priti prs|ewaa: u tfr. I»to naprej 26 K — h lete „ 13 , — » &trt , , 8 , 60 , '.' CIOC , 3 n 20 , T rjsravatftvn prejsMia: la fst/o leto naprej 20 K— h {ol lot« , 10 , — , Islrt , , 6 , ~ „ »«t»c , 1 „ 70 „ Mit iJoSiIja.ij e na desk "0 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroiofna in Inseruts sprejema upravnlitva v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokoplal Be ne vrafiajo, nrfrankovana pisma ne »sprejemajo. Uredništvo je ▼ Semenskih ulicah St. 2, L, 17. ijha|avaakdan.i*vzem*J nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. ■A € 292 jatai, v soboto, 20. decembra 1902. Krošnjarski zakon v državnem zboru in kafo-liško-narodna stranka. Bitka je končana in katoliško - narodni poslanci se vračajo domov a veselo zavestjo, da so ne le izpolnili svojo dolžnost, tem-v o č t u d i k a j dosegli. Izpustiti kak govor v prilog svojim volivcem, to zadene kmalu kdo. Besedi ne zmanjka in osobito praznih, doneči h fraz ne. To je lahko delo, treba jo le nekaj besedi čenja. Tak govor pomenja navadno ravno toliko, kakor metati beb v steno. Vse kaj druzega pa jc, kaj doseči. Za to je treba spretnega in napornega dela. Treba je pred vsem, pridobiti si vpliv, treba je merodajne osebo velikih strank prepričati in pridobivati, treba izrabljati trenotni položaj, treba pred vsem stvarno popolnoma kos biti zadevi, za katero so baš gre. In katoliško-narodni poslanci so izpolnili te pogoje. Oni so v zadevi krošnjarskega zakona dosegli naravnost velikanske vspehe v prilog našim domačim krošnjarjem iz kočevskega, ribniškega, laškega, črnomaljskega in novomeškega okraja. Pravimo, da velikanske vapeho! Da, kftjti pomisliti je treba, da je v veliki večini zbornice, dokler niso naši poslanci posegli vmes, vladala naravnost krošnjarjem sovražna struja in novi zakon je imel namen, krošnjarstvo kolikor toliko popolnoma zatreti. Kam naj bi potem šli naši so-deželani iz navedenih okrajev, bi so samo s pomočjo krošnjarstva v stanu, vzdržati se na svoji rodni zemlji ? Kaj naj bi n. pr. pričeli Ribničani, ko fci jim bila vzeta možnost, krošnjariti s auho robo ? Na milost in nemilost bi bili izročeni z izdelki svoje domače pridnosti p r e k u p -c e m , ki bi jim blago po svoji volji plačevali. Naša lepa domača cbrt v ribniški dolini bi bila uničena — zadnji zdravi, za delo sposobni človek ondi bi moral v — Ameriko! Toda preidimo k vspehom, katero so naši poslanci dosegli. Naj suha dejstva govore, katerih na more nihče utajiti, ker so zabeležena v zapisnikih državnega zbora. Da se sledeče podrobnosti prav razumejo, naj pred vsem omenimo, da § 16. nove postavo določa za nekatere kraje posebne predpravice glede krošnjarstva. Mej te krajo se štojo tudi nekdanji okoliš graj-ččin Kočovje, Ribnica in Poljane. Take predpravice so tudi v § 17. starega zakona zajamčeno. Toda v novem zakonu, kakor ga je predlagala vlada, so se te pravice tako ostrigle, da so bile že prav težko spoznati. Napor kat.-narodnih poslancev je torej meril na to, da pridejo v zakon resnične bistveno predpravico n a v e d e n i h k r a j e v. In to se jim je zares čudovito posrečilo. To se najbolje spozna ob roki posameznih paragrafov nove postave. Oglejmo si najvažnejšo teh paragrafov ! § 2. nove postave doleča, da mora kreš-njar, kedar hoče krošnjarfti, dobiti pri gosposki kroSnjarako knjižico. Tu je bil sprejet pristave k, ki ga jo predlagal poslanec dr. Šusteršič, da so knjižice zakrošnjarjo i z p o § 1 6. o p r a vičenih krajev koleka proste. § 5. nove postavo določp, da se kroš-njarsko dovoljenje izda samo za okoliš jed-nega ali več okrajnih glavarstev, k večjemu za okoliš ene cele dežele. c.e bi torej naš krošnjar n. pr. dol i! knjižico pri kočevskem glavarstvu, bi veljala k večjemu samo za kranjsko deželo. Ko bi prišel krošnjar na Koroško, bi ža moral zopet pri kakem on-dotnem glavarstvu prositi novega dovoljenja, petem ravno tako na Tirolskem itd. Iu tamošnjo glavarstvo bi mu dovoljenje dalo ali odreklo, kakor bi hotelo! Koliko sitnosti in težav in stroškov za naše krošnjarje! In marsikateri bi v tuji deželi niti dovoljenja ne dobil in moral bi inastopiti brez vspeha dolgo pet nazaj v domovino. Ta pot bi že požrla ves dotedanji pičli zaslužek! Toda vso te skrbi so odstranjene, kajti državni zbor je aprejel predlog poslanca dr. Šusteršiča, da knjižice, iz- dane krošnjarjem iz po § 16 opravičenih krajev, veljajo z« celo Avstrijo. Krošnjar, ki r. pr. dobi koleka prosto knjižico pri ko-Čevsk. glavarstvu, bode smel prosto k r o š n j a r i t i po vseh deželah našega cesarstva. V nobeni deželi, v nobenem mestu, v nobeni vasi mu ne smejo krošnjarstva prepovedati! Mimo "dalje ! § 8. nove postave zapoveduje, da mora vsak krošnjar, ko pride na sedež kakega okrajnega glavarstva, v kako mesto ali trg, dati svojo knjižico pri glavarstvu, odnosno županstvu ali magistratu potrditi. Zadnji odstavek tega paragrafa pa do lefla, da ima glavarstvo ali županstvo, ki knjižica potrdi, v gotovih slučajih pravico, krošnjarjem dati potrdilo samo za 3 dni. Coz tri dni bi torej moral krošnjar v tem slučaju dotični kraj zapustiti in smel bi se še-le čez 4 tedne zopet vrniti v ta kraj. Potem pa ima oblast zop6t pravico, mu samo za 3 dni potrdilo dati, tako da Be na ta način krošnjarstvo v dotičnem kraju skoraj popolnoma onomogoči. Toda katoliško-narodni poslanci so za-prečili to nakano. Sprejet je bil predlog poslanca Povšeta, da navedene določbe ne veljajo za po § 16. opravičene krošnjarje. Ti smejo torej poljubno časa v kateremkoli kraju krošnjariti, nihče jirn tega ne smo prepovedati, § 17. novo postavo določa, da sme krošnjar le izjemoma imeti nosača. Toda n o s n č mora biti 24 let stari Ta določba je osobito za Ribničane hud udarec. Kdo si moro vzeti 24 let starega nosača ? Kdor je 24 let star, gre raje sam krošnjarit — ali pa v Ameriko. Kako moro tudi ubogi krošnjar iz svojega pičlega za-s'užka tacega nosača plačevati! In vendar Ribničani za suho in lončeno robo potrebujejo pomoči, siccr je ne morejo veliko spra • viti naprej. Zato je poslancc dr. Šusteršič stavil predlog, da so sme krošnjarjem iz po § 16. opravičen h krajev, ki r a z p e č a • vajo izdelke domače obrti torej tudi našim Ribničanom dovoliti, da jih spremljajo kot nosači domači otroci, ako so že izpolnili svojo šolsko dolžnost. OJie be torej lahko seboj vzel svojega sina ali tudi hčerko, ali kakega dru-zega sorodnika, ki biva ž njim pod eno streho. Razun tega je dr. Šusteršič še predlagal, da sme minister takemu kroš-njarju tudi dovoliti, da Be namesto nosača posluži one tovorne živali ali pa z živino v p r e ž e -nega voza. Oba ta predloga sta bila sprejeta. To so najbistveneje pridobitve naših poslancev. Ako še omenjamo, da so v § 16., kakor ga je Bklenil državni zbor — tudi največ po vplivu in prizadevanju naših poslancev — naši domači krošnjarji iz kočevskega, črnomaljskega in novomeškega glavarstva izrecno navedeni kot opravičenci in da bodo vsled § 30. te postave smeli tudi na Ogrskem in Hrvaškem prosto krošnjariti, potem je vsakemu, ki stvar razume, jasno, kako velikanskega pomena so pridobitve katoliško narodnih poslancev, kako sijajen je njih vspeh, kako vestno in spretno so vršili svojo poslansko dolžnost. Priznavala je pa tudi cela zbornica, da so to pridobitvo zasluga katoliškonarodnih poslancev. Dr. Š u -s t e r š i č u so ob tej priliki čestitali mnogi poslanoi raznih strank. Vsled njegovega prizadevanja so se zavzeli v prilog našim krošnjarjem Poljaki, Čthi in konservativni veleposestniki. Le tako je bilo mogoče, dobiti večino za katol.-narodne predloge. To je priznal tudi najhujši nasprotnik krošnjarstva, nemško - nacijonalni poslanec celjskega mesta, dr. P o m m e r, ki se je v svojem govoru v seji dne 16. decembra B'lno jezil, da so bili katoliško narodni predlogi sprejeti. »Poljaki so se dali po dr. Susteršiču pregovorit i", jo jezno zaklical v zbornico. Tako se čita v zapisniku sejo z dne 16. grudna. Da, Poljaki so se dali Poročilo o političnem položaju v Somewhere U. S. »Zahtevati moramo v prvi vrsti eno od svojih mož, to namreč, da vsak izmed njih Bprejme kar največ mandatov. Naši nasprotniki bo brezobzirni ljudje, in brez dvoma bedejo vedno gledali, ali tudi prihaja vsak v tisti zbor, odbor ali cdaek, kamor je bil izvoljen. Kako lahko se zgodi, da človeka v dotičnem zboru, odboru ali odseku ni. Seveda bodejo to naši nasprotniki takoj raz trobili po svojih listih. Kako temu priti v okom? Zelo lahko. Ako je vsak naših mož posestnik neštetih mandatov, potem naj pa nasprotniki le gledajo, da so ne blsmirajo. V odseku za zboljšanje položaja ga ne bo pri seji, fejer se ravno obravnavajo važne stvari. Kedo pa bode mogel reči, da ni bil ravno takrat v seji odbora proti prenagljenju v reševanju ulog, ali odseka v dosego večjih dohodkov, ali rešilnfga društva za literarno slavo, ali zbora negovateljev rože, ali izvrševalnega odbora društva zoper preveliko naraščanje naaprotniške časti, ali sicer kake take važno kor; orscijt ? Naj le pri dejo petem nasprotniki in naj možu očitajo, da ga tam ali tu ni bilo. Ponosno jim bode lahko odgovoril, da je bil pač drugod. In ako mu dokažejo, da ga ni bilo nikjer, bode pa samozavestno h.hko dokazal na veliko množino trudapolnih mandatov, ki bi jih moral vse ob enem izvrševati, ker so pa vsi enako važni in zatorej ni hotel nobenemu dati prednosti, ni trenutno izvrševal nobenega. Potem naj kdo kaj reče! In ako ga zopet nikjer ne dobijo, lahko bodo rekel, da so je ravno odpočival cd naporov polnega izvrševanja mandatov. To je zelo jednosta ven način, po katerem bodemo vedno držali so na vrhu. Nihče nas no bode mogel strmoglaviti, nihče! Kaka najivna duša bi uteg nila vprašati, kako bode mogoče posameznikom toliko delati. S takimi ljudmi, katfcri kažejo, da ne poznajo položaja in razmer, ne moremo resno govoriti. Te prepuščamo klerikalcem, to so anaifabeti. Ali ni že zadosti težavno, nositi toliko mandatov na svojih ramah? In s to težko butaro obložen naj človek dela? M«;sto, da bi bili hvaležni, da so najde kdo, ki toliko vzame r.aie, pa nekateri zabavljajo. Rešitev naša jo torej kopičenje mandatov.« Ttiko volilni oklic ona obeh strank v bcimevvhere U. S. Takoj je razvidno, kako grdi so nasprotniki stranke, ki je izdala navedeni oklic. »Klerikalci« so pač povsod enaki. Toda tudi silno zavistni so „klerika!ci" v državi Some\vhere U. S. Ako so se pri kakem predlogu trudili, da bi dosegli te ali ono poprave in se jim je to posrečilo, petem sebi laste zaslugo za to. Vse govore naštevajo, ki so jih govorili, in vse predloge, ki so jih stavili v tej zadevi. Pripovedujejo o svojem delu pri posameznikih, da so jih pridobili za svoje predloge. Ako bo njih nasprotniki spustili v dotični zadevi potem, ko bo bili »klerikalci« že vse pripravili, le eno s*mo govoranco, in so bili predlogi „klerika!cev" sprejeti navzlic tej govoranci, potlej imajo brez dvoma tudi ti nasprotniki zasluge za dotične predloge. Toda zavist »klerikalcev« jo velika. Ne puste, . da bi bi nasprotniki lastili kako zaslugo. In vendar je zelo nova, torej zaslužna, ža ideja, pustiti nasprotnik?*, da dela, petem pa radi enega govora reči, da je stranka govornika vse storila. Celo v Ameriki je to novo. Kakor povsodi, tako imajo tudi v Sani. where socialno vprašanje. Dočim so se »klerikalci« lotili dejansko in odločno tega vprašanja, organizovali stanove po zadrugah, so nasprotniki spali. Ko bo se zbudili in prišli do spoznanja, da so ves razvoj zaspali, trdili so, da je vse, kar so naredili »klerikalci*, za nič, pa prav čisto za nič, ker Ie tehnični napredek proizvajalnih sredstev more pomagali. Kakor se čuje, nasvetoval je nekdo tej protiklerikalni stranki, da naj sedaj prične v deželi veliko gibanje, ki bode ljudstvo spravilo popolnoma na njeno stran. Res je namreč, da jo juha splošno živilno sredztvo ljudstva. Ako pomaga le napredek v vseh sredstvih, potem mora ljudstvu pomagati tudi napredek v tem živilnem sredstvu. Kakor razna spričevala kažejo, je »Maggi« najboljše sredstvo za zboljšanje juhe. Zatorej je napredek juhe biBtveno zvezan z „Maggi-jem". , Kedar »Meggi« postane ceneji, ali ga država sama prične izdelovati, bode se gmotno stanje ljudstva izboljšalo. Treba torej prijateljem tehničnega napredka prirejati shode in zahtevati v resolucijah, da se »Maggi« poceni. Morda bede to socialno delo pomagalo. Podobno bi bilo doslej od te stranke priporočenim sredstvom. Tik jo politični položaj v Sorcu\vhe-re U. S. pregovoriti in Čehi tudi — in hvala im za to, iskrena hvala * imenu na Sega ubogega ljudstva! Hvaležnost nafiega poštenega ljudstva gotovo več Šteje, nego jeza g. dr. Pommeja. Bledi same zavisti in onemoglosti pa stoje ob strani na&i — liberalci. Vsa smeš-nost, klavtrncst in popolna nesposobnost te strančice se je zopet pokazala ob tej priliki. Ni čuda, da v „Narodu" p s u j e j o katol.-narodne poslance za njihovo naporno, vestno in uspefino delo. Saj psovanja je edino, kar še znajo. Preostudno delo bi bilo, na njihove psovke odgovarjati. Čemu neki? Dejanja dokazujejo, ne pa psovke in laži! Kaj pa so storili naši liberalci v tadevi brcfinjarskega zakona? Edino, kar so storili, je bilo, da je znani P1 a n t a n govoril nekaj zoper nujnost zadeve. To je bil smešen udarec v vodo, ker je bila že naprej pri veliki yečini zbornice sklenjena stvar, da se glasuje za nujnost. Nujnost je bila toraj sklenjena in pričela se je razprava o postavi sami. In kje jo bil Plan-tan? Ia kje so bili drugi liberalci? Pri najvažnejih glasovanjih ne enega niti v zbornici ni bil o. So menda šli južinat! Da nobeden ust ni odprl, se samo po sebi razume. Kljub temu se je »Narod« osmešil s trditvijo, da je Plan-tanov govor katol.-narodne poslance šele »zbudil iz spanja«. Preneumno! spal je res eden, in ti je Plantan. Sam je pravil, da je zamudil vpisati se za govornika v podrobni razpravi I Še eno vprašanje: Kaj, ko bi bili kato-liško-narodni poslanci ravno tako kakor Plantan, govorili samo zoper nujnost, potem, ko je bila nujnost sprejeta, se pa ravno tako vlegli na uho, kakor Plantan? Potem bi bila nova postava sprejeta tako, kakor jo je predlagala vlada odnosno obrtni odsek — in to bi bil popolni pogin našega dolenjskega krošnjarstva in a te m tudi pogin kmetij v rib niški in kočevski dolini! Ne gospod Plantan, tako, kot ste vi „delali", se ne postopa v korist svojih volivoev. Idite raje ekspenzarje pisat, to prav gotovo bolje razumete! Toda končajmo to poglavje, liberalci niso vredni več besed, še toliko ne, kot smo jih zapisali! Našim pridnim in poštenim krošnjarjem iz ribniškega, kočevskega, laškega, črnomelj-skega in novomeškega okraja pa za novo leto iz srca želimo, da bi sklepom poslancev pritrdila v novem letu tudi gosposka zbornica, da bi no\a postava kmalo z vsemi ugodnostmi za naše kraje stopila v veljavo in tako bila našemu vrlemu dolenjskemu ljudstvu dana boljša prilika nego doslej, pošteno blago po širnem svetu pošteno prodajati in si tako prislužiti potrebna sredstva za ohranitev onega, kar je človeku najdražje na evetu: za svoj dom! gospodarska zveza'. n. Ker je izrasla »Gospodarska zveza« iz ljudstva in se oklepa najtesneje njegovih potreb, zato se tudi njena bilanca najbolj sorazmerno bliža splošni povprečni bilanci slovenskega narodnega gospodarstva. Proučevati njeno denarno gospodarstvo z razumom za potrebe ljudstva je vsekako ne le zanimivo, ampak tudi poučno za vsacega narodnega ekonoma. »Zvezine« posojilnice so imele koncem leta 1901 članov 27.309, in pride povprečno na eno posojilnico 278 članov. P r o m o t a so imele te posojilnice v dalo vrnilo K K 5,646.388.73 2 644 388 77 torej več dalo . K 8.00199996 Skupno stanje posojil je bilo kron 15,834 541-15. Povprečno pride na eno posojilnico K 159 944-86. Zlasti važno je primerjati, kako se dajejo posojila. Ker je vsakemu znano, d« prežtS brezvestni oderuhi, ki imajo na svoji črni duši velikantka zločinstva, vedno na vsako posojilnico, da bi kako njeno manj varno posojilo razbobnali po »Narodu« ali po kaki drugi taki zasebni umazaniji služeči cunji, ter s tem odvračali vlagatelje, se je povsod postopalo večinoma z veliko strogostjo pri deljenju posojil. Ta strogost je pri nas splošno večja, kakor v drugih deželah pri sličnih podjetjih. Od teh posojil je danih na vknjižbo skupno K6,594.834 75, katere je vzelo 6169 izpoBojevavcev. Na osebni kred.t pa se je dalo K 9,239 706 40. Na posamezno posojilnico pride povprek: na vknjižbo. . K 66.614 49l/, na osebni kredit K 93.330 36'/, bkupaj . K 15994486 Torej sta skoro dve tretjini teh posojil dani na osebni kredit, kar je velika ugodnost za kmečki stan. Naloženega denarja so imele posojilnice K 4,104.397 16, izposojila pa K 1,791.686-— Iz tega se vidi, da so posojilnice aktivne in da pri sedanjem gospodarstvu večinoma nalagajo denar v naše posojilnice ; v njih preostaja denarja, kateri je pripraven za dobre investicije. To je znamenje, da se d& pri nas z umnim gospodarstvom blagostanje še precej dvigniti. Izgubo je izkazalo samo šest posojilnic v skupnem znesku K 642 59. To je tisto strašansko »nereelno gospodarstvo«, o katerem lajajo liberalci od Triglava do Kolpe. Ni je dežele v Avstriji, kjer bi primeroma toliko ljudskih posojilnic splošno tako umno gospodarilo, kakor »Zvezine« posojilnice. Rezervnega zaklada so imele vso posojilnice skupno K 320 544 66, pride povprek na eno K 3.237-87. RtiflVisenovke same so imele prometa K 12,883.604 11. Njih stan-e je Bledeče: . . 16.186 K 7.615.226 76 K 6,782.546-14 K 1,555.175 08 K 1,139.437-01 K 4049143 K 146 456-28 1. 1901: prejemkov izdatkov . bkupaj K 22,992.127-90 K 22 668 48016 K 45,655 608 06 Na vsako posojilnico pride torej povprek prometa K 461.268-77. V imenovanem upravnem letu se hranilnih vlog vložilo .... K 9 190.342-79 dvignilo . . ■ K 5.230.146-80 je Članov...... Hranilnih vlog . • . Posojil...... Naloženega denarja . . Izposojil...... Čistega dobička 1. 1901 Rezervnega zaklada . . To je splošni pregled denarnega gospodarstva. o9 pregledamo ves razvoj te ljudske organizacije, moramo reči, da napreduje z elementarno silo. Semtertje se zgodi kaka mala nerodnost, kar pa je pri nastajajoči organizaciji umevno. Saj poslujejo večinoma možje, kateri ae sami sproti izobražujejo pri tem delu. A v teh številkah imamo dokaz velike zadružne silo, katera je v našem na-rodu. Koliko kulturnega dela izražajo te številke! V kraje, kjer ni bilo doslej pojma o kreditni organizaciji, je zanesla »Gospodar-aka zveza« novo podjetnost, je ljudi izobrazila in vzgojila, jim je v pravem pomenu besede odprla oči, da znajo gledati v moderni svet. Zbudila je med njimi zavest in nado v bodočnost, učila jih je spoznati in pravilno rabiti svojo moč. To je pa pridobitev, ki se sploh ne da ceniti po številkah. To pomeni za naš narod prerojenje k novemu življenju In tembolj lahko b ponosom kažemo to kulturno pridobitev, ker je izšla iz boja in korenini edino le v zdravem našem ljudstvu. Drugod hočejo vlado tako gibanje umetno zanesti med ljudstvo, a to se ne izkaže še dozorelo za tako socialno delo. Pri nas je nasprotno: Vse je nasprotovalo, ljudstvo pa si je priborilo vspeh za vspthom in d a nei mora t u d i v 1 a d a r a č u n a t i s to organizacijo kot znaj-eminentnejšim našim narodnogospodarskim faktorjem! torej več vložilo. K 3,960 19599 Skupno stanje hranilničnih vlog je iznašalo pa K 19,103.159 48. Povprečno na eno posojilnico je prišlo K 192.961 20. To aojilniceh in ono. Dunaj, 19. grudna. Včeraj je vlada odgodila državni zbor. P o b o j i l pa se je skupno v vseh po- j Vse je pričakovalo, da dr. pl. Korber sam J prečita dotični najvišji odlok in morda še doda lepe avoje nauke. Tega ni storil, marveč predsedniku zbornice je prepustil to obvestilo, ki je mnoge iznenadilo. Pregovor pravi: Danea meni, jutri tebi I Zbornica je od 16. oktobra imela 32 sej, v katerih je bilo vloženih 98 navadnih in 104 nujni predlogi, 155 predlogov za državno podporo, 768 interpelacij, 618 peticij in 25 vladnih predlog. Zbornica pa je rešila le peticije in predloge za drž. podpore, krošnjar-ski zakon, dalje zakona glede cenejSe živinske soli in žitne trgovine na borzi ter prodajo nekih državnih posestev. Izmej nujnih predlogov, ki jih je zbornica rešila, so bili: Izročitev sodišču posl. dr. Schalka, dunajske volitve, upokojitev poslanca Lupu, rusinsko vseučilišče, jezikovne razmere v Šleziji, brezposelnost v Pragi, delavska stavka v Galiciji, napisi pri čeških lokalnih železnicah, učiteljske plače na Češkem, hranil-nične knjižice in reforme gcstilničarskega obrta. Zbornica je torej izvršila mnogo dela, vendar pa ne ene točke dnevnega reda. 2e 16. oktobra sta bila na dnevnem redu proračunski provizorij in vojna predloga. Min. predsednik ee je mnogo trudil, da ta dva zakona spravi pod Btreho, toda češki poslanci so ostali dosledni ter onemogočili dnevni red. Brez češkega notranjega uradnega jezika ni provizorija ne vojne predloge. To je bilo stališče čeških poslancev, s katerimi soglašajo v prvi vrsti konservativni veleposestniki in češki agraroi. To taktiko so molčo odobravali Poljaki in »Slovanska zveza«. Ker so tudi Italijani in radikalni Rusini v opoziciji proti vladi, je bila večina za vladni nujni predlogi izključena. Vlada torej začasni proračun koncem leta uveljavi s § 14, vojna predloga pa pride v svečanu ali sušcu na vrsto. Ravno ta odločna čeSka opozicija, bolje rečeno, tiha obatrukcija, je mnego vplivala na nemške stranke, da bo spravile češko nemško vprašanje zopet na dnevni red. Nemški poslanci s Češkega so Cehom predložili svoje spravne ponudbe. Že tedaj sem naglašal, da teh ponudeb češki zastopniki ne bodo vsprejeli. Češko stališče v jezikovnem vprašanju je: Popolna enakopravnost ob*h deželnih jezikov na Češkem v uradu in javnem življenju, dalje primerna re&itev jezikovnega vprašanja tudi na Moravskem in v Sleziji. Nemci pa hočejo rešiti jezikovno vprašanje samo na Češkem, a Sa tukaj, kjer j so v manjšini, naj bi nemški jezik imel j prednost v uradih. j Na te predloge bo češki poslanci v zvezi j veleposestniki in moravBko kat. narodno stranko odgovorili eicer mirno in spravljivo, j vendar pa odločno odklonili nekatere nem- ; ške zahteve. S češko Bpomenico se bavijo j vsi časniki. „Fremdenblattu piše: Temelj za na j daljna pogajanja je gotov. Čehi sami pri ! znajo, da bodočnost države nujno zahteva j rešitev perečih prepornih vprašanj. Sprava -je torej mogoča. „N. Fr. Presse," pa meni, da bo bodo , spravna pogajanja sicer nadaljevala, toda i brez stvarnega vspeha. Cehi vedno prihajajo z novimi zahtevami, katerim vlada v smislu zakonov ne more ustreči, ker spa dajo v delokrog drž. zbora. Torej Cahi naj opustč obstrukcijo, potem šele so mogoča vspešna pogajanja. »Vaterland" naglaša, da mej češkimi in nemškimi predlogi ni načelnega nasprotja Cehi so morejo sklicevati na svoje državno pravo, ker v vseh treh deželah češke krone stalno bivajo Cehi in njih zastopniki so združeni v klubu. Ker pa Cehi ne zahtevajo, da se češko nemško vprašanje reži na mahljej, zato so nadaljna pogajanja mogoča. „Die Zeit", ki vedno kaže srd proti Korberjevi vladi, tudi sedaj naglaša, da je češko nemška sprava že iz političnih razlogov potrebna. Ustavna vlada je v Avstriji danes mogoča, ako se zedinijo Cehi in Nemci ter njih vodje zasedejo ministrske sedeže. »Arbeiter Ztg." pravi o češki spomenici, da od Cehov nihče ne more ne več ne manj pričakovati. Nemške in češke koristi v mnogem soglašajo. Zato pogajanja niso izključena, toda do sprave je še daleč. N. W. Tagblatt" prizna, da jo besedilo "češko spomenico jako spravljivo. Ker Cehi pred vsam zahtevajo notranji pa uradni jezik in razlelitev po jezikovnih mejah odlagajo ad oalendas graecas, zato tu zij& prepad, preko katerega ni brvi. »Politik" dokazuje, da je koalicija v zbornici mogoča in času primerna le na podlagi češko nemške sprave. Cahi pa morejo biti zadovoljni, ker si mora vlada pomagati s § 14. in je prisiljena, da išče za-slombe pri čeških poslancih. Dr. pl. Korber v istim že išče zvezo s češkimi poslanci. Tako je še včeraj več časa pregovarjal dr. Pacaka, naj bi cehi v zadnjem tronotku dovolili začasni državni proračun. S češkimi veleposestniki in agrarci se je pogajal glede zvišanja naklade na pivo in učiteljskih plač. Kakor nemški de-putaciji je tudi Cehom obljubil dr. pl. Kc5r-ber, da hoče še pred novim letom dobiti najvišjo sankcijo, ako češki dež. zbor zniža naklado od 2 kron na 1 krono 70 vinarjev. Mogoče je torej, da se reši to preporno vprašanje. Ako se to zgodi, potem vlada skoraj gotovo takoj po novem letu Bkliče češko-nemško spravno konferenco. Včeraj so namreč nemški poslanci že odgovorili na češko spomenico, češ, da se hočejo pogajati le na podlagi svojih predlogov. Dobro, saj še za konja „glihajo". Morda pa le najdejo brv čez prepad. Nemški odgovor na češki elaborat. Nemški poslanci s Češkega so kaj naglo odgovorili na spomenico čeških poslancev. Takoj po prejemu češkega odgovora so se sešli v posvet člani nemške liberalne, nemške ljudske, liberalne veleposestniške in nemške agrarne stranke ter skovali naslednji odgovor: Nemci so pokazali s svojimi predlogi veliko prijenljivost. Češki odgovor pa pomeni odklonitev vseh nemških predlogov. Upanje na mogočo spravo je obstojalo v tem, ker se v zadnjih letih češki voditelji v jezikovnem vprašanju odobravali načelo jezikovne ravnopravnosti. Nemci so šli tej smeri daleč nasproti, Čehi so pa v svojem odgovoru zopet posegli po svojem prvotnem ostrem stališču brezpogojne dvo-jezičnosti v celi deželi, in to ne le glede zunanjega, marveč tudi glede notranjega uradnega jezika. Sklicujejo se pri tem na zaKone, ki m vzDuditl zopet stari razpor o veljavi in tolmačenju, ter prihajajo na dan z državnopravno zvezo dežela češke krone, ki jo postavljajo za podlago spravnih pogajanj. Na tej podlagi je pa porazumljenje nemogoče. Toda ne samo vsebino, pravijo dalje Nemci, marveč tudi predlagani način odklanjajo Čehi. Ni jim všeč predlagana reforma uprave, dejanskim potrebam ne puste do veljave ter zahtevajo kot pogoj, da se govori tudi o moravskih in šleskih razmerah. Nemško-češki poslanci v državnem zboru so torej prisiljeni izjaviti, da prično pogajanja i le na podlagi svojih spravnih ■ predlogov. r To je na kratko vsebina odgovora na j zadnji češki elaborat, ki so ga posamni ' člani spravnega odbora takoj po posvetu sporočili svojim klubom. Ti se seveda o praznikih ne bodo pečali s to zadevo, vsied česar bo spravna akcija mirovala vsaj do sestanka državnega zbora. Že sedaj pa smejo biti prepričani voditelji vseh nemških strank in tudi vlada, da se Čehi ne vsedejo z njimi k spravnim dogovorom, če bi se ti morali vršiti res izključno le na podlagi nemškega elaborata. Nižje-ftvstrijski deželni zbor. je imel včeraj svojo prvo sejo v novi so-stavi. Udeležili ao so je razun kardinala Gruscho vsi poslanci. Najzanimiveja je bila volitev deželnih odbornikov in članov v po-samne cdieke. Od šestih odborniških meat jih imajo kršč. scc. p e t. Iz veleposestniške skupine je bil izvoljen s 15 glasovi pl. P i r k o , iz mestne z 28 od 38 dr. G e s s-m a n n , iz kmečke z 20 glasovi M a y e r , iz celo zbornice pa poslanci S t e i n e r , dr. s c h o i c h e r in dr. P a 11 a i. Volili so jih tudi veleposestniki, le nemški liberalci so oddali prazno glasovnice. Istotako so bili v odseke voljeni skoro sami kršč. soc. poslanci. Prihodnja seja je v torek. Ogrski ultiniatum. Razni dunajski in mnogi ogrski listi vedo poročati, da je ministerski predsednik Szell stavil naši vladi ultimatum v zadevi nagodbenega vprašanja. Sestanek obeh mi-nisterskih predsednikov na Dunaju bo imel baje edino namen, da se pri kratkem razgovoru definitivno rešijo preostale preporne točke v nagodbenem vprašanju ali pa kon-statira, da je zbližanje v nagodbi popolno izključeno. Nadaljnja nagodbena pogajanja se po tem viru absolutno ne vrše. Bržkone se zgodi prvo in se Koerber konečno uda Szellu, ta pa Koerberju, ker je tudi iz poslednjega izjave v zadnji zbornični seji razvidno, da je vse pripravljeno za naglo spo-razumljenje. V češkem deželnem zboru pride te dni zopet v razpravo znano učiteljsko vprašanje. Vlada sa je sedaj toliko udala, do je v svrho zvišanja učiteljskih plač privolila davek na pivo v znesku 1 K 70 v. Siilep deželnega zbora določa, kot znano, davek 2 K. Vlada pa ob enem izjavlja, da predloži zakon še le letos v po-trjenje le v tem slučaju, če se sprejmo v zakon destavek, da dežela odstopi od tega davka, ako vlada iz državnih sredstev nakaže za regulacijo plač potrebni donestk. Nemški carinski tarif je sedaj odobril tudi že zvezni svet in preostaja le še podpis cesarjev, ki ga pa gotovo ne odreče, ker bi sicer ne bil izvršil toliko odlikovanj. Največje zasluge za rešitev tega velikega in silno važnega narodno-gospo-darskega dela se priznavajo grofu Biiknvu. Državni kancler dobiva čestitke od vseh strani. Eden mej prvimi mu je v daljšem pismu čestital bavarski ministerski predsednik Crailsheim; isto je storil tudi saški minister Metzsch. Deloma ustmeno, deloma v pismih in brzojavkah so mu čestitali razni diplomati, dvorni krogi, namestniki in predsedniki raznih pokrajin ter mnoga društva. Vso zmago hočejo pripisati njemu, čeravno bi še danes ne bila završena carinska razprava, ko bi se v centru ne bili našli možje, ki so znali ukrotiti načrtu nasprotne elemente. Volitve v francoski senat. Prvo nedeljo v januvariju se vrši dopolnilna volitev v francoski senat. Voliti bo to pot 98 senatorjev, od katerih je doslej pripadalo 56 članov vladni, 42 pa proti-vladni stranki. Izmej ministrov pride v volitev le ministerski predsednik Combes. V smislu zakona iz leta 1875. se voli vsako tretje leto tretjina senatorjev, izvzemši one, ki so dosmrtni člani. Volijo jih poslanci, glavni in okrožni svetniki in zastopniki občinskih zastopov. V to svrho voli vsak občinski zastop za vsakih pet članov enega senatskega volivca. — Francoski listi trdijo, da bližnja volitev ne bo znatno premenila sedanjega razmerja. Venezuelska afera. Iz C-tracasa dohaja danes zanimivo poročilo, ki kaže, da se preporna zadeva poravna mirnim potom. Predsednik Castro se je namreč obrnil na poslanika severo-ameriških zveznih držav s prošnjo, naj prevzame zastopstvo Venezuele ter stopi v dogovor z Nemčijo, Anglijo ter Italijo, da se prično mirna pogajanja. O tem so že obveščeni zastopniki dotičnih držav in pričakujejo v kratkem odgovora. Ako se sprejmo venezuelski predlogi, se poda poslanik Bo-wen takoj v Waohington, kjer dobi potrebna navodila. Vlada Zjedinjenih držav je nejevoljna radi tega, ker Anglija in Nemčija niste še nič odgovorili na njeno ponudbo glede posredovanja v sporu z Venezuelo. Neki člen amerikanske vlade se je o tej stvari pogovarjal z dopisnikom nekega angleškega lista in je mej drugim izrekel tudi sledeče mnenje: Ako Venezuela sedaj ne more plačati, kar je dolžna, bo potem, ako se jo prisili v vojno, še manje mogla plačati. Blokada se nadaljuje, vendar je v deželi sami mir in promet ni več oviran. Iz brzojavk. Spravne konference bo sklicala vlada glasom praške »Politike« za dan 2. januvarija. - Poslanska zbornica se snide 10., najpozneje pa 15. januvarija. — Brezparagrafa 14 name- rava baje vlada uveljaviti proračunski pro-vizorij. „Die Zeit" namreč poroča, da se provizorij uveljavi s pomočjo cesarske na-redbe. — Potovanje ruskega zunanjega ministra. Grof Lambsdorff se oglasi na svojem potovanju na Dunaj najpreje v Belgradu, kamor dospe 24. t. m. Potem se podd v Niš, odtod v Zofijo in potem šele na Dunaj. Iz tega se sklepa, da se bo govorilo na Dunaju poleg drugega tudi o balkanskem vprašanju. — R a z p o r mej Francijo in Peru. Francoska vlada zahteva od peruanske izplačilo zneska 16,071.940 frankov, ki ga vsled razsodbe razsodišča dolguje pariški tvrdki bratje Dreyfus. Ker Peruanci na zahtevo niti ne odgovore, bo pričela Francija z represali-jami. — Angleški parlament je včeraj prekinil zasedanje s posebnim pre-stolnim govorom, v katerem se omenjajo najnovejši dogodki. — Ruski c a r p o -milostil dijake. Car je s posebnim dekretom pomilostil ostalih 58 dijakov, ki so bili radi zadnjih nemirov prognani v Sibirijo. V mestih, kjer se nahajajo višje šole, še ne smejo bivati. Liberalna zadrega. Iz Trnovega pri II. Bistrici. »Narod« se jezi nad našim velečisianim nadučiteljem, zakaj se on ni obrnil za popravo šolskega poslopja najprej na razna oblastva, ampak naravnost na dr. Susteršiča. Povemo mu, da se je g. Ravnikar, če smo prav podučeni, obrnil na g. okrajnega šolskega nadzornika, kateri je tudi spoznal, da je poprava potrebna, isto je spoznalo tudi slavno c. kr. okrajno glavarstvo, a zdi se, da bo vkljub glavarjevi in okrajnega šolskega nadzornika volji obveljala Urban-čičeva, kajti do danes se v šoli še ni začelo popravljati. Na dr. Susteršiča se gosp. Ravnikar ni obrnil, kar vemo pozitivno in bo tudi g. dr. Susteršič drage volje potrdil, stvar je bila že splošno znana, in je v Trnovem dosti mož, katerim je Urbančičevo postopanje presedalo, in so tudi vedeli, kako istemu priti do živega. Interpelacija je bila potrebna, in tem potom prosimo g. dr. Susteršiča, da zopet interpelira, ako ne dobi v kratkem sporočila, da se je delo na novo pričelo. Če ima g. Urbančič trdo glavo in noče odnehati, jo imamo mi še bolj, da ne odstopimo od zahteve, katero mora vsak priznati kot opravičeno, kdor je ohranil le iskrico poštenja. Ze koj, ko je g. nadučitelj prišel v Trnovo, so se liberalci med seboj dogovorili: Ako bo g. Ravnikar volil z nami, bo dobil vse, ako ne bo volil, ne bo dobil nič." G. Ravnikar je pa že toliko zna-čajen, da se ni dal omamiti z mamonom, in odtod toliko nasprotovanje. Sicer pa ve vsak, kdor je katerikrat vstopil v trnovsko šolo, da je ista v jako slabem stanu, in res potrebna poprave. Če bi jo preiskala inženir in zdravnik, bi jo morebiti dala zapreti, ker je stena med sobo tretjega in četrtega razreda vsaj na videz v nevarnosti, da se podere, in tudi stranišča niso v redu, in razne druge stvari tudi ne. G. Urbančič! šola pod Vašim naprednim predsedništvom in nad-zorništvom ne napreduje, ampak nazaduje! »Narod« napada tudi splošno spoštovano soprogo g. nadučitelja Ravnikarja. Mi dobro vemo, kje ima ta napad svoj izvor, in rečemo: Liberalne gospe in gospodične, če bode „Narod" še katerikrat po Vaši iniciativi napadal gospo Ravnikar, ki se prav nič ne sili v javnost, potem bomo mi v »Slovencu" priobčili Vaše fotografije; posledice sebi pripišite! Mi boja liberalnim ženskam ne usiljujemo, pa se ga tudi ne branimo, in če si ne pustimo vladati od liberalnih mož, si bomo tem manj od liberalnih žensk. Capito? Dalje liberalni člankar svetuje trnovskim liberalcem: Pustite Ravnikarja in njegovo žensko na klerikalnem smetišču, in če Vam manjka glasov v prvem razredu, imenujte hitro kakih šest častnih občanov, kakor so storili klerikalci v Starem trgu, večna Vam je zagotovljena. Na to odgovarjamo: Čas za reklamacije je že pretekel, in če liberalci sedaj sto častnih občanov imenujejo, jim ne bo nič več pomagalo. Če bi pa vkljub temu čutili nagnenje za častne člane, jim priporočamo, da izvolijo blago-rodnega gospoda Friderika Malovrha častnim občanom trnovskih liberalcev. Mož je kaj takega gotovo zaslužil, in bo vesel, vi boste pa v „Narodu" pohvaljeni, kar Vam tako dobro dene. mesec. Volitve v posameznih podobčinah se prično dnč 7. januarja 1903, potem bodo v razredih dnč 19. in 20. januarija. Nismo sicer prijatelji časnikarskih bojev, pa ker se resnici tako bije v obraz, smo prisiljeni nekoliko odgovoriti na očitanje, kakšne »sebične in zvijačne reklamacije" smo uložili. Res je, da se je od naše strani vložilo več reklamacij. Kdo je pa kriv, da so se morale vložiti? Mar ne Vi, gosp. župan? Ko bi bili Vi volilni imenik tako sestavili, kakor veleva § 12. občinskega volivnega reda, potem bi nam tudi ne bilo treba reklamacij delati. A vi ste — Bog varuj da bi Vam podtikali slab namen ! — izpustili izdatno število naših voiilcev posebno v I. in II. razredu, ali pa mesto da bi ga bili deli v I. ali II. razred, ste ga vpisali v III. raz. češ glejmo, da bodemo v prvih dveh močni, ker nam tako hudo prede, tretji je tako in tako naš. Nesramna laž je kar piše »Narod«, da smo spravljali g. Soukupa in g. Hribarja v volilni imenik ter za nju zahtevali volilno Pravico. Kdaj in s kom? Da pa ima gosp. Ferjančič volilno pravico v žirovski občini, se pa vendar lahko sami prepričate, ako pogledate, kaj govori § 1. obč. vol. reda. So li take reklamacije, kakor smo jih mi vložili, sebične in zvijačne, ko ste toliko naših voiilcev, ki plačujejo 30, 50, do 80 K direktnega davka, popolnoma izpustili iz vol. imenika ali jih pa v III. vol. razred upisali? Nasprotno ste pa Vaše s 17 K upisali v II. volilni razred. Zvijačno in sebično ste delali le Vi, ko jih kljub temu, da se je dokazalo, da res plačujejo toliko davka, niste hoteli vpisati. Največja zvijača, ki ste jo napravili, je pa ta-le: Ko ste nam dne 23. oziroma 24. okt. poslali nazaj neugodno rešene reklamacije, smo mi takoj poslali priziv po županstvu, naslovljen na c. kr. onkraj, glavarstvo. Na to smo čakali odloka. Čudu pa se nismo mogli prečuditi, ko smo 14. novembra prejeli mesto od c- kr. okraj, glavarstva še enkrat od županstva z dnem 5. novembrom datiran in z enakimi razlogi odbiti odlok. Da smo se takoj pritožili na c. kr. okraj, glavarstvo, to je umevno. Ni se pa čuditi, da je isto stvar po § 17. obč. vol. reda spoznalo za zakasnelo. Res so liberalci pokazali v vsakem dopisu v »Slov. Narodu", da so mojstri v lažeh in zvijači. Vendar sedaj bode vsak spoznal, kdor ima še kaj čuta poštenja v sebi, da se mora s studom obrniti od te stranke. Saj se že vsakemu gabi njih agitacija in njih sredstva. Eno se pa vam mora priznati in to je vstrajnost pri agitaciji. Vedno slišimo tožiti volilce: 15 jih je že bilo tukaj. Drugi: 18 jih je bilo. Tretji: danes sta bila Luka in Vrbančk, jih je ravno 20. Končno mu še zatrdi: prihodnji teden bo prišel — čujte in strmite! — sam oče župan s svojim : »De boš vedu, tudi Ti moraš biti naš." Pa bodi dovolj za danes, sicer bi imeli še mnogo pisati, pa ne maramo. To smo morali, ker nas s svojim izzivanjem silite. Reklamacije pri občinskih volitvah v Žireli. Žiri, 18. decembra 1902. Po dolgem čakanju smo vendar doživeli, da že vsaj vemo, kdaj bodo občin, volitve, katere so razglašane za prihodnji Tedesaskl koledar. Nedelja, 21. dec.: 4 advontna; Tomaž ap.; evang.: Janez Krstnik oznanuje pokoro. Luk. 3. — Ponedeljek, 22. dec.: Demotrij m. — T o r e k , 23. dec.: Viktorija d. — breda, 24. dec.: Adam m Eva. — Četrtek, 25. dec.: Božič. Rojstvo Gospodovo. — Petek, 26. dec.: btttan muč. — Sobota, 27. dec.: Janez Evang. — Solnce izide 25, dec. ob 7. uri 48 min., zaide pa ob 4 uri 15. — Lunin s p r e m i n : Zadnji krajec 21. decembra ob 8. uri 58 min. zvečer. — M u s i c a s a c r a v nedeljo, 21. dcc.: V stolni cerkvi velika maša cb 10. uri: Koralna maša brez orgelj, graduale »Prope est Dominus", zložil Anton Foerster, ofertorij »Ave Mam", zl. doktor Franc Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba vel. maša ob 9. uri: Vokalno mašo in honorem st. Vigilii v A dur zložil Fr. Scho^f, graduale »Prope est Dominum" Ant. Foerster, ofertorij »Ave Maria" dr. Fr. Witt. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. decembra. Liberalci se pritožujejo. »Slov. Narod« se včeraj jezi, zakaj ni imenovan noben Slovenec za člana gosposke zbornice. Naj vpraša barona Heina 1 Ni rep, da bi Slovenci ne imeli nobenega zastopnika v gosposki zbornici, saj sta dva slovenska škofa v njej. »Narod« sam ne ve imenovati nobenega svojega pristaša, ampak samo g. barona "VVinklerja. Kako se časi izpreminjajo! Ravno tega moža so liberalci najbrutejše preganjali. Čudno, da liberalci zdaj tako zdi-hujejo, ko vendar vladi tako lakajsko služijo. Imenovanja v finanSni službi. »Wiener Zeitung« poroča: Finančni minister je imenoval finančnega tajnika gospoda Jurija Konschegga finančr.iaa svetnikom, davčnega višjega nadzornika gospoda Henr. K i 11 a g a in finančnega nadkomisarja g. Avg. R o i c h a finančnima tajnikoma in davčnega nadzornika gosp. Fr. G e r s t e -m a y e r j a davčnim višjim nadzornikom za okrožje finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Osebne vesti. Okraj, glavarstvu v Ve-likovcu prideljeni okr. komisar g. L baron L a z a r i n i je imenovan okr. nadkomisar-jem. — Namestniški koncipist Oskar pl. Warsberg je premeščen od okrajnega glavarstva v Brežicah v Ptuj in okr. komisar Gustav Z e i s k e iz Ftuja v Brežice. — G. Vladko Trnovec imenovan je a 1. januvarjem 1903. pravim drugim pomorskim častnikom pri L'cydu. — Okrožnim zdravnikom pri Sv. Ilju v Slov. gcr. je imenovan prvi asistent na dež. norišnici v Solncgradu g. dr. Janez Vennigerholz. — Poštarjem za Mokronog je imenovan oridotni poštni upravitelj g. Anton J u r k i č, mesto postnega odpravnika v Suhorju je pa dobil g. Fr. P i b o r n i k od ondot. Okrajiane počitnice. Po novi na-redbi c. kr. deželnega šolskega sveta se začne šola na ljudskih šolah takoj dan po prazniku sv. Stetana. V Ljubljani je mestni šolski svet dal prosto še ta dan. ^a srednjo šole veljajo še stare počitnice. Torej bodo morali mali zapustiti dem, ko bodo starejši še uživali dalje božično veselje. »Uč. Tovarišu« se najbrže tudi to modro zdi. Deželni odbor kranjski podpira gasilna društva. Deželni odbor je iz stražno gasilnega zaklada dovolil nastopnim gasilnim društvom podpore; iste pa dote le društva, ki so svoje prošnje vposlale pravočasno, t. j. do 31. marca 1902. Dobe pa: Ljubljana 600 kron, Moravče 400 kron; po 300 kron: Postojna, Dobrepolje, Škocian, Orehovica, Srednjavas, otefanjavas, S*; Križ pri Kostanjevici, Kamnik, Studeno in M;rna-peč; po 250 kron: Staraloka in Sv. Gregor; po 200 kron : Radovljica, Šmartno pri Litiji, Trnovo, Železniki, Moste, St. Rupert, Ribnica, Motnik, Trata, Zagorje na Pivki, Stari trg pri Ložu, Skofjaloka, Komenda', Mozelj, Cirknica, Dolenjavas pri Cirkr.ici, Šmartno pod bmarno goro, Loša, GameJjni, Onek, Kranj, Pirniče, Novomesto, Šenčur pri Kranju, Bled, Mengeš in Skofeljca; po 160 kron: Vič-Glince, Borovnica, Črnomelj in Dobrova; po 150 kron : Črni vrh, Breznica, Krka, Ig, Selce, St. Vid pri Vipavi, Mošnje,' Razdrto, Kamnagorica, Lcskovec, Begunje, Sodražica, Planina, Bohinjska Bela, Vinica,' Kočevje, Koroška Bola in Rateče; po 140 kron: Bloke; po 120 bron: Mokronog, Pol-hovgradec, Domžale, Vrhnika, Trebnje in Krško; po 100 kron: Gotenice, St. Vid pri Ljubljani, Kropa, Lukovica, Idrija, Šmarje, Tržič, Poljane, Staracerkev, Žiri, Mojstrana, Vipava, Dovje, Bclapeč, Kranjsksgora, Dol, Brezovica, Voglje, Bohinjska Bistrica, Preddvor, Gorje in Žužemberk; po 80 kron: Mosovec, Dolsko, Bizavik in ViSnjagora; po 60 kron: Dob, Šiška, Senožeče, Koprivnik, Verd, Toplice in Svetli potok; po 50 kron: Rovte, Nemškaloka, Velike Lašiče, Cerklje, Litija, Dolenjavas pri Ribnici, Semič, Stari-log in Bukovec pri Koprivniku. Skupno se je razdelilo 17.690 kron. Več prošenj jo bilo skrajno pomanjkljivih in tudi se v bodoče, po odloku deželnega odbora, ne bodo vpo-števale. Javno vpraianje p. n. liberalni večini v deželnem zboru kranjskem. Liberalci agitirajo vedno z odbitimi deželnimi podporami, češ, da je katoliško narodna obstrukcija podpore preprečila. Tudi med gasilnimi društvi se je zadnji čas s temagi-tiralo in liberalni vsevedoži so hoteli s tem zbegati gasilce. Zdaj pa je deželni odbor vendar dovolil gasilnim društvom podporo. Dovolil je pa podporo tudi gledišču, med tem, ko jo je o d b i 1 »D r u ž b i s v. Cirila in Metoda« in »Slovenskemu planinskemu društvu«. Mi torej vprašamo dotične gospode, zakaj ravno ti dve društvi nista dobili ničesa ? Mi zahtevamo preiskave ! Na znani članek iz Trnovega o postopanju krajnega šolskega nadzornika g. Urbančiča napram g. nadučitelju Ravnikarju je „Slov. Narod" v 290. številki z dne 18. decembra 1902 odgovoril z neko izjavo gosp. Urbančiča, v kateri skuša isti omiliti svoje postopanje, ter mu dati drugačne nagibe, kot jih je v resnici imel. „SIov. Narod" ob tej priliki imenuje g. dr. Šusteršiča lažnika, ter tirja preiskavo, češ da bo Urbančičeva nedolžnost prišla na dan. Preiskavo zahtevamo tudi mi, in se čudimo, da je toliko časa ni; ta bo dognala, kdo je govoril neresnico, ali dr. Šusteršič ali Urbančič. V trnovski šoli do-sedaj, kakor je nam znano, ni bilo še nobenih priprav. Ali se morda tudi postojinski okrajni glavar boji g. Urbančiča, o katerem gre glas med trnovskimi liberalci, da mu ni moči do živega. Brali smo v »Narodu" tudi dopis iz Mokronoga, v katerem nekdo žuga g. nadučitelju Ravnikarju. Mi temu človeku povemo tiho na uho: Na celem Kranjskem je težko kak človek, ki bi bil tako blizu zaporov deželnega sodišča kot ravno Vi gospod —! Poznamo ljudi, ki imajo že precej obteževalnega gradiva proti Vam zbranega, in čisto lahko se Vam kakega lepega jutra zgodi, da Vas orožnik pozove v ječo, katere ne boste tako kmalu zapustili. Zato storite najboljše, če pustite vse ljudi lepo pri miru. Ako pa izzivate, tudi prav, tem preje boste dobili že davno zasluženo plačilo. Umrla je v Novem Mestu blag. gospa Marija D e t e 1 a, rojena P o g a Č a r, soproga velespoštovanega g. gimnazijskega ravnatelja dr. Frančiška Detela v Novem mestu. Naše najiskreneje sožaljo! — V Idriji je umrla soproga c. kr. rudniškega svetnika gosp. Jožefa Koršiča gospa F r a n i a K o r š i č, rojena Ž n i H a r a i č. — V Laskovcu pri Višnji gori je umrl župan g. Anton Dremelj. Zupanoval je 3G let. Nuben župan v Avstriji še ni tako dolgo županoval, kakor on. Kaj ae godi političnemu društvu „Sloga" pred nosom. Iz Ormoža prihaja zopet žalostna novica v narodno-šolskem oziru. Kakor drugod, bila je tudi v Ormožu šestrazredna dvojezična ljudska šola, katera je bila ondetnim Nemcem trn v peti. Rovali so toliko časa, da so jo končno le razbili. Ustanovila Be je čisto nemška trirazrednica za mesto in utrakvistična trirazrednica za okolico. Jako značilno je, da okolica ni dobila čisto slovenske šole, ona okolica, v kateri ne najdeš niti enega javnega nemškega napisa, in le težko kak dvojezični. Ali Nemcem ni bilo to dovolj, in dosegli bo tudi, kar so želeli — deželni šolski sv«t je razširil nemško trirazrednico provizorično v štiri-razrednico, in provizorično znači za Nemce ravno toliko, kakor stalno. Priznati moramo, da vlada v tem postopanju čudovita doslednost, katera pa zna pogoltniti nam Slovencem sčasoma vse obmejne ljudske šole, ako se končno vendarle ne vzdramimo. Zaupen shod učiteljev gerisko gra diščanske dežele bo jutri v nedeljo 21. t. m. v Gorici v gledališki dvorani. Shod se bo pečal z gmotnim stanjem učitsljstva. „Mrtva roka" pri delu. 251etnico svojega obstanka je praznovala te dni bolnišnica usmiljenih bratov v ot. Vidu ob Gl. Ta bolnišnica deluje kaj blagonosno v blagor bolnikov vse koroške dežele. V bolnišnici je 76 postelj. Od otvoritve bolnišnice dne 8. grudna 1877 do 1. oktobra 1902 je bilo sprejetih 24.597 bolnikov. Ozdravljenih je odšlo 18.490, zboljšanih 4167, neozdrav-Ijenih 497, umrlo jih je 1376. Od 24.597 bolnikov je bilo 22 737 oaktbljenih brezplačno. S Koroškega je bilo 19.481 bolnikov. Te številke najbolj pričajo, kolika dobrota je bolnišnica usmiljenih bratov za deželo in kako je vredna vsestranske podpore. Skrivnostna tatvina. — Liberalen agitator pod ključem. Tržičani nimajo sreče z urarji. spomladi je urar Stampll napovedal konkurz, njegov naslednik urar Ažman pa, kakor se poroča, sedi sedaj v zaporu. V sredo zjutraj se je prijavila sodišču tatvina pri urarju Ažmanu. Tat je prišel skozi izložno okno v proda-jalnico. Tam je pobral vse boljše blago in šel iz prodajalnice skozi vrata. Ker so bile pri izložnem oknu posebne vrste ključavnice, ki niso bile s silo odprte, so začeli takoj sumiti, da je kradel domačin. Pre iBkava je imela posledico, da so zaprli urarja samega, o katerem sumijo, da je Bebe okradel, da bi dobil odškodnino od zavarovalnice. Až- man je namreč pred dvema tednoma zavaroval za 10.000 K svojo zalogo proti tat vini. Sumi se, da jo urar skrivaj vzel epe čemu pomočniku ključe od prodajalnice in mu jih po izvršeni tatvini prinesel nazaj. Za koliko časa bo Ažman zavarovan, bode sedaj sodnija odločila. Ažman je bil eden najstrastnejših liberalnih agitatorjev. Pri zadnjih deželnozborskih in tudi pri drugih volitvah se je odlikoval po svojem surovem obnašanju do pristašev katoliško-narodne stranke. Jako pridno je delal za Pirca. V Kranju Killer — v Tržiču Ažman — tako se krči število Pirčevih agitatorjev. — O tej stvari se nam še poroča: Ažman je zvečer ob pol esenih zahteval ključe prodajalnične od pomočnika, češ da mora pisati nujno pismo. Pomočnik mu je dal vse ključe, ta je šel večerjat. Po večerji je Ažman nazaj prinesel ključe okrog pol devete ure. Sumi se, da je že tačas vse skupaj pograbil (škodo je cenil na 3300 K). Ažmana eumijo, da je izložno okno zunaj odprl in poterr nesel ukradeno blago v skladišče. Ključavnico (taško) od izložnega okna so dobili drugo jutro za en lučaj proč od prodajaln ee pred cerkvijo bv. Andreja nepoškodovano in odprto. Urar Ažman in pomočnik Bedita sedaj v preiskovalnem zaporu. Ažman trdovratno taji vsako krivdo. Čudno, da v popolnoma svitli noči ni nobeden zapazil č'oveka pred njegovo prodajalnico. Državno podporo v znesku 800 K je dobila mlekarska zadruga v Rovih pri Kamniku. Žrtva lovskih tatov. Lovec Jakob A h a č i č je včeraj, kakor se nam poroča iz Tržiča, ob 11. uri dopoldne vsled zastrup-ljonja krvi umrl. Orožniki so v Železni Kaplji zaprli možaka, ki je bil na sumu radi hudodelstva z dne 30. nov. Ker je pa spi i čal svoj „»iibi", so ga izpustili. Druge novice menda niso resnične. Cerkvenega tatu so prejeli te dni v Trslu v osebi knjigoveSkega učenca Henr. Ziorca iz Vel. Nedelje. Ukradel je v župni cerkvi v Postojni iz dveh nabiralnikov 2 K 53 v., v tretjega pa ni mogel vlomiti. Dvajset let po zlati poroki. V Pil Stanju je umrl posostnik Josip Strašek. Za-beležerija vredno je, da jo mož ža 1. 1882. "i slavil svojo zlato poroko. Stavka čevljarjev v Pulju ae na daljuje. Mojstri zahtevajo, da se vrne delavstvo brezpogojno na delo. Restavracijo brez alkoholičnih pijač imajo v Gradcu ob Keplerjevi cesti Umesten predlog je stavil v graškem obč. svetu obč. svetnik g. Jenko Predlagal je, da morajo obč. svetniki, ki prepozno pridejo k sejam, plačati za zamudo globo v ubožno blagajno Take globe bi bile tudi v Ljubljani na mestu 1 Aretiran Slovenec v Ameriki. Policija v Clevelandu je aretirala Slovenca Jožefa Blatnika, ki je nekako pred zadnjim Božičem v Jolietu zabodel z nožem rojaka Janeza Ferko-ta, in mu zadal tako rano, da bi bil ta kmalu umrl. Blatnik je nato zbežal iz Jolieta, a policija ga je še vedno pridno zasledovala. Zagovarjati se ima še za par drugih hudodelstev. Ustrelil se je v Celovcu topničar Sterničnik v strahu pred kaznijo. Bil je star še le 19 let. Trgovski uslužbenci, ki iščejo v inozemstvu službe, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani važno zaupno poročilo. Slovenska pridiga v Dunajskem Novem Mestu Ker je 5. dragonski polk prestavljen iz Maribora v Dunajsko Novo Mesto in so pri polku večinoma slovenski fantje, šel jim je te dni mariborski vojaški kapelan č. g. Rade Marzidovšek v slovenskem jeziku propovedovat. Slovenski dijaki in menzure Pod tem naslovom piše ravnokar izšla »Zora«: Stolno mesto zelene Stirske je posebno znano po velikem nacionalizmu in po men-zurah. Oboje goje in varujejo kakor pun-čico svojega očesa nemški burši. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da so to stvari, ki so lastne samo nemškim vseučiliščnikom. Tudi med slovenskim dijaštvom so nekateri, ki Bi iščejo zabave ne v nacionalizmu, pač pa v menzurab. To so oni, ki prav radi rohn-3 proti srednjeveški temoti, a so sami z besedami in dejanjem krepko drže srednje- veške zmote. Po njihovem mnenju stoji in pade čast z dvobojem. Zgubljeno čast z*-d.biš zopet s'„mo v dvoboju. Tako miBli del slovenskega dijaštva v Gradcu, ki je ravno koncem zadnjega polletja prav pridno iskalo zgubljeno čast v dvoboju. Po prekrokani noči so se sprli na vse zgodaj s svojimi nemškimi kolegi, ki so bili baje Karnijolci. Posledica tega prepira so bile klofute in po Bledica klofut zgubljena čast. Zgubljeno čast zamoreš zadobiti po nazoru nemškega burša na »pavkbodnu«, to so tla, na katerih re šuješ z bridko sablico v rokah vsled zado-bljenih kklut zgubljeno čast. Slovenski dijaki, ki s 3 hoteli dobiti vitežko svojo čast nazaj, romali so dan na dan na »pavkboden« nemških dijakov, a odromali z razbitimi glavami in rokami. To se vse potrpi, da je le čast vitežko rešena. Tako je bila priložnost videti v zadnjem letnem tečaju nekatere vi-težke slovenske dijake pohajati na vseučilišče z zavezanimi glavami. Kakor se čuje, se je vadilo v sabljanju za Blične vitežke nastope še več mladih ljudij; in to vse v okrilju akad.-teh. društva »Triglava«, spominjamo se dobro besedij, katere je govoril na občedijaškem shodu 1. 1898 predsednik shoda fil. Reissner. Po mnenju tega gospoda se bode slovensko dijaštvo dvobojovalo toliko časa, dokler ne boda svet sam zavrgel dvoboja. To se pravi: dokler bode še kak tepec na svetu, ki se drži kakih neumnosti, bode tudi slovenska akademična mladež smatrala to neumnost za pravo. Tako je nvslil o tebi, slovensko dijaštvo, takratni predsednik »Slovenije« Reisanor, ki je moral kot predsed iik dobro poznati dijaške razmere. Kakor se čuje, pričeli so resnejši gibanje proti dvoboju, ki ne nasprotuje samo naSi sveti veri, ampak tudi zdravemu človeškemu razumu, slovensko dijaštvo ima vtfjo nalogo nego je dvoboj. Gibanje, ki se je pričelo, ni imelo do sedaj še nobenih pozitivnih vspehov. Slovensko dijaštvo heča ostati pri neumnosti. Sejmi po Slovenskem od 22 do 27. dec Na Kranjskem: 22 v Kra-šnji in Idriji; 23 v Crnomllu; 27. v Radečah in na Vrhniki. — Na slove n. Štajerskem: 22 v Liškem in pri Sv. Tomažu. — Na Koroškem: 27. v La vamintu. — Na Primorskem: 22 v Og\nju in It fenbergu , 2*. v Štanjelu ; 27. v Gorici in Divači. 40 000 kron znaša glavni dobitek Dunajsfete loterije umetno-obrt-nijskeg.n društva. Žrebanje bo nepreklicno dno 15. januvarija 190 3. novice. Božičnlca, katero priredi »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem" za vdove in sirote umrlih tiskarjev, svoje člane in njih rodbine, se vrši, kakor je bilo že naznanjeno, jutri ob 4. uri popoldne v areni »Narodnega doma«. Razun društvene godbe sodelujejo iz pesebne prijaznosti tudi pevci slavnega pevskega društva »slavec«. Prija telji ;!rušUa. oiiroma tiskarjev, dobro doSli! Štefanov večer v »Katoliškem domu« Ta ta večer je »Zvezin« ves. odsek presirbol jako zabaven vspored. Poleg petja in g o d b a n i h točk bodo na vrsti tudi velekomični prizor » Zi a d n j a dva goldinar j a « ter burka »Raztrgana suknja«, v kateri ja glavna uloga »Iblančan Žani«. Pod »Božičnim drevesom« bode bogato obložena miza. Ta družbinski večer se bo vršil ob pogrnjenih mizah in je postrežbo prevzela restavracija gosp. -Rusa, katerega izborna kuhinja in klet je porok za solidno postrežbo. Vstopnina je za člane »Slovensko krščansko socialne zveze«, ki se izkažejo z društvenimi knjižicamiSin plačano udnino, prosta, nečlani plačajo 20 kr. Ker se je odbor potrudil, da poda prav zanimiv in res zabaven vspored, je žaleti obilne udeležbe. Natančnejši vapored še priobčimo, začetek ob 7. uri večer. Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob polu 8. uri zvečer bo predaval v veliki dvorani »Katoliškega Doma« č. g. dr. M. O p e k b. Občinstvu bo tako prilika zopet čuti zanimivo predavanje. Z ozirom na to vabimo k najobilnejši udeležbi. — Odbor »Slovenske krščansko-socijalne zveze«. Izgubljeno. Žona nekega sprevodnika je zgubila od Dunajske ceste po Predilnih in Slomškovih ulicah in po Roslovi cesti do sv. Petra cesti zlato zapestnico. Okradena natakarica Natakarici Katarini Breznik pri Kovaču v Kolodvorskih ulicah št. 28 je v času od torka do danes zjutraj bilo ukradeno ena ura, sukneno in eno modro volneno krilo. Tatvine Bumljiva je neka brezposelna služkinja. Po ceni premog Včeraj popoludne jo hlapec J. T. vozil s kolodvora premog ueki stranki v Vodmat. Mej vožnjo je dal nekaj premoga na stran in ga peljal potem domov. Z električne železnice. Na Karlovski cesti se je včeraj popoludne splašil konj Frančiška Pozarška s Karolinške zemije št 47 električnega voza in je zadel s koleaeljnom v električni voz, da se je zlomilo oje in razbilo sprednje kolo. Namestu medu llzol. Narednik F. Hjlzer je dal po pomoti svojemu itak bolnemu otroku lizol piti. H ,tel mu je dati medu. Otrok je včeraj umrl in ga bodejo obduci-rah, da doženejo, za kako boleznijo je umrl in če se ni po lizolu zastrupil. Tatvina. Pred Kamenčanovo gostilno na Karlovski cesti je danes dopoludne neznan tat ukradel vrečo s 14 kg moke. Moka je bila last Marije Debevc iz Skrilja. Smrtna kosa. Umrl jo v bolnici bivši trgovec Josip Schlaffer. — Umrla je soproga gostilničarja in posestnika gospoda Leopolda Blumauerja gospa Jožefa Blumauer. — Umrla je g. Apoloni j a Verni g. Planinski ples slovensko planinsko društvo vabi svoje člane in vse svoje prijatelje ter njih rodbine na planinski ples, ki ga priredi v planinsko opravljeni „so-kolski dvorani" „Norodnega Doma" v nedeljo 1. februvarja 190 3. Začetek ob 8 uri zvečer Svirala bode popolna lju bljanska društvena godba. Priti je nemsaki-rano v turiatovaki, narodni ali promenadni obleki. Še enkrat brivski pomočniki. V zadevi razgrajanja brivskih pomočnikov smo prejeli sledeči dopia: V noči od 14 na 15. t. m. okoli Y« na 1. uro je slišal policijski stražnik, Blužbujoč Pod Trančo, glasno vpitje, petje in vriskanje, ki je prihajalo 0(1 Fiori-janskih ulic. Sel je torej po Starem trgu naprej, kj^r mu je pr;8lo nasproti več brivskih pomočnikov, ki so peli in razgrajali. Policijski stražnik jih je v imenu zakona opominjal, naj bodo mirni, in so nato tudi utihnili, toda lo za nekoliko časa, nato pa so začeli spet peti in ra7grajati ter so Pod T.-ančo šo štiri oaebo, ki so prišle nasproti, stražnika vpraSale, čo se sme ponoči tako razgrajati. Maj tsm so brivski nomočniki vpili po Mastnem trgu, a Be ved io ozirali nazaj po stražniku. Ko bo vidoii, da je ta krenil v R bje uiica, so zbežali, ker so mislili, da iim hoče pristriči pot v spitalakih ulicab. VpUje in razgrajanje brivskih pomočnikov na Mestnem trgu je bilo tako glasno, da bo to slišali policijski stražniki na stražnici na magistratu in ja jedan stražnik pritekel 17. Htražniee 7.a razarrniafti. »Mirni pro-lazniki« ao bili od stražnika aretirani. Tajili so vse to razgrajanje, češ, da so tisti, ki so razgrajali, u$li, da pa teh niso poznali. Tako zagovarjanje pa nasproti odločni izpovedbi stražnika, da ao vsi tisti, katere je on zasledoval, razgrajali, ni bilo tako, da ae mu lahko verjame, in tako so bili aretiranci vsi pridržani v zaporu in tudi je bil vsak na 6 ur zapora obsojen. Kar sa pa tiče poškodbe napisa pri Briskijevi orostilni, je bil isti v kritičnem času poškodovan, in ae le ni moglo dokazati brivskim pomočnikom. da so ga oni odstranili ; da bi ae bilo to dokazalo, bi 83 bili tudi imeli zagovarjati pred Rodiščr-m. Toliko zaradi javnosti. Tv/dka Korn dobi novega gospodarja. G. Korn odda obrt svojemu nečaku. Božične počitnice na ljudskih šolah v Ljubljani bodo trajale po določilu mestnega šolskega sveta od vžtovšega 24 t. m. do vštetega 28. t. m. V Ameriko je odšel tukajšnji mizarski mojster Ferdo Primožič. V Ameriko je došla^tudi njegova g' spa Gorjančeva. Št. Peterska ženska in moška podružnica družbe sv. Ciri a in Metoda priredi dn6 4. januvarija 1903. v Narodnem dornu (Sokolova dvorana) veliko veselico z jako lepim, po vsa novim programom s prijaznim sodelovanjem slavnega pevskega društva »Slavec«. Natančnejši, jako zanimivi program objavimo pravočasno. Odbor. Redni občni zbor ^Slovenskega trgovskega društva Markur" se vrši v nedeljo dne 4. januvarija 1903 ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih v „Narodnem domu". Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcijonarjev in prememba pravil glede ustanovitve podružnic. Nezgoda vojaka Danes dopoludne peljali so vojaki s konji dva kanona po Kongresnem trgu. Naenkrat spodrsne na ledu prednji konj in pade. Z njim vred pa je tudi padel na tla vojak, ki ga je jezdil. Tat, ki ima dober ukus. Branjevki Marjeti Pehlajevi so bila iz kleti na Val-vazorjevem trgu danes pokradena jabolka. Kotiček za liberalce. Sam o aebi avtoriteta. »Slov^ Narod« poroča v bombastičnem uvodnem članku, da je interpelacija dr. Šusteršičeva v zadevi Urbančičevi nereanična, ter dokazuje to z izjavo g. Uib»nčiča samega. Torej ! je liberalcem dovolj, ako sodi g. Urbančič I — o samem sebi, da jo prav delal. Po svojih lastnih, ne posebno čednih zobeh se je udaril »Slov. Narod«. Poročal je, da je »Družba sv. Mohorja« posodila krškemu Škofu dr. Kahnu denar za nakup Muhrove tiskarne v Beljaku. Zdaj je prisiljeno izjavil, da to ni res. Ni res pa tudi, da je škof tiskarno kupil, ampak kupila jo je bratovščina sv. Jožefa v Celovcu. Za nas bi bilo vsekako najbolje, če bi prišle še druge nemškonaci-onalne tiskarne na boben in bi jih vzelo v svojo last kako pošteno društvo. »Geslo ja — alkohol«! »Slov. Narod« piše, da o agitaciji proti alkoholu »ni mnogo pričakovati, ker duhovniki ljud stvu ne dajo primernega izgleda«. Izvedeli smo, da primerni izgled dajejo ljudstvu edino le liberalci: dr. Tavčar, P. Lozar in dr. Kušar. Po manjših mestih in trgih ima liberalna propaganda svoje — podružnice. »svobodomiselno d i j a š t v o« naznanja — bum, bum 1 — da je zavrglo ne le »Danico« in »Zarjo«, kateri sta — o groza! — katoliški društvi — ampak tudi »Slovenijo« ! Ta nesrečna »Slovenija« namreč ima v svoji sredi celo take dijake, katerim se studi umazano »Naro dovo« pisanje. Našli so se med njimi celo taki dijaki, ki so rekli, da se hočejo posvetiti pozitivnemu delu! In še več! »Slovenca" in »Rimskega Katolika" so sicer vrgli iz »Slovenije", ampak med tem dija-štvom se dobo še celo dijaki, ki se predrz nejo čitati „Slovenski list" in tudi ž njim soglašajo! To je preveč za ožje Tavčarjeve in — Malovrhove pristaše. Slavnoznana di jaka — kdo ne pozna njunih zaslug? — Gabrijel Kočevar in Ivan Kobal, ki še nimata izkušenj, pa upata, da jih bosta — nekdaj — imela, — naznanjata v »Narodu", da je odslej njuno geslo: »Svobodomiselni smo in hočemo taki ostati. Vse opomine in pozive starih in mladih reformatorjev, zahtevajočih od dijakov ^pozitivnega dela", za vračamo. Zato oznanjata ustanovitev novega dijaškega društva, ki bo nosilo krasni naslov »Društvo svobodomiselnih dijakov". Dijak, ali veš, kako boš delal izkušnjo a — svobodno mislijo? Profesorji je ne priznavajo ! Skeleča rana na telesu liberal-stva je Hribarjeva tiskarna v Ljubljani. »Narod", kateri je doslej v sobotnih »listkih" samo »klerikalce" hrustal, si je privoščil to pot Hribarjevo tiskarno — večerjo, ki mu bo gotovo v želodcu obležala. Najprej tožijo v »Narodni tiskarni", da so bili silno »presenečeni", ko so zvedeli za to ustanovitev. A tiskarna sama bi se dala še prenesti, ampak to je gotovo, da ima tudi namen. In ta namen dela skrbi Tavčarju in Malo vrhu, kajti ta namen je — političen! »Trčila bodeta dva narodna zavoda drug v drugega in oba bode bolelo. . . Osobito v Ljubljani to ne bo drugače, kjer senedelujeza sveto stvar, ampak za ,o sobice', kjer je glavno osobni namen." Tako nam je »Slov. Narod" vendar enkrat odkrito povedal, za kaj se gre liberalnim voditeljem. Zdaj se je spravil nad »Ježa": »Naravo ježa dobro poznamo in se ne bomo motili, ako rečemo, da bode hotel v Zvezdi sosedu škodo delati, saj se ni v ta namen ustanovil, da bi podpiral staro narodno podjetje, ampak da bi ga potiskal na stran. Potrebe novega gosta nismo p r i p o z n a v a 1 i; začudili smo se celo, ko smo izvedeli, da se je izza političnih kulis in brez naše vednosti privabil nov gost. Kdor tako vabi, ima svoje namene." Posebno hudo pa je to, da je župan Hribar tudi zraven pri onih, ki so privabili novega gosta, in njemu kličeta Škrjanec in Malovrh: »Ali mi se bojimo, kakor poznamo krmilarja, da bode ta-le kvišku gledal, drugam pa mislil, da bode tudi on imel svoje namene. Kdor ni nikoli združeval, bode le raz-d r u ž e v a 1." Pa ne le »krmilar" jim ni všeč. Tudi Govekarju sta dala imenovana dva častitljiva književnika čutiti svojo jezo : »Takisto smo načelno zoper vsako pod)etje, katero bi so vatanovilo samo v to svrho, da bi povzdigovalo le kako peščico ljudi, kateri so pokorno klanjajo književnemu imperatorju. Nato pride nekoliko jokanja o nesrečni usodi »Zvcno vi«. »Tu je le treba moža, ki se z razumom poprime preosnove«, tako kličejo. Ali čuješ, lev za pečjo ? Moža je treba, in tej?a pogrešata Sierjanec in Malovrh, ta čestitljiva kniižev nika. In Malovrh ima pravico govoriti o literaturi, kajti on je za 600 K pre prestavil »Grofico beračico«, literaren š u n d, da mu ga ni para. Moža iščeta in ga ne najdeta ... Kako tužne razmere vladajo v dr. Tavčarjevi literarni eparhiji vidimo iz sledečega: »Književniki sploh niso organizovani. Vsak deluje zase, ni nobene zajednice, ni nobene pisateljske vzajemnosti. Pisateljski stan je najslabše organizovan. »Slovenska Matica« ni pisateljska zaveza, druga društva tudi to niso. Se pisatelji, ki so pri jedui mizi, nepoznajo vzajemnih obveznosti. Aškerčeva zahvala je temu dokaz. Aškerca so podpirali vsi slovanski listi, sarno slovenski ne. I n zato Aškerc nima nobene zahvalne beseda za slovenske liste. A«.i je to slučaj ? Nikakor ne. Podlistkar (Govekar) se ni hotel zavedati svoje dolžnosti, da bi delal zaslu ženo reklamo podjetju svojega gospodarja (dr. Tavčarja). Mislil je le nase in ni zanemarjal sebe in svojih duševnih otrok. To ni slučaj. Tudi to je, recimo zasluzeno, ali šo bolj zasluženo bi bilo, ako bi se svetu ka zalo književno podjetje, ki dela vso čast gospodarju (Hm!). Da se je to zanemarjalo, to ni slučaj Tako je moralo biti, da se tobožni tekmec prezira. Narava jo narava in vsak človek ima Bvojo naravo. Imel jo je »Narodov« podlistkar in premenil je ne bode razpod listkar. In to je, kar smo hoteli povedati in pograjati." Tako zdaj »Narod" vrača g. Govekarju, ker je delal — premalo reklame za suho parni »Zvon«. Bomo videli, kaj bo še iz tega, Književnost k umeta»Mt. Slovensko gledališče Opozarjamo Se enkrat na premiero opere »Psoglavci", katero uprizori da nes slovensko gledališče. Ker ima prihodnji teden primadona gospa Hanuševa odpust, se epera ponovi še le 3 0. t. m. Prevod libreta je krasno delo g. prof. Ant. Funt k a. — V torek drama »Q u o vadi s". G. Ignacij Borštnik, prvi slovenski gledališki igralec-umetnik bo, kakor čujemo, tekom meseca januvarija prihodnjega leta gostoval na slovenskem odru. Dolžnost intendance slovenskega gledališča bi bila storiti vse, da se ta domači umetnik zopet pridobi slovenskemu gledališču. Na to naj se misli ob pravem času, da se ne bo potem »Dramatičnemu društvu" opravičeno očitalo, da mu ni skrb pridobiti^ slovenskemu gledališču dobrih domačih močij. Glasbena Matica Pevski odbor »Giasbene Matico" je v svoji včerajšnji seji sklenil, da se po možnosti vaako leto prirejajo tudi ljudski koncerti proti zelo nizki vstopnini, da se tako glasbena izobrazba in umetniški užitek nudi tudi širšim slojem slo venskega občinstva. Najugodnejši čas takim prireditvam bi bil kmalu po končani gledališki sezoni. »Glasbena Matica" bi v smislu svoje imenitne kulturne misije s priredi tvami ljudskih koncertov zelo razširila svoje delovanje in najblagodejnejše vplivala na ono kroge, ki ne morejo obiskovati velikih koncertov Na prvem ljudskem koncertu naj bi se ponavljal „Z I a t o r o ga. — Drugi veliki koncert v letošnji sezoni bo 18. januarija s popolnoma novim, zelo interesantnim programom. Pevski ve čer in ples pevskega zbora »Glasbene Milice" pa bo 2 4 januvarija v »Narodnem Domu*. — Prea skupna pevska vaja ženskega in moškega zbora za prihodnji koncert je v ponedeljek, dne' 22. decembra ob 8. uri zvečer. Svečana sednica jngoslavenske akademije h Zagreba 14. dec. V soboto večer ae je vršila svečana sed niča jugoslavenske akademije v prisotnosti vseh zagrebških akademikov in drugih znanstvenikov. Predsednik Tadej S m i č i k hi s je pozdravil skupščino v im^ škofa Strosa-mayerja, pokrovitelja akademije. Potem je razjasnil ono žarke in globoke misli, iz katerih je izaiiio ime jugoslavenske zagrebško akademije ter tolmačil narodni in naučni Bmer tega zavoda. Osnovatelj iskademiie in njegov poraagač Franjo R,čki sta se odložile za ime jugoslavensko, ne iz osečaja slabosti, nego iz žive vere v zdravo moč hrvatskega naroda, da more biti voditelj med brati za narodno jedinstvo in pravo bratsko s!ogo. Hrvatski znanstveniki uče že od davnine, da s j Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari jodan narod, neki uvrščajo v to jedinstvo tudi severne Slovane. Stari hrvatski pašniki pojejo z cdu&evljeno ljubeznijo o spominih svojega naroda od Jadranskega do Črnega morja, še celo tje do Ledenega morja, p. sobno Andrej Kačič Mioš č. A Kačič je rodil Gijain Vuka. Gaj je sprejel od njega hrvatsko tradicijo o narodnem jedinstvu, a Vuk voljo za narodno pesem. Osnovatelj jugoslavenske akademije je aledil tudi stoletnim tradicijam v narodu hrvatskem in uspehom narodnega preporoda, ko je dal ime akademiji »lugoslavensko«. On želi, da vsa jug Ravenska plemena od goje jedno narodno književnost; on želi, da se Hrvatom in Srbom pridružijo najprej Slo venci, a potem k t«mu, kolu pristopijo tudi Bolgari, Zato predsednik žali, ali tudi obsojs, ker je g. Stojau Novakovič srbski poslanec na petrograj-ikem dvoru odbil članstvo jugoslovanske akudemi)e, češ da mu ne dopušča čast biti še nadalje član te akademije radi bivših protisrbskih demonstracij v Zigrebu. Potem je tajnik dr. F r. V r b a n i č poročal o gospodarskih odnešajih akademije, a drugi tatnik dr. F r. M a r k o v i č o znan stvenem in književnem delovanju v prošlem letu. It poročila tajnika dr. Vrban č a zvemo, da so bili v glavnej skupščini 11. decembra izvoljeni: prvim tajnikom dr. F r. Vrba-n i c, arhivarom predsednik T. S m i č i • klas, knjižničarjem naš rojak dr. A. Mu-č i č , kateremz so izročena tudi opravila drugega tajnika, ker se je dr. Fr. Markovič zahvalil. V tej Bkupščini je izvolila akade mija za častnega člana pesnika F r a G r u o Martiča, a za člana dopisnika dr. Luko J e 1 i č a , profesorja bogoslovja v Zidru. Na koncu je predaval pravi član S. B r u s i n a »o zoologijskih vrtovih«. • Češka umetnost. V »Rudolfinu« v Pragi je ravnokar o tvorjena razstava J a n s o v i h slik. Občinstvo je nakupilo v njej že mnogo umetnin. — »Jeduota vystvarnych umčlcu v Praze« je priredila razttavo Nowopackega v pa luči grofa Sylva-Tarouca na Pfikopi, ki ostane odprta do konca decembra. O muselmanski kulturi v Bosni je uredoval v »Slovvianskem klubu" v Kra kovu prof. dr. Maryan Zdziechowski. Popi soval je tri kulturne elemente, kateri se tikajo v Bosni: hrvaško katoliški, srbsko-bi-zantski in turški. Vez med njimi delajo mo-hamedanski Hrvatje, kateri so na na Btrani častivci korana, na drugi pa pristaši zapadne kulture. Železničke i parobrodske pruge u Hrvatskoj, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni, H rcegovini, Istri, Kranjskoj, Gorici i Gra diški sa priključkom na prugo do Beča i Budimpešte. To je pripraven zemljevid za potnike po imenovanih deželah In to je prav. A žalibog ni sestavljavec tega zemljevida imel pred očmi nikakega slovenskega dela. Ob hrvaški meji se mu slovanski svet neha, in vsa imena so mu odtod dalje izključno le nemška. Za Ljubljano in za Jadransko morje je slučajno še našel slovensko ime, drugo je pa vse »alldeutsch« : Moltling, Ho-nigatein, Rudolfswert itd. Naj premišljujejo ob tam dejstvu gospodje, ki nam slovenski zemljevid žo toliko časa — obetajo . . . Zemljevid je izdal M. F. Strmecki v Za grebu, Duga uiica 9. Iz nove hrvaške književnosti. Fran Folnegovidje izdal prvo knjigo svojih zanimivih memoar »Doživljaji i Dojmovi". — Rihard Katalinic-Jeretor je v knjigi „Ivje" nabral svoje črtice. — Dr. Velimir Deželic: je izdal razpravo »Inkuhabule (prvotisci) kr. sveučilištne biblioteke u Zagrebu". — Znani prevajavec Manzonijevih »Zaročencev", g. S a v r o, je prevel Foscolove »Grobove" in jim pridal obširno razpravo. — M a t o S e g e r, profesor v Osieku, pozivlje na naročbo svoje knjige, v kateri hoče poljudno pojasniti zgodovino starih hrvaških kraljev. — Maksi Horman je izdal že drugo izdanje svojega protispiritiškega »Spiritizma". — Vjekoslav Koščeričje napisal mladinsko v povest: »Pavao Ivrič". — Dr. Gjuro S u m c i n je izdal »Bilješke za hrvatski preporod". Razne stvari. Najnovejie od rasnih strani — Strašen potres je uničil mesto Andišan. Vse mesto je v razvalinah. Človeških žrtev je 510 Potres se ponavlja. — Opico, ki igra na glaso-v ir, bodo kazal po Evr pi neki Amerikanec. Ta opica, šimpanz, pišs tudi na pisalnem stroju. — Pouk v poštnih zadevah t. j. o praviini odpošiljatvi raznega blaga se bo upeljal v nekaterih šolah na Nemškem. — Zakon o regulaciji izseljevanja je sprejet v ogrskem državnem zboru. Du-čim je sedaj večji del izselnikov šel preko Nemčije, moral bo sedaj iti preko Reke, da denar, ki se je prej puščal Nemcem, zaslužijo domačini. — 24 delavcev ustre 1 j enih. 24 macedonskih delavcev, ki so se preko bolgarske meje mirno vračali v Ma-eedonijo, je ustrelila turška patrulja. — Po-vodenj v Rimu. Javni vrt v Rimu je vsled velikega dežja pod vodo. — Stavka stavcev je v Zadru. — Na tisoče utopljencev se vidi v planjavi Soli-man in Grande Challen, ko je prenehala povodenj. — Brata Humbertove niso aretirali. Tozadevna babarija pariške policije je brez podlage. — Električni vozovi dunajskih izvoščkov bodo koncem leta prenehali voziti. — Spomenik Favettiju v Gorici v obč. posvetovalnici baje ne bo pripustila vlada. — 40 stopinj toplote je kazal termometer zadnje dni v Egiptu Arheološko društvo v Zagrebu je izdalo svoj „Vjtsn»-k«, veliko lepo knjigo, katero je uredil dr. Josip Brunšinid. Razprava so vrlo zanimive, v knjigi je mnogo slik. Čehov v Zagrebu. Prošii mesec so v A grebu igrali z lepim vspehom dvo igri znanega ruskega pisatelja in humorista Antona Cehova : »Labodji spev« in »Ujak Vanja«. »Gališko ruska Matica« je izdala tri knjige svojega »sbornika«. — »Imperatorskaja akademija nauk« v Peterburgu je izdala knjižico o pomenu Gogoljevem. Češki »Stenografsky spolek« dobro napreduje. Prošlo leto se je udeležil nekaterih razstav, izdal poleg glasila »Tesno-p soč iisiyii več publikacij in prirejal predavanja o stenografiji. Predstava v Zagorju ob Savi, V igri »Rokovn|ači«, katero prirede sv. Štefana proga nekega stotnika. Madrid, 20. dec. (0. B.) Tu se 1 zagotavlja, da so rodbino Humber-tovo prijeli v nekem tukajšnjem hotelu. ___j i&eteorolo&ičn? porodilo. Vilka -»sil morjem .$06*2 ai i »daji :ra£ni tlak 78t>i) »i q j Oas op»-zovanja 3tanje j barometra t ram. i Temperatura po Vetrovi Celsijn Nebo Ji* : 19| 9. *ve<5 | 732 7| -3 6 i sr. svzh. | jasno j o-o j on 1 " »juti- j |2. popol. J 735-3 i 735 6 I —0 6 si. jug j —2 4 ' si s ,ab. | > oblač. Srednja včerajšnja temperatura—1-3*, nerraale —2 C, ! imsrts&ii »OfS. dna 19. decembra •oipni državni dolg v notah jJrapni driavni dolg v ereb~ Ivstrijska zlata renta ivitrijska kronska renta i k, jerska slata renta 4<£ ^gcrska kronska ren'» i j,v*tro-ogerske bančne fleltite Sreditne delnic«, 130 gll '..4ndo>j vista .... W»raSki dri. bankovci ?•« * ? « JO mark..... 5) irankov (napoleondor* '. Rlijanaki bonkovc; C, ružinsEa praUfia za leto igo j se dobi v raznih prodajalnah ter stane \ krono ->•-«*-•-■>♦->« ali pa sc naroča pri založništvu Tiskarna Slafnar, Kamnik Po pošti 20 vin. več Naročila na družinsko prati^o Sprejemajo in točno razpošiljajo tvrd^e: s^uer-tforenčan, 3. }{ordi\, H- Ničman in V. ?etričič, vsi v JLjubljani. ^žšžižšššššiašžiišišššššlžššžišžšššžišžči.^ ..Katoliška Bukvama" v Ljubljani priporoča: o sv. zakonu. Za slov. zaročence In zakonske sestavil Jan. Zabukovec, župnik. Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti _____lOvinarjevveč.____ "SSH!!!!!t!!!!!!:?:t!»S:}:!S!:}}!S!!S!:!:Sf!S!Sl t Ljubljani, Pogačarjev trg. Fotoplastična umetnostna razstava. Odlikovana na vseh svetovnih razstavah. Msik tedni d*uj3 dižala. Danes, soboto, 20. dec. zadnjič: Zelo zanimivo potovanje nemškega cesarja in cesarice na Jutrovo in v Palestino. V nadeljo 2!. decembra do 27. dscembra: IX. ciklus !1 I Bil* Najnovejše so amrlSM mufoskopi- pat novih, zabavnih podob. 5 z;aiim'i, ki si vstaja v p:«ana (nutotfsap 53 vla. Odprto vsak dan, tudi ob nadoljah in praznikih od 9. ura dapaldna do 9. ura zvečer. == Mre are cea& HANNS KONRAD trgovina z urami In zlatnino ffVost (Brux) št. 234, ČaSko. Dobre rem. ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 6'80 pristne srebrae verižice „ 120 Bud.lniki iz nikla . . „ 1*95 Moja tvrdka je odlikovana b s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 100—66 Belca pri Dovjem: Potočnik Fr., gostilna. Begunje nad Cirknico: Bonač Anton, Švigelj Anton, gostilni. Bled Gostilna Westor. Bistrica pri Št. Rupertu: Z j c Anton, gostilna. Boh. Bela: M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne. Boh. Bistrica: A r h Franc in Mencinger J., gostilni. Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anton, gostilni, Fran o v i g e I j , gostilna (Breg). Lebez Ivan, gostilna. Brezje. Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r i j e 1 č i č Ant., gostilni. Lavrenčič Pavi, gostilna „pri Rozmanu«'. Brod pod sm. goro ; B i t e n c Jož , gostilna. Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic). Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan inMeden Miroslav, gostilni, Anton de Sohiava, restavrater. Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., „ gostilna. Črnomelj Franc Jerman gostilna. Dedendol pri Višnjigori: Omahen Mih., gostilna. Dolenja vas pri Ribnici: H r h« r Ign., gost. Dunaj: C a I e »O o i u e n e K u g o I« IV. okraj, C a f e »Mozart«, III. okraj, in »Ar c a d o n - Ca l e«, I., Universitlitstrasse. Carl Z o bl's „Cafe Beethoven", I, Universitiitsstrasse 11., KavarnaMuhič IX. okraj. Porzelangasse. Gorica: Kavarna Schwarz, Kavarna „C en t r al". Gorje pri Bledu. Z rime Janez, gostilna. Grosuplje: K o ž a k Fran, gostilna. Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š o k Jakob, gostilna. Horjul: C e p o n Janez, gostilna. Hrušica pri Jesenicah: N o č A., gostilna. Idrija: Ca si no »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna. Javornik : N o č Mihael, gostilna. Jesenice, Gorenj.: Frjan Ivan, restavracija , V i 1 rn a n Fran , V i š n j a r Karol, Hrovat Marija, »pri mesarju«, gostilne. Kamnik: F r i e d lv Ivan, hotel, V a n o s s i Jos., kavarna, Pet. Ž ero v n i k pri »Sokolu«. Kandija pri Nov. mestu: J a k s e Jan. in Zore J, gostilni. Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna. Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gottilna. Kranj: Kavarni J a g e r in Kreuz-b e r g e r, Fran burni in Golob Mat., gostilni. Saj o vi c Fr. hotel »Nova p o š ta". Hotel »Stara pošt a". Kropa : M. J a 1 e n, gostilna. Ljubljana: Kavarne: „Austria", »E u r op a", „Va 1 v a s o r", „C a s i n o", „ E g g i a ", Ivan L e k a n, „M e r c u r", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu", ,Lloyd", Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „ P r i mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „ P r i zvezdi", Cesarja Jožefa trg, „ P r i roži", Židovske ulice, „Pri zlati ribi", Sjjitalske ulice, „Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, „ Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko konsumno društvo, Eliz. Ju r ko vi č (»pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „Pri križu", Rimska ccsta, Marija Barborič, Sv. Petra nasip št. 5, Fr. Ivrvarič (»priFi-govcu"), Dunajska cesta, Mar. Ah lin, Karlovska cesta štev. 28 Au^ust Zaje' Rimska cesta št. 4, „ P r i K a m e n • č a n u Karlovska cesta st. 4, gostilna D a c h s, Florijanske ulice št 33 M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana austeršič, Sv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna »pri J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r („pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil-šerjeve ulice št. 14, Jakob Zabukovec, Breg, Josip B o š t i j a n č i č (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta št 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija S t o 1 e („pri bslern konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rud >lf T o n e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana o u z a k , Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, P e r š i n Matija na Rožniku, Vo s p o r n ig, Gjspodske ulice, Fr.c No v a k, restavrater v „5» v i c a r i j i". Litija: »Pri Fort u ni«, gostilna. Medvode: Jerala Alojzij inZvveiner Ivan, gostilni. Mlino pri Bledu : D o k t o r i č Marija, gost. Novomesto: Kavarna Danisch. Ortenek: J. B. K os le r, restavracija. Podnart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostilni. Fremskovo p. Kranju: Jak. Gor j anc in Jakob Dolinar gostilni. Pulj (Pola): Cafe Miramaro. R%doljica: Hirschmann Igu, gostilna. Rakek: Sebenikar Lovro, restavracija, Lud »vik S e b a r , c.kr. poštar, I?a;i Fatur, gostilni. Rateče, Girenjsko: Ivan P o t r i 6, gostilna. Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna, Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. P o tiho j , Andrej Podboj, Aid. Pa terlin, gostilne. Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna. Slov. gradeč: Giinthor Avg., gostilna. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: Drobni č Jurij, gostilna. Stanežiče pri Ljubljani: Josip Teršan, g >stil'ia. Stara Loka: Jelovč in Mirija, gostilna. Stožica pri Ljubljani: Pečnik Jan. (.pri Urbančku"), gostilna. Struge pri Dubrapolju: o al o kar K., gostil. Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«. Sv. Kviž p. Litiji. Fr Miklavčič, gostilna. Škofja Laka: Hafner Ljopold in Haf-. ner J., gostilni, S plich a I Fr. luvaraa. Sturije pri A]doviiini: Elvard C igo j, Š d in S e 1 j in Ivan Š 11 b i Ij, gostilne. Toplice, Dil.: O skrbništvo toplic. Travnik, Dil.: Lavrič Jan., gostilna. Trst: C^feCom>neroio,CafeFabris. Tržič: Lončar Mit.. Ruech K., gostilni. Velike Lašče: Mutija Hoče v a r, gostilna »pri pošti." Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hote! »A d r i a«. Visoko pri Kranju : O k o r n J»n., gostilna. Vrhnika: Dolenc Fr. Jurca Jos. in K o č e v a r Frana, gostilna. Žerovnica p. Ctrknici: M a r o 11 J., gost. Žirovnica: Cop M., Sv o t i n a A., gostilni. Najboljša in najsigumejša mm prilika za šfedercje! mm Pfeje: Gradišče št. 1, OOOOOOOi ooooooot OOOOOOOI uooooooi WOOOOOj llgoooj Denarni promet v leta 1901: čez 23 milijonov kron. seda]: ^ong^esni ti*g št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po - 41 0 brez Kakega odbitka, tako, da sprejme q vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih =--4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 1^ 70 h. Denafni promet v 1. 1901: 23,559.611 ^ 20 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dntš 1. julija 1902. ~ Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Josip Jure, Anton Belec, Dr. Andrej Karlin, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani. Karol Kauscliegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, Frančišek Leskovic, veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.« Karol Pollak, » Greg. Šlibar, I)r. Aleš Ušeničnik, tovarnar in posest, v Ljubljani. župnik na Rudniku, profesor bogoslovja v Liubliani. i'(u vsa i:, različna posnemanja naših l'l|SS[§ reHEB.Ps^iJ izvirnih preparatov že 33 let obstoječega podfosfor-. na.steea kislo-apnenega-že-, silupn svarimo m tnraj prosimo, izrecno zahtevati IIerbabny -jav apneno-želainl sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljcno uradna vpisano varstveno zLamko. Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmhcrzigkeit" Vll.ll, Kaiseretrassa 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 141 20—3 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschiager, G. Piecoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. liauseher; Reka: Y. Prodam, G. Prodam, A. Schir dler. Ant. Miz/.an • Breze : U. E!siissei ilediii; SovodenJ : F. Koid. n ,Celov%c : P. llauser & .1 Fichler, P. lJirn-bather vdova, J Kometter, V. Hauser & II. pl IIil-linger; Šl. Vid: A. Sehitbl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zauetti, A Sutina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leifenburg, P. Prendini. M.Itavasini; Beljak: Jobst. & Schreider, L. Assmann; Črnomelj: F. Ilaika; > Velikoveo: J.Jobst, Volšperk: J. Huth. | ~ 1357 3 Anton Presker krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta št. 15 se priporo čapreč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo Št 44.1-57 13«2 3-2 Vfo mnrgo let eproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu m ob godovih a ti m da si jemljo oprostne listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu Na to hvalevredno navado usoja si mestni matristrat tud. leto. »hvno oMinstvo opo-zaijati z rfostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci Karol Keringer, Vaso Pttrifcič tir Albert Schaffer. Vrhutega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznašal mestni ur*J.. sluga tudi Ittos oprestne listke po bišab. . r,nlflfiti inflnit Za Asak eprostni listek bedisi za novo leto ah ?a gcd, je kakor doslej položiti jetine krono in na vpisani po i poleg imena pristaviti tudi število vzetih liatkov. Velikodušnosti niso etavljer.e mejo. Pismenim poš.l atvam bodi pridojan tudi razločni naslov posi!j*te'ja. Imena biagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novmah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 16. decembra 1902. ^ongvestii tvg štev. 7. Za božično < < - izgotovljene obleko posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov mu ^^^^^ ^^B^P^^^a^^ I I I l i ' 1 ........—————————— v Ljubljani, Mestni trg ^t. priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročaih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. 19 53 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Risarski atelie in predtiskarija. Vsakovrstne veznine in tamburna tehnika se na perilo i. t. d. najhitreje izvrše. isei 6-5 Zunanjim naročilom se fočno ustreza. mer ptf&r S- $0r Podpisana ima v zalogi najnvznovrstnejše trpt-žno, krasno blago sa bandara.baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dp^matike, ve-lwme, albe, koretelje. prte Ki. p ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. - Prewenu tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in v^ f.opra-vila. - Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera In vso drugo obleko. . PreSastito gospode prosim, da se blagovoli pri naroeilA ozirati na domažo tvrdko ter ne uvažajo tujih tvrdk. dru- Jtev in uotuioeih agentov. ..... Zaizotavljaje hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. NajodliSnejSim spoStovanjain se priporoča 691 52-28 Ana Hofbauer, Imejiteljica zaloge cerkvene obleka, orodja cn posode v Ljubljani, Wolfove nlloo 4. Na.kr.p ln prodaja 'aiSX> vsakovrstnih dri&VHlh papirjev, »redk, denarjev itd Kavarovanja za zgube pri itrobanjlh, pri izžrebanju najmanj-Sega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narcfill na boril. m mu mm ^ ^ , I., VlollzeilB 10 in 13, Punal, i., StraNaassB s33r Pojasnila v vseh gospodarskih m flnaaoaih i^areh , potem 0 drsnih vrednostih vseh ipekulaoU.klh vrednostnih papirjev in vestni na.vitl za dosego, totaor " mogoče^iolega Sbrestovanja pri popoln. varnosU naloioath