Leio VIII., šfev. 32. Celle, torek 23- marca 1926. Pošfnina plačana v gotovinl Naročninat Za. Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. fOBamems Stevllka I Din. Izbafa v torek, tetrtek in «ofooto. Redakcija in upravai Strossmayerjcva ulica 1, pritl Tel. 65.— Rač. p.-č. zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Obrtniski pniznik. \7. obrtniških krogov v Gel'ju, kjer deluje zaslužno eiio najstarejiših sta- ixoTskiih društev »Občeslovensko obrtni- ško društvo«, je izšla kloja, da se po- čensi z letosnjim letom prirejajo vsako leto na Jožefovo obrtniski prazniki, ki naj bodo vsakoletna manifestacija obrtaiiskega stanu. Ta ideja se ye dne 19. marca uresničiila in vršiJi so se obrtniskii prazniki nn raznib krajib Sfrovenije. V Celju je sklicalo prvi tak zbor Obeeslovensko obrtn.Lško društvo in se je ta zbor vršil v Coljskoni domu, Zbo- ro>anje je vodil dolgoletni predsednik g, I. Rebek, ki je pozdravil1 v vznesenih besedah zboroval'ce in povdarjal potre- bo, da se zavost o obrtniskii skupnosti in dub obrtni.sk« solidamosti zane.se med najširše obrtniške sloje. Pozdravil je prisrčno komandanta mesta Celja polkovnika g. Beraba in podpolkovni- ka g. Onka, predstavniika vlade vlad- nega svetni&a dr. L. Žužka, dva za- stopnika brvatskib. obrtnikov tor dr. Frana Windiscberja, ki je v svojem govoru ocrta! pome.n in potrebo obrt- niških praznikov, kateri naj. l)odo sve- docba obrtni&ke samozavesti in zaved- nosti, obrtniskega ponosa m obrtniske discipline. Obrtniski prazniki naj bodo redna manifestacija obrtniško sol'idar- nostt in manisestiranje za stanovske zalitove obrtni&kega stanu. Obrtniski stan po svoji številnosti, gospodarski vrednosti in družabni pomombnosti sme zabtevati, da se ga vpoštova kot va- žen činitelj našega proizvajajočega de- la, kot državotvorni in konstruktkni «lenient. Obrtni'k mora nositi v sebi za- rest o svoji pomembnosti. Ta zavest naj bo plemenita, varovati se treba zopci- nttga napulia in nečiimernosti. Obrt mo- ra od hise do hiiše, od roda do roda. Ooe naj pazi, da si vzgoji v simu na- stednika, kii poveea in razširi, kar je ooe zasnoval. SI oven ski obrtni stan ne sega v davnino; mfed je so in zategadel ni ob- upati, ako v našem obrtniškem gibanju ni ysi)oljšanju svojega položaja in de- lati na to, da pride stan do veljave, vpoštevanja in ugleda, Iz zadušne ti- sino, ki vlacla scdaj v gosixjdarsivu, bo- oemo in moranio do boljšiih razmer po svoji lnarl'jivo.sti in potrpežljivosti. Vsak v svojem pokJiicu; in v svoji orga- nizaciji si prizadevaj za napredek in povzdigo stanu, tako da, bo enkrat ob obrtniskem prazniku, ki naj bo mejnik v^akoletnega poglavja u,stvarjajočoga dela. dopustno rečii: Ždaj smo izcela, zdaj je obrtnistvo skup in na pravem potu! IzpregovorM je nato v knenu or- ganiziranib brvatskih obrtnikov g. C?r- pak iz Zagreba ter pritiiesel priisrčne pozdrave brvavtskili obrtnikov. Raz- pravljal je o Obrtni banki isn o obrtnem delavnitku. G. Novak je prinesef pozdra- vo Obrtniškega driištva v Kranju. Predseograjskib politič- nih krogih. Po tej \-esti se bodo pnejš- nj'i naprednjaki, ki so se svoje dni z li- berafci, samostalci in pj-ečanskiimi srb- sko-brv. koalicijonaši zdruižili v demo- kratsko stranko, v doglednem casu iz- ločili iiz da,vidovi(cev,ske stranke in .se vrnili k starenni programu. Napred- ujake bi. vodil dr. Voja Marinkoviič. To bi znaciilo, da se cepitev poli.tiicni.li strank še ni končala, Za razmere v da- vidovičevski stranki je to vsekakor zna- cii'no. p RESEN SPOPAD NA ITALI- JAjNSKI MEJI. V petek popoldne ob 5. uri je italiijanska fiinančna obmejna straža, broječa A- može izzvala na meji med Pianino im Logatcein težak ol>- mejni incitLent. Italijanski. financarji so prekoraciili me jo in zabtevali vina od gostilnicarja Polkovska. Ko so so napiilii in je pri si a naša straža ter za- btevata, da zapuste gastiJno, so se upr- lii in otvorili ogenj, pri čemur sta bila težko Tanjena financar Jože Zajc in domačin Pavle Žigon. PrepeljaJi so ju takoj v Ljimljano. V soboto dopoldan jie veliiki župan uvedel preiskavo in ugotovil", da so spopad uprizorili Ita- lijani in da se je prebivalstvo zadržalo popolnoma mirno. Italirjanske oblasti so bermetično zaprle mejo. Incident je izzval med prebiivalstvom veliko raz- burjenje. In sedaj bo sfedilo prereka- nje diplomatov, dokler se ne bodo za- oeli — naši opravičevatii p PLASTIRAS PRIPRAVLJA NOVO AKCIJO V GRClJI. V Beograd je priisel te dni znani grški zarotnik general Plastiras, ki je bill nekaj casa interniiran v Skopl^ju. Odtod odrine na- sprotnik sedanjega generala-diktator- ja PangaJosa v Itafijio in Francijo. Iz- javil je, da se bo sestal z znanim gr- skim drzavnikom Venizelosom, da skupno pripravita akcijo proti seda- njemu režimu. Plastiras je dal svoje dni ustreliti štiri miinistre projsnjega režinia in se iz njegovili ust nekam čudno slišL kriJiatica, ki jo je izrekel. y Beogradu: »Demokracija ne trpi dik- talure«. Dosfej namreč Plastiras ni bi! nič preveč navdušen za demokracijo, ki jo razni generalL pojmujejo cisto po svoje. Za siršo javnost je zadeva zani- miva le v toliko, da nara razni grški obi ski v Beogradu kažejo, da se na Balkanu »nekaj kuha«. Taki sestanki in posvielovanja, kakor slišitmo o njib iz Beograda, nam ne obetajo nič do- brega. Sploh z Grki se nikoli ni bilo srece. — Iz Aten poročajo, da. je pred- sodnik grške republike admiral Kon- duriotis podaT demisijo. Diktator Pan- galos ga je pozval, naj vodi posle še do 4. apnla, ko bo izvoljen nov pred^- sednik. Celjska k^onika. c REDNI 0BČNI ZBOR SDS V: GELJU. V torek, dne 23. t. m. se bo vršii v maLi dvorani Geljskega doma redni zbor krajevne organizacije Sa- mostojne demokratske stranke v Gelju. J)nevnL -red zborovanja, ki se začne ob osniili zvecer, je sledeči: 1. Porociro odbora. 2. Volitev novega odbora in funkcijonarjev v strankino načelstvo. 3. Poročilo m. n. r. g. dr. Kramer ja o politicnem položaju. 4. Slujcajnosti. c REDNI SESTANEK 0RGANI- ZAGIJE SDS V GELJU odpade v sre- do, dne 24. t. m. radi obenega zbora dan poprej'. c NE KUPUJTE INOZEMSKIH SREČK! V zadnjem casu je opaziti, da razni agenti razpocavajo po vsej dr- žavi med neinformiTano ljudstvo šte- vilne inozemske srečke im promese. Opozarjamo jiih na zakon od 8. srpana 1919, odnosno 30. grudna 1925, člen 13, ki najstrožje zabranjuje razpecava- nje, kupovanje ah" prodajanje katerih- koli inozoinski.li srečk. Po členu 12. omenjenega zakona so razpečevalci ka- kor tudL kupci podvrženi konfisciranju srečk im denarni globi do pettLsoč di- narjev. c LJUDSKO VSEUGILISČE V GELJU. Dne 13. t. m. je predaval g. primarij Rajšp »0 jetiki«. Na podlagi skiioptičniih slik nas je seznanil s po- vzročHelji te človeške kuge. Stike so nani Uidi kazale različne organ«, obo- lele na jetiki, po katerih nam je razla- gai razvoj boLezni. G. predavatelj je tu- Beli orli. la >Jadranske Straže«. Poslovenil S. R. (Dalje.) IV. Kam sedaj? V svet, v tujino! Tež- ko iKim je bilo prii duši, hladno okoli srea. Naš veMki in nesmrtni pasnik Dura Jaksiič pravi): »V svetu, dragi, ni ljubezni nic!« Mi smo resnicnost nje- goyih besed čutili na laßtni koži. Na Krf! To ime smo slišali le v zemljepisu, a usoda je hotela, da poiščemo na njem prit>ežališoe kot vojni brodolomci. No- aili smo k) dušo v okostn jaku, čegar udi so se komaj prom «kali. Krf nas yy mo- ral ozdraviti in preporodiiti, da nam Trne človeski izraz in srbsko junaštvo. Hvaležni ratervencijii naše zaščllnice I\u.em opazoval z vißin nad krfskkn priistaniščem veliča.stno mor- je. Zadnji solnčni žarki so se igrali na mirai; morski; površitni. Monska voda se je prelivala iz zelene smaragdne vode v stotine vodnih nijans; od lepe azur- ne do temno-modre safirne barve. Od Gavina je dostojanstveno kot kakšna kraljica rezala mirno morsko gladino velika bela ladja, na njenem jamboru se jo vila francoska trobojnica. Na krovu so bilL v dotgib vrstah razvršče- ni naši vojaki. Z ladjo so pribajali zvo- ki naše vojažke ^odbe: »Iloj trubaču s biijne Drin« . . .« To so oddelki timoške divizij©, ki že odhajajo v Solun. V tem trenutku se je solnce spušcalo pod ho- rizont, zadnji njegovi trakovi so zlatili vrhove tepega Ahiteona. Dolgo sem opazoval ladjo, kako bi.tro beži proti jugu ter nosi Belo orle proti Solunu na präg domovine. Jutri, ko se zopet porodi solnce, jih bo obsevalo s svojimi toplimi žarki v vodah Belega morja. Grki so praktičen narod, kakor na Krfu, tako tudi po vsej Grciji. Nas so hranifi ter jemali za to subo zlato, por- vdarjajoč, kako to delajo kot zavezni'- kL; a y istem času so preskrbovali nem- Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 32. di opozarjal na slabe higijenske raz- mere, v katerih žive mekateri ljudje in s tem še bolj razsirjajo jetiko. Pri mno- gih je pa kriva saina nepoučenost, da okužajo svojo okolico. Vse predavanje, ki je zanj žel g. primarij liuiogo pri- znanja, je bilo poda.no v zelo polj'udni obliki. Ponovno izražamo g. predava- telju najtoplejšo zahvafo za njegov trud. c N EDEL J SKA REPRiZA HAUPT- MANNOVE ;,ELGE<- se je morala od- povedati, ker je bil kljub znižanimi ce- nani v predprodaji prodam en sam se- dež im so ta na — galeriji. Lepo sprir eevalo za kulturno zrelost Celja! Tri niesece smo morali od vseh strani po- slušati /xibavljanj-e, da gledališče spi, clociin so bil'ii vwi. plesi sijajno obiskani. in Gelfje. to inalo, ubo&o Celje je imelo totiiko denarja, da so se vse pustne pri- reditve končalo z velikiini dobički . . . Že premiera »Elge« je bila slabo ob- iskana in ravno tistili, ki vedno zabav- J ju.lt) čez gledališče, iiismo viideM . . . Ždi se, da bo treba spremeniiti mestno gLedafržče v varietč ali pa vsaj njegov program prilagoditi razineram hi upri- zarjati timgl-tangl, če le mogoce pri pogrnjenih mLzah, da bo oeneje . . . I'otem bo zadovoljnosl vsestranska: Celjani bodo inieli svojimi kuHuirnim potrebam primeren užitek.. gledal'isce pa, mesto deficiitov — poino blagajno!1 c DA B0M0 VSI RAZUMELI! V slovenskem in nemškein jeziku so izsli pretekli ted en napadii na Celjski dom in neka modrovanja o naših kuiturnih prirediitvah v Gelju, kr ne uspejo baje brez n em skill obiiskovalcev in brez rieinŠkega denarja v Cetju. V sloven- skem jeziku je napilsal te novice »Sl'o- vienec«, v nemiškem jeziku pa jih pona- tfskuje »Cillier Zeiitumg« golovo zato, da jih bodo razumeli vsi celjski mešča- ni, tudi tisti memški celjski lmešcani- trgdVci m obrtmiki, ki žive od sloven- skega denarja in dela, pa bajc še danes ne razumejo slovensko niti srbohrvat- sko. »Slovenec« je v skrbeh za nase kirkume prireditve in dela nj iili uspeh odvisen od. nemskc naklonjenosti ali nomskega bojkota, zato pa priiporoča »neutralna tla«. »Sloveiiec« lie' ve, da iiase kulturno življenie ni poznalo ne- utralnili tal tedaj, ko so nam ceJjski Nemci razbiij-ali hise, pa ne bo danes klecepkizilo in moledovalö za pomoc. pl4i önih doslednih Nemcih, ki v svoji nai'äscajoci drznosti, naslanjajoc se na tieko prav čudno pomešano družbo, dVigajo glave in roke, ki se jih drže šo stövenska kri predvojnih in vojnih čar- &o\. Od teh ljudi, kit jiili redi in živi slo- veiiska nezavednost, n,e bomo mi delali odvfencga našega narodno-knliturnega živijerija. v Gelju! Zanje Lahko zgradi Ljudska posojihiica »nieutralna tta-<, da bo zaščiten kulturni razmah celj- sktga mesta na praviični im neutralni podlagi za celo čedno družbo. " c VECER FRANGOSKEGA KRO- ŽKA. Kakor smo že obšiiriieje poroča- li, priredi Gercle francais soarejo, ki se bo vrsila v sredo, dine 24. t. m. v ve- ške podmoiiiike z bencinom in oljem, des da so obvezani radi grške kraljice, kil je Viljemova sestra. Trgovima je tr- govina,! Ko so se pojavile podmornice v grskih vodah, je zelo vznemiiriillo na- šo vlado in naše vrhovno poveljstvo, da ne pot ope še ono ix^scico Srbov, ki je preostaJa po albanski katastrofi. Na- zi poveljnikii so zahtevali, da se pot po morju skrajsa, posebno okoli rta Ma- tapana. kjer je bilo najnevarnejse. Vr- hovno poveljstvo je predjlagalo, da se čete prepeljejo do Patrasa po morju, od tod pa po korintskem zaälvu do Pireja, od Pitreja z železnico skozi Grčijo v Solun; ali pa, da nadaljujejo pot na ladjah naravnost v Belo morje in da tako skrajšajo potovanjo po morju za polovico. Grška vlada^nL pristala niti na eno niti na drugo.*Ni hotela kršiti nevtralnostii — tako se je opravicevala. (Dalje pride.) Bara «evlU se prodajaio po to* varniški cent prt A. Drof enik, G1tapv0ni i'iki dvoianii lNarodnega doma. Izvaja- nje programa, kii jo občinstvu m zjian, se začne ob osmih zvečer. Po sporedu bo prosta zabava s plesom. Vstopnina 20, 15, 10 in 5 dinarjev. Vstopnice se dobe v cevljami »Adria« v Narodnem domu. c URADNA INSPEKCIJA. Gosp. miniister narodnega zdravja dr. Slavko iMilctic je v spremstvu g. veliikoga žu- pana dr. Pirkmeierja in g. sanit. in- spektorja. za Slovenijo dr. Katičiča v četrtek, dne 18. t. m. dopoldne inspicir ral eeljsko jav.no bolnico in razne hi- gijenske ustanove v Gel'ju. Iz Celja se jc g. minister odpeljal v Topolšico in Dobrno, s popoldanskini brzovkikom je odšel v Beograd. Prvotno za več dni1 projektiavino inspekcijsko potovanje je bilo skrajšano. c 0POZ0RITEV DRUŠTVOM GLE- ])E TAKS. Generalna diTekcija posred- nih davkov je i/zdafa nedavno gletlo taksne prostosti drustev in ustanov fi^- naiičnim organom navodila, kako iana^- jo, postopati. Ker so niiioga društva iui ustanove, ki so po tocki 5, člena 5 z-Tosco«, začello v 3. dejanj'u nad večno lučjo tleti razpelo, visLed Cesar se je lotiia obcinstva že neka nemir- nost. Z veliko spretnostjo pa je g. oper- ni pevi>c KnittI' sredi svojega igranja zatrl ogenj ter s svojim nastopom od- stranil nevairnost in preprečil paniko, ki bi bila nastala. c SMRT V BLEJSKEM JEZERU. Brizu graščinskega kopališ&i na Bliedu so v torek popoldne potegniili iz jezera truplo 60-letnega I. Zorka, rodom iz Vidma pri Krskem, ki je bival v zad- njoin času v Gelju. Mož si je pred usod- nim skokom v jezero zvezal noge im ro- ke, da se me bi mogel rešMi. Kaj je ne- srečneža, ki je pred smrtjo vse prodaT, gnalo v smrt, ni znano. ¦ Zahtevate-li m povsod v kavarnah, ¦ gostilnah, brivnicah I in javnih lokalih 0 MNoiro Dobo" + Tosca. Po daljsi dobi nas je obiskala ljub- Ijanska opera zopet. Prinesla nam je to pot »Tosco«. Stvaritei'j toga dela Giacomo Puccini, rojon leta 1858. v LiKK-'i k muzikalne rodbine, se je šolal v Mi la nu, kjer sta mui bila uzorna uči- telja slavna Bazzini im Ponchielli; a se posebej jc veljal njeinu Jul. Massenot za \zor iir kažipot. S svojimi velikiini operami: »Le Vilii«, »Edgar«, »Manon Lescaut«, »La Boheme«, »Tosca«, »Ma- dame Butterfly«, »La fanciulla del West«; »La Rondime« in triip.tih.onom »I! Tabarro«, »Suor Angelica« im »Gir- anni Schicchi« je prodrl na vseh sve- tovnih odrih ter si prklobil prva mesto med velikiini. Njegova najpopularnejša opera je r. Boheme« im najjaeje delo muzikal- ne vrednosti pa brez tlvoma »Gianni SchLcchi«. Vse njegove druge opere so stalno na repertoirih in tako se Tosca igra že 26 let in vedno znova učinkuje krepko. Ko je mojster pred enim letom umrl, so mu na zadnji poti v milan- skem domu zapeli njegovo velicastno ^Missa solemnis«, kjor je sodeloval ves oi'kestei in zbor inilanske »Scale« in vsi solißti pod taktirko Toscanijevo. S to predstavo smo lahko zadovofj- ni, ker je bila na unietiiiški višini. — Gostoval je kot Scarpia g. Primožič iz zagrebske opere. Bil je gkisovno in zla- sti igralsko izvrsten. Ta vioga je kakor nalasc zanj. Z orkestrom je šel vedno Vvštric ter mu je dominiral" tudi v ff. G. Žaludova (Tosca) je pevka.prav lepih zjjiožnosti. Njen glas je prožen, volu- lninozen in izvrstno solan. Presemetlji- vo lepo in gioboko nam je podala po- sebne onierabe vredno in ucimkovito >vissi d' arte, vi&si d' aniore«. Ce bo zlasti pri itafijanskih oporah te vrste polagala isto važnost na igro kakor na lxjtje, ji je zasigurana velika karijera. G. Kiiitll (GavaradosciO mi je znan Se iz Zagreba (Parsifal) kot dober pe\rec, zelo taJentiran s solidno muzikalno na- obrazbo. kar je redkost pri tenorjih. V lJaisifatu v Zagivbu je žel sijajme us- pehe in zato tudi dames ni&em bil pre- senečen. Tak pevec je za gledalisko upravo težko nadomestljiv dar. — K važnim uLagam spada cerkovmiiikova. V Zupanu je našla ta vloga gotovo in- terpreta svoje vrste in miislLm, da g. Zupam bi na mogel kreirati boljsega cwko^rIlilka kakor ga je. To ti je pravi ¦••¦papa nonzolo« kakor ga najdeš le r. italijanskih farovžih, nepokvarjienöga, vdanega svojemu poklicu, plašmoga tV govca, ki rad dobro je im pij-e. Tudi g. Mohoric je zadostovaJi v svoji ^ogd; (Spoleta). Vosten i>evec in igralec. G. Šiibelj (Angetottil) je bil dober i po ma- ski i po igri. Orkester je dirigiral gasp, ravnatelj gledališča Mirko Polič z nje- lnu lastno rutino in s polnim iiazume- vamjem za stvar. Yes aparat mu parira tcčno, da ima elovek tak utis kot da gre vise saino ob sebi. Razpolozenje med obc-instvom je bilo praznicno, saj ima- mo tako redko te vrste gledaldških predstav. Želeli bi jih še več in — redno. K. S. Sokolstvo. Iz seje [jrosvetncya zbor a JSS v Djakovem. K seji prosvetnega zbora JSS v Djakovem, ki se je vršila drue 13. t. m. je poslalo 17 žup svoje zastopnike. Se- jo j« otvoril predsedmik prof. br. Jeras, ki je iinenoval zapisnikarjem br, Copi- na iz Gelja, overovateljem br. Kovači- ča, iz Maribora im dr. Mrvoša iz Nove- ga Sada. Predsedmik je podal v svojem ol>- sijrnem in temeijitem poročilu natan- čen pregled o prosvetmem delu v Sa- vozu, župah im druištvih. V splošnem se opaža, da drustvoni primanjkuje moči, ki bi mogle vršiti prosvetno delo z us- pehoni. Vendar je treba konstatirati, da so se v drustvih pojavili bratje, ki uvidijo optrebo prosvetnega dela, kar se jo doscdaj čestokrat pogrešalo. 0 novinanskem odseku je poročal br. Bajzelj. Porociil'o je bilo sprejeto z odobravanjem. Prosvetni odbor Saveza oziiroma saA'czno starešinstvo je odrediTo, da proslavijo vsa društva savezni in ko- roški dan ter tisocletnico hrv. kralje- stva. Na zadevno okrožnico, ako in ka- ko so se odrejene proslave v društviii vi'sile, je prejel savezni prosvetni od- bor le od par žup poročila. Detegatje Štev. 32 »NOVA DOB A« Straji 3. .so brezbrižnost župnih prosvetarjev, ki poročil niso pod&fi, grajali in za- iitevali, da izreče savez vsem župam in drustvom. ki niso ustregla zahtevam savc/jiega prosvetnega odbora, grajo. Predlagalo se je nadalje, naj bi sa- vez sestavil 15 alii 20 nagovorov različ- ne vsebine, jih razmnožil in postal žu- pam, te zopet drustvom. Brat dr. Kuščcr je'naglaisal veliko važiiosl iia.zornili predavanj s pomocjo diiapozUov in zaJiteval, da. se posta.vka v proračunu za nabavo diapozitov so- razmerno zviwa. Brat Jems je opoza.rjial na knjige in brosurice strokovne vsebitne, ki jih inia Savez v zalogL Najlepše deJJo, kar ga je doslej izdat JSS, jo Sponieniica o vsečokolskem zletu v Ljubljani 1922. Tiska. se v 2*000 iizvodiih, a jih j nc »tor/mo, kcr naJe geslo je neomerjno: Schichiovo milo je najboljse! Prislno le z znainko Jclcna. Sir&BTi domovine. h POL1TIČEN ZNAÜAJ ZDRAV- JfTVENK 1NSPEKCIJE MINISTRA "MlLETl&A? »Jutaraji list« poroca iz Ljiibljane, da je prišel minister za na- rocbao zdravje g. dr.. Slavko Miletič v Slo\eni)o tudi iz" političnih razlogov. Sestal se je z vodilnimi radiikaii v Slo- ":'"'i ;O NEZADOVOLJSTVU SLO- \ENSK1H DUHOVNIKOV poroča za- grebeki »Jutamji; List« povodom obis- ka minißtra dr. Miletiča v Ljubljana in Sloveiiiji «ploh. Na radikalski zaupni konferenci se je baje sklepalo o tern, da SB to nezadovotjstvo izkoristi in da pri- ^topijo nezadovolini duhovnikii v radi- kahao stranko. Sniibci iz Beograda pa so odšli za sedaj praznih rok, ker ti duliovniki baje nameravajo pocakati, kak&eii bo konkoixlat z Vatikanoin. ; a DELAVSKA ZBOHNIGA RAZ- i'üSCENA? Miinisti'stvo za socijalno pQhtiko je SLStiralo x^e sklep« Delav- ak« zjjornkx; in naložilo upravnemu fMiboru, da do nadaljne odločitve ničo- äar ne ukrene. Ministrska, naredba ZiVdCi stvarno suspendiiranje dolova- Dja komaj izvoljene Delavske zbornice. -f ¦ Zagrebški »Jutarnji List« ve poro- tati, da je bilo delovanje Ijubljanske DeliLYske zbornice suspendkano radi pxedloga na prvi sejl, da bi se odposla- }& po&ebna deputacijo v Rusijo, ki naj ltd lücu mesta prestudi-ra tamošnje de- luTt^ke razme-re. — Vlada smatra, da so skriva za tern seveda komunisticna agi1- laeija. » ŽALOSTNA USODA. Gospa Mi- ]i- nc dele za nabrano krilo sežil: 7 gro- šev, jopo natancno naredüL po meri prs, ram in rok: 8 grosev, za svilo izdal: 4 groše in za bombaievino: 7 grošev. Obleko po dogovoru oddal, prosimi za poravnavo tega krsčaiiskorpoatenega računa, ki znaša 31 grosev. Gottlieb Wegener, krojač za visoko plemstvo in tudi za navadne mešeane. r NENAVADNA GOLJUFIJA BANCNEGA URAUNIKA. Dirigent podružnice Moravskoršlezke banke v Ogrskean Brodu Hanak je bil su^pen»- diran in preineseen na podrejeno me- ata pri iistejrii podjetju v Brnu. Predno jo odsel iz Ogrskega Broda, je vzel! iz tainošnje podruimice dva eekči za 230 ii«oč Kč in si jiiii dai v Brnu izplačati. Naiileduijegai dne we je javil pri central- nem ravnateTjstvu banke in mu je spo- ročii. da je poneveril1 230.000 Kč. Ko je le-ta dejal, da ga bo dal takoj areti- rabl, 6e denarja n-e vine, je Hanak iz- javil, da za nobeno ceno ne p6ve, kje je denax: »Rajše sedinn nekaji mesecev v ziiporu in bom potein vsaj dobro pre- skrbijeii.« Ko so ga aretiralL, tudi ni hotel niL povedati. r IZRABLJEN TRENUTEK. An- gleški pesniik Saintfoy je imel nesre- čo, da je .srcčal svojega upnika v kritič- lLüiii treuutku, ko ga je brivec bril. Up- nik ga je takoj spomnil na 15 šterlin- gov, ki mu jili je bil ta dolzan, nakar ga je peanink prosil, naj počaka vsaj tolliiko, da ga brivec reži brade. Upnik je bil zadovofjon. Saintfoy pa je sko- čil, odstranil z obraza milo in planil iz brivnice, s »klepom v sreu, da si nikoli ne da odstraniti kosmate brade. r NAJSTAREJŠI LIST NA SVE- TU je bi'cz dvoma kitajvski lit>t »Tseii. Tzc-Kwan-Pao«, ki je že pred davnim časoni slavil svojo tisocletniico. Po. en izvod vsako stevilke tega li&ta skrbno shranjujejo že od početka iizbajanja v arhivu pekiingske vladne pailaöe. Pri- povedujejo, da so bili svojo case ob- glavljeni vsi tisti uredniki, kl so pro- piititili kako tkskovno pomoto v »Tsan. Ts^-Kwan-Pao«. (Hvala bogu, tißti ča- si so min Hi tudi na Kitajekom!) — Po izbruliu revoluciäe j^ nova vlada izpre- menila naslov lista v »Tsen. Fou- Koun-Pao«, to je »Vladni službeni or- gan«. r JORDAN, SVETA REKA, v ka- teri je bil' Kristus krščen, bo stopila v službo moderne telmiike. Zgradile se bodo velike električne turbine. Reko bodo izkoriščali Anglieži, o katerÜh. gre glas, da so najbolj vneti čitatelji Sv. pisma. r ČEZ SAHAR0. Francoski po- ročnik Etiennie že več let dehije na iz- boljsaju zvez mod Alzi'rom in srednjo- afrLškkni. kolonijami. Pred. laoii se mu je posreciilo prevozitL Saliaro s 6-koles- nim avtomobiilom tvrdke Renault, sed- mi dan je priišel v Dabomej«. Ta prvi poizkus je bis začetek priprav za redni avtomobilni promet skozi Saliaro, ka- teri se je otvoril pred kratkiim. Reoaault je zgradil novi veliiki avto s 6 kolesi, .seveda zakriit, z udobniani liežišči pa obeli straneh hodniika in z velikiimi ci- sternami za pitno vodo in uanivalno Neobrabljive Palma kavčuk pete in puupiati so izdelani iz najboljse sn čuvajo Vam obutev, trikrat so trajnejši od kože, dajo Vam elastičen hot" Nikaka razkošnost, za vsakogar neobhodno potrebno! Stra» 4. »NOTA DOBA« Štev. 32 Mr I Pupilarnovaren in jawnokorisfen denarni zavod oeljskega mesta IMestna hranilnica celjska BKtmnovlfenm Jet* 1864. — JW zrqfnha drsttvnhn modzorttvom. IT lAitni palačl ppi kolodvopu. ˇtttlmrallnlčiil posll se Imvriajejo iiaflLulaiimele» tiltro In. toft» M. Dgodao «tMrestovame. Pofasnlla to siasvetl torexplata«. Vr+dttost rexervo/b M&kl&dOY wmd Hron B 9,OOO.OOO»—. l Ä hranftat flogs Jamfi B&stt Gef}8 • celim svojim prentozenjem in i vto svo}o davčno mo6Jo. vocfo. Avtomobil ima oeTo dve moderni stranišči xa mostvo in potnike. Pod streho stojii strojniica, kateroi lahko sproži šofer, lie da bL moral zapustiti; krmilo: beduuici torej lahko poizkusi- jo z napadom. Po dosedanjih poročilih je prevoziil avtomohiils prvi dol vožnjo — 800 km kameni.te brezrodne puščave v sijajnein stanju. r »ZA VSAKO KRAVO MINI- STRSKI SVETNIK«. Pred pielim Te- tom dni je iizšla v madžarskem Histu »A Magyar vid*ek« ostra kriitika ffaspodar- stva v Gödölöju, nokdanjem lotoviščar- skein dvoxcu pokojnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa na Madžar- skem. Pisec članka, Bola Balasz, je podvrgol' zelo astri kritiki gospodar- stvo v Gödöföjii, ter je zapisal, da siro- mašna država, kakor je n. pr. Mad- žarska, ne br smela tako postopati, da bi 7.d vsak rep domač« žiivine, ki se pa- st1 v okolici Gödölöja, plačevala po ene- ga ministrskega svetnika. Madžarska birokracija pa se je radi tega članka čutila, iižaljeno in jo vložila tožbo proti piscu. Bal'aisz jo biil obsojen iin se je moral zagovarjati pred sodiižčem radi razžaljenja časti madžarskega urad- ništva in te dni je bil obsojen radii ob- Tokovanja na denarno globo v znesku 2 milijonov madžarskih kron. Razširjajte „Novo Dobo"! Obleke iz trpežnega ševijota 520 Din, iz meliranega sukna 650 Din, iz po- modnega meltona 720 Din, športni kroj 800 Din, iz finega kam- garna 850 Din, kakor tudi hlače, površniko in vso drugo konfekcijo prodaja \/eletrgovina R Stermeciii, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Tr- gpvci engro cene. Uglejte si izložbe. Mesar in prekajpvalec 2-1 losip Gorenjali, Gianni try, prodaja suho prekajeno meso po naj- nižji dnevni ceni. Cena šunki 25 do 30 Din Oglas. V konkurzu lienriette Rasch se bo vršila v soboto dne 27. marca ob 10- uri v stanovanju Krekov trg št. 5, 1. nadstr. prisilna drazba raznega pohištva. Interesenti se vabijo. — Kupnino je prinesti s seboj. Zamenja se stanoüanje obstoječe iz dveh sob, za večje, naj- manj tri sobe, a samo v mestu. Po- nudbe pod poštni predal St. 2, Celje. Bižuterista in f&serjct se išče za Zagreb. Ponudbe pod »Vješt K-236« na lnterreklam d. d., Zagreb 1-78, Strossmayerjeva ulica štev. 6. Hiša poccni noprodaj radi družinskih razmer. Hiša je novo zidana, s 6 sobami, z elektriko in zemljiščem. Pri- pravna za gostilno in trgovino, ob glavni cesti. Izve se v upravi !ista. 2—2 Samostojna boljša oseba iSöe v najem boljšo gostilno. Vzame tudi na račun. Mari ja Vrejcen, Loče pri Poljčanah. P pvovpstna buhova drva neobličena, kupiije večjo količino 4 VIL6M SPITZER, 3 Zagreb, Ha'zova ul. 25. Preieeg iz vseh FudniHoo dobaolje In dostou- lja na dom FR. JOST, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Ugoden nakup. Vsled opustitve svoje trgovine manufak- turnega in sp?cerijskega blaga, radi izpraz- nitve trgovskega lokala in pomankanja pro- stora prodam po ugodnih cenah vse blago skupaj z iOpravo. Med temi veliko sejmsko stojnico z nepremočljivo plahto, 10 kom- pletnih okvirjev za okna s šipami in roletami. 9 Friderik Jakowitsch, Celje. lzborno, okusno nomoceno poleooyho ¦¦¦^™""" (bakalar) ¦"^^"¦¦" bo imela odslej vsako sredo in petek na zalogi tvrdka Anton Faza*»?nc9 Celje« Istotam vcdno sveže pristrr.e ktf*&nj»2ce klobase, priznano najboljše Gavrilovtčevo prekajero» svinjsko mesi», trapistowaki in polemendoiski sis* ter »pe- cerijsko in kolonijalno blago 8 po najnižjih cenah. 4 Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril trgovino s specerijo In deželniml pridelki r>a,si3r*oti „Narodnemu domu". V zalogi imam vse vrste semena ter dnevno sveže praženo kavo. Za obilen obisk se priporoča A To olatt nasl., Celje. Zme ne con ! Solldna posi^ezbal > o > O da © < U Opozoritev. Podpisani opozarjamo vse hišne posestnike, kakor tudi zidarske, tesarske in druge rokodelske pomočnike, da sploBna gradbeiia gOSpO' darska zadruga „NAPREJ" r. as. z o. z. v Celfu, katera ima sedež na Ljubljanski cesti v zgradbi hotela »Pri kroni«, El 5 HI a ntkake pravice lzvrševafi kakrSnakoli sfavbena dela, še manj pa dajati pomočnikom tozadevna dovoljenja in bode vsak, kdor bi izvrševal pod imenom zgoraj omenjene zadruge kakšna stavbena rokodelska dela, kaznovan. Koncesijonirani stavbeni obrtnlbi v Celju. Sppejme se hišnik Starost ne pod 35 let, neoženjen. Pred- nost imajo mizarji. Naslov v upravi. Zamenjo se sfonouanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje (me- sečna najemnina 130'— Din) za večje, najmanj Štiri sobe ter pripravno tudi za pisarno. Reflektira se samo na stano- vanje v sredini mesta. Mestna občina odda službo gf*Ot>ai*ja na mestnem pokopališču, in sicer s 1. aprilom t. I. Pravilno kolkovane prošnje je vložiti pri predsedništvu mestnega magistrata naj- najkesneje do 27. t. m. Pojasnila o sluzbenih prejemkih itd. dobe interesenti vsak dan med navadnimi uradnimi urami v sobi štev. 2 mestnega magistrata pri referentu za mestno pokopališče. Mestni magistrat celjski, dne 19. marca 1926. Župan: Dr. Juro Hrašovec s. r. Cenjenim damam naznanjam, da se nahaja moia modnatrgovinas klobuki za naprej zraven Zweze slovenskih trgowcew Celje, Kralja Petra cesta štev. 22. Se priporočam z odličnim spoštovanjem ALEKSANDRA HÜHNERBEIN, m odistinja. Delaj, nabiraj in hrani! CO g_ > o .E 5 ^ 2 o f-1 •¦"-> ^ ¦ »Kama udguvuini so. zn iz i. i.-.u.-|ja P«vel Zabukoöek | za tiskarno Milan Četina | za redakcijo Vinko V. Gabero. — Ysl v Celju.