Leto LXVII PoSfnlna plaPana t gofovlirf. V Ljubljani, v sredo, dne 19. julija 1939 itev. 162 a Cm« 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Čekovni račnn: Ljubljana it e vilka 10.050 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6. telefoni uredništva ta uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Uhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Rešujmo najprej zemljo Že od nekdaj visi slovenski kmet na svoji zemlji. Ustno izročilo o ljubezni in zvestobi do zemlje, ki je prehajalo iz roda v rod, mu je prišlo danes že v liri. Prav zato je slovenski kmet še danes, kljub časom, ki so premnoge odmaknili od matere zemlje in jih pognali kot brezdomce po svetu, ostal zakopan v svoj svet. Krčevito se oklepa grude, dela zanjo in trpi z njo. Ni to preračunana logika, tudi ne pohlep po posesti. Je pa podzavesten občutek varnosti, je v zadnjem kotičku srca zapisano prepričanje, da je zemlja tista, ki edina lahko živi njega in njegovo družino. Naj pride kar hoče, zemlja ostane, pomlad se vrne in če bo treba s krvavimi žulji pospraviti žetev, pospravljena bo. Tako je stoletja živel slovenski kmet priklenjen na zemljo. Ni je bilo sile, ki bi ga premaknila z nje. Prav to pa je rešilo slovenski narod pred pritiskom tujcev. Pa ne samo to. Kmečki grunt je znova in znova dajal narodu svežih moči in jih še daje. V vseh poklicih in vseh stanovih delajo kmečki sinovi. Le škoda, da je že zdavnaj postala slovenska zemlja pretesna in da že zdavnaj ni več mogla živeti vseh tistih, ki so se rodili pod kmečkimi strehami. Tako smo že v drugi polovici prejšnjega stoletja doživeli beg najboljših, najbolj podjetnih in najbolj bistrih. Iz pretesne domače zemlje so se umaknili v Ameriko, ki je čakala na te nove moči in v svoji mešanici narodov tako rada tudi utopila .slovenskega človeka. iV povojni dobi je sicer prestal beg v Ameriko, toda višek ljudi je še vedno iskal kruha drugod. Selili so se v evropske države, preseljevali v bogatejše južne dele države. In še vsi tisti, ki so ostali na tako majhni slovenski zemlji v območju jugoslovanske meje, ves čas bridko doživljajo, da more slovenska zemlja živeti le pičli dve tretjini Slovencev. Zadnja tretjina je in ostane navezana na obrt, industrijo in druge poklice. Za pičlih 700.000 ima Slovenija v naši državi plodne zemlje. Ti bi za silo lahko živeli od osnovnega kmečkega poklica. Ta številka je tisti temelj, iz katerega bo tudi še v bodoče raslo naše samo-bitno narodno drevo v okviru jugoslovanske države. Ko je danes postala tako priljubljena krilatica o življenjskem prostoru, imamo Slovenci lahko pred očmi grenko resnico, da naš življenjski prostor v svobodni državi lahko živi le dve tretjini na njem naseljenih Slovencev. Premajhni smo, da bi mogli misliti na povečanje življenjskega prostora na račun drugih. Imamo pa možnosti, da ta življenjski prostor še bolj izčrpamo in da iz zadnje pedi zemlje iztisnemo vse, kar nam je voljna dati. To naj bo prva in največja naloga bližnje bodočnosti in kdor jo bo pravilno načel in izpeljal, bo največ doprinesel k obstanku in razvoju našega naroda. Velikanski tehnični razvoj v sosednjih državah je vzbudil tudi pri nas odmeve. Socialna stiska zadnjih let je nujnost posnemanja tujine če bolj podčrtala. Tako smo dobili vsega priznanja vredna javna dela v najrazličnejših tehničnih panogah. Morda je ta javna delavnost še najbolj vidna v izboljšavanju prometnih zvez, ki so res že kričale po ureditvi. Če pa primerjamo s temi javnimi deli važnost izboljšanja in povečanja življenjskega prostora, potem moramo priznati, da je rešitev tega vprašanja nujnejša. Povečanje obsega plodne zemlje bi pomenilo za nas povečanje življenjske osnove. Pomenilo bi povečanje narodne moči in narodnih produktivnih sredstev. Samo po sebi se zastavlja vprašanje, če nam je to sploh mogoče. V treh smereh moremo sedanji življenjski prostor povečati in izboljšati. Ogromne površine slovenske zemlje so za slovenskega kmeta neuporabne. Najprej bi mogli z izboljšanji odpreti poljedelcu še ogromne površine neplodne zemlje. Z modernizacijo kmečkega gospodarstva, z uporabo sodobnih obdelovalnih načinov in uporabo umetnih gnojil moremo dvigniti v veliki meri množino in kakovost pridelkov. Končno bi mogli s prekomasacijami razdrobljenih posestev izkoristiti velikansko površino plodne zemlje, ki ne daje ničesar, ker leži v neštetih . • v " "ižja in prav gotovo tudi najvažnejša bi ;atitev plodne zemlje z izboljšanji. Samo skem in notranjskem Krasu čaka na kra-ih nad 13.000 ha zemlje na to, da jo bo varoval pred povodnjinii in tako ustvaril idno zemljo. Z regulacijo rek in potokov 5ili pred povodnjimi velikanski predeli, nes za kmečke lastnike komaj pašniki vrednosti. Poleg tega pa bi se zavaro-na zemlja, ki je sedaj tolikokrat poplav-padle bi s tem vsako leto ponavljajoče , ki jih doživljajo slovenski kmetje v vseh del Slovenije, ko jim povodenj uniči ves pri-delel- iba sodobnih obdelovalnih načinov, upo-m dnih gnojil, umno ravnanje s hlevskim f!',„: n modernizacija vsega kmečkega gospo->i donos slovenskega poljedelstva lahko ii- < saj za četrtino. Z boljšo kakovostjo, ki bi jo p n iko lahko dosegli, bi imel kmet možnost ■ "-tli pridelke po boljši ceni, kar bi zopet posvečanje življenjskega prostora. Komasa-i nih poljedelskih zemljišč in razdelitev v i. n zaokrožena posestva bi odpravila ne-T i>: številna pota in meje in pridobila bi se v.>; ' no- a plodna zemlja. Koliko lažje bi bilo tudi r..;.'. .nje zemlje, koliko lažja uporaba polje-• If.IsMb 'rojevl ,io trditi, da se prav v zadnjih letih ta >-,'t . . niso upoštevala. Želimo le, da bi v bo-: 'i bila najbolj upoštevana, pa najsi zahte-iko velike gmotne žrtve. Zato naj imajo \ i t > javna dela, ki bodo služila povečanju in - i plodne zemlje, prednost pred vsemi Marsikdaj in marsikoga bo to bolelo, i naj se, da s tem prinaša prepotrebno i i narodni skupnosti, ino, da je z rešitvijo teh vprašanj poveza-i šteto drugih problemov, ki se bodo obe-i j važnejša. Gmotne žrtve pa so prav go-lajbolj upravičene, saj se bodo z njimi ustvarila najvažnejša produktivna sred-\ > a polja in novi travniki bodo leto za i- , ,i jali bogate obresti in tisočero povrnili vložene vanie. Kliub temu pa gospodarim teh investicij ni najvažnejši in je 'e jga pomena. Čemu je Italija utrdila Leros „Največje zračno oporišče na Sredozemskem morju" Od iam Italija obvladuje vse področje med Turčijo in Grčijo Dve vrzeli v angleški fronti miru: Rusija in Dodekaneški otoki Rim. 18. julija. Z ozirom na politiko Anglije in Francije, da ee os Rim—Berlin od vseh stran! obkoli, pravijo danes tukajšnji merodajni krogi, da bo Rusija bržčas ostala nevarna odprtina v tem obroču. Druga točka, ki stoji napoti obkroževanju, pa je otok Leros na italijanskem Dodekanezu. Inozemstvo je sicer že nekaj časa pisalo o italijanskih utrdbah, tako na Le-rosu, kakor na Rodosu, toda kaj točnega svet ne ve ničesar, razen da je nek angleški list pred meseci imenoval otok Leros vzhodni Gibraltar. Rimski politični krogi pravijo sedaj, da je Leros, ki šteje eedaj 63 kvadratnih kilometrov, Se vse kaj drugega kakor Gibraltar. Leros je največje zračno oporišče na Sredozemskem morju. Od tukaj Italija obvladuje prehod skozi otočje Ciklad. S povprečno brzino 300 km na uro lahko vsak italijanski bombarder doseže v komaj eni uri vsako vojno ladjo, ki bi hotela tukaj prodreti v Črno morje Romuniji, oziroma Poljski na pomoč. V primeru, če bi potegnili v vojno Grčijo, pa bi italijanska letala tudi z albanskega oporišča K o r f e ▼ dobri uri dosegla prehod v Egejsko morje, oziroma v Bospor. Francija in Anglija bi imeli drugod toliko posla, da ne bi mogli postaviti taki akciji, ki preprečuje svobodno pot do Dardanel, ničesar nasproti. Italija je popoln gospodar prehodne ceste do Dardanel. Leros bo tudi preprečil vsako francosko vojaško odpravo iz Sirije skozi Anatolijo do Bos-pora, ker Leros ogroža edino turško železniško zvezo z Bosporom. V Parizu ln Londonu sicer pravijo, da Italija ne bo mogla stalno oskrbovati vojske, ki jo je že zbrala na I)vanajsterootočj-spodarske sloge v Zagrebu govor, v katerem je med drugim dejal, da Hrvati hočejo tak sporazum, da bo hrvatsko ljudstvo moglo samo sklepati zakone na svojem ozemlju, kakor je to pravica takozvanih avtonomnih pokrajin. Recimo na primer, kadar pride kakšna velika poplava, deli državna oblast podpore, toda te podpore so iz ba-novjnske blagajne. Hrvatski narod bo za svoje notranje potrebe skrbel sam. Ko bo vprašanje sporazuma rešeno, bomo nadaljevali, je dejal inženir Košutič z delom, da nam ne bo treba prositi kruha iz tuje torbe in da se bo moglo četrt milijona naših bratov, ki živijo v inozemstvu, vrniti v rodni kraj in svoje izkušnje postaviti v službo -ospodarskega napredka hrvatske domovine. česa se nadejajo »demokratski« elementi Dobro poučena belgrajska »Nezavisna tribu-nac beleži prizadevanje, da bi se JNS priključila UO, to je srbskim demokratom, zemljoradnikoni in Stanojevičevim radikalom. Dr. Vilderjeva >Nova riječr, ki se že dolgo bori na strani dr. Mačka in je glasilo Pribičevi-čevičevih demokratov, piše, da danes od dr. Mačka ni odvisno samo vprašanje sporazuma, ampak tudi položaj in napredek (takozvane) demokratske misli v Jugoslaviji. Podobno pišo tudi sarajevska »Jugoslavenska poštac, ki je istotako za sporazum. Tudi ona se od rešitve tega vprašanja nadeja v prvi vrsti oživ-Ijenja »demokratske misli«, kakor ona pravi. Slično pišejo tudi drugi listi levičarske sineri, ki si z vsemi drugimi opozicionalci v Jugoslaviji obetajo od sporazuma tudi notranjih sprememb v smislu njihovega svetovnega in političnega nazora. Vprašanja Gorskega Kotare Zagrebške »Novosti« pišejo o vprašanjih Gorskega Kotora, ki tudi nas kot njegovega neposrednega soseda zelo zanima. »Novosti« pravijo, da se važna vprašanja tega okraja rešujejo v nasprotju s koristmi tamošnjega prebivalstva, ki, kakor znano, zelo revno živi. Med državo in največjim gozdnim posestnikom Gorskega okraja, knezom Thurn-Tazisom je še vedno spor glede gozdov. 12.000 ha gozda se knezu vrne, ostalo pa za milijonsko odškodnino ostane državi. Cb priliki tega sporazuma ljudstvo zahteva, da se mu vrnejo gozdovi, katerih so se bili knezi svojčas brez pravice polastili, izgleda pa, da erar ni tega mnenja. Spor je tudi o gozdovih g. Premruja, katere je le ta prodal zemljiški občini Ravna gora. Ne glede na to, da so bili ti gozdovi preplačani, bodo Havnogorci prišli ob zaslužek pri izseku in žaganju 35.000 kubičnih metrov lesa, ker Premru noče tega dela dati Ravnogorretn. Pa tudi nesrečne Fužine imajo svoj problem. Tam so namreč nameravali napraviti umetno jezero za veliko hitrocentralo v Triblju, toda to jezero hočejo zgraditi in zajeziti tako, da bi bile Fužine v največji nevarnosti, kar je treba vsekakor preprečiti. Za državno opero v Belgradu Razpisan je mednarodni natečaj za izdelavo idejnih skic za palačo nove državne opere v Belgradu, ki se bo gradila na prostoru sedanjega parka v bližini Cvetnega trga. Prva nagrada znaša 150.000, druga 100.000, tretja 75.000 din, razen tega je še 125.000 din določenih za odkup del. Proti zgraditvi nove opere v parku nastopa Društvo arhitektov, ki opravičuje svoje odklonilno stališče s tem, da ima Belgrad premalo parkov in zelenja. da bi lahko še od obstoječih negovanih parkov mogel žrtvovati prostor za zidavo novih zgradb. Dneva in ure še ni mogoče povedati! O sporazumu piše danes »Obzor« sledeče: Govor dr. Mačka ob priliki proslave njegove GO-letnice v Zagrebu (ko je namreč svečano obljubil, da bo opravičil veliko zaupanje, ki ga ima do njega hrvatski narod ter da upa z božjo pomočjo čimpreje dokončati delo, ki ga je bil začel Štefan Radič), je treba dopolniti z govorom dr. Šuteja v Sarajevu, ki je izjavil,da se morajo novi odnošaji med Hrvati in Srbi doseči na osnovi sporazuma med obema narodoma na ta način, da rešitev hrvatskega vprašanja ne sme ustvariti Srbskega vprašanja. Z drugimi besedami se to pravi, da morajo tako Hrvati kakor Srbi z novo ureditvijo države biti enako zadovoljni. Te težave dokazujejo, da se ne smemo v svojih zaključkih prenagliti in da je previdno presojanje položaja najboljša pot za pravilno oceno aktualnega političnega trenutka. jObzor« opozarja tudi na govor narodnega poslanca dr. Scholla na Mačkovi slav-nosti v Osjeku (v nedeljo 16. t. m.), ki je tudi izjavil svoje prepričanje, da bo sporazum kmalu gotov, samo točnega datuma še ni mogoče povedati. To mišljenje, pravi »Obzorr, potrjuje tudi diplomatski sotrudnik »Daily Telegrapha« in »Morningpost«, ki je med drugim v vseh listih objavil sledeče: »Veliko zanimanje so izzvala v Londonu poročila iz Jugoslavije, da bo sporazum med Hrvati na eni strani in med vlado na drugi strani kmalu objavljen. Takega razvoja jugoslovanske stvari si v Londonu hudo želijo. Sporazum bi namreč utrl pot k popolni slogi države pri obrambi njene celosti in neodvisnosti.« »Obzor« nato pravi, da se tako v Zagrebu, kakor v Ljubljani smatra, da bo sporazum podpisan najkasneje v začetku septembra. Krogi, ki pravijo, da so poučeni, pravijo, da so načrti sporazuma gotovi in da jih sedaj skušajo spraviti v soglasje, oziroma najti neko srednjo črto. Muslimanska »Pravda« v Sarajevu pišo: ■»Ako na* ne varajo znaki, potem se nahaja vprašanje nove državne ureditve v zaključni fazi. Zastoj, ki je nastal po izjavah merodajnih krogov, ni pomenil nobenega načelnega sporazuma. Zastoj je samo pokazal, da se vprašanje razmotriva naj-resneje v vseh podrobnostih, ker mora biti sporazum nekaj končno veljavnega .tako da nikdar več ne bo mogel postati vzrok notranjim trenjem. Ako hočemo, da bo sporazum trajno in koristno delo za državo, potem g« je treba oblikovati tako, da bosta obedve stranki popolnoma zadovoljni. Po zlomu Karpatske Ukrajine • • • Ukrajinski voditelji upajo, da bodo še letos imeli svojo prvo državo: »Zapadno Ukrajino« (Poročilo od posebne slrani) Praga, v juliju 1969. Štirje meseci so že [»otekli, odkar je propadla prva samostojna ukrajinska državica — Karpatska Ukrajina. Čez malo slovansko deželico se je razlil samo za nekaj Časa vihar vojne strahote in že je ni bilo več. Voditelji so morali hitro pobegniti čez mejo in se sedaj počasi zbirajo z vseh strani. Pred kratkim so tudi madžarski listi objavili vesti o tem, da je vojaška oblast v Karpatski Ukrajini izročila vso oblast madžarskim civilnim oblastem in v Užhorod je že prišel prvi madžarski civilni guverner baron Perenyi. Tako se je tudi v javnosti skušalo ugotoviti, da je deželica, ki je samostojna živela samo nekaj dni, izginila s |.ovršja in tudi iz zavesti prebivalstva, ki da ie srečno, da je prišlo pod madžarsko oblast. Praga — središče ukrajinskega gibanja Temu pa ni tako! Karpatska Ukrajina nikakor ni pozabljena. V tujino je moralo zhežati mnogo voditeljev milijonskega naroda. Vsi 6e sedaj zbirajo večinoma v Pragi. Bivši predsednik karpalske ukrajinske vlade in nato predsednik samostojne Karpatske Ukrajine — tnsgr. Velo-šin je sedaj v Pragi. Na Smirhovu je dobil lepo vilo in je postal profesor na ukrajinski univerzi v Pragi. Okoli njega se sedaj zbirajo vsi tisti, ki so morali za mejo. Vsi ne žive v Pragi, ampak jih je mnogo v Bratislavi in drugod na Slovaškem, mnogo jih je pa tudi na Dunaju. — Praga pa je tako po neki čudni stranpoti zopet sedež vseh tistih, ki skrbe še dalje za vse tiste, ki so morali bežati pred Madžari ter sedaj v tujini skrho za lepšo srečo svojega naroda. V Pragi so predvsem vsi člani bivših karp,-ukrajinskih vlad. Teh je bilo v kratkem času več, v vladi pa je bilo tudi mnogo državnih podtaj-nikov. Le dva do trije bivši vladni člani žive v Bratislavi, ali pa na Slovaškem. Na Madžarskem, to je doma, so ostali samo trije bivši karpatsko-ukrajinski ministri, in sicer dr. Dol i na j, dr. Brščajko in Perevuznik. Drja Dolinaja so Madžari kmalu izpustili in sedaj lahko izvršuje svojo zdravniško prakso, dr. Brščajko se je oženil z neko Madžarko in je zapustil svojo domovino. za Perevuznika pa ne vedo, kaj se mu je zgodilo. Strašno trpljenje ljudstva po vdoru Madžarov 15.000 mladih je padlo v boju V borbi z Madžari, ko so njihove čete vdirale v Karpatsko Ukrajino, je padlo okoli 15(100 mladih Ukrajincev. Bili so to večinoma dijaki, mlajši obrtniki, posebno pa mladi .kuieiijski.. sinovi. I.ahko se reče, da je v tistih kratkih dneh borbe padel cvet ukrajinske mladine, saj ie številka 15.UU0 • pri yio4imHiew>k#m- n*fe4W*elo velika. Prebivalstvo Karpatske Ukrajine moramo po sedanjih vidikih razdeliti takole: 1. tisti, ki so padli v bojih ali pa so bili takoj ustreljeni, ko so Madžari vdrli v pokrajino; 2. tisti, ki so morali bežati pred Madžari; 3. tisti, ki trpe sedaj v ječah in taboriščah in ki jih ne bodo izpustili iz ječ drugače kot mrtve; 4. tisti, ki so v ječah in taboriščih in ki jih mislijo Madžari »spokorjene« izpustiti iz mučilnic. Madžari streljajo civilno prebivalstvo za »kazen in v opomin« Omenili smo že. da je na bojiščih obležalo približno 15.000 mož »ukrajinske vojske«. Ko pa je madžarska vojska nato prodirala v notranjost dežele, jo v vsaki vasi ustrelila za »kazen« ali «opomin» 10—15 mož. V vasi Pereč in so madžarski vojaki prvi dan, ko so prišli tja, postrelili najprej 17 oseb. nato so ustrelili še 7 oseb in oh koncu še lft oseb. V C h u s t u samem so prvi dan zasedbe Madžari takoj ustrelili 200 oseb. Vloga generala Prchale Te kratke številke dokazujejo, kako trdovratno so se borili Ukrajinci proti Madžarom in kako hud bi bil odpor, če bi Ukrajinci ne bili popolnoma brez orožja. Zalo pravijo danes ukrajinski voditelji, da je vsega propada male ukrajinske državice kriv general P r c h a I a , ki ga je osrednja vlada v Pragi nekaj mesecev pred polomom poslala v Chust kot ministra. General Prchala je imel v deželi močno in sijajno urejeno češko vojsko. Še več — imel je na razpolago najmočnejše tanke in oklopne avtomobile ter odlično topništvo. Vsi še danes priznavajo, da je bila češka vojska v deželi sijajno oborožena. Toda general Prriiala »je Ukrajince izdal«. Na svojo pest se je umaknil pred Madžari z meje in dovolil, da so Madžari z dveh strani vdrli v deželo. Snm se je hitro umikal s tanki, topovi in strelivom proti poljski meji. Ko so Madžari Ukrajince z dveh strani stisnili, je bila obramba dežele težka. Toda tudi tako so se Ukrajinci branili hrabro in vztrajno. Prepričani so, da bi bili Madžare držali v gorah nad tri mesece, toda »češki izdajalec Prchala« je vse odpeljal čez mejo in sedaj na Poljskem snuje češko legijo. Beg ljudstva na vse stran! Vsi tisti pa, ki so morali bežati čez mejo, so zbežali ali na Slovaško ali pa so morali zbežali v Romunijo ter oditi nato čez Jugoslavijo v Nemčijo. Y'sj 'i so v Nemčiji sedaj v prostovoljnih delovnih taboriščih ,kjer z ostalimi nemškimi delovnimi-obvezniki opravljajo vsa dela. Med temi so vsi stanovi; zdravniki, profesorji, učitelji, delavci in kmetje. Tisti, ki so ostali... po ječah in taboriščih Najstrašnejši pa je položaj tistih, ki se niso m.tgli umakniti maščevalnosti in sedaj trpe v ječah in koncentracijskih taboriščih. Tisti, ki morajo umreti in ki jih za nobeno ceno ne mislijo izpustiti žive, trpe grozne muke. Počasi jim lomijo ude, režejo meso in lomijo kosti. Vse to se splnh ne da popisati. Edino, kar si ti reveži žele, je hitra smrti V Prago je prišlo že več fotografij iz teh mučilnic, podrobno povedati o vsem. kar se tam godi, pa bo znalo le maloka-tero človeško srce. Tja so spravili najsposobnejše mučilce in krvoluke, ki morajo vsi opraviti samo eno: vse spraviti s tega sveta. V zadnji skupini pa so tisti, ki so zaprti v ječah in koncentracijskih taboriščih, zanje pa mislijo mučilci, da jih bodo z mukami tako s pokoril i, da bodo odšli kot sijajni Madžari na svoje domove. Mučenje po taboriščih Te mučijo na zelo različne načine. Vsak lahko pričakuje, da ga bodo za 10—15 ur privezali »na špange«. Pretepajo jih vojaki ali ječarji. če so pa zinučeni, pa se morajo Ukrajinci med seboj sami pretepati in tolči. Zelo priljubljeno je klofutanje, ki se izvaja na ta način: Ukrajinca se morata ves dan medsebojno kiolutati. Če enemu izmed njiju odpove roka, pristopi vojak ali pa jerar in izmučenega klofuta z vpognjeno šako za iilio tako dolgo, da zrak iz vdolbne roke kar treska v uho. Pritisk zraka na uho je pri tem tako hud. da je skoraj vsem že odpovedal sluh. Ko treskne zrak v uho, se zgodi to s tako silo, da popokajo vse cevke in sluhovodi v ušesih. Tako je v koncentracijskem taborišču oglušel zdravnik dr. Ljubovič, ki živi sedaj na Dunaju, zdravniške parkse pa ne more izvajati, ker je gluh. Prav hude so tudi muke tedaj, kadar se ob nedeljah ali sobotah zvečer vojaki vračajo pijani iz gostiln. Tedaj vsak tak pijanec stresa vso svojo grdoliijo nad jetnike. Ker prihajajo skozi vso noč, so take noči najstrašnejše. Jetniki smejo vsak dan samo enkrat na stranišče. Ko gredo na stranišče, morajo skozi špalir vojakov, ki jih neusmiljeno suvajo do nezavesti. Preden gredo spat, se morajo vsi z bosimi nogami postaviti v vrsto, vojaki pa s žeblji okovanimi čevlji skačejo po njihovih prstih. Gorje tistemu, ki bi se za hip umaknil mučenju. Posebna vrsta mučenja je tudi tale: polena postavijo v zrak v trikot, nanj pa nasajajo človeka in mu lomijo kosti. Najstrašnejše ječe in konrentrarijska taborišča so v ltičkovu, R a h j a in Niredagi. Toda tod so zaprti in mučeni tisti, ki bodo še živi lahko odšli nazaj domov, spokorjeni tako. Ha bodo »za večne čase ljubili« svoje nove gospodarje. Vse, kar je ukrajinsko, je uničeno... Madžari so v Karpatski Ukrajini uničili vse, kar je bilo narodnega in ljudskega. Vse knjižnice so razdejane, prav tako pa požgane tudi vse ukrajinske knjige. Ukrajinci so imeli pod ČSR 6 gimnazij in 24 meščanskih šol. Sedaj so Madžari dovolili samo dve čisto madžarski gimnaziji in 10 meščanskih šol. Od teh meščanskih šol so 4 madžarske, ostalih 6 pa je ukrajinskih, toda dnevno se morajo v teh meščanskih šolah po dve uri učiti madžarščine. V ljudskih šolah pa so takoj začeli uvajati madžarščino. Naval na cerkve in samostane Nova oblast se je spravila tudi nadcerkve f"a"? )e' _,da so karpatski Ukrajinci vsi grskoka-tohški in da imajo starocerkveno slovansko bogoslužje Nova oblast pa je domače lx>goslužje prepovedala in to kljub ostremu protestu sv stolice Cerkvena opravila se morajo opravljati v madžarščini. Spravili so se seveda tudi nad duhovščino. posebno pa nad redovnike. V deželi je bilo 6 lepili in starodavnih samostanov reda svetega Bazilija. Tri samostane so vojaki V Moskvi ne pridejo nikamor več Belgrad, 18. julija, m. Z večernim vlakom potuje v Hamburg na kongres n»mškcga delavstva delegacija, ki šteje osem članov, med katerimi je tudi zastopnik slovenskega delavstva Franc Preželj. Predsednik Jugo-rasa Dragiša Cvetkovič je določil za vodjo delegacije ravnatelja Okrožnega urada za zavarovasje dclavccv v Osjeku, j. Goloba. V kratkem spet sestanek z Molotovim Parii, 18. julija. AA. Havas: V francoskih političnih krogih prevladuje vtis, da v dosedanjem stanju francosko-angle-ško-sovjetskili pogajanj po včerajšnjem sestanku Seedsa, Naggjara in Molotova niso nastopile nobene znatnejše spremembe. Francoski in angleški veleposlanik sta razložila stališče svojih vlad glede držav, ki jim jc treba dati jamstva, kakor tudi glede opredelile neposrednega napada. Dalje sta obrazložila stališče glede novih razgovorov vojaškega značaja, ki naj bi se vodili vzporedno z diplomatskimi razgovori. Mislijo, da bosta (ranroska in angleška vlada ostali pri svojih stališčih. Zda,j je treba počakati samo še izjave o stališču sovjetske vlade, ku bo Moiotov svoji vladi objasnil stališče Francije in Anglije. Menijo tudi, da bo v kratkem spet nov sestanek, vendar pa običajnih napovedi za ta sestanek ni. Moskva. 18. julija, b. Po informacijah »United 1 ressa« včerajšnji razgovor angleških in francoskih predstavnikov z Molotovim ni prav nič spremenil položaja. 1 Ruska uradna agencija Ta s posveča tem razgovorom vseda dve vrstici. Tudi britanski kro^i v Moskvi ničesar ne potočajo, kako je s pogajanji. Iz tega dejstva se lahko sklepa, da v pogajanjih ni doseežn noben napredek. Nemška pogajanja z Rus! Berlin 18. iuliia. b. Poročajo, da se bo nemški veleposlanik v Moskvi von Schulenberg vrnih prihodnji teden v Berlin, da sprejme navodila za nameravana nemško-ruska gospodarska pogajanja. y Moskvo je odšlo tudi več strokovnjakov nemškega zunanjega ministrstva poleg številnih gospodarstvenikov. in častniki najprej izropall, pobrali v hišah vse, kar je bilo kaj vrednega, redovnikom celo nalivna peresa, fotografske aparate itd. Nato so te tri samostane razbili in porušili, v ostale tri pa so naselili madžarske redovnike. Redovniki so večinoma morali zhežati v Slovaško, na Češko, sedaj pa odhajajo naprej v Kanado in Brazilijo. Najstrašnejše se je pač zgodilo duhovniku dr. K u par ju. ki je bil član poslanske zbornice Karpatske Ukrajine. Vojaki so ga najprej strahovito pretepli in nato tako mučili, da jim je v rokah umrl. »Po tolikšnem trpljenju je blizu vstajenja dan« Narod, ki je toliko trpel in ki je tako umiral, mora biti prepričan, da je prav blizu »njegov Vstajenja dan«. Zato se mogoče noben narod na svetu tako ne pripravlja za tisto, kar mora priti, karior ravno ukrajinski. Mala karpatska ukrajinska država je že v prvih dneh računala na pomoč ter se je tudi obrnila na bližnjo Poljsko. Ko je imel Vološin še čas, se je obrnil na Poljsko, in kakor pravijo Ukrajinci, je bil tedaj tudi sklenjen nek sporazum s Poljsko v tem smislu, da bi se Karpatska Ukrajina priključila kot avtonomen del k Poljski. Vsi pogodbeniki so baje sveto prisegli na izvedbo sporazuma, toda Poljaki bi naj bili zatajili sveto dano obljubo. Konec male ukrajinske državice je bil torej neizbežen. Melnik — vrhovni vodja za obnovo velike Ukrajine Sedaj je prvi predsednik Karpatske Ukrajine imgr. Vol o šin, ki predava na ukrajinski univerzi, ki ima svoje oddelke v Pragi in v Bsrlinu in se tako vozi iz Berlina v Prago v izpolnjevanju svoje poučevalne dolžnosti. Toda Vološin se sme brigati samo za svojo Karpatsko Ukrajino, veliko ukrajinsko zunanjo politiko, to je veliko osvobodilno gibanje pa vodi vodja ukrajinskih fa&stov (nacionalistov) Melnik. Melnik je prevzel to dolžnost za Kovalcevim, ki so ga pred leti njegovi nasprotniki ubili. Dve poti — dve izberi Ukrajinci, ki žive sedaj v emigraciji, so z Mel-nikom vred dosegli toliko, da so prepričani, da bo prva ukrajinska država ustanovljena že letos. Za uresničenje ukrajinskega ideala sta odprti-dve poti: Ali ustanoviti Veliko Ukrajino, ki^ bi štela 50 milijonov ljudi in ki bi segala od Užhoroda do Lvova, od Kijeva do Odese in nato do Kaspejskega morja; Ukrajinci v tej velesili že sedaj govore vsi enak jezik in imajo enak pravopis; svoje neko zmešano narečje govore Ukrajinci okoli Mukačeva — ali pa ustanoviti malo ukrajinsko državo, tako zvano »Zapadno Ukrajino«, ki bi imela za sedež Lvov in ki bj se ji nato kmalu — najbrž še ne lelos — priključil Užhorod s Karpatsko Ukrajino. Napovedi Ukrajincev: še letos... Ukrajinski krogi računajo s tem, da bo Poljska letos propadla. V poljski Ukrajini živi — po poljskih vladnih številkah — 8 milijonov Ukrajincev. Tam so vsi možje in dekleta izurjena v vojskovanju in brž ko hi bila Poljska zapletena v 'ojno, hi izbruhnila na vzhodu ukrajinska revolucija v poljskih mejah. Nemci bodo zasedli Gdansk. Pomorje s Koridorjem, vso Poznanjsko in obe Šleziji ter skozi Galicijo prišli do nove »Zapadne Ukrajinec, ki bo nemški p r o t e k t o r a t. V tem protektoratu dobe Ukrajinci samoupravno avtonomijo in vso duhovno in kulturno svobodo, ostalo gospodarstvo, posebno premog in petrolej, pa naj dobi protektoratska oblast. Ta načrt z malo Zapadno Ukrajino š e n e računa z Ukrajinci v Sovjetski Rusiji. ker se bo najbrž Nemčija z Rusijo sporazumela tako, da dobi ostali del Poljske z baltskimi državami Rusija za ugodnost mirnega sožitja dveh velikih velesil, ki sta končno dobili skupne meje. Tako je sedaj slika ukrajinskega gibanja, kakor ga vodita deloma Vološin. v celoti pa voditelj vsega nacionalističnega ukrajinskega gibanja — Melnik. Bližnja bodočnost bi naj kmalu pokazala, koliko je v tem stvarnosti, koliko naivnosti in koliko romantike, ki se je porodila iz dolgoletnega strasnega trpljenja naroda, ki bi zaslužil več pravice, lepšo usodo in več razumevanja. * * * (Objavljamo ta članek, ne da hi pri tem hoteli zavzeti kakršnokoli stališče, vendar pa menimo, da je v njem toliko dragocenih informativnih strani, da ga moramo posredovati naši javnosti. Op. ured.) Neizmerno užaloščeni sporočamo, da je danes ob pol sedmih zvečer umrl po kratkem in težkem trpljenju naš preljubi in skrbni mož, oče, gospod MiPho Kupljen 56 letni železniški uradnik v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob pol šestih iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. Celje, dne 18. julija 1939. Viki Kupljen roj. TValentschack, soproga. Jelislava Kupljen, mati. Slava Fišer. Zora Zaje, sestri, in ostalo sorodstvo. Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Gorišita nadškofija na kongresu Za goriško nadškofijo bo dvoje romanj na mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljano. Priredi ju goriška Katoliška akcija s pomočjo tukajšnjega potovalnega urada R. Appiani, ki je prevzel celotno organizacijo. Prvo romanje traja šest dni, od 25. do 30. julija. Udeleženci 6e odpeliejo dne 25. julija zjutraj ob 8.31 z brzovlakom s severne postaje preko Podbrda in Jesenic ter dospejo popoldne v Ljubljano. Vrnejo se 31. zjutraj v Gorico. Drugo romanje je določeno za dva dni — 29. in 30. julija. Romarji se odpeljejo iz severne goriške postaje 29. julija ob 8 zjutraj, obiščejo med potoma Bled in se ustavijo tisti dan pri Mariji Pomagaj na Brezjah, od koder se pripeljejo drugo jutro ob 8.30 v Ljubljano. Odhod iz Ljubljane ob 1 po polnoči 31. julija, prihod v Gorico ob 6 zjutraj. Udeleženci šestdnevnega romanja plačajo 75 lir, udeleženci dvodnevnega romanja pa 70 lir. V tem znesku je zapopadena voznina po železnici tja in nazaj, legitimacijska izkaznica, ki bo nadomestovala potni list in služila kot vstopnica k raznim prireditvam. Upamo, da bo obisk iz goriške nadškofije časten. Poleg nadškofa M a r g o 11 i j a gre v Ljubljano tudi lepo število odličnih duhovnikov, da se skupno s svojimi verniki vdano poklonijo Kristusu Kralju. 1» Igra o kraljestvu božjem« F a n t j e I Drevi ob sedmih zbor sredi arene 5tadiona. Poleg ljubljanskih, ki bodo gotovo prišli folnoštevilno, naj se vaje udeležijo zlasti tudi fantje iz t. Vida nad Ljubljano, iz Preske, iz Šmartna pod Šmarno goro, iz Ježice in Črnuč, iz Sv. Jakoba ob Savi, iz Dola, iz D. M. v Polju, iz Sostrega, Dobrunj in Hrušice, z Rudnika in Iga, iz Brezovice in Dobrove. — Današnja vaja je za uspeh velike igre izredno važna. Obvestite o tem drug drugega! Odgovorni voditelji naših organizacij naj smatrajo za svojo dolžnost, da fante o tem pozivu takoj obveštijo. — Vaja bo trajala do mraka. — Vrtiovni režiser. Ljudsko petje pri igri. Vsa »Igra o kraljestvu božjem« je prepleieoa z našimi gnanimi cerkvenimi ljudskimi pesmimi In sicer bo pil! ves Stadion sledeče pesmi: dr. Kimovčevo »O Bog v nebeški slavi«, Smolkino »Pojte hribje in doline«, Vavkenovo »Kraljevo znamenje, križ stoji«, ljudsko »Daj mi, Jezus, da žalujem«, Mittererejevo »Jezus, vse tolažbe vir«, Travnovo »Vi oblaki Ga rosite«, Vodopivčevo »Kristus, Kralj vseh večnih časov«, dr. Čerinovo »Mogočno se dvigni« in pa vsem zneno »Povsod Boga«. Vse V trpljenju je prerod Lahko rečemo, da so mnenja povprečne ■večine o zgodovinskih dogajanjih večjidel zgrešena. Med taka mnenja spada tudi naziranje, da je krščanska vera v sodobni Rusiji mrtva, oziroma da umira. Da je res prav nasprotno, da se namreč krščanstvo y najbolj plemenitih srcih in to med preprostim ljudstvom poglablja in oživlja v vse drugačni obliki, nego je bila pod carsko Rusijo, nam dokazuje glasilo uradne sovjetske protiverske propagande »Antireligioznik«, ki v zadnjem času ne piše prav o ničemer več, kakor o nevarnosti pravoslavja, če bi res oživelo. Ta list, ki je nedavno sam priznal, da je bilo pokristjanjenje Rusije pod Vladimirom dogodek največjega kulturnega pomena, se mora sedaj braniti pred ugovori svojih lastnih somišljenikov, ki ga sprašujejo, kako je to t skladu z Ljeninovim naukom o »opiju«, s katerim je sv. Vladimir zastrupil veliko slovansko ljudstvo... Še bolj pa je zanimiv »Bez-božnik u stanka« (Brezbožnik ob stružnici), v čigar zadnji številki nek invalid piše, da ne razume, zakaj komunistična stranka zameta evangeljski nauk o ljubezni in zakaj ne priznava duše ter tako zvanega duha sploh. Sploh se morajo brezbožniki zadnji čas zelo otepati zapadne filozofije zadnjih desetletij, ki se je popolnoma odvrnila od materializma, tako da so celo v Rusiji, kjer imajo vsakega človeka v idejnem pogledu pod strogo kuratelo, začeli nekateri že dvomiti o darvinizmu. Na drugi strani se čedalje bolj množijo poročila o junaškem in mučeniškem delovanju ruske pravoslavne cerkve, ki nikakor ni likvidirana, ampak se briga za duše na skrivnem in ima že pristaše med samim delavstvom, ki je elita sovjetske Rusije. Ko beremo ta poročila, se takoj spomnimo na delovanje katoliške Cerkve in duhovščine med veliko francosko revolucijo, o katerem beremo v velikem življenjepisu sv. Janeza Vianneya, arskega župnika, od Trochua. Pod smrtno nevarnostjo romajo duhovniki od sela do sela, opravljajo sveto daritev v bajtah in skednjih, delijo zakramente in poučujejo mladino neglede na žrtve, ki zaradi tega padajo. Ginljivo je tudi poročilo Rjabušinskega o živem delovanju tako zvanih starovercev v sovjetski Rusiji, ki se boljševiškega preganjanja boje prav tako malo, kakor se svoj čas niso bali preganjanja Petra Velikega, ki je rusko pravoslavno cerkev pokvaril, ko ji je dal za poglavarja pijanca in razuzdanca, racionalista Teofana. Prav za prav so ravno ti staroverci, ki niso nikdar priznali državne ruske cerkve, nositelji oživljenega in poglobljenega pravoslavja, oziroma krščanstva, ker so vajeni trpljenja in vedo, da bo iz njega izšla cerkev izčiščena, kakor je dejal njih vodja za časa Petra Velikega, Ava-kum: »Satan si je od Boga izprosil sveto Rusijo, da bi jo pordečil z mučeniško krvjo. Tudi mi zdaj trpimo za Kristusa, da bo vnovič vzšlo nad njo Kristusovo sonce ▼ še večji slavi.« Ne da se tajiti, tudi Rusija se presnavlja Io počasi praraja tudi t verskem pogledu. pesmi, razen posednjih dveh, so v Premrl o vi »Cerkveni ljudski pesmarici«. — V nedeljo 23. julija naj gg. organisti itd. zberejo udeležence kongresa k skupni vaji ter naj z njimi tu navedene pesmi prepojejo. — Zlasti je opažati, da zadnje tri pesmi vse premalo mogočno zvenijo. Pri himni »Povsod Boga« bomo peli vse kitice. Ali jih znate? Prva kitica še kar dobro gre, a ostale se je treba še naučiti. Ljudsko petje v igri naj številnim tujim gostom pokaže mogočnost naše pesmi. Zato pojmo vsi in dobro pojmo! Vsem farnim igrskim skupinami Glavna skupna vaja za vse sodelujoče bo v soboto 29. julija ob pol desetih dopoldne. Nekateri so izrazili željo, da bi bila glavna vaja šele popoldne. To je iz zelo važnih in ea brezhiben potek igre zelo pomembnih razlogov čisto nemogoče. Igralci in igralke s tem tudi ne bi ničesar pridobili, ker bi itak morali že dopoldne odpotovati z doma. Uredite si že sedaj vse tako, da boste vsi v soboto 29. julija prosti! Gotovo tudi vsi dobro razumete, da je udeležba pri glavni vaji brezpogojna nujnost. Tu so pač potrebne žrtve, brez katerih nobena velika stvar na svetu ne more uspeti. Jaz verujem v tako vašo požrtvovalnost in sem zaradi tega tudi globoko prepričan, da bo naša igra veličastno uspela. — Vrhovni režiser. V nedeljo 23. julija dopoldne ob devetih bo na Stadionu vaja za vse sodelujoče iz Ljubljane in ljubljanske okolice. Bodite točni in pridite polnoštevilnol To je zadnja skupna vaja pred generalno vajo. Lepo vabim tudi igralke in igralce iz oddaljenejših fattiih skupin, da pridejo v nedeljo na Stadion. Ti se mi naj posebej javijo! — Vrhovni režiser. Skupne pevske vaja Skupne pevske vaje kažejo, da bo pri maši nastopil zbor 500 pevcev rajši več, kakor manj. Šentviška okrožje jih da nad 80; pri skupni vaji mengeško-kamniškega okrožja na6 je bilo nad 120 — pa so bili nekateri še zadržani; v Preski je prepeval zbor okrog 90 grl; Skofja Loka in Šmartin jih bosta dala rajši 60 kakor 50; Vrhnika sama jih obeta okrog 30; Ljubljana jih pri vajah ima 150, dasi je tudi marsikdo zadržan. Skupna vaj« vseh zborov bo na Stadionu v nedeljo, 23. t. m. pop. ob pol treh. Tako zgodaj pa zato, ker ba pozneje vaja za velikansko igro; brž po štirih bomo s petjem nehali, da se umaknemo igralcem. — Ker so zbori dobro pripravljeni, bomo pri skupni vaji kar lahko pohiteli. Saj posameznih reči ne bo treba prida ponavljati. Gre za to, da se zbori ujamejo v enotni brzini in da odtehtamo potrebno skupno moč, primerno naraščanje in pojemanje. To ba pa kaj lahko, saj je dosedanji pregled pokazal, kako pevci znajo iti za pevovoajevo rako — kakor da so kdovekoliko časa že na njo navajeni. — Kjer boste imeli še vajo, vse te skladbe povite, da boste zlasti koral čim več peli kar na pamet. Da bodo poslušalci sam eno čutili, kako kakor svetla, mehka melodija nad njimi plava in proti nebesom kipi ... Na veselo svidenje nedeljo na Stadionu popoldne! Ljubljanski pevci borna nocoj v sredo 19. t. m. zveečr ob 8 imeli skupno vajo v Frančiškanski dvorani. (Več med ljubljanskimi novicami). Zborovanje duhovnikov Poleg mednarodnega zbarovanja, ki 6e ga bodo domači gg. duhovniki po možnosti gotovo udeleževali, je potrebno, da imama za svoje posebne potrebe še svoje posebno zborovanje. Treba, da premotrimo, kaj ima kongres povedati pasebej nam in našemu ljudstvu. To zborovanje bo v petek 28. julija ob 10 dopoldne v Frančiškanski dvorani. Predavanje bo dvaie: 1. Duhovnik in kraljestvo Kristusa Kralja. 2, Kako poglobiti versko življenje našega ljudstva. Prosvetna društva na kongres! Prosvetna zveza v Ljubljani vabi vsa prosvetna društva, ki so včlanjena pri njej, da se kongresa Kristusa Kralja udeleže v čim večjem številu. Slavnostni sprevod, katerega bodo gotovo zelo povzdignile društvene zastave, društvene godbe in številne narodne noše, se ureja na Poljanskem nasipu, to je od zmajskega do šentpeterskega mostu pri Jugoslovanski tiskarni. Ta oddelek sprevoda tvorijo narodne noše, društvene zastave in društvene godbe. Vsi zastavonoše naj bodo oblečeni v narodno nošo, Ostali člani, ki bodo v narodni noši, naj se zavedajo, da tudi s to manifestirajo pred mednarodnim svetom za Kristusa Kralja, zato pustite doma vso navlako: razne bisage, pastirske palice in rogove, kar ne spada k narodni noši. la oddelek sprevoda bodo otvorili trije jezdeci z državno in cerkveno zastavo. Nato sledi fanfara Prosvetne zveze, zastava sv. Mihaela, obdana od 8 Ziljank. — Drugo skupino otvorijo zastave gorenjskih prosvetnih društev. Za njimi sledi tržiška godba, oblečena v narodne noše, nato narodne noše iz triglavskega kota, tržiškega, kranjskega in škofjeloškega okraja. — Tretjo skupino otvorijo zastave prosvetnih društev ljubljanske okolice, kamniške in moravške de-kanije. Nato sledi godba »Sora«, narodne noše iz ljubljanske okolice ter kamniškega in moravškega okraja. — Četrti del sprevoda tvorijo Notranjci in sicer društvene zastave vrhniškega in logaškega okraja ter cerkniškega in društvena godba iz Logatca. Nato slede narodne noše iz navedenih okrajev. — Peto skupino tvorijo Dolenjci. Na čelu zastave prosvetnih društev, nato sledi društvena godba z Viča, narodne noš« iz litijskega, trebanjskega in ribniškega okraja. Za njimi slede narodne ooše iz Bele Krajine. Društva poskrbite za čim številnejšo udeležbo, da bo naša organizacija pred mednarodnim svetom pokazala našo pristno slovensko narodno nošo in strumno organizacijo. Preskrbite si kongresne knjižice Prejeli smo obvestilo, da ljudje kaj radi čakajo z nabavo kongresnih knjižic; še več, pravijo celo, da si jih bodo nabavili v Ljubljani v kongresnih dneh. Vsem tem sporočamo, naj si nujno nabavijo knjižice pri domačem g. župniku. Knjižic je tiskano le omejeno število in je zelo verjetno, da bodo v naikrajšem času pošle in jih za časa kongresa najbrž ne bo mogoče dobiti. Torej še enkrat: Nujno potrebno je, da si kupite knjižice takoj pri domačem g. župniku) Ljubljančani lahko dobijo kongresne knjižice in znake pri svojih župnih uradih in v sledečih trgovinah in pisarnah: »Pax et Bonum,« Frančiškanska ulica; »Frančiškanska porta« na Marijinem trgu; Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta; Mohorjeva knjigarna, Miklošičeva cesta; Konzumno društvo v Zvezdi; Trgovina Siiligoj, Frančiškanska ulica; trgovina Ničman, Kopitarjeva ulica; traiika Šoukal, Pred škofijo; Menjalnica Ramovž, Miklošičeva cesta. Prodajalcem jestvin Prodajalcem jestvin, pijač in spominkov na parceli ob južni strani Stadiona dodeljuje prodajne prostore kongresna pisarna v Gospodarski zvezi, pritličje, veža, desno, Tyrševa c. 29, dnevno od 18.30 do 20. Prodajalci opremijo in okrasijo svoje prodajne prostore sami. Raznašalcem hladilnih pijač na Stadionu v soboto 29 in v nedeljo 30. julija naj pieskrbijo najemniki prostorov prodajne legitimacije. Na legitimacijah bo zabeleženo ime najemnika in raznašalca. Brez te legitimacije raznašalci nimajo vstopa na Stadion. Za hlajenje pijač v kozarcih je dovoljeno uporabljati le umetni led iz Mestne klavnice. Jcstvine morajo biti zavarovane pred dotikom, muhami in prahom. Potrebne listine: obrtnice, prodajna dovoljenja in prenosne pravice naj imajo najemniki v svrho izka-zila vselej pri sebi. Kongresna pisarna sporoča Glavna kongresna pisarna, ki ima svoje prostore v poslopju Gospodarske zveze, Tyrševa c. 29/1, telefonska številka 40-41, sporoča: Na kongres Kristusa Kralja v Ljubljano pride tudi škof dr. Dionizij Nja-radi iz Križevcev. Skopljansko škofijo zastopa na kongresu veleč, g. Branko Dorčič, upravitelj škofijskega dijaškega semenišča v Prizrenu. Katoliško akejo za Madžarsko zastopajo na našem kengresu: Karel Huszžr, ministrski predsednik v p. in njegova žena, P. Bela Bangha S. J., direktor Sigismund Mihalovics, prelat. Dva jugoslovanska provincijala frančiškanskega reda na kongresu: P. Mihael Troha, provincijal pro-vincije sv. Cirila in Metoda iz Zagreba in p. dr. Peter Grabič, provincijal provincije Presv. Odrešenika iz Splita sta sporočila, da prideta na kongres. Dijakinje, ki so včlanjene v Zvezi Katoliških dijakinj, obveščamo, da se bo v soboto 29. julija ob 4 popoldne vršilo skupno zborovanje vseh lastnih organizacij dekliške KA iz obeh naših škofij v Delavski zbornici. Naša Zveza se bo tega zborovanja polnošte-vilno udeležila. Pripeljite s seboj koleginje, ki bi hotele pristopiti k ZKD! Ciano o Španiji »Sodelovanje med Italijo in Španijo politična stvarnost evropskega življenja!« Malaga, 18. julija. AA. Španski listi prinašajo izjavo grofa Ciana o njegovih vtisih s potovanja po Španiji. Grof Ciano je izjavil: O naših razgovorih je bilo izdano že sporočilo v San Sebastianu. Sodelovanje Italije in Španije je postala politična stvarnost evropskega življenja. Naši dve državi ni mogoče več ločiti v borbi za ohranitev miru ter okrepitov prijateljstva in bratskih odnošajev. Pogodba z Italijo — jeseni i London, 18. julija, b. »Daily Express« poroča, da je general Franco odklonil sklenitev zveze z Nemčijo in Italijo. V pogajanjih z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom pa je izjavil, da je pripravljen podpisati prijateljski pakt z Italijo, ko pride v jeseni v Rim. Po mnenju političnih krogov bo ta pakt vseboval tajni pripis, glasom katerega bo Španija v primeru da ostane nevtralna. nudila Italiji in Nemčiji daljnosežno vojno podporo. Med drugim je tudi določeno, da bodo lahko nemške in italijanske podmornice uporabljale španske lukc. Japonska ladja zgorela Tokio, 18. julija. AA. (Reuter.) Na ladji >Po-kuje Maruc, ki se nahaja sredi Tihega oceana, je izbruhnil požar. Ta japonska ladja nosi velik tovor čilskega 6olitra. V radiogramu, s katerim zahteva pomoč, omenja poveljnik ladje, da lahko na ladji vsak hip izbruhne katastrofalna eksplozija. Po prvem pozivu na pomoč je res na ladji izbruhnil ogenj ob 6 po krajevnem času. Radijska postaja Siši je poslala prošnjo vsem ladjam, ki se nahajajo v srednjem delu Tihega oceana, da Blokada Kitajske poostrena Japonci hočejo zapreti 3 nadaljna pristanišča Tokio, 18. Julija. AA. Reuter. Po vesteh, ki jih je danes zjutraj objavila agencija Domej so japonske pomorske oblasti sklenile še bolj poostriti blokado obalne pokrajine Fukien. Vice-admiral Likava, glavni poveljnik japonskih pomorskih sil v kitajskih vodah, je objavil sporočilo, s katerim poziva tuje vojne ladje, trgovske ladje in tuje državljane, naj zapuste San Tuao in Ivojuan do petka ob 18. uri, a Sačeng do sobote ob 14. Na zahtevo tujih zastopstev je japonski generalni konzul izjavil svojim evropskim tovarišem, da bodo po poteku naznačenega roka vsa imenovana pristanišča minira-n a. Po poteku roka odklanjajo japonske oblasti vsako odgovornost za škodo, ki bi mogla doleteti tuje ladje in tuje državljane v navedenih pristaniščih. Tokio. 18. julija. AA. (Reuter.) Jutri ob 9 do- nanjim ministrom Arito o Tiencinu. Ti razgovori bodo v uradnih prostorih ministra Arite. Pogajanja, ki so se začela preteklo soboto, so »e morala nadaljevati včeraj,, bila pa so preložena na jutri, ker je angleški veleposlanik pričakoval navodil iz Londona. Po vesteh agencije Domej so včeraj demonstranti vdrli v Cinanfuju v urade treh angleških podjetij ter razbili pohištvo. Kitajci sestrelili japonskega generala in njegov štab perila si ptiUccuuJte las, tcud ut dcnac! če z)utra| pogledate perilo, ki »» Je ponoči namakalo z Žensko hvalo, boste videli, da je pol nesnage ostalo v vodi za namakanje. Brez truda, mnogo hitreje in tudi ceneje boste potem perilo oprali tako, da bo popolnoma čisto. Knez namestnik v Londonu Slavnostna večerja pri kralju Juriju London, 18. julija. AA. Snoči sta angleški kralj in kraljica priredila v Buek-inghamski palačj večerjo v čast Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge. Poleg članov kr. doma so bili na večerji tudi predsednik vlade Chamberlain, zun. minister loril Ilalilav in drugi ugledni člani angleške visoke družbe. Večerje so se prav tako udeležili minister dvora Antič in jugoslovanski poslanik r Londonu dr. Subotič s soprogo. London. 18. julija, AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta prispela včeraj na krajše bivanje v London. Med tem časom bosta gosta Nj. kr. Vel. kralja in kraljice v Bu-ckinghamski palači. Knez Pavle in kneginja Olga sta dobrodošla gosta v tej državi, s katero se je jugoslovanski knez namestnik seznanil od mnogih strani že tedaj, ko je bil dijak na oxtordski univerzi leta 1913, kjer je po vojni nadrljeval svoje prekinjene študije. Ni nobenega razloga, da bi bilo ta njegov obisk treba pripisati vznemirjajočemu položaju ali kakrinemukoli drugemu političnemu motivu. Vojvodinja Kentska bo odpotovala iz Anglije jeseni, ko bo kentski vojvoda prevzel svojo dolžnost kot generalni guverner Avstralije. Sin kneza namestnika Pavla in kneginje Olge kneževič Aleksander študira v Etonu. Zelja njegovih staršev je, da ga vidita, istočasno pa da se poslovita od vojvode in vojvod, Kentske, ki bi utegnila biti dolgo časa odsotna na drugem koncu sveta. To je tudi zadostno pojasnilo zakaj sta knez Pavle in kneginja Olga prispela v London. Ni nobene potrebe, da bi se temu obisku pripisoval političen značaj, ker je namen tega obiska očividen in v vsakem oziru družinske narave. »Daily Skatch« pod naslovom »Dobrodošlica kneza namestnika«, objavlja uvodni članek, v katerem pozdravlja prihod Nj. kr. Vis. kneza in kneginje ter med drugim pravi, da bo njima na čast jutri prirejena svečanost v Buckinghamski palači. »Daily Telegraph«, »Daily Mail« in ostali angleški listi objavljajo na uvodnih mestih poročila a včerajšnjem sprejemu Nj. kr. Vi«, kneza in kneginje Olge in slike Nj. Vis. vojvode in vojvodinje Kentske ter poudarjajo, da jc bil sprejem zelo prisrčen in družinskega značaja. Tokio, 18. julija. A A. Reuter: Japonsko po-veljništvo v Hankeu sporoča, da je kitajska arti-ljerija sestrelila letalo, s katerim se je vozil ge-neraj Tamoj Sitoji, ter 11 drugih potnikov. Vsi so poldne se bodo nadaljevali razgovori med angle- i našli smrt. Letalo je bilo sestreljeno v bližini škim veleposlanikom Craigiesoui in japonskim zu- ' Kvangmeja v pokrajini Har prihite ponesrečeni ladji na pomoč. Na ladji je 110 potnikov in 102 člana posadke. Tokio. 18. julija. AA. (Reuter.) Japonska ladja »Sokujo Maru« je uničena, vendar pa jc potnike in posadko po radiogramu, ki so ga tukaj sprejeli, prevzel nek ameriški parnik. Turški časnikar v Ljubljani Ljubljana, dne 18. julija. Danes je obiskal naše uredništvo znani turški časnikar gospod Chakir Rasim Tchelchene, urednik turškega »Ulus« in glavni dopisnik revij »Arcgan« in »Yedigun«. V Ljubljani ostane dva dni, nato pa bo obiskal najlepše kraje v Sloveniji. Slavnemu gostu in tovarišu želimo najlepše dneve med nami in lepe spomine na našo deželo. Belgrajske novice Belgrad, 18. julija m Referent ljubljanske Delavske zbornice g. Preželj ie bil danes sprejet pri obeh slovenskih ministrih dr. Kreku in Snoju, katerima je poroča! o zadevah slovenskega delavstva. Belgrad 18. julija, m. Danes se je mudilo v Bel-> gradu več slovenskih poslancev, ki so v posameznih ministrstvih posredovali o zadevah svojih okrajev. Belgrad, 18. julija, m Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je danes mudil v Vrnjački Banji, kjer so ga sprejeli ;n pozdravili med drugimi tudi predsednik skupščine Milan Simonovič, minister Cvrkič in več poslancev. Belgrad, 18. julija m Bogoljub Jevtič ie z bivš:m ministrom Kojičem in poslancem Rašovičcm odšel oa daljše agitacijsko potovanji v Bosno, Hercegovino, Črno goro in Sandžak. Belgrad, 18 julija, m V resoru finančnega ministra je postavljen za pripravnika pomorske finančne kontrole Vladimir Uroič iz Sevnice. Drobne novice Odinja, 18. julija. AA. (Pat.) Šolska ladja jugoslovanske vojne mornarice »Jadran« je včeraj zapustila Gdinjo ter odplula v Stockholm. odkoder bo nadaljevala z vožnjo v Kopenhagen. Carigrad. 18. julija. AA. (Ha\as.) Silno deževje, ki traja že nekaj dni, je povzročilo ogromno škodo v Samsunu in okolici. Do sedaj je v naraslih vodah utonilo 40 ljudi. Washington. 18. Julija. AA. (DNB.) Število ameriških vojnih ladij, ki se sedaj gradijo, znaša 100, kar predstavlja rekordno število v mirni dobi. Stroški za gradnjo teh ladij znašajo nad milijardo dola*1 Problem pšenitnlh con v paslv. krajih Odkar je pri nai država vzela v roke reguliranje cen žita in je izvoz žita monopol države, se je že ponovno obravnavalo vprašanje, v koliko jc državna politika pšeničnih cen pravilna in upravičena z ozirom na kraje v državi, ki nc pridelajo dovolj žita ter ga morajo kupovati. Določanje cen pšenici, kakor ga država potom »Prizada« prakticira sedaj že svojih 10 let, jc imelo svoje koristi za žitorodne kraje. Ostali kraji, ki pšenice ne prodajajo in ne izvažajo, od reguliranja cen ne samo, da niso imeli koristi, ampak so morali in morajo ie plačevati pšenico 2O—35M več, kot pa je ccno določila država. V zetski banovini plačujejo, kot poročajo nekateri listi, pšenico 190 do 300 dinarjev. Tudi v drugih krajih, ki nimajo dovolj pridelka za lastno potrebo, plačujejo pšenico v tem razmerju, tako v Liki, Dalmaciji in Sloveniji. Dejansko je položaj tak, da morajo pasivni kraji prispevati k boljši ceni naših producen-tov žita, ki živijo v splošnem v večjem blagostanju kot pa kupci žita. »Jugoslovanski kurir«, ki o tem vprašanju poroča, ugotavlja, da ni nikakega socialnega in ne gospodarskega opravičila za ta pojav. Vsled tega postaja nujno vprašanje reguliranje cen žita za domačo potrošnjo v krajih, ki so na žitu pasivni in ga morajo kupovati. Na vsak način ima država možnost, da s primernimi ukrepi v pasivnih krajih ccno žita maksimira. To maksimiranje cen pšenice bi bilo mogoče izvršiti potom »Prizada« ali cventu-elno tudi potom obstoječih zadružnih organizacij. Bistveno je. da ni mogoče dopustiti prav z socialno-gospodarskih razlogov, da bi nekateri kraji v državi plačevali pšenico za okrog 30% dražje kot pa znaša najvišja uradna cena za našo pšenico. Z zadovoljstvom beležimo ta glas, ki dokazuje, da so tudi že izven pasivnih krajev prišli do prepričanja, da dosedanja politika cen ni bila koristna in upravičena za vso državo. Seveda, ta ugotovitev lama ne zadostuje. Potrebno je, da spoznanju sledijo tudi dejanja. Politika pšeničnih cen, kot se je prakticirala v naši državi, pomeni dejansko, da morajo na žitu siromašni kraji države plačevati žitorodnim krajem cene, ki 60 visoko nad svetovnimi. Reguliranje cen plenice v pasivnih krajih pa samo po sebi ne more biti nikak kompliciran in nerešljiv problem. Primerna tarifna politika naših železnic bi mogla to vprašanje popolnoma zadovoljivo urediti. Ako pa je sedaj zmagalo prepričanje, da dosedanje stanje ni bilo opravičljivo iz socialnih in gospodarskih razlogov, potem pričakujemo, da bo-demo v kratkem pristopili k rešitvi tega vprašanja. Socialno-ekonomski institut Socialni ekonomski institut je imel po svojem ustanovnem občnem zboru v 1. 1937 letos v juniju svoj drugi redni občni zbor. Poslovni poročili sta podala institutov predsednik, univ. proi'esor dr. A. Gosar in tajnik Filip Uratnik. Po sprejetju računskega zaključka za I. 1938, v katerem izkazuje račun prometa v breme in v dobro po din 424.688, račun zgube in dobička centrale pa po din 84.382, pri čemer je v zgubi vračunan preostanek na konec leta v znesku din 84.382, račun uprave publikacije pa zgube din 75.070 in prav toliko dobička, s tem da so znašali od centrale plačani računi din 26.075, je občni jbor sprejel tudi preračun za 1. 1939 v znesku din 43.988 in preračun revije »Tehnika in gospodarštvo« v znesku din 62.000, pri čemer je vračunan primanjkljaj revije nekaj čez deset tisoč dinarjev. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi nov odbor, z dr. Gosarjem na čelu, sestoječ po večini iz starih članov, iz-vzemši univ. prof. dr. Bilimoviča in dr. Vogelnika. Po podanih poročilih posnemamo, da je institut v zadnjem letu v svojem delu s pomočjo posebnega odseka začel zbirati in urejati vse študijske pripomočke, ki pridejo v poštev za delo svojega članstva. Tako dela na pregledu vse socialne ekonomske literature, ki je na razpolago v različnih ljubljanskih knjižnicah, in so registrirane knjige že zbrane v vsebinski kartoteki, ki obsega okoli 4500 lističev. Delo pri izdelavi statističnih zemljevidnih kart za Slovenijo se bliža koncu in je upati, da bo to potrebno delo čim prej izšlo. V preteklem letu je institut pristopil tudi k uresničenju onega dela svojega programa, ki določa dosego njegovega namena s predavanji in izdajanjem publikacij. V preteklem zimskem času so bila prirejena štiri predavanja (dr. Pire, Uratnik, dr. Murko, dr. inž. Žumer), namenjena najširšemu občinstvu, v posebni »Zbirki študij« pa so bile izdane štiri knjige, dr. Gosarja »Načrtno gospodarstvo«, dva zvezka »Socialnih problemov slovenske vasi« in ponatisk dr. Bilimovi-čeve študije »Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarno strukturo nekaterih drugih dežel«. Vodstvo instituta priznava, da je ostal večji del delovnega programa za sedaj le vedno na papirju, vendar je po gornjih podatkih ugotoviti, da je institut mogel za drugo leto svojega obstoja pokazati boljšo bilanco od prvega leta. Če se pa upošteva, da institut v glavnem po tolmačenju vodstva ne more biti samostojno študijsko mesto, temveč iniciativno središče, hi bilo želeti, da se ta iniciativa v bodočem poslovnem letu tudi izdejstvuje pri članih instituta. Po dveh samostojnih predlogih (dr. Rnhinjec in dr. Nagode). ki sta bila na občnem zboru v razpravi, sodeč bi bila med članstvom različna mnenja ne morda prav o bodočih nalogah instituta, temveč bolj o načinu dela in sredstvih, ki bi jih bilo pri bodočem delu izdatneje izrabiti. Želeti bi bilo zaradi instituta samega, da pride taka iniciativa posameznih članov čim bolj do izraza. Vsekakor čakajo naš institut tudi v orga-nizatornem pogledu za bodoče važne naloge. Mislimo pri tem na pooblastilo § 105. letošnjega finančnega zakona, ki je bilo prevzeto iz lanskega, da se minister za socialno politiko in narodno zdravje pooblašča, da izda uredbo o socialnem institutu z nalogo, da proučuje socialna vprašanja. Sredstva za la institut bodo morale dati ustanove kakor SUZOR, pokojninski zavodi, delavske zbornice itd., torej ustanove, ki so tudi pri delu našega instituta že dozdaj bile v prvi vrsti interesi-rane. fz poročila na občnem zboru našega instituta sledi, da je v tem pogledu vodstvo instituta izdelalo potrebne predlogo, ki naj bi omogočili nadaljnji razvoj našega instituta Z .n. Izvoz naših vin Iz Slovenije V meseci! funijtt t. 1. je bilo iz Slovenije Izvoženo 78.299.5 1 vina. Vse to vino je bilo izvoženo v Nemčijo. Celoletni letošnji izvoz naših vin je znašal do koncem meseca junija: V Nemčijo 604.883 1, na Češko 20.422 1, v Holandijo 891 I, in na Poijsko 4.922.5 L ipodaMh/o I" Lesna industrija v naši državi Po zbranih podatkih je bilo v naši državi konec leta 1937 405 podjetij, ki imajo za namen eksploatacijo gozdov in obdelovanje lesa. V obliki delniških družb je bilo 105 podjetij. Višino vsega kapitala, investiranega v naši državi v lesno industrijo renijo na 3.5 milijard dinarjev. Delniški kapital pri omenjenih 105 podjetjih v obliki delniških družb je znašal konec leta 1937 327 milij. din, rezerve 47 milij., amortizacijski fondi 323 milij., upniki 1.207 milij. in ostala pasiva pa 122 milij. Med aktivnimi postavkami so efekti znašali 31 milij., surovine 107 milij., blago 378 milij., investicije 834 milij., terjatve 429 milij. in ostala aktiva 184 milij. Bilančna vsota vseh družb, ki se bavijo z eksploatacijo gozdov in obdelovanjem lesa, je znašala konec leta 1937 2.026 milij. din. Lesna industrija je v letih krize morala skrčiti svoj obseg. Tudi poslovni rezultati niso bili ugodni, tako da je v teh letih nazadovala. To je raz- vidno tudi iz višine skupne delniške glavnice, ki se je od lela 1933 zmanjšala za 107 milij. din, kar je nad 25%. Inozemska udeležba je v naši lesni industriji prav močna. Od skupnega delniškega kapitala, vloženega v lesno industrijo, odpade na inozemstvo 94.4 milij., na domače denarne zavode odpade 81.4 milij., na državo 42.1 milij., na domače delniške družbe 29.1 in na ostale delničarje pa 80.4 milij. din. Mod inozemskimi udeležbami Je najmočnejša angleška z 38.9 milij., potein pridejo Nemčija z 18.9, Italija s 13.2, Švica z 11.0, Francija z 10.1 in končno Nizozemska z 0.9 milij din. Stanje finančnih kreditov v naši lesni industriji pa daje drugo sliko. Inozemski krediti pri podjetjih z udeležbo tujega kapitala znašajo 49.897« od vseh kreditov, inozemski krediti v podjetjih z domačim kapitalom pa 25.09%. I Premiera! Gospodar Sahare Kino Union tel. 22 21 Predstave ob 16.. 19 »n 21. Krasen francoski film, ki je bit izdelan pod po-krovilcUntvom generalov Fraocbet i>'E*pereya, Petaiua. wfivk»mla in ftfcota D' lonadu, komljn- tnrln Kin. nnriskpirji kni-Hiiml*' — FIlm ris-mavlnsk. llub.znl, borb« In trpljenja za slavo tuneli«. I Zahteve izvoznikov DruStvo izvoznikov je imelo v nedeljo v Belgradu svoj občni zl>or. Na tem občnem zboru so bile izglasovane tudi resolucije o raznih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Izvozniki zahtevajo, da pride v vse zavode, ki rešu:;ejo vprašanja, katera zanimajo izvoznike, razen državnih uradnikov tudi zastopnik društva izvoznikov. Ker jo pričakovati letos rekordno proizvodnjo sadja, je treba računati s tem, da bo treba znatne količine predelati v pekmez. Tega pa ne bo mogoče v celoti izvoziti, zato naj bi vojno ministrstvo za potrebe vojske kupovalo pekmez iz domačega sadja, namesto da uporablja inozemske proizvode. Izvozniki volne so na občnem zboru postavili zahtevo, da se dovoli izvoz volne, strižene v letih 1937 in 1938, in sicer v klirinške države. Te volne je na razpolago še 25 vagonov. Preden se določi cena pšenice in drugega žita, naj se vedno zasliši tudi organizacija izvoznikov. Končno zahtevajo izvozniki, naj se tečaji tujih deviz določajo v naprej, in sicer za najmanj mesec dni, da ne bi zaradi nepričakovanih sprememb trpeli zgube na tečaju. Razen tega zahtevajo izvozniki svojega zastopnika v izvoznem odboru Narodne banke. VIII. Mariborski teden Male domače živali morejo nuditi zlasti malemu človeku obilo vsestranskih koristi: meso, krzno, prejo, tkanine itd. Kako jih je treba gojiti in kako.izkoriščati njihove prftduktd, bo pokazala vsem interesentom na najnazornejši in j>oučnejšl način letošnja razstava na Vili* Mariborskem tednu od 5. do 13. avgusta. Važna panoga narodnega gospodarstva je postalo pri nas zlasti po vojni tudi gostinstvo. Kakor drugi napredni narodi, mu posvečajno tudi mi Slovenci vedno več pažnje in se resno trudimo, da bi ga dvignili na dostojno višino. Zato bo gostinska razstava na letošnjem VIII. Mariborskem tednu od 5. do 13. avgusta ne samo prikaz vsega tega, kar smo že dosegli, ampak tudi najlepši l>ouk vsem, ki se saini z njim ukvarjajo. Zato ojk>-zarjamo na to razstavo vse slovenske gostilničarje, restavraterje, kavarnarje itd. Kakor vsako leto, tako bodo pokazali mariborski in okoliški obrtniki tudi na letošnji obrtni razstavi VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta, kaj vse zmore njihova mizarska, čevljarska, torbarska, krojaška, ključavničarska in vsa ostala umetnost. Zaio bo ta razstava dostojna revija znanja in naporov našega slovenskega sodobnega rokodelstva. Lombardna posojila pri »Silos. a. d.«. Pri družbi »Silos«, ki bo zgradila še do letošnji jeseni silosa v Pančevu in Šabcu, bo ustanovljen tudi trgovski in kreditni oddelek. Namen silosov ne bo samo čiščenje in tipiziranje žita, ampak bodo služili tudi kot javna skladišča in bodo dovoljevali na jx>dlagi varantov lombardna posojila. Kot poročajo, bo družbi dala Narodna banka kredit po izredni obrestni meri. da bo mogla organizirati dajanj o lombardnih posojil. Milijon dinarjev za cesto Zagreb — Sušak. Gradbeno ministrstvo je odobrilo kredit 1 milij. dinarjev za rekonstrukcijo ceste Zagreb—Sušak, in sicer v bližini Delnic od km 144.5—146.6. Licitacija za ta dela l>o 11. avgusta pri banski upravi v Zagrebu Sodeč po višini odobrenega kredita in dolžini ceste, ki naj hi se rekonstruirala, gre le za dela v manjšem obsegu. Ustanovitev mlinske šole v Petrovgradu. Trgovsko - industrijska zbornica v Pctrovgradu je sklenila, da bo pri svoji srednji tehnični šoli v Petrovgradu, ki iina pravico javnosti, odprla tudi nilinarski oddelek. S tem bo ustanovljena prva mlinarska šola v naši državi. Namen te šole je, da usposobi mlinsko industrijo za izboljšanje naše produkcije, ki v marsičem zaostaja za drugimi državami. Izvoz svinj in masti na Slovaške. Te dni je bila zaključena prva doliava živih svinj in masti na Slovaško. Ta dobava bo izvršena na račun terjatev Slovaške iz prejšnjega jugoslovansko-če-škega kliringa. Na podlagi sklenjenega dogovora Ikjiiio iz naše države izvozili zaenkrat 20 vagonov živih svinj in 10 vagonov masti. Skupen karte! naše in nemške industrije emaj-liranih kadi. Ministrstvu trgovine in industrije je prijavljen kartel emajliranih kadi. V kartelu so včlanjena naša podjetja: Osješka livarna železa in tovarna strojev, d. d., Osijek in Vojvodinska livarna železa. Ti dve podljetji sta podpisali z nemškim podjetjem za proizvodnjo emajliranih kadi »Gussemail-Sindikat«, Berlin, dogovor glede cen, pogojev in produkcijo emajliranih kadi na našem trgu. — Pri saprtjn, motnjah, v prebavi vzemite zjutra, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Podmornico »Squalus« dvigajo Iz Portsmoutha poročajo 14. julija: Po preteku 50 napornih in nevarnih poskusnih reševalnih priprav, so tega dne zjutraj začeli dvigati potopljeno ameriško podmornico »Squalus«, ki je v njenih, z vodo napolnjenih celicah, še 24 mrtvih mornarjev. Pod sprednjim delom podmornice, ki je zarit v grez, so napravili predor in pritrdili sedem pon-tonov. Dviganje se bo vršilo v dveh oddelkih po 26 metrov. Ko so podmornico prvič dvignili, so jo že privlekli v bolj plitvo morje. Tu bodo s črpalkami skušali izčrpati vodo iz sprednjega dela. Reševanja se udeležujejo: reševalna ladja »Falcon«, tri podmornice in dva vlačilca — vse pod nadzorstvom podadmirala Coleja, ki je bil vodil tudi reševanje 33 pomorščakov. 50 stopinj v senci — žrtve španske 1 vročine V južni Španiji se vročina zmeraj bolj veča. V Seviili so imeli te dni več kot 50 stopinj Celzija v senci. Nad Granado So bile hude ure 6 točo, ki je povzročila mnogo škode. V Cordobi je 5 ljudi umrlo zaradi vročine. V zraku sta obvisela Na njujorški svetovni razstavi se je vpričo 20.000 gledalcev pripetil razburljiv prizor. Znani mojster igre polo, Rathbone, je pri skoku s padalom obvisel na žicah s svojo ženo v višini 30 m. Sele čez 5 ur ju je moglo 44 gasilcev rešiti iz mučnega pvložaja. Hud vrtinec nad Padovo V Padovi je te dni divjal orkan, ki je povzročil mnogo škode. Tako je ]>odrl avtogaražo, ki je bila še v delu in so razbitine pokopale pod seboj 20 delavcev. Eden teh je bil koj mrtev, 7 pa je težko ranjenih. S TOPLO ALI HLADMO VODO PROIIVA J A"U hI OH'Z A G R £ q Borze Dne 18. julija 1939. Denar Angleški funt 258.— Nemški čeki 14.30 V zasebnem klirkigu so nemški čeki ostali neiz-premenjeni. Termin sitih notic ni bilo. Češke krone tudi danes niso notirale. Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5,19 mibj. din, na belgrajski pa 7,6 milij. Promet * efektih na belgrajski borzi je znašal 840.000 din. Ljubljana London 1 funt . ■ . Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov * Milan—Trst 100 lir , Praga 100 kron . . » Amsterdam 100 gold, Berlin 100 mark ( i Bruselj 100 belg. , Ljubljana — London 1 funt . , , Pariz 100 frankov i > New York 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg. . , — Uradni tečaji: 206.12— 209.32 116.37— 118.67 4384.25— 444.25 995.-1005.— 231.95— 235.05 150.50— 152.—i 2348.-2386 — 1771.12—1788.88 738.- 760.— Svobodno tržišče; 256.40— 259.60 144.81— 147.11 5457.91—5517.91 1237.02—1247.02 2920.86—2958.86 930.48— 942.48. Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 100 mark , , , , , , , 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring; Grški boni 30.75 blago. Belgrad — Zasebni kliring: GrSki boni 30.15—30.85. Curih. Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.76.625, Neiv York 44.35, Bruselj 75.40. Milan 23.35, Amsterdam 237,— Berlin 178.—, Stockholm 106.975, Oslo 104.35, Kopenhagcn 92.70, Sofija 540, Praga 15.025, Varšava 83.50, Budimpešta 87.—, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.16, Buenos-Aires 1025. I • a > I I • • tli* i i i i < i ■ > i • ■ i • > i I ■ lil ■ lil lil« treh grah vožnje na železnici prispel v Alžir. Vkrcal sem se na ladjo »Prčsident Dal Piaz«, ki pa ni tako velika in lepa kakor »Vile d Alger«, s katero sem se v torek odpeljal, in ki je porabila 20 ur vožnje. Z današnjo ladjo bomo pa kar 25 ur »plavali«. Potnikov nas je zelo veliko: je pač »sezona«, ko večinoma potujejo Francozi iz te alžirske afriške kolonije nazaj v Francijo, in po dveh ali treh mesecih se spet vračajo v Afriko. Ni zastonj vsa tista reklama na alžirskih poštnih žigih: »Preživite zimo v Alžiru!« BOJTE SE lega stola 1 X\uU0\r zlasti zvefer SARGOV Kdor se Irudi, da si s pravilno nego pomaga ohraniti zdravje svojih zob - ta se loru med pomorci in lastniki ladij zaradi sklenitve kolektivne pogodbe, ki se vleče že precej časa. je prišlo do nove zaostritve. Lastniki iadij namreč na noben način nočejo sprejeti zahteve pomorščakov, da bi bili v kolektivno pogodbo vključeni strojni častniki In radiotelegrafisti. Pomorci, ki so večinoma organizirani v Zvezi hrvatskih privatnih nameščencev in v Hrvatski delavski zvezi (IIRS), so odločeni začeti z ostro borbo, ako iastniki iadij ne sprejmejo njihovih zahtev. Ljubljana, 19. julija Radio Ljubljana Sreda, 19. julija: 12 Koračnice velikih mojstrov (plošče) — 12 45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Salonski kvartet — 14 Napovedi — 18.30 Mladinska ura: Vremenska hišica (g. Miroslav Zor) — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Lepi spomini iz težkih dni (Dragutin Prokič) — 20 Bayer: Vila lutk, potpuri (plošče) -- 20.10 Freske v blejski župni cerkvi (g. Franc Žen) — 20.30 Pevski zbor Prosvetnega društva Kranj — 21.15 Tamburaški orkester (A. Karmelj) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za mlade ljudi in poskočne pete, ki rade se v plesu veselem vrtel Drugi programi Sreda, 19. julija: Belgrad: 20 Nar. pesmi — 20.30 Plošče — 2145 Zab .konc. — Zagreb: 20.30 Ljubljana. — Praga: 19.20 Operet, glasba — 20.40 Opera, — Bratislava: 2015 Proinen. konc — 21.20 Novakova sonata. — Sofija: 19.15 Mascagnijeva »Cvalleria rusticana«. — Varšava: 21 Chopinov konc. — Budimpešta: 20.10 Ork. konc. — 22 Mozartova sonata — 23 Plošče. — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21 Pesmi in plesi. — 22.10 Komorna gl. — Rim-Bari; 21 Simf. konc. — 22.30 Zbor. — Berlin: 20.15 Simf. konc. — Koln: 20.10 OpeeTtna glasba. — Lipskor 20.15 Vojaške pesmi. Strasbourg: 20.45 Simf. koncert. Lekarne Nočno služIm imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja Izgubljena je bila damska zapestna ura od letnega gledališča do Kolodvorske ulice. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne proti dobri nagradi upravi »Slovenca«. Izgubil sem v gozdu Dobava pri Brežicah rjavo listnico z 1.000 din. Kdor vrne listnico nepoškodovano z dokumenti, si lahko denar obdrži. Listnico je poslati na naslov Lovrenc Gradišek, tvornica celuloze Videm-Krško. * Smrt pod kolesi vlaka. Delavec Franc Po-ljanec 6e je v noči od nedelje na ponedeljek ob eni vračal po Selški cesti v Zagrebu proti domu. Šel je čez železniško križišče, v tem hipu pa je pridrvel vlak in kolesa lokomotive so zgrabila nesrečnega delavca, mu odrezala levo nogo, desno pa zdrobila. Poleg tega je dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. * Skrivnostno bombardiranje r kamenjem. Iz Koprivnice na Hrvatskem poročajo o čudnem bombardiranju s kamenjem, kateremu je že teden dni izpostavljena hiša odvetnika dr. Stanka Ščer-baka v šetališčni ulica. Bombardiranje 60 je pričelo že 10. t. m. in se nadaljuje vsak dan od 7 do 8 zvečer. Okrog 20 dkg težko kamenje pada v rednih presledkih z zapadne strani. PobMa so že skoraj vsa okna na zapadni strani stavbe. Kamenje zadeva ob zid s takšno silo, da se razleti v drobne kose. Koprivniška policija vneto preiskuje vso okolico hiše in stalno pazi, da bi ujela zlikovca. ki si dovoljuje tako nesramno šalo, toda doslej se ji še ni posrečilo, kljub temu, da je natančno preiskala okolico hiše 300 metrov daleč. Okrog hiše je 6talno zbrana množica ljudi, zlasti žensk, ki vedo povedati, da meče kamenje gotovo kakšen »zlo-česti duh«. Policija pa je prepričana, da izvira to skrivnostno bombardiranje od živega človeka, ki ima najbrž kakšno pripravo, opremljeno z močnim vzmetom, ki omogoča, da leti kamenje na daljavo čez 300 metrov. Na zapadni strani hiše, odkoder leti kamenje, leže okrog 300 metrov široki vrtovi, ki so pod 6lalnim nadzorstvom policije, toda kamenje pada še naprej. Policija misli, da zlikovec strelja s kamenjem iz daljave kakšnih 400 metrov iz podstrešja kakšne hiše in je začela s sistematično preiskavo vseh hiš v tej daljavi ter upa, da bo na ta način odkrila skrivališče zlikovca, ki že teden dni ogroža varnost prebivalcev odvetnikove hiše. * Nezavestnega ponesrečenca so oropali. Industrijalec Otokar Hrazdiira iz Ivanca se je te dni vozil s kolesom [>o nekem klancu blizu Ivanca navzdol. Pri tem je s kolesom zadel oh kamen ter padel s kolesa tako nesrečno, da je obležal v grapi poleg ceste nezavesten. Šele čez nekaj ur so ga našli kmetje, ki so ga prepeljali k zdravniku, ki ga je poslal v varaždinako bolnišnico. Hrazdira je pri padcu dobil hude notranje poškodbe, poleg tega pa so mu, ko je ležal v grapi nezavesten, neznani zlikovci odnesli denarnico in uro. Sneberje-Zadobrova Dramatični odsek Pevskega društva vprizori v nedeljo, 23. t. m. ob 4 popoldne v bližini Pevskega doma na prostem Vombergarjevo komedijo »Voda«. V slučaju slabega vremena bo igra v domu. Vabimol Anekdota Znani angleški pisatelj dr. Swift je bil nekega dne imenovan za pridigarja angleškega parlamenta. V svoji prvi pridigi pred parlamentom je govoril o domišljavosti. Temo je razdelil v domišljavost na rojstvo in položaj, na bogastvo, na telesno postavo in zunanjost in na duševne sposobnosti. Ko je prve tri dele srečno končal, je dejal: »ln sedaj bi morali prav za prav preiti k četrtemu delu. Ker pa v tej zbornici ni nikogar, ki bi imel vzrok biti domišljav na svoje duševno sposobnosti, ni potrebno, da bi se v to točko poglabljali, moji ljubi bratje!« Še tisti dan je bil dr. Svvift ob službo pridigarja angleškega parlamenta. »Nehaj vendar z makaroni skl zrezek.« trni in naroči dunaj- jI LJUBIUN4 Jesenska razstava slovenske obrti Priprave za jesensko veliko obrtno razstavo, ki bo pod pok rovi tel jstvom Nj, kr. Vis. kneza namestnika Pavla in ki bo trajala od 7. do 16. oktobra letos na velesejmskein prostoru, naglo napredujejo. Po doslej poslanih prijavah je lahko sklepati, da bo to ena največjih slovenskih obrtnih razstav, ki bo obsegala vse panoge naše obrti. Poleg mizarske l>o zelo poučna kovinska razstava, ki nam ho pokazala v polnem razmahu vse kovinske obrti. Tako bodo razstavljene kompletne inštalacije, stroji v pogonu in najzanimivejši izdelki vseh kovinskih obrtov. Sedlarji, tapetniki, zastopniki oblačilnih strok bodo med seboj tekmovali, da pridejo do veljave. Prva obrtna razstava v Ljubljani je bila na pobudo zvonarja Santmasse 1. 1844, ki jo je priredilo 1. 1837 ustanovljeno »Društvo za pospeševanje in podpiranje industrije in obrti v Notranji Avstrijk. Razstava je trajala od 8. do 22. septembra 1844. Ljubljančani in posebno mestni obrtniki so bili na to razstavo zelo ponosni. S SlamKevimi mesnimi In sadnimi konzervajni boste prav gotovo zadovoljni! I V cerkvi Srca Jezusovega se danes slovesno praznuje praznik sv. Vincencija Pav. Najsvetejše bo ves dan izpostavljeno. Ob 6 bo slovesna sv. maša, nato pa še tihe sv. maše ob 7, 8, 9, 10 in 11 Zvečer ob poj 8 bo slavnostni govor o sv. Vineen-ciju, ki ga bo imel g. p. prior Učak. Po govoru l>odo pete litanije. , 1 V kapeli sv. Vincencija v Zeleni jami bo o priliki praznika sv. Vincencija v soboto, 22. t. m., zvečer ob 8 govor o sv. Vincenciju in pete litanije. V nedel jo, 23. t. m., bo ob 6 sv. maša in pridiga ter blagoslovitev dveh mladinskih cerkvenih praporov, ki se bodo prvič rabili pri >Igri o kraljestvu božjem*, pri kateri sodeluje mladinska skupina iz Zelene jame z 90 člani. Ob 8 bo sv. maša in pridiga. Zvečer ob 8 bo pa slavnostni govor o sv. Vincenciju in pete litanije. 1 Klavnost v karmelski cerkvi sv. Jožela na Selu ima župnija sv. Jakoba ne v torek, ampak danes v sredo. Po kratkem govoru ob 8 zvečer pete litanije in blagoslov. Vsi župljani so k tej |K)božnosti prisrčno vablieni. 1 Ljubljanski pevci bo,mo imeli nocoj, sredo, 19. t. m. skupno vajo za kongres v frančiškanski dvorani ob 8 zvečer. To je naša predzadnja vaja. Da bo petje tem lepše in veličastnej-še, pridite prav vsi. Saj je že sedaj, ko nas je skoro poldrugi sto, zvok zboira nepričakovano mogočen. Kaj še le bo, če pritisnemo do zadnjega V6i — kaj še le na Stadionu, kjer nas bo pel zbor nad 500 navdušenih grl. Dr. HtAVATY zobozdravnik specijalist zopet redno ordfnlra 1 Člani ljubljanskih Vincencijevih ter Eliza-betnih konferenc so vabljeni, da se drevi ob.poj 8 udeležijo v cerkvi Srca Jezusovega slavnostnega govora, katerega bo imel g. p. prior Učak o sv. Vincenciju Pavelskeni, zaščitniku vseh društev krščanske ljubezni do bližnjika. 1 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 20. t. m. izlet k Novi Štifti pri Ribnici in v Rihnico (slikarji o. Blaž, Metainger, Wolf, Grohar). Odhod s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Zglaeiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11 dopoldne Avtobus 35 din. 1 Stolna prosveta ima jutri v četrtek 20. julija sv. mašo na Rožniku ob pol šestih zjutraj, h kateri se vljudno vabijo vsi člani in prijatelji. 1 Romanje v Rim. Skupino Slovencev za potovanje v Rim organizira Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani. Romanje bo od 13. do 20. avgusta t. 1. z modernim avtobusom pod vodstvom prof. g. Anžiča, kateremu je poverjena razlaga in duhovno vodstvo; Velike so prednosti vožnje z avtobusom, ki nas pelje po lepih cestah skozi vsa mesta in vasi. Doičim so daljši postanki v vseh važnejših mestih. Postanek v Firenzi traja skoraj en dan, v Rimu bomo 2 in pol dneva, v Benetkah en dan itd. Iz Rima bomo šli preko Asissija, kjer 6e poklonimo sv. Frančišku Asiškemu, na drugo stran Apeninskega polotoka v Rimini in ob zahodni obali Jadranskega morja do Padove. Tudi povratek iz Benetk preko Vidma (Udine), Trente in Trbiža skozi našo Gorenjsko bo zanimivost zase. To potovanje z voznino in prenočišči ter kolektivnim potnim listcum stane din 900. Prenočevali bomo povsod v hotelih. Na razpolago je še par sedežev. Prijave se sprejemajo le še do 24. julija in sicer v sredo 19. v petek 21. in ponedeljek 24. julija od 7 da 9 zvečer v društvenem domu, Karunova ulica 14, kjer se dobijo podrobne informacije. Prijavite 6e lahko tudi v pisarni trnovskega župnišča ali pa telefonično na št. 25-73. 1 Državna šolska poliklinika v Ljubljani se najlepše zahvaljuje gg. abiturijentom ljubljanske gimnazije leta 1897, ki so ob priliki izleta na Rakitno darovali din 100 za revne koloniste. 1 Sestanki. Dne 24. julija 1939 ob 20 zvečer bo v d vorani »Rokodelskega doma v Ljubljani« članski sestanek Kluba železničarjev JRZ. Na sestanku bo obravnavan novi pravinlik delavcev državnih prometnih ustanov. Udeležite se sestanka zaradi važnosti v čim večjem številu. 1 Zobozdravnik dr. Rodoschegg ne ordinira do konca avgusta. RADENSKO KOPALIŠČE ^fc^^po naravni ogljikovi kislini najmoč-^^^^^■nejše kopališče v Jugoslaviji Zdravi Z uspehom bolezni srca, ^^^ ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez. Julij, avgust penzion 10 dni Din 750 —. Vračunano: stanovanje (izvzemSi sobe Terapije), hrana, zdraviliške takse, sobna postrežba ter pitna kura. — Zdravnika ter zdravilne kopelji je plačati posebej. Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali pa naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI 1 Posestne spremembe. Univ. prof. inž. dr. Milan Vidmar je prodal drž. uradniku Josipu Ivancu ter Mariji in Grizeldi Krenn, vsakemu po 3/10 zemljišča vi. št. 277 k. o. Gradiško predmestje, obstoječe iz pare. št. 49/4 za 240.000 din. — Trgovec Josip Rojina ml. je prodal tajniku Antonu Kralju hišo št 82 na Tyrševi cesti, spadajo-čo pod vi. št. 814 k. o. Petersko predmestje za 000.000 din. 1 Dela na banovinski cesti Lesce—Podvin so v polnem teku in se vozišče že betonira z najmodernejšimi stroji. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana — priredi za svoje člane in po njih vpeljane goste skupen ogled teh del v soboto, dne 22. julija popoldne. Odhod z glavnega kolodvora v Ljubljani z izletniškim vlakom ob 15.35 do Lesc, povratek iz Radovljice z vlakom ob 20.02. Skupno Dolgo ostati na soncu ln hitro porjaveti! Tedaj je potrebno ULTRA - OLJE-NI VE A s pojačeno močjo zaščite pred svetlobo. £ i ULTRA - OLJE - NIVEA upija sončne žarke, ki povzročajo 8 opekline in prepušča le tiste, ki porjave kožo. bo približno 10 km hoje. Člani SPD lahko potujejo za polovično voznino na objavo, ki jo bo preskrbelo vodstvo, zato pa morajo biti na glavnem kolodvoru vsaj 20 minut pred odhodom vlaka. 1 Vilice na kolesu so se mu zlomile. Redka nesreča se je zgodila včeraj 24-letnemu mesarskemu pomočniku Gašperju Grilu iz Ljubljane, ko se je peljal proti klavnici. Zlomile eo se mu prednje vilice ter je z vso silo telebnil na cesto. Potolkel se je posebno po glavi in so ga morali ljubljanski reševalci odpeljati v bolnišnico. I Kožice in rokavice, ševro lak nudi Erjavec, Stari trg. 1 Nad 77 milijonov vknjiženih posojil ln kreditov. Prav zanimiv je splošen pregled vseh posojil in meničnih kreditov, ki so bili v prvih šestih mesecih vknjiženi na razna zemljšča, podjetja in hiše v mestu in okolici. Pri okrajnem sodišču je bilo podanih v tem času 992 zemljiškoknjižnih predlogov za vknjižbo posojil in kreditov v skupnem znesku 77,83i.584 din. V juniju jo bilo predlaganih 165 vknjižb za 10,102.126 din. Vknjižbe so dosegle rekord v februarju, ko je bilo predlaganih 160 vknjižb za vsoto 17,914.584 dinarjev. 1 Wollova ulica katranizirana. Mestni delavci so včeraj zjutraj pričeli katranizirati VVolfovo ulico od Zvezde proti Marijinemu trgu. Katrani-zirali so del ceste v Zvezdi ob cesti proti Šelen-burgovi ulici in spodnji del trga. Katranizirali bodo počasi tudi Prešernovo ulico, Miklošičevo cesto od Uniona nizdol in Marijin trg. Promet je delno zaprt Kolesarjem in avtomobilistom, a tudi drugim vozačem je dovoljena vožnja skozi prometni otok. mi u _ MARIBOR Letošnja letina v mariborski okolici Maribor, 18. julija. V sredini meseca julija je že mogoče napraviti precej natančno presojo letine. Žetev je v glavnem končana ter je prva polovica pridelka že pod streho, druga pa dozoreva ter se že natančno vidi, koliko bo prinesla, seveda če ne bodo nastopile nepričakovane ovire, kakor bolezni, vremenske nesreče itd. Presaja letošnje letine v vsem kmečkem zaledju Maribora, ki je izredno veliko ter zaradi svoje plodnosti pomembno tu
  • o lahko prišel do denarja. Edino slive pridejo v poštev za žganjekuho ter sc bo slivovka lahko prodala, ker je že nekaj let skoraj ni za dobiti. Zdaj smo tik pred pričetkom izvozne kampanjo za zgodnja jabolka, toda tistih za izvoz obetajočih vagonov jabolk letos ne bo ter bo odpadel važen dohodek našega gospodarstva. Žetev ječmena je povsod končana ter je po kakovosti in po kolikosti srednjo dobra. Hudi nalivi in dolgotrajno deževje je vplivalo slabo na donos. Tudi pšenica in rž ne kažeta na bogve kakšen lep pridelek, ker ju je ravno v cvetju zajelo deževje ter sta zelo polegli. Krompir, koruza in fižol eo si sicer precej opomogli, v kolikor jih poplava ni uničila, preceij pa trpijo zdaj zaradi suše. Poleg tega napada krompir zelo močno perosnospora in ker se pri nas še ni vpeljalo škropljenje proti tej liolezni, bo tudi tega pridelka manj ter se leto« računa s 40% slabšo krompirjevo letino, kakor je bila lani. Zlasti za Dravsko polje, kjer je izvoz krompirja glavni dohodek krnela, bo to hud udarec. Slab je bil letošniji pridelek sena. Košnja je padla v čas najhujšega deževja ter velikih poplav. V krajih, kjer so najlepši in največji naši travniki — Pesniška, Sotelska, ščavniška, Dravinjska dolina — so poplave uničile ves pridelek. Zdaj pa spet 6vira suša rast otnve, tako da je pričakovati letos občutnega pomanjkanja živinske krme. Pozna se to že zdaj, ko je obdržala živinska krma svojo visoko ceno 60—65 par za kilogram, kakor jo je imela pozimi. Vinska trta pa ee bujno razvija, je bogato obložena in če Bog d4 lepo jesen, bo tako kvantitativen kakor tudi kvalitativen pridelek zadovoljiv. m Načrti za ureditev okolice nove carinarnice, ki predvidevajo razne izpremenmhe v Erjavčevi in Einspielerjevi ulici, so sedaj odobreni. Čakali so na odobritev v Belgradu skoraj točno 1 leto. Izvršitev teh načrtov pa ne spada v letošnji gradbeni program carinarnice ter pride na vrsto prihodnje leto v drugi etapi. m Kdo je kriv, da ni v pekovski stroki kolektivne pogodbe. »Delavska politika« je že nekajkrat napadla mariborske pekovske mojstre, češ, da delajo proti pomočnikom. Za njo je prišel še »Ve-černikc, ki je naslikal položaj spora med mojstri in pomočniki v pekovski stroki mariborski javnosti docela napačno. Iz vrst mariborskih pekovskih mojstrov smo bili naprošeni, da objektivno naslikamo položaj: Med pekovskimi mojstri in pomočniki že dolgo časa tečejo pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe. To pogodbo so pomočniki že svoječasno imeli ter jim je priznavala najvišje mezde v pekovski stroki v državi. Mojstri so prav tako tudi sedaj pripravljeni priznati pekovskim pomočnikom vse njihove zahteve, sporno točko tvori edino tako imenovano »nočno deloc. Pri sedanji ureditvi obratov mojstri ne morejo pristati, da bi se delo začelo šele zjutraj, ker bi jih potem velepekarne, ki imajo svoj obrat na tovarniški način urejen, povsem izrinile s trga. S tem ne bi bili prizadeti samo mojstri, temveč prav tako njihovi pomočniki. Večina pomočnikov Kolone slovenskih fantov korakajo skozi Novo mesto na praznik dolenjske mladino je že itak uvidela upravičenost stališča mojstrov, toda pod vplivom marksističnega vodstva so se do sedaj pogajanja v zadnjem hipu razbila. Vendar pa obstoja upanje, da bo prišlo kmalu do sporazuma. m O hudih sporih v vodstvu mariborske socialistične skupine se veliko govori v Mariboru. Posledica je, da so dobili nekateri najvnetejši organizatorji strokovnih edinic od vodstva odpoved. Mariborskemu delavstvu bo ta vojna med socialističnimi generali samo v prid. m Smrt kosi mlade. V bolnišnici so umrli: kolarski pomočnik Alojz Ban, star 36 let; Čevljarski pomočnik Viktor Rep, star 28 let, in delavka Marjeta Krajger, stara 36 let. Naj počivajo v miru. m Mariborsko šahovsko prvenstvo. V ponedeljek zvečer se je igralo 9. kolo. Eferl je premagal Knechta, Lukeš sen. Nosana, remis pa je bila partija Mišura : Babič, dočim so bile ostale partije prekinjene. Stanje po 9. kolu je naslednje: dr. Krulc 6'A (1), Mohorčič 6 (1), Mišura 6, Ger-žeij 5 (2), Lukeš sen. 5. m Spremembe posesti. Kupili so: Merdavs Ivanka, posestnira in gostilničarka, parcelo 5161 kv. metrov v Koroškem predmestju od Martina Moškona za 120.000 din; Ana Krepek, posestnica in restavraterka, polovico hiše na Koroški cesti št. 50 od restavraterja Adama Crešnarja za 125.000 din; viš. žel. kontrolor Franc Štih dve parceli v Jerovškovi in Ketejevi ulici od mesarja in posestnika Franca Hohnjeca v izmeri 936 kv. metrov za 48.000 din; Samastur Marko od mestne občine parcelo v Magdalenskem predmestju v izmeri 764 kv. metrov za 16.808 din; Martin Mencinger od Marije Filač hišo v Belgrajski ulici 24 za 90.000 din; Marn Hinko, trgovec, od mestne občine mariborske parcelo v izmeri 765 kv, metrov v Magdalenskem predmestju za 22.950 din. m Karambol ga je spravil v ječo. Zaradi tatvin koles se je zagovarjal včeraj pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča 38 letni ključavničarski pomočnik Filip Jug s Pobrežja. Ko je 11. aprila zvečer vozil na kolesu čez most, je zapeljal v drugega kolesarja. Stražnik, ki stoji na Kralja Petra trgu, je hotel intervenirati. Jug pa je pustil svoje kolo na mostu ter pobegnil. Njegov beg je postal sumljiv ter so ga zasledovali in prijeli. Izkazalo se je, da je Jug kolo ukradel Adolfu Pesku pred Gračnerjevo gostilno na Fran-kopanski cesti. Dokazali so mu tudi, da je bil on dotični, ki se je 7. aprila zaletel v Brezju s svojim kolesom v neko kolesarko, pa je po karam-bolu prav tako pustil svoje kolo na cesti ter pobegnil. Tudi dotično kolo je bil ukradel. Juga so obsodili na 1 leto in 6 mesecev robije. m Hude kazni zaradi uhoja. Včeraj dopoldne so se zaradi uboja zagovarjali pred okrožnim sodiščem štirje osumljenci, ki so bili obsojeni na hude kazni. Dne 16. aprila t. 1. je bil v Kamplo-veni vinotoču v Grajenščaku pri Ptuju ubit posestniški sin Ivan Hrenko. V tem vinotoču so dobili Hrenka 27 letni krojač Franc Šešerko iz Grajen-ščaka. 25 letni posestniški sin Jožef Kolarič iz Gra-jenščaka, 21 letni posestniški sin Anion Jakolič iz Krčevine in 27 letni delavec Jožef Erjavec lz Ora-jene. Takoj, ko so ga zagledali, so ga napadli, ker je bil Šešerko zaradi neke klofute nanj jezen, lirenko je bežal pred njimi, v bližnjem sadonos-niku pa so ga dohiteli ter ga s koli in ročicami ubili. Zaradi tega dejanja so prejeli vsi štirje obtoženci hude kazni. Šešerko je bil obsojen na 5 let robije in na 4 leta izgube častnih pravic, Kolarič na 2 leti strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, Jakolič na 3 leta strogega zapora, Erjavcr pa na 3 leta robije in 3 leta izgube častnih pravic Celje c Novi Salezijanski mladinski dom v Celju sprejema dijake, ki obiskujejo državne srednje šolo v Celju. Zavod je moderno urejen in ima lepe, zračue prostore; od državne gimnazije je oddaljen samo četrt ure. Za informacije se obrnite na Vodstvo Salezijanskega doma v Gaberjih pri Celju. c Delavsko kolonijo za vajence bo priredilo Društvo za oskrbo delavske mladine. V poštev bodo prišli revni vajenci. Kolonija bo od 6. do 20. avgusta. Vodstvo kolonije išče sedaj primeren prostor. c Driavno prvenstvo v tenisu bo v nedeljo v Celju. Srečala se bosta lokalna -Hvala Celje in Atletiki. Tekmovanje bo na igrišču SK Celja v Mestnem parku in se bo pričelo ob 7. zjutraj. c Včeraj je izšla v Mohorjevi tiskarni v Celju druga številka glasila Celjske razstave, posvečena Celjski razstavi, ki bo v dneh od 29. julija do 6. avgusta. Številka vsebuje zanimiv članek o uspehih oziroma neuspehih v obrtni strokovni nadaljevalni šoli, ki ga je napisal g. Zdolšek Bogomir, dalje nadaljevanje članka v prvi številki g. Ivana Voduška o pomenu reklame v gospodarskem življenju. G. A. Zorko je napisal v to številko članke o pomenu Ribarskega društva za ribarstvo v Savinji in njenih pritokih. Pol strani jo posvečene tudi Letošnji propagandni filate-listični razstavi v Celju, ki bo ob priliki letošnje celjske razstave. Za razstavo vlada veliko zanimanje tako, da obeta biti uspešna. Opozarjamo, da je ministrstvo dovolilo ob priliki celjske razstave polovično voznino v Celju za vse obiskovalce te razstave. c Lepa zamisel Legije koroških horcev v Celju. Z merodajne strani smo slišali, da namerava Legija koroških borcev v Celju prirediti jeseni loterijo. Cisti dobiček bi bil namenjen gradnji novega Doma koroških borcev v Celju. V ta dom bi sprejemali predvsem invalide, člane organizacij, nadalje pa vse tiste potrebne člane, ki nimajo toliko zaslužka, da bi si privoščili dostojno stanovanje. To zamisel gotovo pozdravlja vsa slovenska javnost in jo bo tudi gotovo z veseljem podprla, ker gre za naše borce, ki so se žrtvovali za svobodo naše domovine in branili našo slovensko zemljo. Upamo, da bomo lahko v kratkem točno poročali o načrtih, ki so zaenkrat le ideja navdušenih voditeljev organizacije. c Cinkarna DD. v Celju in Bratovska sklad-niča sla priredili v Lačji vasi pri Nazarjih lepo počitniško kolonijo, kamor sta poslali 32 dečkov, otrok revnih delavskih družin iz Celje in celjske okolice. Otroci so bili pred zdravniško pregledani. Skupni stroški kolonije znašajo 22.000 din. Ftuitje so srečni in zelo zadovoljni, saj imajo skrbno nadzorstvo, dobro, tečno in zdravo hrano, zdravo stanovanje pri posestniku Bartelu, vsak dan pa se hodijo kopat v Savinjo ali pa v Pako. Prav pogosto prirede tudi izlete v krasno okolico. Otroci se bodo vrnili s kolonije krepki in zdravi ter bodo prav gotovo znali ceniti dobroto tvrdke in Bratovske skladnice, da jim je priredila tako veliko veselje. c V spanju je padel s skednja 4 m globoko. V Hrastniku je šel 46 letni mesarski pomočnik Fister Franc spat na skedenj. Okrog 2. po polnoči pa se je v spanju zavalil k vratom in treščil 4 m globoko na trda tla in si zlomil desno nogo. c Nesreča matere pri obisku sina v bolnišnici. V celjsko bolnišnico je prišla obiskat svojega sina 51 letna žena posestnika Plevčak Ana iz Brezja pri Šmarju pri Jelšah. Vsa vesela je stopala proti postelji sina, da bi ga objela in pozdravila. Dobri materi pa je na gladkih parketnih tleh spodrsnilo, da je padla in si zlomila levo roko v sklepu. Sedaj je ostala še mati v celjski bolnišnici. c Strah pred vlomilci še ni ponehal. Pretekli mesec smo imeli v Celju, zlasti pa celjski okolici precej vlomnih tatvin, ki so zelo razburile prebivalstvo. 15 vlomov je zagrešil, kakor smo že poročali, vlomilec Avžner. Zanimivo pa je, da sedaj ljudje vidijo v vsakem človeku, ki slučajno ponoči kolovrati domov, morda nekoliko vinjen, morilca. Tako je v nedeljo zvečer šel neki moški po cesti mimo Skalne kleti in je v bližini gozda ustrelil s samokresom. Stanovalci so takoj poklicali stražnika in opozorili na nevarnost. Ugotovljeno pa je bilo, da ni bilo ničesar. Strah pred vlomilci še ni ponehal in gorje tistemu, ki bi si drznil sedaj kje vlomiti. Ljudje so že tako previdni in pripravljeni, da bi vlomilcu slaba predla Kranj Nadškof dr. Ujčič v Kranju. Prejšnji teden je prispel v spremstvu svojega tajnika prevzvišeni g. dr. Josip Ujčič, nadškof iz Belgrada v Kranj, kjer namerava preživeti svoje jx>čitnice. Prevzvišeni se je nastanil v župnišču. Priljubljeni vla-dika je postal stalen gost našega mesta. Prevzvi-šenemu g. nadškofu želimo prijetno bivanje v našem mestu. Kranjski pevci v radiu. Drevi ob pol 9 do četrt na 10 bodo v ljubljanskem radiu peli priljubljeni pevci moškega zbora »Prosvetnega društva' iz Kranja. To je že drugi nastop našega odličnega zbora. — Zalo opozarjamo vse radio-poslušalce na nastop naših pevcev. Lop uspeh prireditev na Primskovem pri Kranju. Kljub tolikemu številu prireditev v nedeljo je bila vendar udeležba na telovadnem nastopu na Primskovem zelo obilna. S tem so pokazali naši fantje in dekleta, da vlada na Primskovem nov duh, da je stara marksistična trdnjava, s katero sp hvalijo rdeči voditelji, popolnoma strta. To misel j^ zlasti poudaril siavnostnl govornik g. dekan Škerbec iz Kranja. Naši fantje in dekleta pa so pokazali s svojim dobro uspelim nastopom svojo trdno voljo, vzgojiti ne le telo, ampak tudi duha. in sicer v katoliškem duhu. Dobro obiskani sestanek ZZI) v Šmartnem pri Kranju. V nedeljo. 16. julija je bil v Šmartinskein domu sestanek ZZD. Na sestanku je poročal g. Breznik iz Ljubljane Vse kaže da ho ZZI) tudi v šmartnem dosegla in zajela vse delavstvo. KULTURNI OBZORNIK Pogovor o »Igri o kraljestvu božjem" na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani Trot. Niko K ur <>t, znani pobornik novega množičnega katoliškega igranja pri Slovencih, urednik »Ljudskega odra«, je pisatell tudi teksta za kolektivno »Igro o kraljestvu l>ožjem«, ki jo bo ves narod igral na Stadionu ob letošnjem kongresu. Ker bo to ena največjih oderskih prireditev ne samo pri nas, temveč tudi z azirom na podobne prireditve drugod, smo se obrnili na pisatelja Nika Kureta, tla nam v nekaj besedah raz-joži pomen svojega gledališča ter smisel takega igranja. In tako nam je rade volje odgovoril na nekatera vprašanja, ki smo mu jih stavili. 1. Kaj je smisel novega ljudskega igranja? »Ce samo malo načnem vprašanje ljudskega gledališča, naj ugotovim, da nam je ločiti tri vrste gledališča, ki si lastijo ta naziv. Prvo je tisto, ki bi prav za prav edino smelo nositi to ime: gledališče, porojeno iz ljudske tvornosti same, bodisi anonimno, bodisi z znanimi avtorji. Med tako gledališče štejem vse embrionalne zametke gledališča v folklorni zakladnici: običaje, zlasti kolede itd., nato pa vse več ali manj izdelane gledališke tvorbe, zlasti koroške ljudske igre Šu-sterja Drabosnjaka, tudi škofjeloški pasijon itd. To gledališče je zares ljudsko: avtorji, igralci in soigralci so iz ljudstva, Gledalstva prav za prav ni. Drugo gledališče, ki si lasti to ime, je poklicno gledališče z določeno »ljudsko* dramatiko, nastalo iz filantropskih ali socialnih teženj druge polovice preteklega stoletja. Avtorji so tu umetniki, igralci so umetniki, ljudstvo je zgolj gle-dalstvo. Tretje ljudsko gledališče je pa tisto, ki je nastalo po vzorcu pravkar navedenega poklicnega gledališča, s to razliko, da so igralci iz ljudstva in da je gledalstvo ljudsko. To je dile-tautsko ali amatersko gledališče. Kdor pozna »Ljudski oder* in naš pokret, ve, da se navdušujemo in brigamo zlasti za prvo vrsto ljudskega gledališča, ki ga hočemo razvijati na že danih folklornih in religioznih osnovah, ga pospeševati, dvigati in l>ogatiti. Čudim se, da tega pri nas nekateri ljudje ne morejo ali nočejo razumeti in zato naše stremljenje čisto napačno vrednotijo.« 2. Kaj misliš o igri kot taborni prireditvi? »Moje iskreno mnenje je, da bi se moralo pri vseh velikih prireditvah v fari, okrožju, narodu itd. dati za skupno sveto mašo prvo in najpomembnejše mesto primerni množični gledališki prireditvi. Pravim, primerni. Vsaka prireditev se rod, iz neke ideje. To idejo, ki jo razlagajo taborni govorniki in jo posnamejo zt>orovalne resolucije, je treba ponazoriti z gledališko prireditvijo. Edino njej so lastni vsi tisti elementi, ki prireditveno idejo množici najbolj prijemljivo prikažejo in ji jo tako približajo, da jo resnično doživi. V taki meri tega ne zmore noben govor, kaj šele konvencionalni telovadni in športni nastopi. Take igre se dobe iz že obstoječe dramatske literature, lahko pa tudi nastajajo sproti in nalašč za posamezne prilike. Ko so me vprašali, ali bi kazalo prirediti za kongres Kristusa Kralja knkšno igro, sem takoj pritrdil. Izbiral sem eno in drugo iz že obstoječe literature: Calderon, Oheon. Boon — nobena stvar se mi ni zdela pripravna za to posebno priliko. Tako sem sedel in napisal sam »Igro o kraljestvu liožjem.« Za idejo Kristusa Kralja, za tako velik in pomemben kongres, se mi je namreč zdelo, da je treba take gledališke prireditve, ki bo po svojem stilu dosezala veličino ideje in vsega slavja. Nastopiti mora ves narod, ki je bil deležen časti in žrtev za organizacijo kongresa. V takem primeru pa ne gre več za igro samo. Kjer nastopajo tolikšne množice, se beseda izgubi. Samo gesla bučijo v zraku, samo vzkliki razgi-bavajo tisočere in ogromni zbpri, obleke, barve, zastavice, prapori, petje ustvarjajo razpoloženje in pripravljajo pot doživetju ideje, ki ji služi v igri vse: od besede in pesmi do premikanja množic. Igro v takem slogu hi imenoval m a n i f e -stacijsko igro. V njej gre za potisočerjeno kolektivno doživetje. Doslej pri nas takih iger še nismo imeli. Poznajo jih pa zlasti žosisti, predvsem belgijski Flamci. Pa tudi zgodovina novejšega ruskega gledališča poroča o takih ogromnih predstavah (zlasti »Zavzetje Zimske palače«). Silni razmah doživlja tudi nemško. To je igrska vrsta, ki jo je rodilo naše stoletje, v katerem se skuša svet spet urediti po določenih ideoloških sistemih. Po svojem bistvu je ta igrska vrsta samo organsko nadaljevanje tistega gledališča, ki je bilo tudi manifestacija in kolektivno ustvarjanje — srednjeveškega misterija in njegovih ostankov do današnjega dne.« Ali ne trpi pri tej tendenčnosti preveč prava umetnost? »Čakal sem, da me boš sedaj vprašal: Kaj je z umetnostjo pri taki igri. Moje stališče je to: če je igra dosegla »pretres« in »očiščenje« pri tisočerih, potem je zame svoj namen dosegla in se mi zdi debatiranje o umetnosti odveč.« 4. Kako mislite realizirati tako veliko prireditev? »Jasno je, da je treba za tako igro ogromne organizacije. Vrhovni režiser, g. Ivo Peršuh, znani naš odrski delavec, in organizator, je prevzel hudo breme. Za ogromne 7.1>ore je dobil pomoč v izkušenem igrskein vodji g. kaplanu Peta n č i č u. Ta je zbral na popotovanjih križem 1>0 obeh škofijah iz posameznih dekanij potrebno število sodelujočih. Lahko pa rečem, da je zanimanje za sodelovanje velikansko. Številne prijave iz province je bilo treba celo zavračati. Pomisli pa, da ljudje ne dobe za to nobenega povračila stroškov, ne hrane, ne posebne znižane vožnje. Ker bo sodelovalo pri igri nad tri tisoč ljudi in je igra zamišljena tako. da sodelujejo pri njej z oi&ovori in vzkliki ter ljudskim petjem tudi >gle-dalci«, ki jih bo najmanj deset tisoč in bodo imeli besedilo v rokah, bo to res igra. kjer bo ves naš narod po svojih odposlanstvih sodeloval. Po moji vednosti bo to sploh največja prireditev te vrste vsaj v Srednji Evropi, kai šele pri nas. Ogromne zbore bodo usmerjali posebni reditelji po stadionu, tekst pa bo izvajal poseben zbor pred mikrofonom, ob njem bodo govorili zl>ori na stadionu. Od igralcev pa se potemtakem zahteva ne toliko eksaktno »naštudiranje« igre. kolikor predvsem notranja, duhovna priprava. Po sporočilih, ki iih imam. vrši naša duhovščina in z njo posamezni krajevni režiserji izredno lepo delo s takšnim duhovnim pripravljanjem zborov na nastop. Kar 1k> kdo delal, kar bo kdo govoril, vse bo služilo samo proslavi in manifestaciji ideje, ki je igra iz nje nastala. Prireditev »Igre o kraljestvu božjem« na našem Stadionu v soboto, dne 29. VII. t. 1., 1k> potemtakem velik gledališki in kulturni dogodek, prvovrsten in svojevrsten v naši oderski kroniki. Tekst je izšel v posebni knjižici (str. 47) z naslovom »Igra o kraljestvu božjem« v založbi »VI. Mednarodnega kongresa- Kristusa Kralja v Ljubljani v dneh 25.—30. VII. 1939< z navedl>o pisatelja Nika Kureta, vrhovnega režiserja Ivo Peršuha ter i>omožnih režiserjev Davorina Petan-fifa in Ludvika Stancerja. Kajti tak tekst dobi svojo potrditev šele v množični razgibanosti in vtisu na udeležence, tako, da tekst predstavlja samo nekake režijske opazke ter skromno besedilo in stoji režiser nad pisateljem. Zato naj se vsak, ki hoče doživeti besedilo te igre in doumeti smisel novega ljudskega igranja udeleži edinstvene stadionske prireditve, na katero opozarjamo danes vse naše bralce s pogovorom z g. prof. Kuretom. ki je podal v njem tudi notranjo kulturnopsihološko utemeljitev za take vrste sodobno ljudsko igranje. Prepričani smo, da bo ta velika, da, ogromna prireditev, potrdila opravičilo te igrske smeri, ki je namenjena prav za take trenutke in v takih primerih žanje tudi največji uspeh. td »Božji vrelci,« osma cirilmetodijska številka. V julijski številki, posvečeni sv. bratoma Cirilu in Metodu, nam slovensko liturgično glasilo na prvem mestu prinaša lep Sardenkov prevod himne k jutranjicam sv. Cirila in Metoda. K pesmi dobro pristoja najstarejša slika o sv. slovanskih blagovestnikih, ki se nahaja v Rimu v cerkvi svetega Klementa. Slika predstavlja sv. brata ob prestolu Kristusa Kralja in izvira že iz devetega stoletja. Pomemben je naslednji članek spirituala A. Kara: »Tudi ti si duhovnik«, ki nam vprav zdaj, za mesec primicij, kliče v zavest resnico, da so tudi navadni verniki deležni kraljevskega du-hovstva v sv. Cerkvi in s tem tudi gotovih dolžnosti. Spis poživljata dve lepi vinjeti. V »razgovorih o sv. maši« je na vrsti darovanje. Kratka, topla in praktična liturgična razlagal Zelo učinkuje ilustracija Melkizedekove daritve kot pred-podobe. Zanimiv je člančič, kako so sodili o sveti maši veliki možje, sveti angleški lord Tomaž Mor, cesar Napoleon, slavni pisatelj Manzoni. Nazoren pregled zgodovinskega nastanka Katoliške akcije podaja dr. Vilold Klimkiewicz. Članek je izpod peresa enega glavnih pionirjev poljske Katoliške akcije. List se kratko s člankom in slikami spomni tudi 700 letnice ptujskega minoritskega samostana. V zaglavju »Pod prapori Katoliške akcije« se nahaja nekaj važnih poročil, tako, kako je sv. oče Pij XII. ob svojem godu izrazil ustanovi Katoliške akcije: »srčne želje po blestečem napredku za to previdnostno obliko sodelovanja laikov v hierarhičnem apostolatu«, dalje kako se razvija Katoliška akcija na Angleškem in Irskem. V zaglavju »Iz liturgične setve in žetve« je zanimivo poročilo, kako je liturgično gibanje plodo-vito prodrlo že v južno Ameriko. Obzornik »S katoliškega književnega polja« prinaša oceno dveh lepih knjig, jezuita Konstantina Noppela »Novo župnijo« in hrvatskega zbornika »Sv. Benedikt i njegovo djelo«. To slovensko liturgično glasilo »Iktžje vrelce«, ki stanejo letno samo 10 din, bi morala imeti vsaka slovenska katoliška družina. Naroča se list v Grobljah. p. Domžale. Počitniški tečaji italijanskega jezika in kulture v Italiji. — Znani »institut Nazionale per le Relazioni Culturali con l'Estero<, ki je priredilo italijansko knjižno razstavo v Ljubljani, priredi v počitnicah več tečajev italijanskega jezika iri kulture, in sicer v Rimu od 3. julija do 30. avgusta, v Firenci od 13. julija do 31. avgusta, v Sieni od 15. julija do 15. septembra, v Benetkah od 1. do 30. septembra ter v Perugii od 1. julija do 30. septembra, na katerih se bodo poučevali italijanski jezik, književnosti, zgodovina, umetnosti, kultura itd. Poseben tečaj bo tudi na obali Lago Maggiore, v Stresi in Verbanii od 18. avgusta do 23. septembra. Tečaji za keramično tehniko in zgodovino keramike bo v Faenci od 2. do 13. julija, za arheologijo (v angleščini) v Neaplju od li. julija do 22. avgusta, za glasbo pa v Sieni od 15. julija do 15. septembra. Udeleženci imajo velike popuste na železnici, kakor tudi na morju, dobe brezplačni vizum ter prost vstop v muzeje in umetnostne zavode v Italiji. Vse podatke daje Uffici turistici italiani ter tudi Instituto Nazionale per le Relazioni Culturali con 1'Estero (IRCE) — Roma. la via Lazzaro Spallanzani. Delo prol, Umberta Urbani-a za jugoslovansko književnost. — 2e večkrat smo na tem mestu opozorili na delo prof. dr. Umberta Urbanija v Trstu, ki neutrudno prestavlja in piše iz južncvsloanske pa tudi slovenske književnosti. Tako je že svoj čas prestavil roman »Nečista kri« Bore Stankoviča, ki velja za najboljši srbski roman, zdaj pa je pripravil zt tisk tudi največji srbski ep »Gorski vje-nac« Petroviča Njegoša, ki bo izšel še letos v Milanu pod naslovom »II serto della Montagna«. Prav tako čaka natiska prevod Rakičevih Kosovskih pesmi. Zanimivo je tudi, da je v Trstu začela izhajati revija, ki jo urejuje pisatelj Guido Sambo in ki ima v vsaki številki po en članek Umberta Urbanija Q jugoslovanski književnosti. Prav tako smo izvedeli, da pripravlja prevod slovenskega dela, namreč Bar-tolov Alamut, za katerega je, kakor smo že poročali, zelo vnet in je njegova srčna želja, da ga prevede in izda v lepi oUfriki. Gosp. Umbertu Ur-baniju, ki je zdaj že praznoval 25 letnico svojega pisanja o naših književnostih, želimo, da bi imel v tej smeri še veliko, veliko uspeha. Bolgari so izdali sedaj (uredil St. Vasiliev) posebno antologijo novel Jordana Jovko-v a , ki je lani umrl. Bilo bi kazno, da bi tudi Slovcnci dobili tega mojstra bolgarske proze, zlasti krajše novele, v primernem cvetoberu. Kot najnovejši zvezek »Naše knjige«, ki jo izdaja Kohn, je izšla daljša novela Živojina V u k o -savljcviča z naslovom »Pilot potporuč-nik Knap brani Beograd«. Delo je lani nagradila (v rokopisu) beograjska občina. Zanimati mora tudi nas Slovence, kajti Knap je bil Slovenec. Obseg: 164 strani. Kritik Georgi Konstantinov je napisal in izdal pred kratkim knjigo »R a k o v s k i i n bolgarska revolucionarna ideologija« (188 str.). Urednik sarajevske revije »Pregled«, ki je pred časom premeščen za profesorja v Kranj, pripravlja posebno dvojno številko revije, ki bo posvečena slovenski književnosti. Ideja je vse hvale vredna. Ločitveni stolp Razvcdelo se jc, da so imeli v Curihu ločitveni stolp, ki sq vanj zapirali zakonce, ki so se drug drugega naveličali. Razvedelo se pa ni, zakaj, kako in čemu se je ta navada kar mahoma odpravila. To pa naj bo tukaj povedano. Če je že zalegla grožnja, da bosta v tem temnem prostoru zaprta mož in žena, je pa resnična zapora rodila naravnost sijajne uspehe. Zakaj, poskrbljeno je bilo, da 6ta morala sprta zakonca jesti z eno samo in isto žlico, piti iz istega kozarca in ležati na istem ležišču, če sta se hotela na njem odpočiti ali pa spati na golih tleh. Ko sta bila tako brez pomoči navezana le drug na drugega, pa seveda tudi zavarovana spričo hujskačev, prenašal-cev pošt, klepetanj sosedov in opominov tašč, sta imela na izbiro samo to: da ali pojesta drug drugega ali pa se drug z drugim po pameti spravita. Tako da resnično, ko je čez tedne odbila ura osvo-bojenja, ni bilo dosti več kaj ločiti, in se je večkrat pojavil namesto jezavih petelinčkov — parček miroljubnih golobčkov. Nekoč pa je zgrešilo tudi to poznavanje človeka svoj narodnovzgojni smoter. Le eno željo sta imela ti6ta dva jernoriteža: da bi sc čim prej iz-ncbila drug drugega. Bila sta dva mlada človeka, a tako neznansko zagrizena, da nista hotela niti uro več bivati skupaj in sta sodnika s povzdignje->iimi rokami prosila, naj ju vendar loči, sicer da sc bo zgodila nesreča. Strahoma 6ta odklonila preizkušnjo v stolpu, pa ne brez vzroka, saj nista bila rojena v Curihu in zatorej tudi nista bila dolžna pokoravati se šegam tega mesta. Ker pa si je sodnik dejal, da bo koristno tudi drugim, kar je dobro za curiške meščane, ju ni maral poslušati, marveč je zapodil kar brž oba v stolp, čeprav 6ta se zaklinjala, da to ne bo dobro. Sodnik ju je spremil dva in štirideset stopnic visoko do celice, ki jo je lastnoročno zaklenil in vzel ključ s seboj. »Tako, zdaj naj se pa le prepirata, nemoteno, časa imata na pretek!« Mogoče bi bil celo pozabil nanju, toda čez osem dni sta ga nanju spomnila neki razsajajoči jerob, ki mu je bila ušla njegova varovanka, in pa hudujoči se mojster, ki mu je pobegnil njegov pomočnik. Sodnik bi se bil skoraj sesedel; strašna sumnja mu je pognala vročo kri v glavo. Sopihajoč je odvedel oba moška dva in štirideset stopnic visoko v stolp, kjer je našel iznajdljivi parček ob eni žlici, enem kozarcu in eni zofi, ki ju je on — osell — zaprl skupaj, namesto da bi ju bil ločil! »Ali bosta šla brž vsak na svoj dom!« je za-rohnel sodnik, je jerob zazijal in se je mojster popraskal za ušesom. Toda nc6eča je bila že tu. Pa kdo bi ju smel karati? Ali nista sodnika naravnost rotila in ga svarila, da naj ju loči? Tako je tudi ta dva stolp /vezal namesto ločil, prišlo je do svatbe in sodnik je bil za pričo. A odtlej, ker se vendarle ni spodobilo počakati, da bi bil ta zgled vlekel, se je zaprl tudi ta paradiž in živi le še v storijah. Na novomeškem taboru je bila silna vročina in so imeli samarijani polne roke dela. Tudi narodnim nošam se je v sončni pripeki prilegla čaša vode. ŠPORT Po športnem svetu Iso Hollo zopet na vidiku Pri izločilnih tekmah za dvoboj s Švedsko je zmagal v Helsinkih v teku čez zapreke 3000 m atlet Lindblad v času 9:09,6 min pred olimpijskim zmagovalcem Vilmari Iso-Hollo, ki je rabil za omenjeno progo 9:11,4 min. Italijanka Testoni je postavila nov svetovni rekord V okviru meddržavnega dvoboja Nemčija— Italija so bila tudi tekmovanja italijanskih lahko-atletinj, ki se pripravljajo za srečanje z Nemčijo, ki bo meseca avgusta v Draždanih. Pri teh tekmah je postavila Italijanka Claudia Testoni v teku čez zapreke na 80 m nov svetovni rekord s časom 11,5 sek. Dosedaj je branila svetovni rekord Nemka Ruth Engeliiardt s časom 11,6 sek. Zopet nov svetovni rekord v ženski atletiki V Monte Carlo so imele francoske lahkoatle-tinje prvenstvene tekme v lahki atletiki. Ob tej priliki so postavile atletinje Lucas, Vincenc in Fi-re, članice pariškega SC v štafeti 3 X 800 m nov svetovni rekord v času 7:22,6 min. Doslej je imel ta rekord italijanski SG Fenchi Unica. Sedma etapa »Tour de France« Na sedmi etapi »Tour de France« je bil prvi Francoz Pasak, ki je prevozil progo od Rojana do Bordoja v času 5 ur, 47 minut in 16 sekund. Naslednja proga je najdaljša in meri 279 km. Norvežani so se omehčali V mednarodni smučarski zvezi stalno stremijo za tem, da bi prireditelji dovolili pred tekmovanjem uporabljati skakalnice tudi pri treningu. Sedaj so tudi Norvežani prenehali s staro prakso pri svojih holmenkolnskih tekmah. Doslej namreč niso nikoli dovolili, da bi se skakači pri treningu posluževali omenjene skakalnice; za tekme v prihodnji zimi se bodo pa skakalci lahko poslužili tudi holmenkolnske skakalnice za trening. Kdo bo nasprotnik Joe Louisa? Nasprotnik Joe Louisa ni, kakor se je splošno mislilo, Lou Nova, temveč Bob Pastor, ki se bo 21. septembra boril v Detroitu s svetovnim mojstrom dvajset rund. Nemško moštvo za Davisov pokal Nemško reprezentanco, ki nastopi 28., 29. in 30. t. m. proti našim teniškim igralcem v finalni borbi Evrope za Davisov pokal, IkkIo sestavljali naslednji igralci: Henkel, Menzel, Metaxa in Goepfert. Kapitan moštva bo dr. Kleinschroth. Madžarski plavači so bili premagani na Dunaju Šestnajsti? so se pomerili Nemci in Madžari v plavanju, zadnjikrat v nedeljo na Dunaju. Bilanca teh srečanj za Nemčijo ni razveseljiva, saj so vsega skupaj zmagali samo petkrat in to v letih 1925, 1933, 1937, 1938 in 1939. Šest so jih izgubili in pet jih je ostalo neodločenih. V zadnjem času so se pa Nemci popravili in so si tako fzvojevali že vsa zadnja tri leta zmage. Letos so premagali Madžare z rezultatom 29:15 točkam. 0 Harbigovem rekordu pišejo vsepovsod Svojevrsten svetovni dogodek je vzbudil po vsem športnem svetu Nemec Harbig, ko je o priliki dvoboja med Italijo in Nemčijo postavil v Milanu odličen svetovni rekord v teku na 800 m. Ker je ta športni uspeh res nekaj posebnega, zato je povsem razumljivo, da pišejo mnogo o tem nemški časopisi in to na najvidnejših mestih. Prejšnji svetovni rekord, ki ga je postavil na tej progi Amerikanec. Woodruff v času 1:48 so smatrali za bajeslovnega. No in če pogledamo sedaj uspeh Harbiga, potem šele moremo presoditi, na kaki stopnji je najnovejši svetovni rekord, katerega je popravil Harbig za več kot eno sekundo. Dosedanji najboljši rezultati na tej progi so bili: 1. Harbig (Nemčija) 1:46.6. 2.. VVoodruff (Amerika) 1:48. 3. Wooderson (Anglija) 1:48.4, 4. Lanzi (Italija) 1:49.6. 5. Kobinson (Amerika) 1:49.6. 6. Cunningham (Amerika) 1:49.7. 7. Eastman (Amerika) 1:49.8. 8. Hampsen (Anglija) 1:49.8. K temu je treba še pripomniti, da so Robin-son, Cunningham in Eastman postavili svoj čas na 880 j-ardov, kar da naših 804.66 m. Čas imenovanih treh tekačev na 800 ni bi bil za kakih šest deselink sekunde boljši. Celjski šport Razpis 17. Zvezne dirke v Celje dne 23. julija 1939 na progah: Zagreb—Crl je, Ljubljana—Celje, Maribor—Cel je, Slom venji Gradec—Celje, Celje—St. Peter—Celje Zagreb—Cel je, start v Zagrebu oh 6 zjutraj, cilj v Celju pred gostilno Belaj ua Bregu cca. ob 9.30. Ljubljana—Celje, stdrt v Ljubljani pri kin 1 na Tyrševi cesti ob 6, cilj v Celju na Krekovi cesti pred Glazijo cca. ob s.ao. Maribor—Cefje, start v Mariboru pri vodovodu ob 6, cilj v Celju na Mariborski cesti pred gostilno Svei tel cca ob 8. Slovenji Gradec—Celje, start v Slovenjem Gradcu oh 6.3*1, cilj v Celju na Krekovi cesti pred Glazijo cca. ob 8. Celje—St. Peter—Celje, start in cilj pred Glazijo. Start ob 6..T0, cilj cca. ob 7.15. Mrdklubska dirka domske skupine na progi: Ce. l.ie—1'etrovče—Celje, start in cilj pred Glazijo, star ob 10 dopoldne. Določila : Prijave sprejema in določi višino prijavnine vsaka podzveza v svojem delokrogu. Kavno tnko ji pripada izvedha in vodstvo dirke na določeni progi. V rodu iz. polnjeni zapisniki dirk se morajo oddati takoj po končanih dirkah vodstvu Zvezne dirke v Celju. Pravico starta imajo vsi dirkači, ki posedujejo legitimacijo KZK.I za 1. 1939. Dirka se vrši oh vsakem vremenn tn v okviru tehn. pravilnika KZKJ. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost iu se mora strogo držati qestno.policijskik predpisov. Okrepčila in masaža za vse dirkače je v Celju, Prešernova ulica v gostilni pri Angelnu. — Kvent. proteste je vložiti najkasneje pol ure po končani dirki prireditveni komisiji z vlogo Sli din, ki zapade v ko. rist KSKC, če se protest zavrne. Prijave za damsko skupino je nasloviti na Kluh slov. kolesarjev v Celju najkasneje do 22. julija 1939. Trijavnina 10 din. Nagrade: Za vsako progo so določene tri spominske kolajn« za prva tri mestn. Na progah, kjer bodo startali prvorazredni vozači ločeno od juniorje", prejme nagrado vsaka skupina posebej. Na progah, odnosno skupinah z manj kakor 5 dirkačev došlili na cilj, prejme nagrado samo prvak. Za damsko skupino so tri darila. Odl>or. ZFO Nastop mednarodnih tekmovalcev V nedeljo ob 4. popoldne na Stadionu. Naši telovadci in lahkoatleti, ki bodo zastopali našo državo na mednarodnih tekmah v Liegeu (Belgija), bodo nastopili v nedeljo na Stadionu v Ljubljani. Ta nastop telovadne in lahkoatletske reprezentance ZFO bo zelo zanimiv, saj bodo naši najboljši telovadci in lahkoatleti še enkrat tekmovali med seboj pred sodniškim zborom in pred občinstvom, kateremu bodo pokazali vse ono, s čimer bodo tekmovali v Belgiji. Taki nastopi so najbolj zanimivi, če se izvedejo v obliki tekmovanja. In to se bo v nedeljo zgodilo. Kakor smo že omenili, nastopi v Belgiji naša reprezentanca v mednarodnih telovadnih in lahko-atletskih tekmah. Reprezentanca ZFO sestavljajo najboljši telovadci in iahkoatleti, ki so bili izbrani potom izbirnih tekem in na podlagi uspehov, ki so jih dosegli pri treningih. Daljših skupnih treningov letos niso imeli, temveč trenierajo ta teden skupno lahkoatleti. zadnji teden pred odhodom pa bodo imeli skupni trening telovadci. Točen spored nedeljskega nastopa na Stadionu bomo pravočasno objavili. Za enkrat samo opozarjamo nanj vse, zlasti pa prijatelje vrhunske telovadbe in zanimivih borb v lahki atletiki. tv SLOVENEC aa na 10 straneh je najvelji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik! 700 letnica minoritshega samostana v Ptuju združena z vseslovenskim tretjeredniškim kongresom Pokrovitelj proslave je voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec, predsednik senata, kastno predsedstvo: g. minister za zgradbe dr. Miha Krek, g. minister brez portfclja Frane Snoj, g. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, g. škof dr. Ivan Tomaži?, g. škof dr. Gregorij Rožman, g. škof dr. p. Jeroniin Mileta, g. p. dr. Ronaventura Burit, provincijal, g. vseuč. prof. dr. Kranre Štele. g. prof. J. Herberatein-Proskau, g. ptujski prošt Ivan Greil. V soboto, 5. avgusta: Mladinski dan 6.00 Slovesna sv. maša (p. dr. Bonaventura Bu-rič, provincijal). 9.00 Prihod in zbiranje šolske mladine, križarjev, klaric in Marijinega vrtra v drevoredu pred kolodvorom; nato sprevod skozi inesto na Minoritski trg. 10.00 Slovesen vhod prevzv. šibeniškega škofa dr. p. J. Milete v cerkev; pridiga za otroke, govori p. Krizostom O. F: M., nato sv. maša (prevzv. g. škof dr. p. J. Mileta). 14.00 Blagoslov; slavnostna igra D. Petančiča »Kuga« (za otroke). 19.00 Pridiga (p. Odilo Hajnšek O. F. M.); slovesne večernice z blagoslovom. 20.00 Slavnostna igra D. Petančiča »Kuga«. Igra " je Meškova zgodovinska povest o »Črni smrti« postavljena v slike. Napisana je nalašč za to priliko in izrecno za igranje pred samostanom. V veličastni igri se bo gledalec vživel v zgodovino našega mesta v trdi težki čas, ko je v Ptuju morila kuga. Igro bo izvajalo 150 igralcev. Glavno vlogo igra g. Edo Grom, gledališki igralec iz Maribora, ki vodi tudi režijo. Pri predstavi sodelujejo pevski zbori, godbe, cirkuški igralci, konjeniki itd. »Kuga« se bo izvajala ob učinkoviti umetni razsvetljavi in z zvočniki. Iz legl|e koroških borcev V nedeljo, dne 16. julija je bil v Kočevju ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev, na katerega so prihiteli številni bivši borci iz Kočevja in okolice. Zborovanje je vodil predsed. pripravljalnega odbora g. Pavel Bregar iz Šalke vasi, ki je izrazil svoje veselje, da je lahko med zbranimi itorci pozdravil zastopnike centrale v osebi tov. podpreds. MaruSiča in Šefmana ter glavnega tajnika Kristana. V svojem nadaljnjem poročilu je podal pregled pt ipravljalnih del ter pozval številne borce, da se spomnijo predvsem svojega vrhovnega poveljnika Nj. Vel. kralja Petra II. ter svojih tovarišev izza zadnjih 20 let, ki so dali domovini svoja življenja. Obširno poročilo je podal v imenu glavnega odbora Legije podpreds. Marušič, nakar so si l>orci izvolili svoj prvi upravni odbor s tov. P. Bregantom ter učiteljem Borem na čelu. Z občnega zbora, ki je potekel v najlepši harmoniji, so se borci razšli na svoje domove z zavestjo, da so domovino že enkrat reševali ter da jo bodo še v bodoče, če bo za to potreba. Višnja gora V torek, 18. julija je bil pri fari v Višnji gori pokopan pilot Miha Novak z Brezovega pri Višnji gori, ki se je z letalom smrtno ponesrečil v Mariboru pretekla soboto Med pogrebom je nad pokopališčem krožilo letalo in vrglo na pokopališče lep venec ranjkemu tvarišu v slovo, — Naše letovišče napreduje. Prihajajo letoviščaji iz Belgrada, Zagreba in Splita. — Za kongres K. K. se farani pridno priglašajo. Priglasilo se je nad 100 otrok za kongresno soboto; odraslih pa okroglo 300. Leskovec pri Krškem Žegnanjo pri Sv. Ani bo namesto 30. t. m. že prihodnjo nedeljo, t. j. 23. t. m., to pa zaradi kongresa Kristusa Kralja v Ljuhljani. ki pade ravno na Anino nedeljo. Vsi, ki radi porcniate k nam na ta dan, dobrodošli! — Tukajšnje prosvetno društvo je priredilo preteklo nedeljo prav lepo uspelo akademijo. Vsi nastopajoči so dobro naredili, najbolje pa igralci igre »Sv. Krištof« Ptul Zlet ptujske gasilske župe. V nedeljo 16. t. m. Je imela ptujska gasilska župa v Ptuju svoj zlet. V ta namen je že v ranih urah prišlo v mesto mnogo uniformiranih gasilcev iz vseh 6trani ptujske župe. Ob 9. |e bila v proštijski cerkvi slovesna sv. maša, ki so se je udeležili vsi gasilci in mnogo drugega občinstva. Nato je bila na telovadišču v Ljudskem vrtu skušnja za popoldanski nastop. Sonce je vroče pripekalo, ko se je pomikal okrog 22.00 Procesija z Najsvetejšim z gorečimi baklami. 24.00 1'olnočnlca na Minoritskem trgu. V nedeljo, 6. avgusta: Tretjeredniški dan 5.00 Budnice. 6.00 Sv. maša in skupno sv. obhajilo za tretje-rednike. Pridiguje p. Ladislav II a z c m a -li O. Cap. 7.50 Sprejem lavantinskega škofa prevzv. g. dr. Ivana Tomažiča in drugih odličnikov. 8.00 Prihod in zbiranje udeležencev in vseh organizacij v drevoredu pred kolodvorom; nato sprevod skozi mesto na Minoritski trg. 9.30 Sv. maša (na Minoritskem trgu); pridiga prevzv. g. škof dr. I. Totnažič; med sv. mašo ljudsko petje. 10.30 Slavnostno zlmrovanje za tretjerednike. Govorita: g. Alojz Mihelčič, podpredsednik narodne skupščine, in g. Franc Terseglav, urednik »Slovenca«. Papežev blagoslov. Zahvalna pesem. 15.00 Pevski nastop ptujskega in ljutomerskega pevskega okrožja pod vodstvom zveznega pevovodje g. prosv. inšp. Marka Bajuka. Nastopa okoli 300 pevcev. Nato večernice z blagoslovom. 18.00 Slavnostna igra g. Davorina Petančiča »Kuga« na prostem. 20.00 Velik ognjemet pri parku. Izvajala ga bo tvrdka Pyrita iz Celja. V ponedeljek, 7. avgusta: Romarski dan 6.00 Zahvalno romanje na Ptujsfko goro, kjer bo imel slovesno sv. mašo in pridigo pre-vzvišeni g. ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. *A! na 15. sprevod na telovadišče. Koračnice je tako predpoldne, kakor tudi popoldne igrala ptujska gasilska godba. Nastop je prišlo gledat srednje veliko število ljudi, ki so posamezna izvajanja toplo pozdravljali. Prvi so nastopili člani-gasilci 6 kongresnimi vajami, ki so jih dobro izvajali. Nato so sledile tekme posameznikov in rojev. Kot zadnjo točko so izvajali člani ptujske gasilske čete zaščitne vaje Zažgali so leseno hišico, v katero sta šla dva gasilca v negorljivi azbestni obleki in z maskami na obrazu. Vsa izvajanja! so bila dobro podana in 60 žela živahno odobravanje. Po nastopu se je razvila prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. • Prijatelji slovenske katoliške mladine! V nedeljo. 23. t. m. bo v Sv. Vidu pri Ptuju Mladinski dan, ki ga priredita Fantovski odsek in Dekliški krožek pri Sv. Vidu. Prireditev bo celodnevna in zelo pestra. Med drugim bodo tudi plavalne tekme članov na Dravinji. Popoldne bo telovadni nastop z bogatim sporedom. Prijatelji slovenske katoliške mladine! Prijazni in prekrasni Sv. Vid ter slovenske Haloze vas vabijo! Pridite med slovensko mladino in jo podprite pri njenem velikem delu. Iz Julijske Krajine Biserna poroka. Iz Kanala nam poročajo: Pred kratkim smo v naši župni cerkvi a slovesno mašo ob deseti uri praznovali biserno poroko 82 letnega Štefana Vidic in njegove žene 81 letne Ane Vidic, roj. Bavdaž. Oba biserna slavljenca sta ie čila in zdrava ter uživata v vsej župniji visoko spoštovanje. Zato jim tudi vsi želimo, da bi jih nebeški Oče ohranil do skrajnih mej človeškega živlienja! Izredni slovesnosti je prisostvovalo sedmero živih otrok — eden, ki je bil občinski tajnik, je umrl — ter kopica vnukov in pravnukov. Slavljenec je vse svoje življenje rad hodil pritrkovat v zvonik. Umevno, da so mu tudi k njegovi svečanosti zelo krepko in vztraino pritrkavali. Velike 2ablje na Vipavskem. (Most se je podrl). Pred kratkim se je podrl pri nas most čez Vipavo kar sam od sebe. Ker trdno upamo, da v kratkem dobimo novega, boljšega, te izgube ne smatramo za nesrečo, druge nesreče pri dogodku pa ni bilo. Opatje selo na Krasu. Predzadnjo nedeljo smo imeli pri na6 nekako novo mašo. Obiskal nas je namreč novomašnik g. Rudolf Herak iz znane zavedne družine pri Sv. Lovraču Pazinačkcm v Istri. G. Herak je novomašnik poreškopuljske školije in je po veliki noči pel 6vojo prvo sv. mašo v Pro-manturi pri Pulju pri bratrancu g. župniku Viktorju. Sedaj, ko je končal svoje študije v Vidmu, se ie na povratku v kršno Istro oglasil pri nas v Opatjem selu, kjer je. pred par leti dlje časa bival in študiral, ter daroval v naši župni cerkvi slovesno sv. mašo in nam podelil tudi novomašniški blagoslov. Želimo dragemu g. novomašniku, da bi nje- govo težavno delo v tužnecn istrskem vinogradu Gospodovem bilo blagoslovljeno in bi rodilo obilo tako potrebnih sadovi Sv. Križ na Vipavskem. (Nove orgle). Naša župna cerkev je dobila nove orgle. V nedeljo popoldne smo jih blagoslovili in kolavdirali. Cerkev je bila nabita kot samo ob izrednih prilikah. Naš domačin, podgorski župnik g. Stanko Stanič je razlagal sestav in razne zanimivosti orgelskega ustroja, naš mojster g župnik Vinko Vodopivec je to razlago pa tolmačil s spremljanjem na orglah. Po govoru je bil koncert domačega cerkvenega zbora, pri katerem je sodelovalo 40 pevcev. Verniki so lepo in dovršeno podanemu petju sledili v tihi po-božnosti in so bili svojim pevcem iskreno hvaležni. Orgle imajo 10 pojočih registrov r. dvema igral-nikoma. Izdelala jih je tvrdka Benz v Gorici v splošno zadovoljnost strokovnjakov in vse fare. Stanejo 30 tisoč lir. Velik del te vsote so zbrali požrtvovalni domačini na pobudo g. župnika Sim-čiča, kateremu gre v prvi vrsti zahvala, da imamo nove, krasne orgle. Klavie pri Podmelcu. (Požar). Dne 5. julija je v naši vasi nenadoma izbruhnil požar. V nekaj minutah je vpepelil dvoje gospodarskih poslopij. Lastnik g. Ludovik Šo,rli je oškodovan za približno 30 tisoč lir. Domači in tolminski požarni brambi se je po več urah napornega truda posrečilo omejiti požar, ki je grozil celi vasi. — (Avtomobilska nesreča). Neki Dunajčanki se je v bližini naše vasi pripetila nemajhna nezgoda. Z majhnim avtomobilom se jc odpravila na Ponikve. Na strmi vijugi se je avto spodrsnil in strmoglavil v globino. Gospa in šofer sta pravočasno skočila iz vozila in ie rešila gotove smrti. Letate treščilo v ledenik Ostanki ponesrečenega letala v višini 3000 m Iz Curiha poročajo: Po vaseh ob jezeru Silser, ki je največje in najlepše jezero v Zgornjem En-gadinu, so ljudje že devet mesecev razburjeno pre-rcšctavali, kam da bi bilo izginilo letalo D-AVFB, ki je poletelo 1. oktobra 1938 na progo Frankfurt —Milan. Ljudje so v takih pogovorih zmeraj kazali proti jugozahodu, kjer se dvigajo visoki vrhovi Alp kakor donebesna stena proti Italiji. Tu je 3162 m visoki Pizo Stella in 3400 m visoka Cima di Castcllo; dalje so strme pečine Maloja in Bon-dasca, same ledeniške gore. Tu hitijo vodice v jezero Comer, tu šuštijo kostanjevi gozdovi, zeleni koruza in zori grozdje. Za tem ljubkim obrazom Italije pa grozijo trdnjave gorskih velikanov. Še zmeraj so v ljudskem spominjanju grozote z dne 4 septembra 1618 leta, ko se je pečina z Mon-te Conta sesula v dolino in pokopala va6i Plurs in Schilano; 2500 ljudi je bilo takrat ubitih. Tu, v švicarskem delu doline, se je kovinasti ptič brez dvoma zaletel v kako skalnato steno. Tu so namreč tistega meglenega jesenskega dne poslednjikrat slišali njegovo brnenje motorja. Spet in spet so se odpravljale ekspedicije iz vasi Sil« in Stampa v težko dostopno pozorišče, toda krhki ledenik in visoke snežene stene tega kraja, kjer je zmeraj polno plazov, so vsakršni poskus onemogočili. Ko so pa te dni curihški turisti na pla-zovnem grušču gorske skupine Bondasco našli trščice vezanega lesa in pa aluminijaste kose, se je koj odpravila skupina švicarskih obmejnih stražnikov, da preišče sled najdenih kosov. Že čez ne- Tanki na paradi v proslavo francoskega narodnega praznika v Parizu, 14. julija. kaj ur pa so se morali vojaki radi nevihte vrniti. Vendarle so prispeli v višino 3000 m in so na nekem ledenišču našli daleč raztresene kose enega krila. Nato so raziskali debelo plast snega, ki ga jc tu nasul plaz, in so spet dobili razne predmete: kose tanka, kovinske dele motorja, papir in ostanke blaga. Ker je pa tu sneg še jako debel, pravijo, da ležijo težji kosi letal na dnu plazovnega pozori-šča, kjer bodo pač našli tudi trupla ponesrečencev. Kakor so oblikovani doslej najdeni ostanki, sklepajo, da je letalo v gosti megli, ko ni bilo moči nikamor videti, z vso silo treščilo v visoko pečino in se razbilo na tisoč kosov. Naslednji plaz je nato vse ostanke odnesel v globino, kjer jih je na ledeniku Bondasco več metrov na visoko zasul. Ker se v tem kraju tudi poleti skoraj nikoli popolnoma ne staja sneg, ne bo kazalo drugače, ko da ves tisti del počasi razkopljejo. To delo pa je zaradi grušča, pečin in prelazov jako težavno in neskončno nevarno in zamudno. Vendar so ljudje v okolici v6aj toliko potolaženi, da je vendarle odkrit grob ponesrečencev. Našli so grob davnega atenskega kralja Kakor poročajo iz Aten, so imeli arheologi pri odkopavanju na tleh davnih Hclenov zadnje tedne veliko sreče. Medtem ko je ena skupina našla Leo-nidov spomenik na prelazu Termopile, pa je ameriški raziskovalec Sherv odkril grob kralja Erehto-cija. Bolj in bolj je iasno, da sc je ameriškemu raziskovalcu in njegovim sotrudnikom posrečila znamenita najdba. Kolikor se je do zdaj zvedelo, so dospeli s kopanjem do podzemske jame. Ko so hoteli jamo preiskati, so našli nekaj umetniško izdelanih predmetov iz zlata in slonove kosti, ki se jim je koj poznalo, da spadajo v izredno 6taro dobo. Grob je nekako iz leta 1450 pred Kr. roj. V grobu so bili Se ostanki človeškega trupla. Mimo tega so našli tud' jako umetno izdelane posode in predmete z.a vsakdanjo uporabo, kar jc dokaz, da je bila v Atenah umetnost žc v tieti davni dobi na višku. Kakor poudarja profesor Shcrv, jc to prvi kraljevski grob, ki so ga odkrili na atenskih tleh. Saj pripada kralj Erehtijon že bolj bajeslovju. Kasneje je postal polbog, ki so mu na Akropoli postavili tempelj, ki je še dandanes eden najlepših spomenikov antike, in se zove Erehtejon. Potresi so grob večkrat močno poškodovali, vendar so nekateri najdeni predmeti še povsem ohranjeni. Sv. Pismo v starem jeziku mandžu Švicarski misijonar in apostolski vikar v Cici-karju v Mandžukuou, msgr. Hogentoblcr, je nedavno našel Zgodbe sv. pisma v starem jeziku mandžu, ki ga je medtem spodrinil kitajski jezik. Osem snopičev, ki 60 tiskani z lesenimi črkami, nimajo nobene letnice in tudi ne imena prevajalca. Bržkone so ta prevod oskrbeli ruski pravoslavni svečeniki pred 200 leti. SLEPEC 29 Detektivska povest XI. Naslednjo sredo me .je Matheson po moji vrnitvi v pisarno od preiskave, ki pa je bila na zahtevo policije za sedem dni preložena, naprosil, naj bi šel za nekaj časa v Adelphi, kjer naj bi McNaba pripravil k spravi. »Po vsem videzu se je spri s Snargrovom,« je opomnil Matheson nejevoljno. ^Record bo zato trpel škodo. To se ne 6me zgoditi. Snargrove je postal nedostopen « Vzel je z mize neki policijski oglas z navadnim napisom ter ga izročil meni. »Odnesite tole k njemu,« to je vse, kar se je Snargrovu zdelo primerno poročali nam o tej zadevi. Nič več ni, kakor je mogoče človeku brati na vsakem oglasnem stebru. Pokažete mu. kaj je storil. In lahko dodate tudi. da bo lordu Kabbingtonu težko zagotoviti mu kakšne posebne predpravice za njegov delo. če postane no — persona non gra-ta pri oblastvih.« Medtem ko je Matheson odlagal dopis, sem ga prebral: »Išče se: mlad, črn, dobro oblečen človek, kakšnih šest čevljev visok in močne postave, ki pa pri hoji precej močno šepa. Znano je, da so ga v ponedeljek ponočii dne 15. januarja videli v Ealingu. Vsako obvestilo je treba poslati v New Scotland Yard ali pa na -najbližjo policijsko postajo.« »Mc.Nab ne bo hotel tega; to nasprotuje njegovi teoriji,« sem omenil. Matheson je napel ušesa. »Tedaj ima že nekakšno svojo teorijo? Kakšna je ta?« >Ni mi povedal.« »A misli, da Snargrove nima prav?« »Da je zablodi! — kakor izgubljena ovca.« Matheson je precej dolgo premišljeval. Dobro veni, kaj eo je dogajalo v njegovem duhu: ugibal je, kako bi iz primera I'onsoby Pageta mogel ustvariti kakšno senzacijo, če bi njegov list zavzel drugačno slališče kakor pa oblast. Z drugimi besedami, premišljeval je. da bi prelom s policijo mogel hiti neizbežen, nikakor pa ne nedonosen. »Povejte mu,« je dejal Matheson. »da ga bo list podpiral v vsakem pametnem stališču, ki ga hoče zavzeti. »Tudi proti policiji?« sem vprašal. »Proti vsakomur.« je odvrnil hlastno. Našel sem McNaba, ko je zagonetno gledal preko reke. »Matheson pravi, da vas bo branil pri vsakem vašem napadu na metode naše j>olicije,« sem mu naznanil. »Bo? No, saj ne nameravani začeti kaj takega. Policija stori vselej, kar je v njeni moči, in to je l>olj pogosto dobro kakor pa ne.« Nekaj časa je stopal sem ter tja. »Imenitno, jaz naj bi hotel napasti policijo!« Ustavil se je in me s posmehom pogledal. »Poslušajte, svoj čas sle me vprašali, zakaj sem so lotil takega dela. Pravi odgovor na to je dejstvo, da mi je lc-to že v krvi — moj oče Je bil namreč redar.« »Oh, [>a nisem vedel.« On je prikimal. »Da; res, svojo karijero je končal kot grofij-ski nadzd.ravnik, toda svoj čas je bil skromen vaški redar, ki je izvršil imenitno delo v zadevi nekih irskih samostojnežev. tik preden sem bil jaz rojen.« McNab je zamišljeno pogledal v tla »Vendarle pa ta Snargrove, kajjvada, še ni policija; ne smemo napravit napake, da bi od posameznosti sklepali na splošnost.« Izkoristil sem ta trenutek, da sem potegnil iz žepa |>olicijski oglas. »Matheson želj vedeti, ali bi mu hoteli kaj pisati glede tegale.« sem rekel. Prebral je oglas in delal sproti opazke: »,Mlad, črn, dobro oblečen človek" — ej, to je vse zato, ker so bili njegovi lasje skrbno počesani. Z drobnogledom so jih ogledovali. V kateri dobi že nehajo moški rabiti krtačo za lase? ».Kakšnih šest čevljev visok' — tako skle|>ajo po dolžini njegove palice'«. »,Ki pri hoji precej močno šepa' — to je spet palica, nekakšen non sequitur, mislim.« Nejevoljno se se ozrl name. Nato mi je vrgel oglas nazaj. »Ne, povejte Mathesonu, da nimam ničesar povedali.« ln s tem me je s policijskim oglasom vred odslovil. m A ko je napočil dan začetka preložene preiskave. sem na Mathesonovo prošnjo prišel sjiet k McNabu. da bi bil videl, ali bi me hotel spremljati k sodišču. On pa me je sprejel z odločno odklonitvijo. »Umil sem si roke nad to zadevo,« je izjavil kratko. »No, kajpada, zadeva je precej težka,« sem priznal. Pihnil je skozi nos, ko je sprejel mojo opazko. »Matheson,« sem nadaljeval, »se je strastno zagrizel vanjo. Dal vam bo odprt račun, kar se tiče stroškov, če ste prepričani, da bi mogli dvigniti jio Recordu dovolj prahu zaradi nje. Ce pa na vse to, kar trdi Snargrove, ne bi mogli rečii ničesar drugega kakor .amen', pravi, da vam ne bi dal niti enega penija.« Zasukal se je proti meni. »Ali bi bilo to verjetno?« »Ne, kakor sem razbral iz fega, kar ste mu povedali v Ealingu. Ker pa sle zdaj odklonili, da l)i to nadaljevali, mislim vendarle, da ste jx> globljem premišljevanju spremenili svoje mišljenje« »Glejte, Chance,« mi je segel v besedo, ?vse-eno pojdem z vami, da bom vsaj slišal dokaze, ki bodo doprinešeni pri preiskavi. Prav lahko je mogoče, da je Snargrove spremenil svoje mnenje.« To je bilo V6e, kar sem hotel doseči. Precej zgodaj sva prišla k sodišču, in da bi nama hitreje minil čas. sva stopila v majhno predsobo, v kateri so bili na mizi razpostavljeni razni dokazni predmeti, ki so bili v zvezi z zločinom. Ko sva bila ondi, je prišel v sobo Snargrove, da je odkazal nekemu redarju varslvo nad stvarmi Delal se je, kaor da ni videl McNaba. Mala dvorana je bila prenatrpana od radovednega občinstva. Toda, ko sem bil ponovil svoje že navedeno pričevanje, sem dobil varno mesto pri časnikarski mizi. Na majhni galeriji v ozadju dvorane sem videl McNabov najieti obraz, ko jc nadzornik Snargrove pred tiho posluša jočim sodiščem navajal svoje dokazovanje. Preden |>a je bilo to dokazovanje, ki ni bilo v nobeni pomembni podrobnosti spremenjeno, končano, me je osupnila sprememba, katero sem opazil na McNaliovem obrazu. Ob temnem ogrodju lesene galerije, je bil prej njegov obraz videti bled. shujšan in razburjen — obraz človeka, ki ije nejevoljen in nesogla-sen s tem, kar sli^i. ne da bi mogel povedati, zakaj — zdaj pa je bil videti popolnoma sj>renienjen. Še vedno bled je zdaj ta obraz postal — to je edina primerna heseda — razžanen! Temne oči so se mu svetile kakor svetilke. Ko me je zagledal. je vstal, napravil kretnjo proti vratom in odšel s svojega mesta. V meni je jelo srce glasno utripati Nekaj se je bilo zgodilo. Vslal *««i izza mize. Saj ni bilo prave potrebe čakati na razsodbo, ker ho tako in tako pozneje prišla po brzo av-nem traku. Po Snargrovljeveni dokazovanju je bil že naprej storjen sklep — premišljen umor po nekem neznanem človeku ali neznanih ljudeh. Od-hitel sem ven. McNab me je s sijočimi očmi pričakoval na hodniku. Redkokdaj sem videl tako vnetega človeka. Nedvomno jo zadel na nekaj presenetljivega in nepričakovanega. In ker sem poznal take vrslo ljudi, kakor jo bil on. sem za trdno čutil, da lo ni nikakršna časnikarska raca, mar\eč nekaj takega, kar niCTe novo luč na zamotani zločin. Otroški kolifek. Pravljica iz gozda (18) Mezinfek in Zlatokljunček sta nestrpno čakala, da se nevihta poleže. No in končno je zasijalo sonce in bila sta srečna. Kar zasliišta iz daljave rahlo zvonjenje. Tre-j)etaje sta se približevala zvonjenju. (49) >0 dober dan,« je pozdravil Mezin-fek Zvončnico. >Tebe sem iskala in klicala, Mezinček, pa si me komaj slišal,« je jela pripovedovati. >Ti iščeš z Zlatokljunčkorn Ku-kico, katera pa je zaprta v gradu viteza Sra-koperja. Hudo ji prede, hudo, to mi je pripovedovalo sonce.« Mezinček so ji ni niti utegnil zahvaliti. Hitro je pograbil Zlato-kljunčka za roko in že sla tekla proti domu iskat pomoči. v veliki izbiri najceneje dobite pri „TEHNIK" Josip Banjai Ljubljana, Miklošičeva 20 Zaloga: tenis reketov, nogometnih žog in drugih športnih predmetov! PENZIJON »Kčeri Božje Ljubavi« u Supetru na Braču Zdravo letovišče ob morju med smrekami in bori. Ugodne zveze z bližnjim Splitom, odlično kopališče in senčen park. Penzijon 45 din za osebo. Piiporočljivo za družine in častite gg. duhovnike. Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha I Mati oglasi V malih oclailta velja r.aka be.eda I din; tenltovanjakt • (lani t din Debelo tl.kane n»»luvu» bmedr .e računajo dvojno. NaJmanJAl ineunk ta ma'l orla. IS din. • Mali erla.l .» plačujejo tako] pri naročilu. • Pri orla.lh r.klamnrr. tnafaja radona emikolon.ka. 3 mm visoka p. ti tu. .r.tlaa po I din • Za pUmrne odiovora sleda Batih OKla.OT treba prllotlU luamko. Oskrbnik T. večletno prakso, lSče službo na večjem posestvu. Naslov v upravi • Slovenca« pod St. 11673. Dekle ilužbodobe Mehanika za pJettlne stroje sprejme takoj Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica. (b) ki Je služIla prt zdravniku, želi službo prt zdravniku na deželi. Ponudbe upravi pod St. 11630. šofer in mehanik ve*č nemškega Jezika, tu dl z nemškim Šofer. Izpitom, Išče službo alt gre kot družabnik k avtopod-JctJu. Štefan Geder, Pod-grad, Gornja Radgona. Služkinja pridna ln poStena, vajena vseh hlSnth del, kuhanja tn likanja, želi službo prt boljši maloštevilni družini. Pismeno alt ustne Informacije v modni trgovini A. Zlbert, LJubljana, Prešernova ulica. (a) Pouk Osmošolec pripravlja za popravno Izpite. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurnost« St. 11606. (u Instrukcije ali kake druge primerne zaposlitve med počitnicami, lšie akademik, filozof. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 11475. (a) I Vajenci n Učenko v Speč. trg. sprejmem. Milka SpeletIS-RIchter, -LJubljana, Prlvoz 8. C Radioaparat »Ingelen« 1938, skoro nerabljen, prodam. Polzve se v upravi »Slov.« pod zn. »125-11631«. (g Poizvedbe Izgubil sem v gozdu Dobava pri Brežicah rjavo listnico z din 1000. Kdor vrne listnico nepoškodovano z dokumenti, si lahko denar obdrži. Listnico je poslati na naslov Lovrenc Gradl-šek. tvornica celuloze — Vldem-Krško. Dobro kuharico za vsa hišna dela sprejmem k malt družini. Maribor, Aleksandrova cesta 26-1., levo. (b) Restavracijsko kuharico aH kuharico In slaščičarja iščemo. Ponudbe upr. »Slov.« Maribor pod »Letošnjo nameSCenje 1050«. Delavca zvestega, treznega, ki Ima veselje tudi s konjem -sprejmem v stalno službo. Clglarjeva 30, Moste. Grič tovarna čokolade tn bonbonov, Zagreb. Na oglase od 13. ln 15. t. m. prosimo vse zainteresirane gospode, da Izvolijo poslati svojo pismene ponudbe po pošti v tovarno v Zagreb. Vzrok zakasnitve defekt na potu. b Šofer vojaščine prost, zanesljiv, soliden, dober vozač, dobi takoj stalno službo za avtotaksl v mestu na deželi. Ponudbe brez znamke na upravo »Sloven.« pod St. 11632. .(b Stavbišca v mestu Mariboru takoj prodam. Ponudbe: Kalč, Vrazova 9, Maribor. Enodružinska hiša davka prosta, na Zg. Hu-dlnjl v Celju, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11627. p Trgovska hiša velika, dvonadstropna, v sredini mesta Celja, s trgovskimi lokali ln velikimi skladišči naprodaj. -Ponudbe na podr. »Slov « Celjo pod »Kapital« 1166P m ODDAJO: Mesečno sobico lepo, v bližini banske uprave oddamo solidni uradnici. Naslov v upr. »Slov.« po dšt. 11608. GAMA GnojniCne črpalke brzoparilniki Štedilniki novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podriaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani Velika mednarodna letalska razstava v Bruslju Prometna vzgoja šolarjev drugod London uči ljudi prometne vzgoje: Šolarji ob prehodu čez cesto. Belgijski kralj na mednarodni letalski razstavi v Bruslju. Halo! Halo! Stavbnim gospodarjem ln tehničnim uradom se naj-topleje priporoča Gradbeno podjetje Martlnec, d. z o. z.. LJubljana — Prule 8. Postrežba točna. Cene solidne. (r) GumbnUe. gumbe, plise, monograme, entel, ažur lino in hitro izvrši Matek & Nikeš Ljubljana, Franiiikanska ulita Vezenje perila, krasna predliskana žen. roč. dela Brezplačen zavitek •Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh pri prvi uporabi. Spuščajl, mozolji, nečistosti lica Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah in drogerljah originalni karton 32 din. Glasba Prilo2nostne prodaje n« iSčite, ker dobite tovar niSko nove plošč« v poljubili Izbiri^že po Din 30—. Zahte-vajte seznam. Stanovanja ODDAJO: Enosobno stanovanje oddam. Ogled od 10—12. Idrijska 3. (č Krasno stanovanje manzardno, trisobno, oddam mirni družini za 350 din. Zagrebška ulica, nova hiša, bližina bežigrajske gimnazije. Vnajcm ODDAJO: Tovarniške prostore v Ljubljani, primerne za vsako Industrijo ali za skladišče, oddamo takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 11217. (n) [| jJSf» fffffll Orehova jedrca med ln vosek dobite najceneje : Medarna, LJubljana, Židovska ulica 6. Telefonska centrala prav dobro ohranjena, za 4 zunanje linije in 20 aparatov tipa Standard, ugodno naprodaj. Remec-Co., Duplica-Kamnlk. 150 raznih stolov velike mize in plošče s podstavki v dobrem stanju poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11656 (1 ^Prioj^ koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59 Postrelba brezhibna Fotoaparat Volgtlttnder 6x9, popolno opremljen, izvrstna optika, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11609. (1) Cviček pravi, dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Telefon štev. 25-73 H. SUTTNER Brezobvezen ogledi KOLESA kupite dobro in poceni tudi na obroke pri Ljubljana Aleksandrova fi. Objava Jadransko-Podunavske banke v Beogradu Jadransko-Podunavska banka v Beogradu javlja, da izplačuje od 1. julija 1939 dalje na osnovi osmega šestmesečnega razporeda v smislu čl. 20 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov pri blagajni svoje centrale in podružnice v Kotoru: 1) na stare vloge: na hranilnih knjižicah in tekočih računih ter na ostale svoje stare obveznosti, ki so dne 31. decembra 1935 znašale preko Gin 15.000.—, a ne presegale Din 20.000.—, izplačuje banka v gotovini 20% (dvajset od sto) in obresti za prvo polletje 1939, dočim so stare vloga in druge stare obveznosti banke do Din 15.000— že po določbah prejšnjih razporedov v celoti iz-plačljive, 2) na stare vloge: na knjižicah in tekočih računih ter na ostale 6tare obveznosti, ki so dne 31. decembra 1935 znašale preko Din 20.000.—, a ne presegale Din 60.000.—. izplačuje banka v gotovini 10% (deset od sto) in obresti za prvo polletje 1939, 3) na vse ostale vloge na knjižicah In tekočih računih plača banka v gotovini obresti za prvo polletje 1939. Zneski po tem razporedu, ki bi jih vlagatelji in upniki ne dvignili, so prenesejo na račun novih obveznosti banke, za katere ne velja odlaganje plačil, se obrestujejo in so vlagateljem, od nosno upnikom zavoda vsak čas na razpolago. _iadransko-Podunavska banka Predno kupite kolo Oglejte si zalogo prvovrstnih tovarniških znamk. Viktor Bohinec, Ljubljana, Tjrševa 12 (dvorišče). Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. f Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. »SLOVENEC« prihaja v mnoge slovenske družine neprekinjeno že nad 50 let. — To |e dokaz zvestobe do starega prijatelja, zaupanja v njegovo zanesljivost Zahtevajte »Slovenca« na o*led tndi Vi in pišite na naslov: Uprava »Slovenca«, Kopitarjeva ulica šL 6, Ljubljana Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Ceniii