst ni le mesto ostarelih, mesto znanosti, križpot kultur, pač pa tudi mesto, v katerem je emarginiranim vendarle dana možnost, da se polnopravno vključijo v družbo. Škoda le, da se tržaška »zdrava« družba vsega tega ne zaveda ali pa vse premalo zaveda.
Milan Kučan bo drevi častni gost Dijaškega doma
Danes zjutraj ob osmih v priredbi Združenja kraških vasi
Javna protestna manifestacija na avtocesti pri Fernetičih
Po vključitvi pomembnih amandmajev posl. Colonija in Bordona
Tudi poslanska komisija za delo odobrila odlok za Trst in Gorico
V Dijaškem domu »Srečko Kosovel« bo drevi velik praznik. Ob 20.30 bo namreč na sporedu tradicionalni domski dan, ki se ga bo kot častni gost udeležil slovenski predsednik Milan Kučan, ki želi s svojo navzočnostjo na prireditvi potrditi pozornost, ki jo Slovenija namenja našemu vzgojno-izobraževalnemu in skrbstvenemu središču. V kulturnem programu, na katerega so med drugim vabljeni tudi vsi nekdanji gojenci Dijaškega doma, bo nastopil Tržaški oktet.
Ob domskem dnevu se na prireditvi zberejo ne le notranji in zunanji gojenci, vzgojitelji, spremljevalci in drugo osebje, pač pa tudi zastopniki oblasti, Ustanov in organizacij, ki kakorkoli sodelujejo pri delovanju Dijaškega doma. Letos obiskuje dom nad 150 notranjih in zunanjih gojencev.
Danes zjutraj bo na avtocestnem križišču med Fernetiči in Opčinami manifestacija, ki jo prireja Koordinacijsko združenje kraških vasi v znak protesta proti neizpolnjenim obljubam v zvezi z gradnjo avtocestnega odseka Prosek—Fernetiči, ki ga bodo odprli prav danes zjutraj. Manifestacija, ki jo je včeraj podprla tudi Kmečka zveza s pozivom svojim članom, naj se je udeležijo, se bo začela ob 8. uri, uradna otvoritev pa bo pol ure kasneje.
Uradne svečanosti se bodo med drugim udeležili deželni odbornik za ceste in prevoze Di Benedetto, predstavniki drugih uprav in voditelji cestnega podjetja ANAS, ki je zgradilo tudi ta avtocestni odsek. Z novo cesto bodo najbolj zadovoljni Openci, saj se bodo tovornjaki, ki so doslej vozili skozi naselje, sedaj neposredno vključili na avtocesto v višini proseškega nogometnega igrišča.
Drevi v Saležu koncert zbora Rdeča zvezda in otvoritev razstave domačih ustvarjalcev
V dvorani občinske knjižnice v Saležu se nam drevi ob 20. uri obeta lep kulturni večer, ki bo posvečen zborovskemu petju in domačemu umetniškemu oblikovanju. Mešani pevski zbor Rdeča zvezda se bo predstavil s celovečernim koncertom in bo izvajal šopek pesmi, ki jih je naštudiral v tem zadnjem obdobju. Obenem bodo tudi otvorili razstavo del dveh domačih ustvarjacev z naslovom »Roka oblikuj«. Poklicni umetni obrtnik Pavel Hrovatin iz Briščikov bo razstavil kamnite maske in namizne izdelke, Giuliano Košuta iz Križa pa se bo predstavil s svojimi kamnitimi in lesenimi izdelki v miniaturi. Razstava bo odprta v večernih urah do ponedeljka, (bs)
Po proračunski komisiji je včeraj tudi komisija za delo poslanske zbornice odobrila novo besedilo zakonskega odloka o nujnih ukrepih za Trst in Gorico. Prvotno besedilo, ki ga je pripravila vlada, je bilo namreč spremenjeno s sprejetjem skoraj vseh amandmajev tržaških poslancev Colonija in Bordona, medtem ko so bili umaknjeni vsi amandmaji, ki jih je predstavil listarski poslanec Cam-ber. Novo besedilo zakonskega odloka bo moralo sedaj v zbornično dvorano, medtem pa Coloni in Bordon poudarjata, cla njuna dopolnila vsebinsko pomembno izboljšujeta prvotni odlok.
Posebno pomembna je sprememba, po kateri kontingenti neobdavčenega bencina ne bodo več v veljavi samo do leta 1994, ampak za neomejen čas. Še pomembnejši je amandma, ki predvideva posebne posege v pomoč izvoznim podjetjem, nezanemarljiv pa je tudi pomen dodatka k 1. členu besedila, s katerim se plačilo
Novogoriški otroci so si ogledali mladinsko igro v Kulturnem domu
»Bi igrali z mano« je mladinska igra, s katero privablja naše gledališče v teh dneh številne šole iz Novogoriškega v tržaški Kulturni dom.
Včeraj smo pred domom srečali kar okrog 400 učencev raznih šol iz Nove Gorice in okolice, ki so si prišli ogledati to predstavo. V Trstu si bo s tega območja skupno ogledalo to predstavo, ki jo je režiral Adrijan Rustja, nastopa pa precej mladih igralcev, kar okrog 1600 učencev raznih šol novogoriškega območja s svojimi učiteljicami.
S to predstavo je naše gledališče še prej šestkrat gostovalo na Sežanskem in trikrat na Koprskem.
Lepo je gledati mlade gledalce, kako se zabavajo in s kakšnim veseljem prihajajo v naše gledališče, (ni)
Danes ob 18.30 bo na začasnem sedežu stranke na Staroistrski cesti 66 pokrajinsko srečanje članov Stranke za komunistično obnovo. Razpravljali bodo na temo: Predlogi in perspektive tržaških komunistov po kongresu prenovitve. Vabljeni so vsi delegati na zadnjem pokrajinskem kongresu in sploh vsi vpisani člani.
Na mejnem prehodu na Fernetičih izsledili ukradeni mercedes in aretirali »lastnika«
Mlad jugoslovanski tihotapec ukradenih avtomobilov je včeraj padel v mreže italijanske obmejne policije. 26-letni Nediljko Bošnjak se je pripeljal na mejni prehod na Fernetičih v razkošnem mercedesu 190. Obmejni policisti so po podrobnem pregledu avtomobila in dokumentov ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno pred časom v Rimu, nadeli pa so mu ponarejeno evidenčno tablico, da bi ga prepeljali v tujino in tam Prodali na črnem trgu.
Po mnenju preiskovalcev naj bi bil Bornjak član mednarodne tolpe tihotapcev z avtomobili, ki se pri svojem delovanju poslužuje mladih jugoslovanskih državljanov. V zadnjih mesecih so v tržaški in v videmski pokrajini izsledili že nekaj desetin ukradenih avtomobilov in aretirali njihove lažne lastnike.
Trst še ostaja mednarodno središče tihotapcev z mamili
Finančna straža je v tem letu na Tržaškem in na Goriškem zaplenila kar 413 kilogramov heroina. To je včeraj uradno sporočilo tukajšnje poveljstvo finančnih stražnikov, ki je potrdilo, da ostaja naše mesto eno glavnih evropskih središč za tihotapstvo mamil (posebno heroina), ki v glavnem prihaja iz Turčije. Vojna na Hrvaškem je namreč prisila mednarodne »kurirje« in razpečevalce, da se izognejo cestam in železnicam ter da izberejo morsko pot, kot priča dejstvo, da so finančni stražniki večji del mamil zaplenili prav v tržaškem pristanišču.
Prvo večjo količino heroina (nad 56 kilogramov) so varnostna telesa v tem letu zaplenila na ita-lijansko-slovenskem mejnem prehodu pri Fernetičih. Mamila so 27. februarja odkrili v nekem turškem tovornjaku, ki je bil namenjen v Lombardijo. Nekaj dni kasneje so na sosednjem tovornem postajališču finančni stražniki znova ustavili turški kamion, v katerem so odkrili skoraj 16 kilogramov heroina in še pištolo. Na obalni cesti pri Miramaru pa so 7. aprila v nekem avtu z jugoslovansko registrsko tablico agenti zaplenili 15 najlon-
skih zabojčkov, v katerih so tihotapci skrivali približno isto število kilogramov heroina. Tihotapci tokrat niso bili Turki, ampak trije Jugoslavani, ki so jih takoj aretirali in jih kasneje tudi obsodili na zaporne kazni.
Vojna na tleh nekdanje Jugoslavije je, kot rečeno, prisilila mednarodne organizacije tihotapcev in razpečevalcev, da izberejo morsko pot. Na muhi preiskovalcev je bil predvsem turški trajekt »Kap-tan Burhanettin Isim«, ki tedensko pripelje v tržaško luko več desetin predvsem turških kamionov. V enem izmed teh so finančni stražniki 20. septembra odkrili nekaj več kot 50 kilogramov heroina. V prvi polovici oktobra je bilo kar pet podobnih operacij, v katerih so zaplenili skupno skoraj sto kilogramov čistega heroina, ki je seveda prihajal iz Turčije.
Najvažnejšo operacijo pa so finančni stražniki nedvomno izvedli 28. novembra, ko so pristanišču (v običajnem turškem kamionu) zaplenili skoraj 140 kilogramov mamila. Tovornjak je prispel iz Barija in je bil na tem, da se vkrca na trajekt, ki je bil namenjen v Grčijo.
skrbstvenih in varstvenih prispevkov, ki niso bili vplačani 1. avgusta, prenese na datum začetka veljave zakonskega odloka. Povrhu je bil sprejet tudi amandma, ki razširja nekatere ugodnosti tudi na industrijska podjetja.
Po besedah poslanca Bordona gre za zelo pomemben prvi rezultat, še zlasti zaradi uvedbe ukrepa v pomoč izvoznim podjetjem. Poleg tega se zdi, da je končno prevladalo mnenje, da bencinski kontingenti niso asistenčni ukrep, ampak korektorji tržne anomalije, ki jo povzroča jugoslovanska konkurenca. Žal pa mi je - je zaključil Bordon - da ni bil sprejet amandma o izboljšanju režima dopolnilne blagajne, ki sva ga na sugestijo sindikatov predstavila skupaj s posancem Colonijem. Sploh pa sva s kolegom opravila uspešno skupno delo in se odpovedala osebnemu protagonizmu v zameno za koristi Trsta.
Poslanec Coloni pa je včerajšnje sprejetje amandmajev v komisiji za delo in še prej v bilančni komisiji komentiral kot »dober korak naprej«, in to predvsem iz dveh razlogov: ker sta komisiji v teh dneh velike napetosti in zmešnjave v parlamentu sploh zasedali in sklepali in ker so bile vnešene izredno pomembne spremembe. Sicer pa tudi Coloni tako kot Bordon meni, da je sedaj potrebna velika solidarnost med vsemi parlamentarci iz naše dežele, da bi tako kot pri zakonu za Mednarodni center za teoretsko fiziko in za sinhrotron dosegli dokončno odobritev novega zakonskega odloka do konca prihodnjega januarja. Če namreč v tem roku do odobritve ne pride, potem odlok, ki ima življenjski rok 60 dni, zapade.
Zapustil me je moj dragi brat
Rudi Košuta
Za njim žalujejo sestra Marička z družino ter ostalo sorodstvo
Trst, 20. decembra 1991
Ob smrti dolgoletnega sodelavca Rudija Košute izrekajo iskreno sožalje družini
direkcija in uslužbenci Centralspeda
Odbor za proslavo 200-letnice katinarske šole
vabi na
Koncert harmonikarja Corrada Rojaca
ki bo danes, 20. decembra, ob 20.30 v župni cerkvi na Katinari.
__________gledališča________________
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče Marcel Achard BI IGRALI Z MANO? v režiji Adrijana Rustje: v ponedeljek, 23. t. m. in v torek, 24. t. m. ob 10.30.
Tone Partljič MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK v režiji Maria Uršiča: danes, ob 20.30 (red A) premierski; v soboto, 21. t. m., bb 20.30 (red B in red F); v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri (red C); v petek, 27. t. m., ob 20. uri (red K); v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri (red G).
Gledališče ROSSETTI Danes ob 20.30 bo Dario Fo predstavil JOHAN PADAN A LA DESCOVERTA DE LE AMERICHE. Predstava izven abonmaja, za katero velja izkaznica Car-tateatro 2. Za abonente je predviden popust. Izkaznice niso veljavne. Predstava traja tri ure. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
Ponovitve bodo trajale do 22. t. m.
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavo izven abonmaja LA COMMEDIA DA DUE LIRE, ki bo na sporedu od 9. do 11. januarja 1992. Za predstavo je veljavna Cartateatro 2, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne.
Gledališče VERDI Operna in baletna sezona 1991/92 V četrtek, 9. januarja 1992 bo na sporedu baletna pravljica COPPELIA. Nastopali bodo Oriella Dorella, Marc Renu-ard in Marina Nossova.
Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev.
Nocoj ob 20.30 (red A) bo na sporedu KONCERT Orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Michaela LUIGA. Ponovitev koncerta jutri, 21. t. m. , ob 18. uri za red S.
Gledališče Crištallo - La Contrada Danes ob 20.30 ponovitev predstave LA PANCHINA (KLOPCA) ruskega dramaturga Alexandra Germana v režiji Francesca Macedonia. Nastopajo Ariella Reggio in Cochi Ponzoni, scena Gian-franco Padovani, kostumi Fabio Bergamo, glasba Livia Cecchelina.
razstave
V	TK Galeriji bodo danes ob 17.30 odprli razstavo STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta in gradovi.
V	razstavni dvorani Letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je na ogled razstava slikarja MARIA MANFIA.
V	Studiu Bassanese - Trg Giotti 8-- je do 4. januarja na ogled razstava slikarja FRANCA ANGELIJA. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 20. ure.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito - bo do 12. januarja odprta razstava "EX-CURSUS: novanfanni di Novecento", ki jo prireja tržaški krožek Jacgues Marita-in. Urnik: ob delavnikih od 10. do 16. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure; zaprto za božič in novo leto. Vstop je prost.
V	galeriji Le Caveau - Ul. Sv. Frančiška 51/a - bo do 6. januarja odprta skupinska božična razstava.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je še danes na ogled razstava grafik po sledečem urniku: od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do
19.30.
V	galeriji Cartesius je do 9. januarja 1992 na ogled skupinska razstava risb, grafik in skulptur. Urnik: 11-12.30, 16.30-
19.30,	ob praznikih 11-13.
V	galeriji Fone art's room v Ul. della Guardia 16 bo do 31. t. m. na ogled razstava mladega slikarja ROBERTA SAPO-RITO. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure.
V	galeriji Torbandena je na ogled razstava EDA MURTICA.
V	studio Tommaseo bo do 8. januarja odprta razstava skulptur in risb EDGAR-DA ABBOZZO. Na ogled je od torka do sobote od 17. do 20. ure.
V	naravoslovnem muzeju bo do 19. januarja na ogled razstava IPOGEA 91, podzemelske lepote Krasa. Urnik: od torka do petka od 9. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah 9-13 ter 15-19. Vstop prost.
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	novi galeriji Art Galley pri Sv. Jakobu, v Ul. S. Servolo 6, do bo 11. januarja na ogled razstava skulptur in grafik IMAGES 1991. Razstavo so organizirali "Amici di S. Giacomo", izkupiček pa bo namenjen Združenju za boj proti levkemiji.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah bo do 30. t. m. na ogled razstava malih slik z naslovom POGLED. Urnik: samo ob delavnikih od 9. do 13. ure.
V	Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11 ARCI - ZSKD razstavlja svoje fotografije ADRIANO PERINI. Urnik od 9. do 12. ure ter od 15.30 do 18. ure od ponedeljka do petka.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši -Prosvetni dom - Opčine. Razstava KULTURA V ILEGALI je odprta še jutri.
Ob rojstvu male
TINKARE
čestita Ingrid, Dariju in Manji dekliški zbor Vesna
koncerti
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 20. januarja 1992 ob
20.30	bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. Cappelletti in B. Bekhterev.
Gledališče Verdi
Nocoj ob 20.30 (red A) koncert orkestra in zbora gledališča Verdi pod vodstvom MICHELA LUIG. Na sporedu Mozartove skladbe.
Ponovitev jutri, 21. t. m., ob 18. uri (red B).
Danes'se prične prodaja vstopnic za izredni koncert izven abonmaja MAURI-ZIA POLLINIJA, ki bo v četrtek, 30. januarja 1992 ob 20.30 v gledališču Verdi. Na sporedu bodo Debussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v začetku prihodnjega leta v Milanu in v New Yorku.
V	baru Punta Olmi - Cesta za Lazaret - bo nocoj ob 21. uri nastopila rock skupina BLACKBIRDS.
Gledališče Miela
Nocoj ob 21. uri koncert madžarske narodne glasbe s skupino MAKVIRAG.
V	nedeljo, 22. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Miela na sporedu koncert blues glasbe, na katerem bodo nastopale tržaške glasbene skupine BAD SIGN, BLUES HARP, MALAMENTE ter RIT-MO IN BLU. Predstavo je organiziralo glasbeno združenje ANAGRUMBA pod pokroviteljstvom tržaške občine, ACLI, Arcinova ter Združenjem staršev za boj proti narkomaniji. Creloten izkupiček večera bo namenjen Rdečemu križu-za humanitarno pomoč Hrvaški.
Cerkev v Ul. Revoltella
Jutri ob 20.30 bo v cerkvi v Ul. Revoltella 130 koncert v počastitev desetletnice zbora S. Pio X.
Ljudski vrt
Jutri ob 20.30 bo v paviljonu Ljudskega vrta na sporedu božični koncert, na katerem bosta nastopila mladinski pevski zbor pod vodstvom Micheleja Štolfa in zbor Piccoli cantori pod vodstvom Marie Susovsky.
Korošci - Sv. Barbara Jutri ob 20. uri bo pri Sv. Barbari 43 (Milje) TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT skupine ' Filarmonica di S. Barbara" pod vodstvom Lialiana Corettija.
razna obvestila
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo v mesecu decembru odprta tudi: v ponedeljek, 23. decembra od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure ter v sobotah, 21. in 28. decembra od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure.
Učenci in učiteljice osnovne šole Bazoviški junaki iz Rojana se zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali pri nabiralni akciji v korist hrvaškim beguncem.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 20. decembra 1991
EVGEN
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob
15.19	in zatone ob 6.39.
Jutri, SOBOTA, 21. decembra 1991
PETER
PLIMOVANJE DANES: ob 2.04 najnižja -11 cm, ob 7.58 najvišja 53 cm, ob 15.02 najnižja -69 cm, ob 21.45 najvišja 33 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,6 stopinje, zračni tlak 1018,1 mb pada, brezvetrje, vlaga 96-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Laura Simeone, Tiziana Argenti, Martina Timeus, Denis Lako-seljac.
UMRLI SO: 84-letna Licia Schiavetti, 90-letna Anita Lussini, 85-letna Anna Maffioli, 57-letni Mario Battisti, 64-letni Mario Grandus, 30-letni Sandro Scocchi, 66-letni Sebastiano Stocchi, 77-letni Et-tore Tossutti, 83-letni Pietro Garbassi, 89-letna Elena Sodomaco, 86-letna Tere-sa Cherbassi, 74-letni Giovanni Battista Weis.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. decembra 1991 Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 - Žav-Ije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 - Žavlje.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino		razne prireditve		prispevki
ARISTON - 17.30, 22.15 Jungle Fever, r. Špike Lee.
EXCELSIOR - 15.00, 22.15 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A. Schwar-zenegger.
EXCELSIOR AZZURRA - 14.45, 22.00 Terminator 2 - II giorno del giudizio,
i. A. Schwarzenegger.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Vacanze di Natale '91, kom., i. Č. De Sica, A. Sor-di, E. Greggio.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Le comic-he 2, i. P. Villaggio, R. Pozzetto. NAZIONALE III - 15.45, 22.15 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin.
NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin.
GRATTACIELO - 15.30, 22.00 Robin Hood, il principe dei ladri, pust., i. Kevin Costner.
MIGNON - 15.00, 22.00 Bianca e Bernie nella terra dei canguri, risani film, prod. Walt Disney. Po filmu bodo predvajali risanko II principe e il po-vero.
EDEN - 15.30, 22.10 Sorelline viziose tutto sesso, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 A proposito di Henry, i. Harrison Ford.
LUMIERE - 16.00, 22.00 Mai senza mia figlia, i. S. Field.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Edoardo IL, r. Derek Jarman.
RADIO - 15.30, 21.30 Ragazze e stalloni,
pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
šolske vesti
Učenci in učitelji COŠ Šempolaj Slivno vabijo starše in prijatelje na BOŽIČNICO, ki bo danes, 20. t. m„ ob 14. uri.
Ravnateljstvo učiteljišča in pedagoškega liceja A. M. Slomšek vabita starše in vse prijatelje mladine na BOŽIČNICO, ki bo jutri, 21. t. m., ob 10.15.
Osnovna šola A. Sirk v Križu priredi BOŽIČNICO jutri, 21. t .m. ob 10. uri v šolskih prostorih. Vljubno vabljeni!
V barkovljanski osnovni šoli Finžgar bo tradicionalna BOŽIČNICA jutri, 21. t. m., ob 11.30.
mali oglasi

ČEVLJI - TORBICE USNJENI IZDELKI
Nabrežina 97 Tel. 201209
OSMICO ima odprto Slavec Igor v Dolini na št. 89. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ferluga pri Piščancih. Vabi na domačo kapljico in prigrizek.
OSMICO odpre Ostrouška v Zagradcu.
OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-na.
MLADIČE z rodovnikom UKC, pasma pit buli terrier, phsebej selekcionirane za osebno varstvo in čuvanje, prodam po ugodni ceni. Tel. 040/231002 po
17.30,	v soboto in nedeljo od 9. do 17. ure.
PRODAM 7 tednov stare pudle, bele barve, z rodovnikom. Tel. 327214 od 12. do 14. ure in po 17. uri.
PRODAM ritmo 105 TC, črne barve, letnik '81. Tel. ob uri obedov na tel. št. (0481) 78052.
PRODAM po ugodni ceni ford escort station vagon, letnik '86 kovinske barve v dobrem stanju. Tel. 220423 ob večernih urah.
PRODAM ape piaggio 50 v dobrem stanju. Cibič Franc, Ul. Brigata Cuneo 20 - Podgora (Gorica).
PRODAM golf gti 1800, letnik '87, kovinske barve, v dobrem stanju. Tel. 225106 ob večernih urah.
PRODAM nove krznene jope iz doma zrejenih nutrij (castorino), črne barve. Tel. 225192
PRODAM štiri nove zimske gume za fiat 126. Tel. 225192.
PRODAM zakonsko spalnico, psihedelično v odličnem stanju. Tel. 229347.
DEKLE išče delo kot estetistka. Tel. 228025.
DAJEM lekcije iz angleščine, tudi na domu. Tel. 280579.
NUDIM lekcije iz angleščine in latinščine, po dogovom tudi iz drugih predmetov. Nel. 366275.
IZGUBILA sem zlati uhan na Proseku, Poštenemu najditelju primerna nagrada. Tel. 225657.
STANOVANJE v centru Opčin dajemo v najem za urad. Tel. 421508 od 13. do
13.30	ali po 21. uri.
DAJEM v najem prostore za urade, že opremeljene s pohištvom v središču Gorice. Tel. (0481) 5941 ob urah uradov.
PISARNA išče knjigovodjo z večletno prakso. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Pisarna ".
Vsem našim članom, še posebno tistim, ki so se z našo pomočjo poročili, želimo veselo božično praznovanje, v novem letu pa veliko osebnih uspehov
vaša FORTUNA, PP 348
61101 Ljubljana tel. (003861) 225453
Glasbena zadruga Ars nova ROCK NIGHT. Sodelujejo: Franco Ghietti Band, Happy day^Twins rock. Jutri, 21. t. m., ob 21. uri v SKC v Zgoniku. Vabila lahko dobite v Nabrežini, gostilna Silvester, v Zgoniku, gostilna Guštin, na Proseku, bar Luksa in na Opčinah, bar SKD Tabor.
Moški pevski zbor V. Mirk s Prose-ka-Kontovela in lovski pevski zbor F-JK Doberdob prirejata jutri, 21. t.m„ ob
20.30	v Kulturnem domu na Proseku KONCERT PEVSKIH ZBOROV v dobrodelne namene. Čisti izkupiček je namenjen Skupnosti Družina Opčine._
KD F. Venturini vabi na BOŽIČNICO jutri, 21. t.m., ob 20. uri. v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Nastopili bodo vsi društveni odseki.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 prireja tudi letošnji Božič DOBRODELNO PRIREDITEV za otroke. Na sporedu bodo Walt Disney-evi filmi Bianca in Bernie, Mala morska deklica (La sire-netta) in Fantasia ter BOGAT SREČO-LOV. Izkupiček in prispevke ali darila smo namenili hrvaškim otrokom. Prireditev bo jutri, 21. t.m., v Peterlinovi dvorani od 15.30 dalje.
SKD L Gruden vabi na CELOVEČERNI KONCERT dekliškega pevskega zbora L Gruden, ki bo v društvenih prostorih jutri, 21. t. m., ob 20.30.
Godbeno društvo Nabrežina vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA. V nedeljo, 22. t.m., ob
16.30	v občinski telovadnici v Nabrežini. Gost večera bo MPZ Fantje izpod Grmade.
Mladinski krožek Bazovica s pomočjo kaplana Andreja prireja v nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri v bazovski kinodvorani BOŽIČNICO. Sodelovala bo bazovska mladina z igrico, plesnimi in glasbenimi točkami, petjem in recitacijo. Vljudno vabljeni!
MePZ Jacobus Gallus organizira 1. ZBOROVSKO BOŽIČNO REVIJO. V nedeljo, 22. decembra, ob 18.30 v evangeli-čansko-luteranski cerkvi v Trstu - Trg Panfili. Nastopajo: MeMPZ srednjih šol iz Kopra, MePZ Hrast iz Doberdoba, MePZ Vox Juha iz Ronk in MePZ Jacobus Gallus iz Trsta. Vabljeni!
Mladinska skupina SKD Primorec -Trebče vam bo zaželela vesel božič in srečno novo leto 1992 z uprizoritvijo PE-PELKE, ki bo v ponedeljek, 23. t. m., bb 18. uri v osnovni šoli v Trebčah. Toplo vabljeni!
Godbeno društvo Prosek prireja TRADICIONALNI KONCERT v četrtek, 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje ansambel Taims. Vabljeni!
MePZ M. Pertot vabi na KONCERT OB SVEČAH, ki bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja v Barko vijah.
KD L Grbec vabi v četrtek, 26. t. m., ob 17. uri na PREDSILVESTROVANJE. GRBEC SISTERS bo ponovno nastopila z veselo enodejanko AVDICIJA.
izleti
Dekliški pevski zbor Glasbene matice in MePZ Gallus organizirata enotedensko zimovanje in silvestrovanje na Tatre (Češka). Odhod iz Trsta 27. decembra, prihod 3. januarja 1992. Za prijave in informacije tel. na št. 382541 (Sara).
SK Devin obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet in silvestrovanje v Budimpešto od 30. decembra do 2. januarja 1992. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 237196 - Jordan Purič ali 200236 - Bruno Škerk do 19. do 20.30.
v opv_>lxixii XXIX x_.y ivxxj	—j
Stano in Valerija 30.000 lir za Sklad Mn' ja Čuk.
Namesto cvetja na grob Angela Kralj; Rine Križmančič in ob 1. obletnici smrt1 (16.1.) brata Edija ter za vse mrtve sorodnike daruje družina Grgič 50.000 lir za ŠZ Sloga in 50.000 lir za Bazoviški do®'
Ob smrti dragega Oresteja Micheli]3 daruje mama Marija z družino 100.000 m za KD Skala.
V	spomin na dragega Oresteja Mich® lija daruje teta Tončka z družino 50.000 lir za KD Skala in 50.000 lir za cerkev v Gropadi.
V	spomin na Oresteja Michelija darujeta Klara in Angelo 50.000 lir za KD Skala.
V	spomin na Gretinega očeta in Lepko Grgič daruje družina Natural 15.000 lir za KD Skala.
Anica Mesesnel daruje 100.000 lir za nakup opreme Doma na Brdini.
V	spomin na Pepija Štranja daruje Danilo Lovriha 20.000 lir za ŠD Breg. .
Namesto cvetja na prerani grob Angela Kralja darujeta Edi in Eda 50.000 lir za otroški vrtec v Gropadi.	-	•
Namesto cvetja na grob Oresteja Michelija darujeta Zofka in Rožina 40.000 m za SKD Skala iz Gropade.
Ob 10. obletnici mamine smrti darujejo Pepj, Vanda, Drago in Marjan 100.000 lir za ŠD Kontovel.	.
Dario Starc daruje 20.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na brata Milka Starca darujeta Darko in Anica z družinama 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na dragega Karlota darujejo, starši 10.000 lir za Dijaško matico in
10.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Francke Kante vd. Milič darujeta družini Žerjul in Žerjal 40.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Karla Škabarja, Egidij3 Baissa ter na Genia in Stanota Križman3 daruje Rozina Škabar (Repen 130) 40.000 lir za Center za rakasta obolenja in
20.000	lir za KD Kraški dom.
Karlina Koren - Godina daruje 20.000 lir ža Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega Danila Turka daruje Pavla Kukanja 100.000 lir za Slovensko stalno gledališče.
Namesto cvetja na grob Ivana Cianij3 daruje Pina Godnič 15.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob priliki suhega slaloma daruje Sk Brdina 100.000 lir za Smučarski odsek SPDT.
V	spomin na Stanka Grilanca daruje Marina Budin 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na prijatelja Ivana Cijak3 darujeta Ernest in Marija 50.000 lir z3 vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na nepozana brata, partizana Justa in Alberta darujeta Lojzka in Dora
40.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB na Kontovelu.
Rado in Majda darujeta 15.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 1. obletnici smrti brata Milka Starca darujejo Marija, Stanko in Darko
30.000	lir za ŠD Kontovel in 30.000 lir z3 vzdrževanje spomenika NOB na Kontovelu.
V	spomin na Ivana Cijaka daruje Vida Gerlanc Menucci 10.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Cilko Gruden vd. Geluss! daruje Vera Pertot 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Emilijo Pregare darujeta Dala Pregare 10.000 lir ter Milka Kuret
20.000	lir za SKD Slavec.
Cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA
vošči vesele božične praznike in srečno novo leto
vsem svojim klientom, ter istočasno sporoča urnik poslovanja med prazniki na glavnem sedežu, v agencijah in filialah:
ponedeljek,	23.	december	8.20-13.25	14.35-16.00
torek,	24.	december (polpraznik)	8.20-11.20
petek,	27.	december	8.20-13.25	14.35-16.00
ponedeljek,	30.	december	8.20-13.25	14.35-16.00
torek,	31.	december (polpraznik)	8.20-11.20
četrtek,	2.	januar	8.20-13.25	14.35-16.00
petek,	3.	januar	8.20-13.25	14.35-16.00
V izterjevalnicah pristojbin in davkov v Ul. Nordio in v Miljah, v zastavljalnici in v servisnih centrih bo poslovanje potekalo normalno po zgoraj navedenih urnikih.
		
menjalnica		19. 12. 1991
'TT T Tir w AIT T-T-rr	FIKING BANKOVCI TUJE VALUTE	MILAN	TRST	TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST
Ameriški dolar.....	1188,70	1140,-
Nemška marka.......	755,47	748.—
Francoski frank....	221,04	217.—
Holandski florint ...	670,83	660.—
Belgijski frank....	36,735	35,50
Funt šterling....... 2169,30	2140. -
Irski šterling...... 2016,40	1980.—
Danska krona.......	194,44	190.—
Grška drahma.......	6,595	6,30
Kanadski dolar.....	1028,85	990.—
Japonski jen ......... 9,201	9.—
Švicarski frank....	850,90	848.—
Avstrijski šiling.. 107,474	105,50
Norveška krona.....	191,96	189.—
Švedska krona ....... 207,06	202.-'
Portugalski eskudo .	8,49	8.-1-'
Španska peseta ...... 11,881	11,30
Avstralski dolar...	913,95	860.
Jugoslov. dinar ... 13.—
ECU................. 1537,70
Slovenski tolar....	17,50
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telel.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 • Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Izzivalna teza o umoru predsednika Kennedyja
Amerika razdvojena zaradi Stonovega JFK
Nocoj v gledališču Miela koncert božičnih motivov
Madžarsko izročilo s skupino Makvirag
NEW YORK - Oliver Stone je s svojimi filmi vedno razdvajal publiko. Vsa njegova dela so bila kot udarec v želodec, ki je gledalca in družbo prisilil, da sta se pogledala v zrcalo. Z zadnjim delom JFK, ki obnavlja umor ameriškega predsednika Johna Fitgeralda Kenne-dyja pa je Stone dobesedno razdvojil ZDA. Premiera filma bo šele danes, toda časopisi so se že razpisali o hipotezah, ki jih Stone postavlja v svojem filmu. Večina dnevnikov se ni postavila na režiserjevo stran, marsikateri (Los Angeles Times, New York Times) se je vprašal, ali je Stonova rekonstrukcija dogajanja sploh verodostojna. Nekateri ugledni tedniki, kot na primer Life, pa v celoti zagovarjajo režiserjevo delo.
Oseindvajset let po njegovi tragični smrti v atentatu v Dallasu je mit Johna Kennedyja v ZDA še zelo živ. To je med drugim dokazal tudi proces proti njegovemu nečaku, Willieju Kennedyju Smithu, ki se je moral zagovarjati zaradi obtožbe posilstva. Če v priimku ne bi bilo zapisano tudi Kennedy, bi bil šel proces najbrž neopazno mimo kot toliko podobnih procesov, zaradi tistega dela priimka pa so sodni obravnavi sledili časopisi malone vsega sveta.
Kaj pa pravzaprav trdi Stone v svojem filmu, da je izzval tolikšno polemiko? Naslanjajoč se na preiskavo (za kritike sicer neverodostojno) neworleanskega državnega pravdnika Jima Garrisona (njegove teze je sodišče pred nekaj leti odločno zavrnilo) režiser trdi, da Johna Kennedyja ni ubil Lee Har-
vey Osvald, pač pa je bil predsednik žrtev zarote pri kateri so sodelovali malone vsi: obveščevalna služba Cia, zvezna policija FBI, kubanski begunci, ki so nasprotovali Castrovemu režimu, vojna industrija, policija v Dallasu in celo podpredsednik Lyndon Johnson.
Provokativno tezo je režiser v filmu podkrepil z izredno igralsko zasedbo. Nosilno vlogo je zaupal Kevinu Kostnerju, ki pooseblja pravdnika Jima Garrisona, ob njem pa nastopajo še Jack Lemon, Donald Sutherland, Walter Mat-thau, Sissy Spaček in drugi. Skratka armada zvezdnikov, ki se lahko ponaša z 20 oskarji in 40 kandidaturami za eno najbolj prestižnih priznanj na filmskem področju.
V filmu Garrison-Kostner ni dis-kredsitirani tožilec pač pa pogumni Američan, ki se bojuje proti zlu, da bi resnica prišla na dan. Stone, ki je obnovo dogodkov posnel z barvno tehniko, domneve pa s črno belo, se ne boji, da bi gledalci sprejeli njegov film kot edino Resnico o umoru priljubljenega ameriškega predsednika. In ni ga strah, da bi »prodal« izkrivljeno verzijo o umoru. Njegov cilj, kot je jasno priznal časnikarjem, je predvsem doseči to, da bi s s filmom spodbudil ameriško javno mnenje, naj zahteva zopetno preiskavo, ki naj pojasni še skrivnostne okoliščine umora. Če so v Romuniji in Vzhodni Nemčiji ljudje dosegli, da so bili odprti arhivi oblasti in so prišli na dan tajni dokumenti o zlorabah, zakaj ne bi dosegli tega tudi v ZDA?
V tržaškem gledališču Miela bo nocoj (ob 21. uri) koncert folk glasbe z madžarsko skupino Makvirag, ki ga prireja zadruga Bona-wentura v sodelovanju s Folk Co-untry Clubom Robin Hood. Kot vse prireditve v tem in prihodnjem tednu, bo tudi ta koncert praznično obarvan, saj bo ansambel ponudil predvsem zbirko božičnih pesmi.
Skupina Makvirag je nastala leta 1973. Ime si seveda ni nadela slučajno, temveč ga je poiskala iz madžarskega ljudskega izročila. Skupina ne izvaja samo madžarskih ljudskih motivov in viž, temveč črpa tudi iz tradicije sosednjih vzhodnih dežel. Glasba, ki jo skupina ponuja, ni izvedena strogo filološko, temveč jo skušajo člani ansambla kritično asimilirati in nato posredovati v luči širših glasbenih izkušenj. Govoriti bi morali pravzapravo folk revivalu, torej o smer, ki so jo izbrale mnoge glasbeno-folklorne skupine v zadnjih desetletjih, da bi zadostile lastnim glasbenim željam in potrebam sodobnih gledalcev. Skupina se vsekakor izogiba posredovanja tistega najbolj pouz-nanega in »izrabljenega«madžar-skega izročila, zato njenega repertoarja ne sestavljajo samo običajne czardas, ampak motivi, ki bi jih včasih težko spoznali za madžarske, ker se ne ponašajo z radoživo razgibanostjo, zato pa seveda niso manj madžarski.
Leta 1974 je skupina prejela prvo nagrado na festivalu folk-jazz glasbe v Gyorju, dve leti kasneje pa je bila deležna naslova
Young Master of Folk Art. Še dve leti kasneje je skupina osvojila nagrado Ldszlo Lajtha Award v Szombathelyju. Doslej je ansambel posnel pet LP plošč: Trufa, Palač Lakodalmas, Makvirag 1 in 2, Dinnyes Joysef.
Lider skupine je Csaba Szijjar-to, ki igra tudi violino, violo, flavto, okarino, hurdy-gurdy in turške gajde. Leta 1975 je postal pevski mojster in direktor glasbene akademije v Budimpešti, leto kasneje pa so ga imenovali za direktorja glasbenega oddelka na madžarski televiziji. Doslej je posnel že nekaj plošč ne samo folk glasbe, temveč tudi rocka in renesančnega baroka.
Vokalist Zoltan Katal igra kitaro, lutnjo, flavto, madžarski meh. Najraje izvaja zgodovinsko obarvane pesmi, še posebej pa je pozoren na motive iz časa renesanse. Pogosto nastopa z Csabom za madžarski radio.
Karoly Horvat je sicer pevec, igra pa na bobne, bas, flavto, gar-don (glasbilo, podobno kitari, ki spada sicer v družino tolkal) in turške gajde. Dišplomiral je leta 1975 na glasbeni akademije v Bukarešti. Doslej je posnel dva LP, napisal pa je glasbo za 35 gledaliških del in 4 filme.
Prav pred nedavnim je skupina Makvirag posnela tudi nekaj božičnih pesmi za ploščo, ki so jo izdali v Vidmu z namenom, da bi posredovali širšemu občinstvu srednjeevropske božične pesmi. Pri plošči so sodelovali tudi godci iz slovenske Istre in tržaška skupina Ziguzaina.
Brazilski pesnik »vstal od mrtvih« za reklamo o nekem pivu
SAO PAULO Reklamni spot je z elektronskim postopkom »priklical v novo življenje« pesnika Viniciusa De Moraesa, da lahko opeva izredne lastnosti nekega brazilskega piva. Časopisi v kraljestvu sambe so se seveda razpisali o neokusnosti in neumestnosti takega reklamnega vložka.
Spot traja dve minuti in prikazuje Toma Jobina in »njegovega« pesnika, ki je umrl pred 11 leti. Pogovarjata se, prepevata, v rokah pa držita vrčka piva.
Pred nekaj leti se je to zdelo nemogoče, sedaj pa računalniška tehnika in obdelovanje filma omogočata skoraj neverjetne montaže. Pogosto označujejo take poskuse kot pravi čudež, v nekaterih primerih pa uspejo res mejiti na neokusnost. Tu je vsako moraliziranje sila poceni, mejo med okusnostjo in neokusnostjo pa je včasih težko določiti, zaradi česar so tudi polemike vedno pogostejše.
V Braziliji velja Vinicio De Mo-rales za eno najvidnejših kulturnih osebnostih. Ob 10. obletnici njegove smrti so se ljudje zbirali na srečanjih in predavanjih, njegove knjige so doživele ponatis, izdali so ničkoliko plošč. Prav zato je reklamni vložek, v katerem se pojavlja čil in zdrav s pri-jateljm, da brezskrbno trči s polnim kozarcem, razburil mnoge oboževalce. V resnici so dosegli svoj cilj prav tisti, ki so spot naročili, ker je v svetu reklame dovoljeno prav vse in ker so verjetno prav s polemiko dosegli nekaj točk na račun drugega proizvajalca piva, s katerim od vedno tekmujejo.
_______i
IM

današnji televizijski in radijski sporedi
flf.: :!•.

1 '
IMi-
Sl!

■ili
n rai i____________________
5.50	Nad.: La freccia nera
6.55	Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.25	Varjete: Fantastico bis
11.00	Kratke vesti iz Milana
11.05	Nan.: Benvenuto sulla Terra, sledi vreme
12.00	Variete: Pjacere Raiuno, vmes kratke vesti
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroški varjete
15.00	Dokumentarec: La Ma-donna della Milicia
16.00	Mladinski variete: Big!
16.55	Nogomet: Juventus-Se-
negal, vmes V Parlamentu in kratke vesti
18.45	Dok.: Kvarkov svet
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Politična tribuna
20.45	Film: Charley e 1'angelo (fant., ZDA 1973, r. V. McEveety, i. Fred Mac-Murray, Kurt Russell)
22.25	Dokumenti: Zevs
22.45	Dnevnik
23.00	Aktualno: Nagrada via Condotti
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.40 Rubrika opolnoči
1.00	Dok. DSE: Lombardija
^ RAI 2
6.00	Nanizanke in risanke
8.45	Ne samo o kmetijstvu
9.00	Izobraž. odd.: Campus
10.00	Film: Le avventure_ di Scaramouche (pust., Šp.)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Gospodarstvo, rubrika o medicini in vreme
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.35	Aktualno: Rubrika o lepoti, Kronika v živo in Diogenes
17.15	Tednik o ženski problematiki: Dalla parte delle donne
17,25	Vesti in Iz Parlamenta
17.35	Rubrika o košarki
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Dnevnik in šport
18.20	Nanizanka: Miami Vice
19.05	Nadaljevanka: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: I fatti vostri (vodi F. Frizzi)
22.45	Dok.: Missione reporter
23.15	Dnevnik - Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop
0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Film: Mona Lisa (dram., VB 1986, i. M. Caine)
^ RAI 3	|
12.00	Krožek ob 12
12.05	Vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Mladi v demokratični Italiji, 15.15 Nepoznana Korzika
15.45	EP v smučanju
16.05	Rubrika o zimskem športu: Tutti i colori del bianco
16.25	Rokomet: Lazio-Trst
17.00	Popoldanska oddaja
17.30	Dnevnik - On the road
17.45	Pregled tujega tiska in televizije: La Rassegna
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: P. Chiambret-ti - II portalettere, 20.05 Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Chi l'ha vi-sto? (vodita L. Di Majo, Alessandra Graziottin)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: American Graffiti (kom., ZDA 1973, r. George Lucas)
0.40 Dnevnik in vreme
1.05	Variete: Fuori orario
T fr- TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.), Klub Klobuk, 10.10 nadaljevanka Evita Peron, 11.00 Euroritem
11.20	Video strani
13.30	Dnevnik
14.45	Video strani
14.55	Mozaik. Svet na zaslonu
15.25	Sova (pon.), vmes han.
Taksi in nad. Flair
16.45	Poslovne informacije
16.50	Poročila
16.55	Slovenska kronika
17.05	Mozaik(pon.): Tednik
18.10	Oddaja za mladostnike:
Tok Tok
19.00	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Forum
20.20	Dok.: Cerro Torre
21.05	Nad.: Trgovina z mamili
22.00	Dnevnik in vreme
22.35	Sova, vmes nanizanka
Pri Huxtablovih, film Stari divji zahod (fant., ZDA 1973, r. Michael Crichton, i. Yul Bryn-ner, R. Benjamin), sledi varjete Ljudje počnejo vse mogoče (ZDA 1984, r. Arthur Forrest)
1.00	Video strani
HIP) TV Koper
13.00	Rubrika: Bella TV
16.00	TV Novice - Oresedici
16.10	Otroški program Čarobna svetilka, vmes risanke Baba Malu in sto ruskih pravljic
16.30	Glas. oddaja: Juke box
18.30	Risanke
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Vsedanes
19.25	Otroški varjete Osliček in klepetulje
20.30	Dok.: Biblijska ozemlja
21.00	Aktualno: Globus
21.30	Nad.: L'uomo di Shel-ford (10. del)
22.20	TV dnevnik
22.30	Nan.: Police News
23.20	Športna rubrika
F Žh TV Slovenija 2
17.10	Euroritem (20. del)
17.30	Regionalni programi TVS: Studio Maribor -Tele M
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	TV Dnevnik HTV
20.00	Žarišče
20.30	Ex libris: o umetniku Juliju Betettu
21.20	Mozart na turneji: Dunaj - Zadnje leto
22.20	Yutel
CANALE 5	________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Arnold
9.05	Film: Appassionatamen-te (dram., It. 1954, r. G. Gentilomo, i. Amedeo Nazzari, Myriam Bru)
11.50	Kviz: II pranzo e servito
12.40	Canale 5 News
12.45	Variete: Non e la RAI (vodi Enrica Bonaccorti)
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete
18.00	Kvizi: OK il prezzo e giti-sto (vodi Iva Zanicchi),
18.55	La mota della for-tuna (vodi Mike Bon-giorno), 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) News
20.25	Striscia la notizia
20.40	Glasbena kom.: Odiseja (r. Beppe Recchia, i. An-drea Roncato, Moana Pozzi, zadnji del)
22.45	Aktualno: Pred TV filmom Fantaghiro
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Canale 5 News
1.20	Striscia la notizia
1.35	Nanizanke non stop
RETE 4________________
8.00	Buongiorno amica
8.05	Nad.: Cosi gira il mondo,
8.30	La valle dei pini, 9.50 Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori
11.30	Nad.: Stellina
12.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Senora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.45 Cristal, 16.30 General Hospital, 17.05 Febbre d'amore
17.50	TV4 Vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.25	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	Risanke
19.35	Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear), vmes
19.40	nad. Primavera,
20.30	Manuela
22.30	Variete: Buonasera
23.20	Film: I cingue penny
(kom., ZDA 1959, r. Mel-ville Shevelson, i. Danny Kaye, B. Bel Geddes)
1.40	Nan.: Marcus Welby
2.40	Film: Le notti di Cabiria
4.25	Nanizanke non stop
ITALIA 1__________
6.30	Otroška oddaja in vreme
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky - La buona azione, 9.30 Chips, 10.30 Magnum P.L, sledi vreme
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano, 13.45 Benny Hill Show
14.15	Film: Signori, il delitto e servito (krim., ZDA 1985, r. Jonathan Lynn, i. Eile-en Brennan)
16.30	Nanizanki: Il mio amico Ultraman - Terreno proi-bito, 17.00 A-Team - Il campione
18.00	Variete: Mondo Gabib-bo, nato vreme
18.30	'Odprti studio
19.00	Nanizanka: MacGyver -Gioco duro
20.00	Variete: Benny Hill Show
20.30	Film: Bat 21 (vojni, ZDA 1988, r. Peter Markle, i. Gene Hackman, Danny Glover)
22.40	Aktualno: LTstruttoria (vodi Giuliano Ferrara)
0.40 Odprti studio in šport
1.15	Nočni spored
ODEON_________________
13.00	Risanke
15.30	Nadaljevanka: Happy end (i. Jose VVilker)
16.15	Film: Lo sconosciuto del 3. piano (krim., 1940, r. Boris Ingster, i. Peter Lorre)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Dok.: Človek in zemlja
20.30	Film: Scontro al vertice (kom., ZDA 1980, r. Peter Carter, i. Richard Harris, Christopher Plummer)
22.30	Reporter
23.00	Film: La citta maledetta (srh., 1987, r. Richard Go-vernon)
TMC___________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nanizanki: Le spie, I gi-orni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	Variete: A pranzo con Wilma
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	Film: La maschera del sole (pust., 1976, r. Sam 0'Steen)
16.30	Rubrika: Ženska TV
18.15	Dok.: Ves Ido
18.30	Kviza: Arriva la banda,
19.45	Telelotto
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Nel giorno di San Valentino (kom., VB 1986, r. Ken Harrison, i. Matthew Broderick)
22.35	Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Lutazzi)
23.40	Večerni dnevnik
24.00	Film: Scatti di sangue (srh., Kan. 1980, r. George Mendeluk, i. Richard Crenna, Paul VVilliams)
1.50	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI___________
10.45	Telefriuli non stop
14.00	Nan.: Firehouse sguadra 23, 15.30 Provaci ancora Lenny, 17.00 A sud dei tropici, 17.30 Primus
18.00	Nad.: Lapadroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Posebno o Deželi
20.00	Rubrika: Občina
21.30	Nan.: Shannon
22.45	Nočne vesti
23.15	Nadaljevanka
TELE 4_________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja (r. Boris Kobal, 28. del); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Iz četrtkovih srečanj; 12.40 Ceciljanka 1991; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kje je pristalo letalo?;
14.30	Krajevne stvarnosti - Od Milj do Devina; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 Rock zvezde; 16.00 Mi in glasba. Skupina Gallus consort v našem studiu; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio plus; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00;
19.30	Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu (v živo); 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital predstavlja Klasiko; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Slovenija; 23.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Slovenska literatura; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Želja po glasbi; 14.10 Koledarček; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Politika in aktualnosti; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocija plošče; 17.50 Rubrika; 18.05 Filmska glasba; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja, Dobro jutro z Majdo; 20.00 Mix Time.
Odgovor Občine na ugotovitve in pripombe nadzornega organa glede Statuta
Slovenščina v rajonskih svetih ko bo to dopuščal državni zakon
Hvalevredna pobuda rajonskih svetov
V Štandrežu in Štmavru
predpraznični srečanji
Torkova seja goriškega občinskega sveta, ki bo, kot se zdi predčasno zaključil svoj mandat, je bila v dobršni meri namenjena ponovni razpravi o Statutu. Deželni nadzorni odbor je dokument vrnil z dolgim spiskom ugotovitev in predlogov. Vseh opazk je bilo enaintrideset. Večina se je resda nanašala na manjše smiselne ali drugačne popravke, dva pa sta zadevala dva pomembna člena in sicer člen št. 12 (glede rabe slovenščine v rajonskih svetih) in člen št. 24 (glede omejitev ob morebitnem imenovanju odbornikov, ki niso člani občinskega sveta). Nadzorni odbor je izrazil pomisleke o ustavnosti določila, ki postavlja zelo stroge kriterije glede imenovanja odbornikov, ki niso člani občinskega sveta.
Nas posebej zanima, kakšno stališče je glede predloga spremembe k členu št. 12 — četrti odstavek, sprejela zdaj že bivša koalicija.
Osnovna ugotovitev deželnega nadzornega organa je bila, da je možnost rabe slovenščine v rajonskih svetih v Štandrežu, Podgori in Pevmi mogoče predvideti le če to urejuje zakonska norma. Izvirno besedilo naj bi zato ustrezno dopolnili.
Iz razprave je bilo jasno, da so za izhod iz takega položaja bile možne različne poti: prvič, da se sprejme predlog nadzornega organa, drugič, da se potrdi izvirno besedilo z možnostjo, da bi nadzorni organ črtal celotni odstavek, tretjič, da se poišče kompromisni predlog. Taka rešitev je ob koncu tudi obveljala in so omenjeni odstavek dopolnili z besedilom, da bo raba slovenščine v zgoraj omenjenih rajonskih svetih možna po uveljavitvi državnih zakonov, s katerimi se bo uresničeval 6. člen ustave, ki je stopila v veljavo 1.1.1948.
Prvotno stališče odbora je bilo, da bi v celoti sprejeli predlog nadzornega organa.
V razpravi so seveda sodelovali predvsem svetovalci slovenske narodnosti, pa tudi misovci, ki so se sklicevali predvsem na odsotnost ustrezne zakonske norme in to-
rej na neligitimnost rabe slovenščine. Misovci so vložili tudi rekurz, ki ga je nadzorni organ deloma sprejel.
Predstavnik Slovenske skupnosti Špacapan je zagovarjal stališče, da mora občinski svet znova potrditi prvotno besedilo in pri tem opozoril na velike spremembe v svetu in Evropi, kjer Se prav v zadnjem času postavljajo zelo stroga merila glede spoštovanja človekovih pravic in varstva manjšin. Pomeni da gre stališče nadzornega odbora proti evropskemu duhu ? Podobnega mneja je bil tudi Igor Komel (SDL), ki je ugotavljal, da bi že zaradi posebne politične klime v Gorici občinski svet moral zelo odločno zagovarjati, oziroma potrditi prvotno izraženo stališče. Nesprejemljivo je, da se sklicuje na zaščito jezikovnih in drugih manjšin, istočasno pa se opozarja pred nevarnostjo uvajanja bilingvizma, je dejal Komel. Ob tem velja opozoriti sicer, da se s tako formuliranim četrtim odstavkom predstavniki te stranke, med postopkom sprejemanja statuta, niso strinjali.
Roberto Busolini (SDL) je skušal oporekati sklicevanju na juridični aspekt in dejal da govorni posegi v izvoljenih telesih še ne predstavljajo "akta", za katerega je po zakonu predvideno, da mora biti sestavljen v italijanščini.
Kompromisni predlog je predstavil načelnik svetovalske skupine KD Armando Obit in obenem skušal preložiti odgovornost na "Državo", ki od sprejetja ustave še ni poskrbela za zakon, ki bi jasno določal pravice manjšin. Kdo pa je v štirih in več desetletjih vodil to "Državo" je bilo vprašanje iz vrst manjšine.
Zadeva se je končala tako, kakor smo že napovedali v sredo: z glasovi večine (brez SSk) je bilo odobreno besedilo, ki ga je predlagal Obit.
Glede pripombe k členu št. 24 Statuta, glede določila, da ne more biti imenovan za odbornika kdor je v zadnjih petih letih kandidiral na volitvah (in seveda ni bil izvoljen). Med razpravo je bilo slišati predlog (Peco-rari — PRI) naj bi celotni odstavek črtali, potem pa je obveljalo stališče, da se v celoti potrdi prvotno besedilo.
Na pobudo rajonskega sveta v Štandrežu in v sodelovanju z društvi, ki delujejo v tem kraju, trgovci in gostilničarji, bo v nedeljo, 22. t.m. božično in novoletno srečanje z izmenjavo voščil. Program, ki se bo odvijal na glavnem trgu od 15. do 17. ure bosta oblikovala pevska zbora Oton Župančič in Standrež, otroci bodo obiskali sedem naj starejših občanov na njihovih domovih, jim voščili in jim izročili darila.
Družabnost v pravem pomenu te
besede, se bo sklenila ob kozarcu kuhanega vina in čaja, štandreški trgovci in gostilničarji pa bodo pripravili priložnostno zakusko.
Podobno božično srečanje pa bo danes, ob 20. uri, tudi v Štmavru, na pobudo rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver in v sodelovanju z društvi in osnovno šolo. V poslopju nekdanje osnovne šole v Štmavru bo prijeten kulturni večer z nastopom zborov, recitacijami in izmenjavo voščil. Sledila bo družabnost.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
GORICA
GLASBENA
MATICA
Solistični koncert
BERNARDA FINK (mezzosopran)
Jiri Pokorny (klavir)
(Brahms, Wolf, Mahler, Guastavino, Ginastera, Škerjanc, Geržinič)
DANES, 20. decembra 1991, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici - Drevored XX. septembra 85
Po otvoritvi novih prostorov v kompleksu nekdanje bolnišnice
Skupnost »La Tempesta« bo lahko sprejemala do 20 toksikomanov
Terapevtska skupnost za toksi-komane »La Tempesta« odslej razpolaga z dvema novima stavbama v svojem kompleksu v Ul. Terza Armata nedaleč od bolnišnice. Gre za montažni hišici, ki ju je darovala Občina S. Daniele in ki so ju. uredili sami pacienti na zdravljenju. V njiju bo prostora za skupno 8 ljudi, tako da bo skupnost zdaj lahko sprejemala kakih 20 toksikomanov. Spomnimo naj, da je »La Tempesta« doslej že razpolagala s kmetijo, vključno z enonadstropno kolonsko hišo in z raznimi gospodarskimi stavbami, ki jo je posredovala goriška pokrajinska uprava.
Nove prostore so slovesno odprli v sredo popoldne ob prisotnosti številnih predstavnikov goriškega zdravstva in socialnega skrbstva ter oblasti. Govorili so deželni odbornik Mario Brancati, predsednik pokrajinske uprave Gino Sac-cavini, goriški občinski odbornik za socialno skrbstvo Franco Colel-la in naposled župan Antonio Sca-rano. Vsi so podčrtali nenadomestljivo vlogo, ki jo zlasti v boju
proti toksikomaniji igrajo prostovoljci. Brancati je posredoval tudi nekaj zanimivih podatkov v deželnem okviru. V Furlaniji-Julijski krajini trenutno deluje 7 skupnosti, v katerih se zdravi okrog 140 toksikomanov. Deželna uprava vse to podpira in bo prispevala, da bo število osebja, ki deluje v •teh skupnostih, od sedanjih 50 naraslo do 130.
Na otvoritvi sta govorila tudi psihologa Rodolfo Piccciulin in Marina Gulin. Predstavila sta skupnost »La Tempesta« od njenega spočetja v letu 1983 in rojstva v letu 1985 do današnjih dni. Skupnost sprejema toksikomane, za katere sami ali drugi plačajo preživnino in ki sprejemajo od 1 do 3 leta trajajoči terapevstki program. Slednji obsega psihološke, kulturne, razvedrilne in delovne oziroma službene dejavnosti.
Med otvoritvenimi govorniki se je oglasil tudi eden izmed gostov na zdravljenju, 32-letni Giovanni, ki se je naravnost ganljivo zahvalil vsem, ki podpirajo skupnost »La tempesta« ali v njej delujejo.
Pokrajinski načrt socialnih služb Glavni cilj: enaka stopnja storitev
Goriška Pokrajina je prva v deželi pripravila načrt posegov na področju pomoči in oskrbe starejših občanov in drugih šibkejših osebkov. Načrt je prejšnji torek, po daljši razpravi, odobril pokrajinski svet, včeraj pa so osnovna izhodišča in cilje pojasnili na srečanju z novinarji.
Srečanja se je poleg Predsednika Pokrajine Saccavinija in odbornika Dossa udeležil tudi predstavnik družbe Sofin, ki je načrt, ki velja za prihodnje triletno obdobje, izdelala.
Takoj velja povedati, da gre za dokument, ki upošteva smernice deželnega načrta in ki je bil izdelan na podlagi obstoječega stanja in ugotavljanja potreb po posameznih storitvah in ki za prihodnje triletno obdobje opredeljuje nekaj osnovnih ciljev.
Eden od teh je čimbolj smotrna uporaba znatnih finančnih sredstev Dežele, občin in zasebnikov, ustreznejša porazdelitev osebja, nudenje enakih uslug na celotnem področju pokrajine.
Po kakovosti in količini teh uslug je goriška pokrajina že zdaj
sicer nad deželnim poprečjem, vendar pa je mogoče istočasno ugotoviti velika nesorazmerja med posameznimi občinami. Tako, so opozorili na tiskovni konferenci, je zlasti na Tržiškem občutiti pomanjkanje ustreznih struktur za varstvo in nego nesamostojnih starostnikov. To nesorazmerje naj bi skušali odpraviti prav v triletnem obdobju, na katerega se nanaša načrt. Do konca leta 1994 naj bi povsod na Goriškem tudi zagotovili enako stopnjo oskrbe starostnikov in drugih pomoči potrebnih osebkov, na domu.
Prihodnje leto bo, po besedah Predsednika Saccavinija in odbornika Dossa nekakšno poskusno obdobje, v naslednjih dveh letih pa naj bi dejansko prešli k izvajanju nekaterih konkretnih načrtov. Dosegljivi cilji na področju osnovnih socialnih storitev naj bi naslednji: namestitev ene socialne asistentke na vsakih pet/šest tisoč prebivalcev, ene pomočnice na vsakih tisočpetsto/dva tisoč prebivalcev.
To bo mogoče doseči prav z združevanjem sredstev in osebja,
tako da se ta vprašanja skušajo reševati v nekem širšem okviru.
Za dejavnost na socialnem področju smo na Goriškem v letu 1990 porabili nad 16 milijard lir. Okrog petino je bilo sredstev Dežele, približno štirideset odstotkov so prispevale občine, prav toliko pa zasebniki.
Seja občinskega sveta v Števerjanu
Danes se bo ob 20. uri sestal števerjanski občinski svet. Razpravljal bo o reformi krajevnih financ ter obravnaval vrsto sprememb proračuna za leto 1991, oddajo del za prvo tranšo občinske kanalizacijske mreže in še nekaj tekočih zadev.
vazna obvestila
Ob božičnih in novoletnih praznikih,
pripravlja občinska uprava v Doberdobu srečanje z upokojenci. Družabnost z izmenjavo voščil bo jutri, v soboto, 21. t.m. ob 15.30 v občinski telovadnici. Toplo vabljeni.
Trgovinska zbornica poudarja da veljajo boni do 31. decembra
Na bencinskih črpalkah na Goriškem je te dni opaziti precejšen nemir in tudi nekaj jeze in užaljenosti. Marsikateri avtomobilist ni mogel kupiti goriva proste cone, čeprav je imel v žepu, pardon, v roki zadevni kupon. Morda je na črpalkah res zmanjkalo goriva proste cone, ali pa so se upravitelji ustrašili morebitnih težav, ki so se kar nekaj let redno ponavljale ob koncu koledarskega leta, bodisi zaradi razlik v specifični teži goriva, bodisi zaradi drugih komplikacij.
Že pred časom smo se na Trgovinski zbornici pozanimali, včeraj pa smo dobili vnovično potrditev: avtomobilistom, imetnikom bencinskih bonov, letos le teh ni bilo treba izročiti na bencinskih črpalkah do 30. novembra, z obveznostjo prevzema goriva do 31. decembra. To opozorilo je sicer natisnjeno tudi na nakaznicah, ki so v obtoku letos, vendar je Trgovinska zbornica pravočasno sprejela drugačno odločitev. Bencinski boni veljajo do 31. decembra in jih lahko imetniki do tega dne hranijo v žepu in bencin tankajo na katerikoli črpalki, ki bone seveda sprejema.
Na Trgovinski zbornici smo tudi izvedeli, da bo danes seja in da bodo predvidoma za nekaj dni podaljšali veljavnost bonov, da bi omogočili izkoristek celotnega kontingenta. Zdi se namreč, da je letos, čeprav je do konca leta še samo nekaj dni, v obtoku še precej bonov.
Brez težav, sicer drugačnega značaja, pa tudi letos ne bo šlo. Prav včeraj nas je Trgovinska zbornica s posebnim dopisom seznanila, da so pri obračunavanju, oziroma pri pretvarjanju kontingenta goriva ugotovili precejšnje razlike v specifični teži. Ker je kontingent goriva z zakonom določen v stotih, prodaja pa se v litrih, se pri tolikšni količini pozna že najmanjša razlika v specifični teži.
Dogovorjena specifična teža je 0,732. V obdobju od 1. januarja do 30. novembra pa se je poprečna specifična teža gibala med 0,748, 0,740 in 0,738.
Tudi o tem vprašanju naj bi razpravljali na današnji seji upravnega odbora Trgovinske zbornice.
Kamion s tovorom etilalkohola je v Ločniku zaneslo v hišo
Zaradi močne poledice v sredo proti večeru in ponoči, se je kar precej avtomobilistov znašlo v težavah. Pripetilo se je veliko nesreč, vendar po do zdaj zbranih podatkih, brez težjih posledic.
Poledenelo cestišče je najbrž botrovalo tudi prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj, nekaj pred 11. uro v ulici Mocchetta v Ločniku, kjer je tovornjak videmske registracije, ki je prevažal dvajset 200-litrskih sodov etilnega alkohola, trčil v zid hiše ob cesti ter ob tem poškodoval priključek na mestno plinsko omrežje. Iz cevi je začel uhajati plin, vendar je hi-
ter poseg delavcev mestnega podjetja preprečil hujše posledice. Gasilci so težko vozilo podjetja Ceccarelli, ki se je dobesedno naslonilo na hišo, ponovno spravili na cestišče. Ob nesreči se kovinski sodi niso poškodovali. Tovornjak je upravljal Maurizio Floretti, ki pa se v nesreči ni poškodoval.
Gasilce so včeraj okrog 15. ure poklicali tudi v Fratto pri Roman-su. V normalno lego in nato na primerno mesto so spravili avtomobil, ki je obtičal na strehi. V njem se je peljal Massimo Vacca-ro iz Krmina, ki pa je odnesel le nekaj lažjih poškodb.
^DDRESS BUS
Poberaj Alessandro
-	ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI
-	TISKALNIKI
-	TELEFAX
-	OPREMA ZA URADE
GORICA - Ulica del Faiti, 17 Tel. 0481/536056
ADOROI/4

kino
Gorica
VITTORIA 19.45-22.00 »Jungle fever«. Špike Lee.
CORSO 17.00-22.00 »Terminator 2 — il giorno del giudizio«.
VERDI 18.00 — 22.00 »II conte Max«.
Tržič
COMUNALE Jutri 20.30 nastop istrskih zborov. Kot gost nastopa zbor. F.B. Sedej iz Števerjana.
Nova Gorica
Filmsko gledališče mala dvorana Kulturnega doma) 18.15 in 20.15 »Ples v dežju«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Gospodar živali II«. Ob 22. uri »Ognjemet strasti«. Nočni kino.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro — dr. Alesani — Trg De Ami-cis 10 — tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute — dr. Fabris — ul. Cosu-lich 117 — tel. 711315.
__________pogrebi_____________
Danes, 9.30 Ada Ballaben vdova Mauro iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, 11.00 Silvana (Diana) Venier iz mrliške veže glavnega pokopališča v stolno cerkev in na pokopališče v Podgori.
Jadranskemu koledarju in njegovi bogati knjižni zbirki na pot
»Letošnja izdaja naj ne bo labodji spev
in
Posnetek s tiskovne konference ob predstavitvi
Ob prihodu božično-novoletnih praznikov je že tako, da dela človek obračune za preteklo leto in kuje hkrati še s kančkom neskaljenega optimizma tudi načrte za prihajajoče. To je tudi čas darov in v tem duhu prihaja v hišo vsako leto tudi Jadranski koledar s svojo knjižno zbirko kot tradicionalni dar Založništva tržaškega tiska. Kakšen dar vendar - se najbrž sprašujete - če moramo zanj odšteti nekaj desettisočakov? Pa vendar je to dar, ker je dejanska vrednost zbirke 121.000 lir, njena prodajna cena pa samo 52.000, in ker prinaša zbirka v vsako hišo prek 1000 tiskanih strani domačega branja. Koledarski zbornik pa podaja vsako leto oris opravljenega dela in dogodkov v naši ožji zamejski, pa tudi v širši slovenski skupnosti, za nameček nekaj načrtov, za posladek ščepec literature, za praktično uporabo pa namizni koledar s sila koristnimi podatki.
Pred leti smo jadikovali in vzdihovali, ker smo zagledali Jadranski koledar in zbirko na knjigar-niških policah, ko so bili naši žepi že osiromašeni in izpraznjeni. Verjetno sta založnik in urednik tudi zato v zadnjih letih poskrbela, da zagledata koledar in zbirka beli dan že ob koncu novembra ali v samem začetku decembra. Letos je bila predstavitev že 4. decembra. Zbirka je bila torej v distribuciji že zgodaj, o predstavitvi pa nismo uspeli poročati, ker Primorski dnevnik v tistih dneh ni izhajal. Tudi zato smo se o vsebini zbornika in zbirke pogovorili z Miranom Košuto, urednikom Jadranskega koledarja.
»Neizhajanje Primorskega dnevnika zaradi stavke nas je precej oškodovalo. Bralcem in naročnikom namreč nismo mogli pravočasno napovedati, da je Koledar izšel, da smo ga predstavili in da je zdaj na razpolago pri raz-našalcih in na vseh prodajnih točkah. Ne samo: ljudje se lahko obrnejo tudi neposredno na ZTT (v Trstu tel. 7796388, v Gorici 533382), ker smo tudi letos omogočili naročanje po telefonu. Kljub zapozneli promociji pa vendarle upamo, da bo odziv dober, da bo bralce zbirka zanimala.
Letošnji Koledar je 46. po vrsti, saj je začel izhajati kot Koledar Gregorčičeve založbe za leto 1946 že ob koncu leta 1945. Od takrat do danes se je v zborniku pojavilo okrog 600 imen sodelavcev z 2.500 prispevki, v zbirkah pa bi
lahko našteli kar 180 naslovov domačih avtorjev in svetovnih klasikov, zgodovinskih, poljudnoznanstvenih izdaj in priročnikov. Skupna naklada znaša skoraj 400.000 izvodov knjig, ki so gotovo prispevale k razvoju bralne kulture Slovencev v Italiji.«
Kakšna je letošnja zbirka?
»Letos je zbirka nadvse domača, saj premore kar dva naša pisca. V knjižnem paketu se pojavljata Danilo Turk-Joco s spomini in Sergej Verč s kriminalnim romanom.
Knjiga Moje stoletje Danila Turka-Joca, nepozabnega Martina Krpana v tržaškem gledališču in organizatorja gledališkega življenja od partizanskih dni do nedavnega, je sugestivno, s posrečenim pripovedovalskim zamahom izpisano pričevanje, ki sega v čas od leta 1912 do leta 1945. To je prvi del načrtovanih Jocovih spominov. Žal je usoda pred kratkim pretrgala avtorjevo memoarsko nit, tako da bomo za drugega prikrajšani.
Sergej Verč pa nam ponuja v branje svoj prozni prvenec - kriminalni roman Rolandov steber. Umori, vohunstvo, detektivi, tih-potapstvo mamil, nasilje, nežna čustva, vojno zlato - skratka vse kot v Van Dinejevsko klasični detektivki. A tudi z mikavno situacijsko podomačitvijo, saj se Verčev kriminal dogaja pri nas, med Trstom, Krasom in Ljubljano. Najbrž v dokaz, da smo - vsaj na papirju - veliko manj nedolžni, kot se zdi...«
Tu je še običajni priročnik.
»Knjigo Sto znamenitih rastlin na Slovenskem smo odkupili od ljubljanske Prešernove družbe, saj je bila lani v njihovi koledarski zbirki. Znanstveno zanesljiv in bogato ilustriran priročnik Toneta Wraberja se nam je zdel zanimiv, ker upošteva tudi floro naših krajev. Z njim bodo zato zadovoljni tudi tukajšnji izletniki, ljubitelji narave, kmetovalci ali naravovarstveniki, ki bodo lahko podrobneje spoznali nekatere endemične slovenske rastline, take, ki imajo svoje klasično nahajališče pri nas. Lahko bi torej rekli, da potrjuje priročnik tudi nekakšno slovensko rastlinsko samobitnost.«
Kakšne novosti pa prinaša letošnji zbornik?
»Almanah je za 30 strani obsežnejši od lanskega, saj mi je uspelo zbrati doslej največje število piscev - kar 43 sodelavcev. Hkrti sem ta krog tudi nekoliko pomladil, ob zvestih sotrudnikih Jadranskega koledarja, kakršen je že desetletja, recimo, Branko Marušič, se pojavljajo letos mladi avtorji, ki so svoje študijske izsledke spremenili v članke. Tudi zemljepisno je zbornik dovolj pester, saj sega od Primorske na slovenski strani do Benečije z obširnim poglavjem o Gorici.
Uredniško je zbornik zasnovan kot dvodelna pripoved. Pripoved o naši sedanjosti, o našem manjšinskem "tukaj" s tradicionalnimi rubrikami, prispevki o šolstvu, kulturi in politiki ter z obravnavanjem tragičnih dogodkov v so-
sednji Sloveniji in Jugoslaviji. Kako nas ta vojna prizadeva in kaj pomeni za nas, posrečeno razkrivata prispevka Jožeta Šušme-Ija in Cirila Zlobca. Drugi del zbornika pripoveduje o naši preteklosti od rimskih časov (s Fle-govim prispevkom), prek srednjega in novega veka (Pavle Merku piše o zanimivem dokumentu iz leta 1525) do novejše zgodovine 19. in 20. stoletja (200 let katinar-ske šole, prva svetovna vojna, NOB, itd.). Seveda smo zabeležili nekatere obletnice in človeške vrzeli, ki jih je letos neusmiljeno povzročila smrtna kosa. Vsebinsko raznolikost in pestrost dajejo letošnjemu zborniku še prispevki o folklori, etnografiji, kmetijstvu, športu ter bibliografski pregled in literarni razdelek.«
Literature ni veliko...
»Literature je manj kot v prejšnjih številkah. Načrtovali smo antologijo "kraških" piscev, nekakšnih potomcev Kosovela, a prispevki so žal prišli prepozno. Z antološkim pregledom bomo zato nadaljevali prihodnje leto.
Kdo je oskrbel grafično podobo zborniku?
Platnica zbornika in namiznega koledarja je delo Klavdija Palčiča, oprema Graficentra, stavek in tisk pa tiskarne Graphart. Posebej priročen in lepotno vabljiv je namizni Jadranski koledar, ki nas opozarja na spominske datume in vsebuje podatke, po katerih radi brskamo med letom: lunine mene, praznike v Italiji in Sloveniji, nove telefonske številke slovenskih ustanov v vseh treh pokrajinah FK-J. Seveda ne manjka prostora za beležke.«
Ker se bliža novo leto, kakšno voščilo bi izrekel Jadranskemu koledarju?
»Za zaključek moram kljub veselju ob knjžnem krstu kaniti nekaj pelina zbirki na pot. Kriza založništva v Sloveniji je namreč prizadela tudi Jadranski koledar. Letošnja subvencija Ministrstva za kulturo je bila le polovična v primerjavi z lansko, ki je komajda krila žive tiskarske stroške. Mislim, da je vsaka dodatna beseda odveč, kar preostane je le želja, upanje, da bo tej 46. številki sledila nova. Saj se koledarju ob Jadranu nikakor ne prilega labodji spev, temveč raje živahen in vesel galebji krik.«
Razgovor zapisala NADJA KRIŠČAK
Dario Fo in tržaško občinstvo
Kakšna je razlika med Srbi in španskimi konkvistadorji? Predvsem v metodi »dela«. Srbi pridejo z orožjem v roki, streljajo, takoj veš, kam cikajo,- konkvistadorji so prišli v Ameriko z zvončki, ogrlicami, domačine so najprej zaslepili, zatem pa jih odpeljali, pobili. S trpko primerjavo je Dario Fo spravil v sredo v kisel smeh dvorano gledališča Rossetti med »gledališko uro« pred drugo tržaško predstavo njegovega najnovejšega dela Johan Padan e la descoverta de le Americhe.
Pojeva »ura« je bila prava gledališka lekcija. Umetnik je najprej v grobih obrisih obrazložil nastanek zadnjega dela, s katerim se je hotel na neposreden način spomniti ne odkritja Amerike, pač pa vseh tistih, ki so to »veliko« evropsko odkritje plačali s smrtjo in uničenjem. Za Foja predstavlja odkritje Amerike največji, najhitrejši in najbolje organiziran genocid, kar jih je človeštvo doživelo doslej (»Nekaj tisoč kanalj in zločincev je pobilo nekaj milijonov domačinov in uničilo njihove visoko razvite kulture«).
Po uvodni predstavitvi dela, za katerega močno dvomi, da ga bo lahko uprizoril v Španiji, se je umetnik predal vprašanjem pretežno mladega občinstva, ki je napolnilo dvorano. Povedal je, da se je za gledališki poklic odločil razmeroma pozno, pri štiriindvajsetih, a je že prej imel teater v krvi (»Izšolal sem se pri klientih vaške gostilne na obali jezera Maggiore, kjer so ribiči, pijanci in tihotapci tako živo pripovedovali svoje zgodbe, da so me kar prevzeli«). Omenil je pomen klasičnega teatra (»Zgodovinarji še sedaj črpajo snov iz del Aristofane-sa, ker se da iz njih razbrati, kakšno je bilo takratno dejansko življenje, medtem ko so takratni zgodovinarji nezanesljivi, ker so morali pisati takšno zgodovino, kakršno jim jo je narekovala oblast.«); obregnil se je ob vzvode komike in komičnega (»Pri vseh velikih se komika začenja pri tragediji, pri lakoti, smrti; komik mora pogledati, kaj se skriva za življenjem, da ga lahko razbere in ironično predstavi. Vse ostalo, kot na primer humor, ki ga izzvaja oddaja Creme Caramel, je le žgečkanje in nič več.«).
Nekajkrat je ošvrknil tudi vodstva italijanskih gledališč, ki postavljajo gledalce pred »izvršeno dejstvo« abonmajev. Fo je bil mnenja, da bi morali gledališča odpreti čimvečjemu številu ljudi. Premiera in prva ponovitev bi morali biti vedno razprodani, pa čeprav bi razdeljevali vstopnice po znižanih cenah, je menil, in svoje prepričanje tudi dejansko operacionaliziral: med udeležence srečanja je razdelil na desetine kuponov za 50-odstotni popust za sredino predstavo. M.K.
Predstavitev 5. zvezka Enciklopedije Slovenije
V prostorih Narodne in študijske knjižnice so v sredo zvečer predstavili peti zvezek Enciklopedije Slovenije. Za predstavitev v Trstu se je glavni uredniški odbor odločil iz več razlogov: da opozori tudi slovensko javnost v Italiji na izid novega dela, te temeljne slovenske posetnice; da poudari enakopravno obravnavo Slovencev v Italiji v njej in njihov delež pri pripravljanu in ureja-nu gradiva. Na predstavitvi so med drugim omenili odsevanja politično različnih časov v nastajanju enciklopedije.
Na predstavitvi je prvi spregovoril predsednik NŠK dr. Jože Pirjevec, sledil mu je podpredsednik glavnega uredniškega odbora dr. Bogo Grafenauer. Urednica za zgodovino Slovencev v Italiji med dvema vojnama dr. Milica Kacin-Wo-hinc je povedala, da so zamejski Slovenci enakopravno prisotni v mnogih vseslovenskih geslih, da bo središno geslo »Slovenci v Italiji« in da je v enciklopediji tudi lepo število
gesel, ki zadevajo italijansko stvarnost, saj brez njih ni mogoče razumeti zgodovine Slovencev na tleh Italije. Vsebino enciklopedije je predstavil odgovorni urednik Dušan Voglar, za njim se je še oglasil urednik za zamejstvo Lan Brenk.
Avtorjem in urednikom gradiva o Slovencih v Italiji, so povedali predstavitelji, je v veliko pomoč dvoje tukajšnjih avtonomnih leksikografskih početij: Primorski biografski leksikon, ki je že pri črki Z in v katerem bo obdelanih 3400 primorskih osebnosti, ki so nekaj pomenile, in Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, čigar prvi zvezek je temeljito opisal slovensko stvarnost na Tržaškem.
Na večeru sta sodelovala tudi flavtistka Erika Buzečan in igralec Vladimir Jurc, ki je orisal gesli Kogoja in Kosovela. Mnogo slabša, kot je udeležba Slovencev v Enciklopediji Slovenije, je bila, žal, prisotnost na promociji te vseslovenske knjige.	I.G.
Gravure s pridihom preteklosti
V TKGaleriji bo nocoj odprtje praznično zasnovane prodajne razstave starih gravur in litografij, ki sugestivno prikazujejo zanimive kotičke iz naše dežele, gradove in mesta na Slovenskem (na sliki mariborski grad) in v sosednjih deželah. V glavnem gre za avstrij-
ske izdaje iz konca prejšnjega stoletja. Razstava bo odprta do 16. januarja z običajnim urnikom (od torka do petka od 9-13 in 14- 19, ob sobotah 9-13) Razstavo je TKGalerija organizirala v sodelovanju s kabinetom Mlakedo-nika Miniatura v Kopru.
V sinočnjem 6. kolu košarkarskega klubskega prvenstva
Philips s težavo v Solunu
Phonola iz Caserte je po tudi po 6. kolu evropskega košarkarskega klubskega prvenstva brez točke na lestvici skupine A. Sinoči so Gentile in tovariši igrali v Talli-nu, kjer so doživeli nov spodrsljaj.
Praznih rok je ostal tudi bolonjski Knorr, ki se je srečal z zagrebško Cibono. Slednja zaradi vojne na Hrvaškem igra »domače« tekme v španskem Puertu Realu, kjer se je očitno bolje znašla od Bo-lonjčanov.
Edino zmago za Italijane je osvojil milanski Philips, ki pa se je v gosteh pri solunskem Arisu pošteno namučil, saj so morali odigrati en podaljšek.
SKUPINA A (izidi 6. kola}: Ma-kabi Tel Aviv - Barcelona 83:94; Gibona Zagreb - Knorr Bologna 87:74 (35:27); Kalev Tallin - Phonola Caserta 90:84 (44:43); Antibes -Slobodna Dalmacija Split 83:81.
LESTVICA: Gibona, Barcelona in Makabi 10, Knorr 8, Slobodna Dalmacija in Antibes 4, Kalev 2, Phonola 0.
PRIHODNJE KOLO (9.1.92.): Knorr - Makabi, Barcelona - Phonola, Slobodna Dalmacija - Gibona, Antibes - Kalev (8.1.).
SKUPINA B (izidi 6. kola): Jo-ventut Badalona - Bayer Leverkusen 95:92; Commodore Den Helder - Maes Pils Malines 77:79; Partizan Beograd - Estudiantes Madrid 75:95; Aris Solun - Philips Milan 108:111 (51:58, 98:98).
LESTVICA: Badalona 12, Estudiantes 8, Philips, Bayer in Partizan 6, Aris in Maes Pils 4, Den Helder 2.
PRIHODNJE KOLO (9.1.92.): Maes Pils - Joventut, Bayer - Estudiantes, Philips - Commodore, Aris - Partizan.
Čurčič na operacijo
VIDEM — Radisav Čurčič, pi-vot videmskega košarkarskega A-2 Ugaša, bo moral na operacijsko mizo, in sicer zaradi meniskusa na desnem kolenu. Včeraj so ga namreč pregledali v bolnici na Kati-nari. kjer so mu ugotovili poškodbo. Čurčič bo v nedeljo vsekakor še igral, že v ponedeljek pa bo šel v bolnico.
Težave v St. Antonu s smukom za SP
ST. ANTON — Organizator jutrišnjega moškega smuka za SP
ima velike težave zaradi preobilnega sneženja, tako da je tudi včeraj odpadel trening. Obstaja tudi možnost, da jutrišnjega smuka ne bo ali pa, da se ga preloži na nedeljo in slalomsko tekmo an-ticipira na jutri.
Azzurri nared za tekmo s Ciprom
FIRENCE — Italijanska nogometna reprezentanca, ki bo jutri sklenila svoje kvalifikacijske nastope za EP proti Cipru, nadaljuje s pripravami pod vodstvom Arriga Sacchija. Azzurri so nared za jutrišnje srečanje, v katrerem so tudi nesporni favoriti.
Medtem je iz Moskve prišla vest, da bo SZ zanesljivo na finalnem delu EP na Švedskem. Tako je v intervjuju za denvnik Sovjetski šport dejal generalni tajnik Ponomarjev.
Brazilija - ČSFR 2:1
SAO PAULO — V prijateljski nogometni tekmi je Brazilija pred 40.000 gledalci premagala CSFR z zadetkoma Eliveltona in Raia (11-metrovka), častni gol za ČSFR je dal Skuhravy (11-metrovka).
V	nedeljo v 12. kolu košarkarskega prvenstva D lige naši gostujejo v Coneglianu
Kontovelci pred pomembno preizkušnjo
V	12. kolu D lige sta na sporedu kar dva tržaška derbija, Don Bosco - Inter 1904 in SGT - Intermuggia, Kontovel pa bo gostoval v Coneglianu, ki ima na lestvici le 4 točke več. To pa kaže, da je Carpene povprečna ekipa, ki bi jo najboljši Kontovel lahko presenetil tudi v gosteh.
V	promocijski ligi predvidevajo izenačene in zanimive dvoboje naših moštev.
Borovci bodo gostili eno izmed boljših ekip lige Santos, ki pa bo nastopil brez svojega najboljšega strelca in igralca To-masina, tako da imajo borovci olajšano delo. Cicibona skrito računa na podvig proti drugouvrščeni Stelli Azzurri, Breg pa bo gostoval pri Ferroviariu.
Za nekaj vprašanj in za napoved smo se obrnili do Iva Sedmaka stebra Sokola, ki bo v tem kolu prost.
Ivo, po lanski katastrofalni sezoni ste letos najugodnejše presenečenje lige. Kako to?
»V prvi vrsti je prihod novega trenerja VValterja Vatovca, ki nam je vlil nove samozavesti, ob tem pa sta ' nova nakupa"
Marko Kojanec in Damir Starc zelo izboljšala igralski kader, saj sta prav onadva prava nosilca ekipe.«
Bi lahko s številko (oceno) označil dosedanje delo svoje ekipe in posameznikov?
»Ekipno si zaslužimo 7 in ne 8, zaradi slabih tekem s St. Azzurro in Fincantieri-jem. Igralci: Buzan +6, Caharija 7, Devetak + 8, Dolhar 7, Gruden +6, Klanjšček 7, Kojanec 8, Sedmak 7/8, Starc +8, Ter-
čon 8, Velussi +6, Ušaj 7, Pupis neocenjen. Trener: Walter Vatovec +8.«
Kdo bo v tem kolu najboljši strelec posameznih slovenskih ekip?
»Andrej Pieri (Bor), Corbatti (Breg), Semen (Cicibona).«
Predvidevanja
JADRAN - ITALA SAN MARCO: jad-ranovci bodo z visoko zmago poskrbeli navijačedm za lepo božično darilo. Protagonist David Pregare. Izid: +15. CO-NEGLIANO - KONTOVEL: delo Bana se bo žal poznalo šele čez nekaj tednov. Protagonist bo Grilanc. Izid: —8. BOR RADENSKA - SANTOS: odsotnost To-masina je prevelik handikap za Santos. Protagonist Marko Debeljuh. Izid: +10. CICIBONA - STELLA AZZURRA: odkrito upam v presenečenje vsekakor pa je favorit St. Azzurra. Protagonist Andrej Cupin. Izid: —5. FERROVIARIO - BREG: Brežani morajo izkoristiti krizo Ferrovia-ria. Protagonist Robi Žejal. Izid: +7.
V prejšnjem tednu je Štefan Semen z napovedmi zbral le 15 točk. DOSEDANJA LESTVICA: Igor Canciani 51 točk, Igor Civardi 28, Borut Pertot 25, Ivan Perčič 20, Damir Starc 19, Andrej Pieri 16, Štefan Semen 15. (V. JOGAN)
Domovci jutri proti Albi
Domovci se bodo jutri pomerili s skromno peterko Albe, ki je letos precej razočarala ljubitelje košarke zaradi ne-
privlačne igre in velike netočnosti v metih. Naši so lahko torej optimisti, vendar pod pogojem, da zaigrajo tako kot v zadnjih dveh tekmah.
Zmaga jim verjetno ne bo ušla, če bodo ponovili igro iz prvega polčasa, ko so najbolj zbrani in natančni. Nekoliko težav povzročajo trenerju Devetaku odsotnosti: Bric bo zaradi poškodbe še naprej miroval, zelo verjetno pa ne bo stopil na igrišče tudi David Orzan, kar seveda negativno vpliva na razpoloženje belo-rdečih. Kljub temu bodo skušali naši dati vse od sebe in preživeti praznični čas z dvema točkama več na lestvici.
Srečanje bo jutri ob 20. uri v telovadnici v Krminu. (AF)
PRIMORSKA KOŠARKARSKA LIGA
SALONIT - JADRAN ZSŠDI 62:116
(31:47)
JADRAN ZSŠDI: Starc 7 (1:2), Spa-doni 10 (2:5), Požar 21 (3:4), Oberdan 33 (7:14), Taučer 41.
Čeprav v zelo okrnjeni postavi (večina sklicanih igralcev je namreč zbolela za gripo), je selekcija Jadrana ZSŠDI v Anhovem slavila visoko zmago na račun Salonita na košarkarskem turnirju Primorske lige za letnike 1977.
Za ta uspeh so zaslužni prav vsi, saj so se srčno in požrtvovalno borili.
Že danes bodo naši košarkarji igrali predzadnje kolo, in sicer v Repnu ob 18. uri proti Postojni.
Vse najboljše
Pri bazoviški Zarji zamenjali trenerja
Claudio Cattonar ni več trener članske ekipe Zarje, ki nastopa v prvi nogometni amaterski ligi. Zamenjal ga je slovenski nogometni strokovnjak Rajko Žeželj, ki je do-selj pri bazoviškem društvu vodil začetnike. Do zamenjave trenerja je prišlo zaradi poprečnih izidov članske ekipe, ki je zadnja na lestvici.
Odbojkarski pregled na Goriškem
Naši prednjačijo
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V drugem kolu je 01ympia pospravila svoj drugi par točk in je tako na zgornjem delu lestvice.
LIBERTAS (GO) - OLVMPIA 0:3 (9:15, 11:15, 4:15)
OLVMPIA: Bevilacgua, Brisco, Bratina, Fulfoni, Corsi, K., H. Carrara, De Biasi, Prinči, Zotti.
Na svojem prvem gostovanju v tem prvenstvu so igralke 01ympie premagale domači Libertas lažje, kot je bilo pričakovati.
Še največ težav so naše imele v 2. nizu, ko so domačinke povedle z8:2 in kasneje z 11:5, to pa je bilo tudi vse. Po »time-outu« so 01ympine igralke zaigrale, tako kot znajo in set zaključile v svojo korist. V tretjem nizu je bila premoč 01ympinih igralk še večja. Takoj so povedle s 7:0 in z 12:2, tako da so na igrišče stopile vse igralke in tekmo zaključile v svojo korist. (EZA)
IZIDI 2. KOLA: Pieris - Acli Ronchi 0:3; Farra - Sagrado 3:2; Lib. Gorizia -01ympia 0:3.
LESTVICA: 01ympia, Farra, Acli Ronchi, Sagrado, Azzurra 2, Soča Scame, Villesse, Lib. Gorizia, Lib. Cormons, Corridoni 0 točk.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Po dveh odigranih kolih sta 01ym-pia in OK Val še vedno s polnim številom točk in stojita na vrhu razpredelnice.
VALPRAPOR KMEČKA BANKA -CORRIDONI	3:1
(15:9, 12:15, 15:10, 15:18)
VALPRAPOR: Korečič, Brisco, Devetak, Kovic, Graunar, Maraž, Ferfo-Ija, Faganel, Marega, Prinčič.
To je bila prva tekma v prvi diviziji, za odbojkarje Valprapora, ki nastopajo kot novinci. Nasprotnik je bil slabši, tako da so naši zlahka zmagali. (Brisco)
LIBERTAS CORMONS -VALPRAPOR KMEČKA BANKA 2:3 (15:11, 15:8, 9:15, 4:15, 12:15)
VALPRAPOR: Korečič, Brisco, Devetak, Kovic, Graunar, Maraž, Ferfo-Ija, Faganel, Marega, Prinčič.
Tekma je bila zelo napeta, saj so odbojkarji Valprapora, ki so izgubili prva dva seta, stisnili zobe in skušali nadoknaditi zamujeno. To jim je tudi uspelo z odločnimi potezami in z mirnimi živci. (Brisco)
IZIDI 2. KOLA: Lib. Cormons - Val 2:3; Caldini - 01ympia 0:3; Fincantieri - Candolini Mossa 3:2.
LESTVICA: Val, 01ympia 4, Fincantieri, Caldini, Cormons, Intrepida 2, Naš prapor, Corridni, G rado, Candolini, Torriana 0.
MLADINKE
V devetem kolu je 01ympia zopet prišla na svoj račun in je z gladkim izidom odpravila pepelko tega prvenstva. Predstavnicam Soče Scame pa se je nekaj zataknilo, saj so že drugič zaporedoma izgubile.
OLVMPIA - S. LUIGI	3:0
(15:10, 15:0, 15:10)
OLVMPIA: Bevilacgua, Brisco, Bratina, Bulfoni, Corsara, Corsi, De Biasi, Prinči, Brišnik. 01ympia proti za-dnjeuvrščeni ekipi ni imela večjih težav. Čeprav naše niso nastopile v popolni postavitvi, so tokrat dobile možnost tudi igralke, ki sicer manj igrajo in priložnost so tudi izkoristile. Določene težave so se v tekmi pokazale samo takrat, ko so domačinke igrale nezbrano in tudi podcenjevale nasprotnice. (EZA)
IZIDI 9. KOLA: 01ympia - S. Luigi 3:0; Alhvorks - Soča Scame 3:0. Torriana prosta.
konjske dirke - konjske dirke
Tudi z B in C ligo igraj (otticolcip ^
...IN ŽE Sl ZMAGOVALEC
V	Padovi je Jazzy Jen (skupina x) favorit, če bo startal v drugi vrsti. Od skupine 1 bi omenili močnega Lesta, medtem ko je v skupini 2 naš favorit Gabbia-no Red, ki je vajen podobnih tekem.
Če bo pravilno startal, bo Lantingen (skupina x) favorit za zmago, moral pa bo paziti na Liodora (skupina 1), ki je na zadnjih tekmah pokazal lep napredek. Od skupine 2 bi lahko presenetil Gillepsi.
Linnea As (skupina x) je po smoli na zadnji tekmi tokrat favorit. V zelo dobri formi je tudi Ellino (skupina 1), medtem ko tudi Locato (skupina 2) ni brez možnosti.
V	Bologni bi utegnil ugodno presenetiti Chesir (skupina 2). Od skupine x bi omenili Iberico Tit, medtem ko je od skupine 1 najnevarnejši Lustre Op, ki je zadnje čase kar v zavidljivi formi in se bo prav gotovo potegoval za prva mesta.
V	Firencah je glavni kandidat za zmago Encroacher (skupina 2). Če bo obdr-žačl trenutno dobro formo, je tudi Llali de Cor med favoriti. Paziti pa je treba na Lubioneja (skupina 1), ki bi lahko presenetil vso konkurenco.
V Livornu je naš favorit Abracadabra (skupina 1). Trenutno v zelo dobri formi je tudi Bellomio (skupina x), medtem ko bi od skupine 2 omenili Sallowa.
DIRKA TRIS
Naši favoriti: 14 Siro Diro, 15 Join Bee, 5 Good Dancer. Za sistemiste: 18 Staffa Speciale, 2 Kriter, 3 Miliš Fino.
totlp
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
x
1
x
2
x
1
2
x
2
x
1
X
LESTVICA: Allworks 16, Sagrado 12, Soča Scame, 01ympia 8, Torriana 6, Pall. Grado 2, S. Luigi 0.
MLADINCI
V	9. kolu je bil na sporedu slovenski derbi, ki ga je osvojila 01ympia na račun Soče.
ARE CREMCAFFE’ -
VALPRAPOR TEKNOPROGRES 0:3 (4:15, 1:15, 3:15)
VALPRAPOR: Paoletti, Pecorari, Marega, Korečič, Brisco, Devetak, Kovic, Gravnar, Ferfolja, Maraž, Flo-renin.
Tekma je bila za naše le dober trening in vsi so imeli možnost, da se lizkažejo. (Brisco)
TORRIANA -
VALPRAPOR TEKNOPROGRES 1:3
VALPRAPOR: Marega, Paoletti, Pecorari, Korečič, Brisco, Devetak, Kovic, Graunar, Maraž, Ferfolja, Faganel, Florenin.
VALPRAPOR TEKNOPROGRES -MOSSA	3:0
(15:3, 15:2, 15:7)
VALPRAPOR: Ferfolja, Paoletti, Devetak, Korečič, Graunar, Brisco, Maraž, Florenin.
Tekma s Torriano je bila izredne važnosti, saj se ta ekipa skupaj z Val-praporom poteguje za pokrajinski naslov. Kljub slabemu začetku, ko so naši veliko grešili, so gostitelji osvojili en set, v nadaljnih treh pa so naši z zbrano igro tudi zasluženo zmagali.
Ekipa Mosse je bil preskromen na-srpotnik za naše. (Brisco)
IZIDI 9. KOLA: 01ympia - Soča Scame 3:0; Val - Mossa Candolini 3:0; Arf Cremcaffe - Torriana 0:3; S. Luigi prost.
LESTVICA: Val 16, 01ympia 14, Torriana 10, Soča 6, Mossa, S. Luigi 4, Arf Cremcaffe 0.
DEKLICE
V	tej konkurenci so dekleta odigrala 6. kolo. Ekipa Sovodenj je osvojila tretjo zaporedno zmago in si tako opomogla po začetnih skromnih rezultatih.
IZIDI 6 KOLA: Sovodnje - Mossa 3:1; Villesse - Villacher Bier 3:1; Lib. Gorizia - Cormons 3:0. Acli prost.
LESTVICA: Lib. Gorizia 10, Acli Ronke 8, Soča Čerimpex, Sovodnje, Lib. Villesse 6, Mossa 4, S. Luigi, Villacher Bier 2, Cormons 0.
DEČKI
Po 2. kolu so samo valovci s polnim številom točk, treba pa je tudi upoštevati, da je bila tokrat 01ympia prosta.
IZIDA 2. KOLA: Val - Acli 3:0; Torriana - Turriaco 3:0. (MJ)
NA TRŽAŠKEM
DEČKI
BOR FURLANI - CUS	3:0
(15:4, 15:5, 15:11)
_ BOR FURLANI: Taberni, Pertot, Šušteršič, Čuk, Pieri, Talotti, Koz-man, Furlani. Mauri.
V	3retji tekmi so mladi borovci (vsi razen Tabemija sodijo v mlajšo kategorijo naraščajnikov) prišli do toliko pričakovane prve zmage. Perspektivna vrsta plavih je tako kot že v prejšnjih nastopih, ko pa se je srečala z močnejšimi nasprotniki, povsem zadovoljila in tehnično objektivno šibkejšega tekmeca, tokrat povsem nadigrala. Trenerka Meulja je na igrišče poslal vse igralce, ki so vsi po vrsti zadovoljili.
totocalcio
Napoved za stolpec Totocalcio dne. 22. decembra 1991
Avellino - Lecce	1	X	2
Bologna - Venezia	1		
Brescia - Piacenza	1		
Cosenza - Ancona	x	2	
Lucchese - Cesena	1	X	2
Messina - Piša	1	X	
Padova -Modena	1		
Reggiana - Palermo	1		
Taranto - Catania	1	X	
Udinese - Pescara	1	X	
Civitanov. - Vis Pesaro	X		
Giulianova - Rimini	X		
Molfetta - Matera	1		
obvestilo
ŠD BREG
vabi športnike, starše in simpatizerje na družabno srečanje v dolinski občinski telovadnici danes, 20. t. m., ob 20. uri.
»Jadran« in »Soča«
NOVA GORICA — Tradicionalna vsakoletna prireditev Naš športnik '91 se je včeraj odvijala v nekoliko različnem okolju kot navadno. Prizorišče nagrajevanja najboljših športnikov Primorske z obeh strani meje je namreč bil uspešni novogoriški disko klub Odeon, ki je že nekaj časa množično zbirališče mladih z obeh strani meje.
Tokrat so množico običajnih obiskovalcev zamenjali športniki, novinarji ter predstavniki teles-nokulturnih in drugih organizacij Primorske. Tako je tudi letošnja manifestacija izzvenela kot prijetno in občuteno srečanje, v ospredju katerega so resda bili najboljši primorski športniki različnih panog, obenem pa je to bila priložnost za potrditev dejstva, da je primorska regija povezan prostor, neglede na mejo, ki jo ločuje.
Zgovorno simbolično izpade že samo dejstvo, da je tokrat prva dama športa v zamejstvu Sireni-na jadralka Arianna Bogateč, protagonistka podvigov v vsedržavnem, evropskem in celo svetovnem merilu, na severnoprimorski strani pa se ji enakovredno prilega solkanski kanuist Joško Kancler, z drugim mestom na letošnjem svetovnem prvenstvu povzdignjen v »junaka Soče«.
Je že moralo biti tako, da sta Soča in Jadran tudi v športu naletela na stičišče, kot ga imata že vekomaj po naravnih zakonih.
Posoški kajakaši so bili letos v ospredju, kar je nedvomno zasluženo priznanje za odlično izvedbo in rezultate na svetovnem prvenstvu, nič manj zaslug pa ne gre vsem ostalim vrhunskim športnikom, ki so tudi letos dokazali, da to nagrajevanje ni le simbolično, ampak dokazuje vitalnost in visoko kakovost telesno-kulturnih dejavnosti na območju Primorske. Vendar, tako kot nič ne rase in uspeva samo od sebe, takih rezultatov ne bi bilo, če ne bi bilo za njimi množice veščih športnih delavcev in organizatorjev. To delo v senci, največkrat težaško in brez blišča zmagovalskih stopničk, je pri nagradah prav tako upravičeno prišlo na svoj račun, (du)
Arianra Bogateč naslov najboljše
1.	Arianna BOGATEČ
(Tržaški pomorski klub Sirena - jadranje)
Sloves prve dame zamejskega športa si je Sirenina jadralka še utrdila z letošnjo izjemno tekmovalno sezono, v kateri je zablestela tako v vsedržavnem merilu kot v mednarodni konkurenci. Med njenimi dosežki vsekakor izstopajo drugo mesto na svetovnem prvenstvu v kalifornijskem Long Be-achu, peto mesto na predolimpijski regati v Barceloni, zmaga na mednarodni regati v Genovi, zagotovila pa si je tudi naslov italijanske prvakinje v razredu evropa. Arianna tudi s svojim človeškim zgledom pooseblja lik vsesplošne športnice.
2.	Samo KOKOROVEC
(ŠD Polet - umetnostno kotalkanje)
Po tolikih mednarodnih uveljavitvah je ponovno dokazal, da je v samem vrhu svetovnega umetnostnega kotalkanja. Na svetovnem prvenstvu v avstralskem Sidneyu si je v prostem programu prikotalkal srebrno kolajno. Pravo zmagoslavje pa je Samo doživel na evropskem prvenstvu v italijanskem Rosetu degli Abruzzi: ovenčal se je z dvojnim naslovom prvaka stare celine tako v prostem programu kot v kombinaciji, v obveznih likih pa je bil drugi. V teku sezone je čvrsto dokazoval svoje tehnične in človeške vrednote, kot se za vrhunskega športnika spodobi.
3.	Jan Budin
(ŠD Kontovel - košarka)
16-letni košarkar je že vsaj dve leti v središču pozorosti ne samo tržaške, temveč tudi deželne in državne košarkarske javnosti, tako da je prav v tem mesecu bil poklican v državno kadetsko reprezentanco. Jan je bil v tem letu vedno eden najboljših košarkarjev v mladinskih ligah, poleg tega je tudi eden najzaslužnejših za napredovanje Kontovelovega članskega moštva v D ligo.
Diskoteka
»prestala«
preizkušnjo
Tudi v oceni večine udeležencev je diskoteka Odeon »dobro prestala« včerajšnjo nagrajevanje obmejnih športnikov leta, čeprav je pred prireditvijo, zlasti na zamejski strani, vladala določena skepsa, češ da bo manifestacija v tako neobičajnem okolju izzvenela premalo slovesna.
»Manifestacija je bila drugačna kot smo si jo zamišljali, ko smo o njej razpravljali na na|ih sejah,« je povedal predsednik ZSŠDI Kufersin, »vendar pa mislim, da so časi zdaj drugačni, smo na pragu leta 2.000, in tudi takšne spremembe ne škodujejo ideji o skupnem nagrajevanju naših športnikov.«
»Želja naših prijateljev koprskega radia in Nove Gorice je bila, da bi manifestacija potekala v nekem novem ambientu. Bila je zanimiva, čeprav je treba po mojem mnenju nameniti profesionalni plati nekaj več pozornosti. Ni pa bila to še tista prava manifestacija, kot si jo sam zamišljam, kajti ti naši najzaslužnejši športniki spadajo v sam vrh našega kulturnega izražanja in bi morala biti zato manifestacija bolj slovesna in množična,« je povedal direktor programov radia Trst A Filibert Benedetič.
»Naša skrb je bila, da ne bi bil slavnostni trenutek nagrajevanja premalo podčrtan, a moram reči, da je bilo razpoloženje tu enkratno in ambient je bil stimulativen, tako za goste, kot za nagrajence,« je soglašal z večino in-tervjuvanih tudi predsednik TO ZSŠDI Livij Valenčič.
Toplino ambienta sta občutila tudi znana športna delavca Marko Lutman iz Gorice in Ladi Budin iz Zgonika, Lutman pa se je ob tem vprašal, ali radijska oddaja ne pogojuje v preveliki meri manifestacije kot take.
»Nagrajevanje primorskih športnikov spremljam že od vsega začetka, celih 18 let je to, in z veseljem ugotavljam, da so nagrajenci, na obeh straneh meje, na vse višjem nivoju,« je dejal sekretar Športne zveze Slovenije Marjan Jemec, ki je predvsem izpostavil pomen te prireditve kot konkreten primer sodelovanja med Slovenci z obeh strani meje. »Ko bodo te in druge pobude postale skupna stvar večin in manjšin, bo meja izgubila na pomenu,« je še dejal.
Glede izbire zamejskih nagrajencev pa so si bili naši sogovorniki edini: izbira je bila povsem posrečena, sicer pa, je pripomnil eden od njih, alternativ tudi ni bilo. Večina se je tudi strinjala s tem, da najboljše športnike pri nas izbira posebna komisija, ne pa dopisniki našega dnevnika in radia, kot je bilo v navadi v zadnjih letih. Izbira naj bi bila tako bolj objektivna, (ak)
Borovim odbojkaricam ekipni naslov
3. ŠD SOVODNJE
Zaslužni športni delavci
Dario FRANDOLIČ
1. OD BOR (ženska odbojka)
Odbojkarice tržaškega Bora so v sezoni 1990/91 iz državnega prvenstva C-l lige napredovale v višjo B-2 ligo. Ob koncu tretjeli-gaškega prvenstva so osvojile drugo mesto z 38 točkami, dvema manj od prvourvščene Latisane. V 26 prvenstvenih nastopih so si zagotovile 19 zmag. Ekipo je treniral Marko Kalc. V zadnjih desetih letih ni nobeni zamejski odbojkarski ekipi uspelo, da bi si priborila
Kajak klub Soške elektrarne Nova Gorica med ekipami in šahistka Kiti Grosar ter kanuist Joško Kancler med posamezniki so »naj« športniki na slovenskem Primorskem.
Za novogoriški kajakaški kolektiv je bila to že peta zmaga na izboru »naj« športnikov, kar ne čudi, saj so bili tekmovalci tega kluba tudi jedro bivše jugoslovanske reprezentance. Z največjih svetovnih tekmovanj pa se že po tradiciji vračajo s kolajnami.
Med kolektivi je 2. mesto zasedel Nogometni klub Belvedur iz Izole, ki je po jesenskem delu prvega slovenskega državnega prvenstva na odlič-
napredovanje v tekmovanju državnega merila.
2. ŠD ZARJA (nogomet)
Nogometaši bazovske Zarje so bili v minuli sezoni premočni zmagovalci druge amaterske lige. V 30 nastopih so osvojili 17 zmag, 12-krat so igrali neodločeno, izgubili pa so samo enkrat, kar jim je navrglo 46 točk oziroma kar pet točk več od drugouvrščenega Primorja. Ekipo je treniral Milan Mi-kuš.
nem 4. mestu. Izola doživlja pravi nogometni razcvet.
Tretje mesto so podelili rokometašicam Mlinotesta iz Ajdovščine, ki v slovenski superligi ta čas zasedajo tretje mesto, z mladinskimi selekcijami pa redno posegajo po najvišjih mestih v Sloveniji.
Komaj 15-letna šahistka Kiti Grošar je na SP v Braziliji za igralke do 16 let osvojila 6. mesto in je državna prvaki-naj med pionirkami.
Na 2. mesto se je uvrstila biatlonka ter gorska tekačica Nataša Nakrst-Kosmač iz Nove Gorice, ki na tekmovanjih pogostokrat pušča za sabo tudi
(nogomet)
Po nekaj letih anonimnega nastopanja v tretji amaterski ligi so nogometaši Sovodenj v minuli sezoni igrali zelo zanesljivo in kot nesporni protagonisti osvojili prvo mesto na končni razvrstitvi, kar jim je omogočilo napredovanje v višjo ligo. V 26 nastopih so poželi kar 16 zmag, 7-krat so igrali nedoločeno in utrpeli le tri poraze. S tem uspehom je sovodenjsko športno društvo na najboljši način proslavilo 35-letnico obstoja.
moške sotekmovalce, 3. pa je lokos-trelka Irena Rosa iz Ankarana. Na SP na Finskem je osvojila 7. mesto.
Kot smo dejali, je prvi med moškimi kanuist Joško Kancler. Na zadnjem SP je osvojil 2. mesto, skupaj s Crnkovičem in Jelencem pa je v moštvenih vožnjah celo stopil na najvišjo stopničko.
Na 2. mesto se je uvrstil šahist Aljoša Grosar, ki je na najboljši poti, da postane velemojster, na zadnjem jugoslovanskem prvenstvu pa je brez poraza delil 1. mesto.
Slalomski mojster divjih brzic Marjan Štrukelj, tretjeuvrščeni, je bil na letošnjem SP 2. in si je priboril olimpijsko normo za Barcelono.
Poleg najboljših športnikov zamejstva, ki jih je izbrala posebna komisija novinarjev, so bili nagrajeni tudi zaslužni športni delavci, katerim je priznanje podelilo Združenje zamejskih športnih društev.
Boris BOGATEČ
Težko bi si danes lahko zamišljali široko zasnovano ski-rolkasko področje ŠD Mladina, če ne bi ob vsakem koraku naleteli na tako markantno osebnost kot je Boris Bogateč. V sebi združuje vloge organizatorja, trenerja, svetovalca, očeta, pedagoga. Visoko stopnjo razvitosti tega športa v naši športni sredini ter široko odmevnost rezultatov tekmovalcev ŠD Mladina lahko mirne duše pripisujemo njegovemu vsakodnevnemu garaškemu delu in njegovi celoviti vdanosti športni sredini.
Livio LESIZZA
Livio Lesizza tiho in verjetno namenoma skorajda neopazno že vrsto let nudi svojo neprecenljivo pomoč na odborniškem področju: pri srcu mu je predvsem premočrtna rast naših športnih enot. To svoje poslanstvo opravlja neprisiljeno, vdano, nesebično, kar je jasen dokaz, da je docela vtkan v svet našega športa: tudi z njegovim doprinosom lahko upravičeno z optimizmom gledamo v bodočnost.
Ko govorimo o nogometu na Goriškem in še posebno na dober-dobskem Krasu, ne moremo mimo imena Daria Frandoliča, ki se je tej panogi zapisal še zelo mlad. V svoji dolgi igralski karieri je branil barve raznih moštev, od štan-drežke Juventine do Pro Gorizie, od bazovske Zarje do domače Mladosti. V tem društvu pa že vrsto let deluje kot dober organizator in zlasti odličen trener mladinskega nogometa. Letos je dober-dobske cicibane popeljal celo do državnega finala v Materi, kjer je med dvajsetimi ekipami iz vse Italije moštvo Mladosti brez poraza zasedlo odlično 5. mesto.
Pobudniki letošnje manifestacije »Naš športnik '91« so bili
PRIMORSKE NOVICE RADIO
KOPER-CAPODISTRIA TV KOPER-CAPODISTRIA NOVI MATAJUR PRIMORSKI DNEVNIK RADIO TRST A
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
Onstran meje devet nagrajenih
Naročnina: za Italijo mesečna 22.000 Lir - celoletna naročnina 264.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 300 SLI (dnevna 15 SLI) žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT, Vodnikova 133, 61000 Ljubljana; Telefon 554045 - 557185; Fax 555343.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067
primorski
M.	dnevnik
petek, 20. decembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Vse več polemik in nasprotovanj nepopularnemu ukrepu v italijanskih mestih
Neuspeh dosedanjih omejitev v prometu naj bi odpravilo poslabšanje vremena
Bombna atentata v Bariju in Tarantu
RIM — Medtem ko se še stopnjujejo polemike v zvezi z ukrepom o izmeničnem prometu avtov s sodo ali liho številko na evidenčnih tablicah, pa vsi nemo zrejo v nebo, v upanju da bo današnja atlantska frontalna motnja dodobra premešala zračne plasti. Vsem je namreč jasno, da bo onesnaženje zraka nad italijanskimi mesti odpravila le dobra prevetritev in ne ukrep o izmeničnem prometu. Meteorologi pričakujejo namreč za danes padavine ob istočasnem padcu temperature. Pihali bodo vetrovi severnega kvadranta, ki bodo nad Tržaškim zalivom prešli v burjo. Ob takih vremenskih razmerah ne izključujejo žleda in poledice, meja sneženja pa se bo postopoma znižala vse do nižin.
Narava bo torej priskočila na pomoč politikom in upraviteljem, ki so segli po edinem cenenem ukrepu, ki se do sedaj ni bore kako izkazal. Včerajšnji podatki o koncentraciji strupenih snovi v mestih, kjer so uvedli izmenični promet, so dokazali, da se je onesnaženost znižala od najmanj 5 do največ 20 odstotkov. Nič čudnega torej, da so nad ukrepom nezadovoljni skoraj vsi. V prvi vrsti avtomobilisti, njim so se pridružili še obrtniki in trgovci, končno pa so se oglasili tudi politiki.
Za tajnika DSL Occhetta je ta ukrep brezsmiselen, ker je treba uresničiti pravi zasuk v politiki prevozov in ne seči po mašilih. Occhetto je obenem osvojil predlog bolonjskega župana, da je treba v prihodnjem desetletju odme-
riti deželam in javnim upravam finančna sredstva za razvoj javnih prevozov. To bi z lahkoto dosegli, če bi preusmerili 50 lir od sedanjega davčnega pritiska za liter bencina, ne da bi na novo obremenili davkoplačevalce.
Poslanec KD Public Fiore pa se je obregnil ob »nesposobnost rimske mestne uprave«, ki je segla po omejitvah, ne da bi sprejela ustrezni načrt o ureditvi mestnega prometa. Fiore je kritiziral tudi skrb rimske uprave za svoje mestne avtobuse, ki krepko pomagajo pri onesnaževanju zraka nad Rimom. Upravitelje je spomnil, da se lahko zniža saje in druge strupene pline z vodnimi filtri, ki so že desetletja v rabi pri rudniških dizelskih motorjih.
Da bi bila mera polna, bodo splošne vladne ukrepe za omejevanje onesnaženosti zraka uvedli šele 1. februarja, s tem naj bi omogočili naftnim družbam, da zadostijo svojim tehničnim problemom. Mesečnik Ouattroruote pa bo v januarski številki objavil analizo tekočih goriv, ki so v prodaji na italijanskih črpalkah.
Na zatožni klopi je predvsem dizelsko gorivo, ki vsebuje preveč »nezakonitih« primesi, tako da se do tisočkrat poveča količina saj pri izgorevanju. Mesečnik obtožuje tudi nedavna določila Conte-Ruffolo o neosvinčenem bencinu, v katerih niso določili maksimalne koncentracije kancerogenega benzena, temveč so le pavšalno navedli, naj bo količina »povprečna«.
BARI — Dve bombni eksploziji sta v sredo pozno ponoči prebudili Bari in Taranto. V prvem primeru je eksplozivno telo eksplodiralo pred vhodom v policijski komisariat, v Tarantu pa so zlikovci bombo nastavili pred vhodna vrata županstva. Obe eksploziji sta povzročili le precejšnjo materialno škodo, uničenih je bilo nekaj parkiranih avtomobilov in razbita stekla na oknih okoliških zgradb, žrtev in ranjenih pa ni bilo.
Kar zadeva Bari, so preiskovalci prepričani, da gre za delo organiziranih kriminalcev, ki so specializirani za napade na tovornjake. Odgovornost za eksploziji je včeraj sicer prevzela »Falange armata«, vendar preiskovalci temu ne verjamejo kaj dosti.
»Vojna« Italija - Philip Moris se nadaljuje Evropska komisija opozarja italijansko vlado
RIM — Vojna med italijanskim finančnim ministrstvom in ameriško cigaretno multinacionalno družbo Philip Morris se nadaljuje. Kot je znano, so po zaplembah velikih količin pretihotapljenih cigaret prepovedali prodajo cigaret Marlboro, Merit in Mu-ratti na celotnem državnem ozemlju, včeraj pa je uprava Državnih monopolov prijavila rimskemu tožilstvu družbo Philip Morris, ki je v nekaterih časopisih objavila sporočilo, ki po mnenju Državnih monopolov »zaradi svoje vsebine in tona vzbuja zmedo v zvezi s suspendiranimi izdelki, ki jih ne omenja in ga je mogoče celo razumeti tudi kot preklic prepovedi prodaje cigaret vrste Marlboro, Merit in Muratti.« Poleg tega je po mnenju Državnih monopolov v spo-
ročilu tudi prikrita propaganda, zaradi česar so tudi opozorili finančne stražnike, naj preverijo, če z objavo sporočila niso bila kršena določila, ki prepovedujejo propagando tobačnih izdelkov.
Iz Bruslja pa je Evropska komisija pozvala italijansko vlado, da je njena odločitev v nasprotju z določili ES. Zato ES zahteva odgovor v roku 24 ur, če do tega ne bo prišlo, pa bo Evropska komisija Italijo prijavila Evropskemu sodišču pravice.
Ta nasprotja pa, kot kaže, nič ne motijo tihotapcev. »Delajo« non stop, proti njim pa poteka tudi stalen boj in včeraj so finančni stražniki pri Palermu zaplenili 5 ton pretihotapljenih cigaret. Kot običajno, je bilo v tem tovoru največ cigaret znamke Marlboro...

JADRANSKI KOLEDAR 1992
s knjižno zbirko
JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1992
Življenje, tako pri posamezniku kot pri skupnosti se drobi v ure. Zato ga je treba od časa do časa pregledati, mu dati smisel in iz njega potegniti smernice za prihodnje ravnanje. Ste pomislili, da je Jadranski koledar prav to?!
Str. 220.
Sergej Verč
ROLANDOV
STEBER
Je kriminalni roman
Sergeja Verča, njegov prvenec, pa tudi prva kriminalka, ki se dogaja pri nas: Slovenci. Italijani, nemške zveze. Vse to na Krasu in v tržaškem mestu: vojno zlato, tihotapstvo mamil, nežna čustva in trdo nasilje. Str. 208.
NAMIZNI
JADRANSKI
KOLEDAR
1992
Da vsega ne boste nosili v glavi ali na begotnih lističih: praktičen lepo oblikovan, naš v najširšem pomenu besede.
Danilo Turk
MOJE STOLETJE
MOJE
STOLETJE
*»«V* »«*-
Danih litrk-joco
Prisrčni spomini Danila Turka -Jocota, nepozabnega »Martina Krpana« v tržaškem gledališču in povojnem življenju. Osebno doživetje zgodovine v Trstu Mariboru, Benečiji in na Goriškem. Str. 272.
Tone Wraber
STO ZNAMENITIH RASTLIN NA SLOVENSKEM
To je priročen pa tudi slikovno in vsebinsko bogat priročnik, ki nas znanstveno zanesljivo popelje skozi lepote naravnega vrta med Triglavom, Panonijo in Jadranom.
Napisal ga je znani naravoslovec Tone Wraber. Str. 240.
Naročila in plačila sprejemamo:
O v TRSTU — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 in v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635969
□	v GORICI — na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, tel. 533382 in v Katolijki knjigarni, Trg Vittoria 25, tel. 53T407
□	v ČEDADU — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. Ristori 28, tel. 731190
□	v ŠPETRU — v knjigarni Cernetig Frances-ca, Condominio al Centro ali po telefonu na št. 727536
■	po telefonu od 8. do 14. ure, tel. 040/7796388
■	preko raznašalcev Primorskega dnevnika
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
Cena zbirke samo
52.000
UR
VSE IZDAJE V LETOŠNJEM PAKETU JADRANSKEGA KOLEDARJA IMAJO V PROSTI PRODAJI VREDNOST 121.000 LIR