8 5 ** riOU 4 IIŽ.I4IC PRL.viukSKI DNEVNIK SZgTVJT" Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 187 (10.406) TRST, sreda, 15. avgusta 1979 ^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* vGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi. ZA PROBLEME NI POČITNIC Petnajsti avgust — žarišče Metnega dopustništva. Pi-Se>no in govorimo o naftni, encinski in energetski krizi nasPloh, črpalke so komaj 20 Mo založene z pogonskim Mivom, toda vtis je, kot da Vse to ni res. Statistike pra-do je v preteklih dneh ‘1° no italijanskih cestah ar milijon in pol več motor-^ vozil kot lani ob istem ****» ko se je kriza z gori-šele obetala. Po vseh ePvnih evropskih promelni-CQk Se valijo kolone pločevi-ne o d severa proti jugu, čez dni se bodo v obratni srneri. Skratka obnašamo se, °t da se nas vseh vse to ne kot da gre za stvari, ki jih rešujejo oni «na vr- ®rugi aspekt teh srednje-®vSustovskih dni, ki pa se ovezuje z gornjim, je v poviški mrzlici, ki je zajela ® tiste sektorje, ki po sta-dobri tradiciji, predvsem Po drugačnem pojmova- svoje vloge, počitka v nPšnjem smislu niso po-Zrft, Mislimo na trgovine, at tiste s prehrambenimi I sprotne porabe, na ce-Vrsto obrtnih delavnic, na j z^e javnih storitev in na v.r°dne dejavnosti. Ko smo CerQ/ hoteli dobiti podatke ; tem koliko trgovin, obra- lri raznih javnih uradov v teh dneh v Trstu za-(in zaprtih jih je pre-*Oo število vsaj za en te-C smo se obrnili tudi Združenje trgovcev. Za-I **, bilo je zaprto zaradi "■ Počitnic. »Hj f3.rentihjajo s§ časi, spre-^‘9/a/o se navade. Živimo ^ ^Oače kot smo še do pred leti. Pravimo, da je to ^dard, višja življenjska j ®k, pa je vendarle vpra-^ le• če je vse to res, ali to le zunanji videz ne-j0 n°Ve miselnosti, ki nam (ja?,e^doia potrošniška druž- j 'Poda kam nas taka mi-kan°st vodi, bomo kot druž-iin bržoli v sedanjem na-ne U **vljenja, ki se zdi. da ^ ^Pošteva jutrišnjega dne, ^ upošteva niti vseh znate hSe^ani°sti ko/ šele peric ktiv, ki se grozeče kažejo Klinjo prihodnjost? ([e kri^ svetovnega, držav-jt in domačega gospodaric Us le pišemo in govoriti ta kriza je tukaj sredi iC ' /e realnost, ki nas tolče bo še bolj. Niti za 450 Cev tržaškega podjetja ^ (bivše Vetrobel) kaže, - bi mogoče najti rešitve obnovile podporo demokri-stja ,skemu odboru pod pogojem, da bo njegovo deJo bolj učinkovito in da bo deloval v pogostejših kontak-tik s strankami večine. Toda problemi, na katere so pri tem stranke večine opozorile, so znani: zamude pri izvajanju popotresne obnove v Furlaniji in Beneški Sloveniji, zamude pri uresničevanju osimskih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo, kriza industrijskih podjetij, stanovanjska vprašanja, raven zaposlitve s posebnim poudarkom na mladinskem zaposlovanju itd. čez mesec dni bodo vsi ti in še drugi problemi živi kot zdaj in še bolj. Na tržaški občini je kriza latentna že od zadnjih občinskih volitev in s prihodom Liste za Trst na krmilo občinske uprave. Občinski odbor ni kos niti sprotnim, kaj šele globalnim potrebam. Trenutno je tudi v veliki meri paraliziran bodisi zaradi nekaterih izstopov, ki niso bili nadomeščeni, bodisi zaradi izvenobčinskih angažiranosti župana, ki je bil izvoljen v evropski parlament, in odbornice Gruber - Ben-cove, ki je bila izvoljena v poslansko zbornico, oba pa sta obdržala svoji mesti, bodisi zaradi notranjih nesoglasij, ki so logična posledica heterogenosti in demagogije liste in mnogih protislovij političnega značaja v njej. Tržaška pokrajinska uprava upravlja tekoče zadeve v pričakovanju spomladanskih volitev, ko ji poteče mandat. Okoliške občinske uprave se kot vejo in znajo prebijajo skozi vrsto težav administrativnega in predvsem finančnega značaja. Toda «ferragosto» je tradicija, ki jo je treba spoštovati, je železna srajca, ki jo je težko sleči, pa naj pod njo še tako srbi in skeli. VELIKOSMARNA PODOBA ITALIJE Tuji in domači gostje napolnili letovišča do zadnjega kotička Redkokdaj je bila turistična sezona tako uspešna kot letos - Veliko prometnih nesreč REM — Na predvečer velikega šmarna, dneva, ki je postal simbol počitnic, se nam kažejo kot v starim filmu že znane slike. Velika mesta se praznijo, zdi se, da so se vsi nekam izgubili, le tuji turisti se oboroženi s fotografskimi aparati in drugimi pripomočki pogumno odpravljajo na ogled mest. Na cestah mrgoli prevoznih sredstev, da vse kar leze in gre počasi roma v naj-različnejše letoviščarske kraje. Ponavljajo se napake, ki so že lani žele veliko smrtnih nesreč, da ne govorimo o ranjenih. Da je slika res popolna vlada povsod ali skoraj vročina, le tu pa tam se sonce pošali in se skrije za oblake. No in če bi si ogledali kakšno je bilo stanje včeraj na jugu Italije ali p>a na severu bi ne prav gotovo opazili večjih razlik, saj se je vseh polastila skoraj mrzlična naglica; vsakdo skuša čimprej doseči tako dolgo pričakovane nepopisno čudovite centre pri morju ali v hrbih (vsaj tako «večkrat lažejo« razni turistični prospekti in drugovrstna reklamna sredstva). Če bi začeli s Sicilijo bi najprej ugotovili, da je včeraj sijalo na o-toku čudovito sonce. Utemeljeno bi se kdo lahko vprašal, ali bo otok vzdržal pod težo vseh tujih in tudi italijanskih turistov. Po oceni turističnih agencij je otok natrpan kot nikoli; tudi manjši otoki se ne morejo pritoževati nad navalom gostov. Na srečo promet na cestah ni nemogoč, saj se je večina odpravila na počitnice že pred dnevi. V Cal-tanissetto pa se naravnost množično vračajo izseljenci, ki so morali zapustiti svojo »rodno grudo«, da bi si prislužili kos kruha. V Kalabriji je bil včeraj promet gost, niso 'pa zabeležili večjih zastojev. Edino večjo oviro predstavlja pomanjkanje goriva, ki pa ni prestašilo nikogar. Že smo v Kampaniji; največ prometa je bilo na obalnih cestah. Neapelj je zadnje dneve last tujih turistov, saj ga je velika večina »južnjakov« zapustila na milost-in nemilost tujcev. V Abrucih' so že Zaradi velikega šmarna jut-tri v Italiji dnevniki ne bodo izšli. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo tako izšla v petek, 17. t.m. Včeraj smo iz tehničnih razlogov končali z delom v uredništvu že v popoldanskih urah. Možno je, da so nekatere vesti pomanjkljive, čitatelje prosimo za razumevanje. UREDNIŠTVO zasedena vse razpoložljiva mesta raznih hotelov, tuji in italijanski turisti so dobesedno navabili na na- rodni park, kjer vročina le ni tako nevzdržna. Za trenutek zapustimo prelepi jug in pomaknimo se na sever, to je v Ligurijo. Promet je bil tako na avtocestah kot na navadnih cestah gost; do večjih zastojev je prišlo med Savono in Sestri Levantejem. Tudi Genova ima precej pust videz; doma so ostali le tisti, ki si počitnic ne morejo privoščiti. Povsem drugačna slika sem nam kaže v Piemontu, kjer vlada vsesplošen mir. Nikjer niso zabeležili klasičnih «begov», saj se je večina severnjakov namenila na počitnice že pred dnevi. Nekaj več težav imajo v deželici pod Mont Blancom. kjer je bil včeraj promet kar precej gost. Milan je kot ostala italijanska mesta prazen, na cestah ni opaziti večjega prometa. Predvidevajo. da bo mogoče do večjih zastojev prišlo danes zvečer, ko se bodo začeli turisti vračati. Tudi v Bocnu imajo lepo vreme, ki je pripomoglo še k večjemu u-spehu velikega šmarna. Največ je nemških turistov, zdi se da so se Italijani temu kotičku v zadnjih letih odrekli. Največjo gnečo so zabeležili v gorskih središčih, kjer se ljubitelji smučanja lahko razvedrijo tudi poleti. Poleg navadnih zemljanov, sta na Južnem Tirolskem v gosteh predsednik republike Sandro Pertini in bivši predsednik viade Giulio Andreotti. Tudi v skorajšnjem raju vsakega turista, to je v Benetkah, si gostinski delavci zadovoljno manejo roke. Povsod je včeraj sijalo čudovito sonce, ki je vabilo vsakogar na plažo, na morje, tudi tam, kjer je zaradi onesnaženja kopanje prepovedano. Slika pa ni še popolna: če obrnemo kolajno, bomo popovno opazili, da sta neprevidna vožnja in prevelika hitrost tudi tokrat zahtevali svoj krvni davek. Oglejmo si le nekaj podatkov: samo včeraj je «smrtria1 kosa« terjala devet žrtev. Najhujša je bila nesreča pri Imoli, kjer je življenje izgubilo kar štiri oseb. Zabeležili so še sedem hudo ranjenih. (vb) V Pizi aretirali tri domnevne teroriste PIZA — V okviru protiteroristične akcije so agenti pizanske kvesture v ponedeljek aretirali mladega Čilenca in dve dekleti z obtož- miiiiiiiiimiiitHiititiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiifniiiitiiiiiiiHiiiHiitiitimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimtiiiiiiiiitiiimiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiii' iiiiiimt■iiiiiiiiiiiitmiiimuiiiiiiiiiiD PRED PRIHODOM VIETNAMSKIH BEGUNCEV Priprave in polemike v Venetu bo protizakonite posesti orožja in razstreliva. Od aretiranih so preiskovalci že dalj časa iskal' Rosal-bo Piccirilli, ki naj bi bila vsaj posredno vpletena v umor pizanske-ga notarja Gianfranca Spighija, Antonelli Nardini, domnevni zaročenki brigadista Giorgia Pientamo-reja in čilskemu delavcu Juliu Ja-medu Opažu pa so prišli na sled po naključju. RIM — Mariano Rumor je v zvezi s prihodnjim kongresom KD dejal, da bi bila po njegovem mnenju nekoristna in celo škodljiva dolga polemika v zvezi z izvolitvijo strankinega tajnika, kot se je to zgodilo na zadnjem strankinem kongresu. Rumor je torej mnenja, da bi moral o tem razpravljati že vsedržavni svet KD na svojem septembrskem zasedanju, ko naj bi prišlo do »pogumne in odgovorne soglasne odločitve.« Poletni počitniški veletok Taka je bila podoba italijanskih cest in avtocest v prejšnjih dneh, ko se je odpravil na počitnice še zadnji val turistov. Včeraj se je položaj na prometnih žilah nekoliko normaliziral, promet pa je bil kljub vsemu nadpoprečen kot kaže tudi znatno število prometnih nesreč. (Telefoto ANSA) PO DESETIH SESTANKIH MED OBEMA DELEGACIJAMA NA SLEPEM TIRU POGAJANJA MED KITAJSKO IN VIETNAMOM Težnje hanojske vlade po navezavi stikov z ZDA - Zasedba Kampučije sporni kamen? - Interesi velesil na indokitajskem polotoku PEKING — Kitajsko-vietnamski razgovori, ki naj bi privedli do normalizacije odnosov med obema državama, ne napredujejo, vendar pa ne ena ne druga država noče, da bi prišlo do razbitja pogajanj. To je dejanski zaključek desetega dneva pogajanj, ki potekaio v Pekingu. Načelnika Obeh delegacij, namestnik kitajskega zunanjega ministra Han Nianlong in namestnik vienamskega zunanjega ministra Dinh Nho Liem sta tudi včeraj ponovila medsebojne obtožbe Hanojska vlada vztraja pri zahtevi. da bi bilo treba na meji' u-stanoviti demilitarizirano področje, Kitajci pa so predložili predlog osmih točk, med katerimi je tudi zahteva, naj se Vietnam odpove »hegemonizmu«. Pogajanja med Kitajsko in Vietnamom so se začela 18. aprila v Hanoiu, kjer je bilo prvih pet sej. Pekin-1 tajsko-vietnamski meji. Tako je član poslanske komisije ZDA, ki se je pred kratkim mudila v Vietnamu Robert Drinan dejal, da je po njegovem mnenju zelo verjetno, da bo še pred koncem leto prišlo do novega spopada med Kitajsko in Viet-namom. Sicer pa se številni člani te kfrmisije zavzemajo Za čimprejšnjo navezano diplomatskih stikov med ZDA in Vietnamom. Poslanec Jim Scheur je tudi dejal, da bo to potrebno zato, ker je prepričan, da Vietnam «ncči biti več odvisen od Sovjetske zveze.« Kar pa zadeva odnose med Vietnamom in Kampučijo je treba poudariti, da so v Hanoiu sporočili, da se bodo vietnamske čete umaknile s kampučijskega ozemlja verjetno že v bližnji bodočnosti. Ta umik je 'akt ' odvisen od številnih faktorjev, med katerimi so tudi nekateri izrazito zunanjepolitičnega značaja. Mnogi opazovalci namreč povezujejo napovedi omika vietnamskih čet iz Kampučije z govoricami o navezani diplomatskih odnosov med Vietnamom in ZDA. Gre za nepotrjene govorice, vendar je jasno, da se interesi v Indokini prepletajo; gre pa seveda v p vi visti za interese velesil,. Po umiku ameriških čet iz Južnega Vietnama je kazalo, da so ZDA izgubile bitko in prepustile ta polotok Sovjetski zvezi in Kitajski. Sedanji dogodki pa kažejo, da se velesila z "meriške celine počasi vrača, tokrat brez strelnega orožja, ampak predvsem s svojim kapitalističnim ootencialom, na indokitajski polotok. Hanoi temu ne nasprotuje in prav zato, ker je zasedba Kampučije ena izmed spornih točk, hoče čimprej zapreti to poglavje svoje zgodovine in se posvetiti predvsem notranjim vprašanjem družbenogospodarskega značaja, ki nikakor niso majhna. Čilski rodoljub ubit v Cotjuimbu COQUIMBO (Čile) - V spopadu z agenti čilske varnostne službe je bil včeraj ubit v pristanišču v Coquimbu 459 kilometrov severno od Santiaga Daniel Acuna, bivši deželni tajnik razpuščene čilske socialistične stranke. Po uradni verziji naj bi si Acuna vzel življenje, ko so agenti obkolili njegovo stanovanje, v katerem naj bi skrival znatno količino orožja in razstreliva. Čdniški morilec ujet v Beogradu BEOGRAD — V Beogradu so pred nekaj dnevi aretirali gradbinca; Milojka Mariča, ki je obtožen, dg je bil med vojno član četniške organizacije in da je sodeloval pri mučenju in umoru oveh partizanov, Marca čupariča in Italijana Vincen-za Goreuccija. Četniki so zajeli partizana pri srbski vasi Novi Varoš, ju mučili in ju nato umorili, ker nista hotela izdati tovarišev. Marič naj bi se izkazal pri mučenju, nato pa naj bi osebno poskrbel za umor. Po vojni se je četniški zločinec spretno potuhnil in mirno živel v Beogradu vse do pred kratkim, ko mu je pravica vendarle prišla na sled. gu* in rezultat je ' Še poraznejši Od »limMiimiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiininiiiniin....Miniiiiitmiiiniiiiiiiiimn*«..... „ m[RVJWU s fRANC0SK0 ČASOPISNO ACCNCIJO kot 50 mesecih dopol-blagajne, kaj šele za ve“°si°mn/e mladih, ki po-Ce( ,ei° vojsko brezposelnih. hjc, Vrsta malih in srednjih C^skih podjetij je v te- li stanovanjska gradnja ko- Popolnem zastoju, do-(id < e delovnih ljudi spodje- 1^'. nezadržnem ritmu in- sč: ?blemi ne gredo na po- ku °e’ ** ostajajo in z vsa- Zarnujenim dnevom po-L težji in težje rešljivi. '°do he J, tudi ob tej resnici se l%ihPa k°t bi narekovala (Ji Wa počitnicah so tu-hty°n°dajni in izvršni or-h J tisti, ki morajo ukre-\fPreiemati in tisti, ki jih izvrševati. Z muko je sPravljena pod streho »iCe|ia *premirja», ki se je tivn Podstavila kot opera-o tudi z omejenim čaje Oljenja. Toda brž ko tij^pkila parlamentarno za- fy»ii ° se je odpravila na po-p 8 in z njo parlament. % Rinilo se je tudi delovati n ''u9ih izvoljenih uprav. e*eH so po večteden-eH0j^ Preverjanju delovanja kor(larvnega deželnega od-v0(. hašli sporazumni dogo-ki 0 zamrznjenju» krize, pred durmi, s tem, vej( ° stranke programske ” do nadaljnjega (v je-ootno videli kalzo bo) ■■■ - .................................... ■" ...................................... govorili o izmenjavi vojnih ujetnikov. Pogajanja se bodo nadalieva-la, vendar brez nobenih stvarnih perspektiv, saj je eden izmed članov kitajske delegacije Yang Kong-su na tiskovni konferenci izjavil, da niti z rizredno številnimi« sejami ne bi mogli premostiti točk, o katerih so mnenja deljena. Napetost med obema državama se je še povečala, ko je v juliju pobegnil jz Vietnama na Kitajsko podpredsednik vietnamske skupščine Hoang Van Hoan. Vietnamska delegacija je v dokumentu, ki so ga objavili včeraj v Pekingu, označila tega čislanega begunca kot izdajalca, češ da je pred vpisom v vietnamsko partijo (bil je celo med njenimi ustanovitelji) sodeloval s Čang Kajšekom in nato s kitajsko komunistično partijo. Napetost pa ne narašča le na diplomatski ravni. Tiskovna agencija Xinghua je včeraj popoldne obtožila vietnamske čete, da so vdrle na kitajsko ozemlje in da so med 2. in 10. avgustom ubile ali ranile sedem Kitajcev v neki komuni južnokitajske pokrajine Yun-nan. Po drugi strani pa so vietnamske oblasti obtožile Kitajce «provokacij», češ da so ojačili prisotnost čet ob meji in da se pripravljajo na novo «agresijo». Vendar pa Vietnamci istočasno poudarjajo, da so »dobro pripravljeni« in da «se ne bodo pustili presenetiti«. Sicer pa se tudi drugod širijo govorice o ponovnem spopadu na ki- BIVŠI PREMIER ŠAPUR BAKHTIAR OSTRO KRITIZIRAL HOMEINIJA Sedanjemu režimu naj bi bili dnevi šteti ■ Bakhtiar napovedal skorajšnjo vrnitev v domovino, kjer naj bi oblikoval novo vlado, ki naj bi slonela na načelih socializma PARIZ — Kot že tolikokrat doslej, je Iran ponovno v središču svetovne pozornosti. Še se ni polegel odmev zadnjih incidentov Teheranu, ko je biv. iranski predsednik vlade Šapur Bakhtiar včeraj v intervjuju tiskovni agenciji »France Presse« dejal, da je Homeinijev režim pred skorajšnjim padcem m nakazal nove programske linije vlade, ki bi jo vodil ob svojem morebitnem povratku v domovino. »Homeinijev režim, je dejal Bakhtiar, se bo prav kmalu zrušil, in to ne zaradi sposobnosti opozicije, ampak zaradi neverjetne neumnosti vladajočih krogov katerih politika bo nujno privedla do eksplozije«. Bivši iranski predsednik vlade, ki so ga posebna islamska sodišča obsodila na smrt, je še pristavil, da je pripravljen zadati sedanjemu režimu usodni udarec, saj je ta režim osnovan na fevdalizmu, L. ga upravljajo mulahi. Potem ko je po- trdil, da se namerava vrniti v Iran, takoj ko bodo pogoji za to, je Bakhtiar pojasnil, da ni nikoli vzdrževal stikov s šahom in da- v domovini lahko računa na široko ljudsko podporo. Nato je podal osnovne smernice morebitne nove vlade in zatrdil, da hoče uveljaviti režim, ki bo predvsem »nacionalističen, demokratičen in ki se bo naslanjal na socializem«. V novi vladi »bi bile zastopane vse stranke, tudi komunistična, pod pogojem, da ne bi bila pod zunanjimi vplivi«. Bakhtiar je tudi priznal, da je večina Irancev muslimanov in da zakon ne sme in ne more biti v protislovju oziroma v nasprotju z vero, vendar pa «se morajo mulahi takoj vrniti v mošeje«. Na vprašanje, kakšni bi bili odnosi z ZDA, je bivši iranski predsednik vlade podčrtal, da «se je trideset let boril proti kraljevi diktaturi, ki jo je podpiral Washington, vendar to še ne pomeni, da ne bi smeli jemati v poštev sil, s katerimi je treba računati na mednarodnem prizorišču in nedvomno je, da igrajo ZDA tu vidno vlogo«. BENETKE - Nadaljujejo c: priprave, pa tudi polemike v zvezi s sprejemom vietnamskih beguncev, ki bodo prispeli v ponedeljek s tremi vojnimi ladjami v beneško pristanišče. Polemike zadevajo predvsem namestite-' beguncev v Jesolu in Chioggi, kraja, ki so ju ri .ske oblasti izbrale, ne dr bi se posvetovale s krajevnimi oblastmi. Z na mestitvijo bodo nastale precejšnje težave; prostori so ricer na razpolago, ni pa znano, kdo bo skrbel za družbene storit-s vietnamskih beguncev. Na to pomanjkljivost opozarja tudi organizacija «Amnesty internatio-nal«, ki je naslovila predsednici poslanske zbornice N Jotti pismo, v katerem je govor o pomanjkljivosti italijanske zakonodaje v zvezi s takimi primeri. Po r-nenju te mednarodne organizacije Talija ni poskrbela za zakonodajo, ki bi v skladu z mednarodno deklaracijo o človekovih pravicah jamčila be- guncem, da se dejansko vključijo v državno stvarnost. Dejansko so ukrepi Italije izredno pomanjkljivi. Razen namestitve niso poskrbeli za ničesar in begunci bodo verjetno v taboriščih prepuščeni več mesecev ali več let samim sebi, kljub temu, da so jim, ko so se odločili, da sprejmejo vabilo italijanske vojne mornarice, zagotovili primerno namestitev in možnost zaposlitve. Italija kot običajno zaostaja za drugimi državami. Vesti, ki prihajajo iz tujine, govore o drugačni zavzetosti za vprašanje beguncev. Tako so v Bonnu sporočili, da je Zahodna Nemčija že poskrbela za 13 tisoč delovnih mest za vietnamske begunce, ki se bodo s primerno zaposlitvijo lahko dejansko vključili v družbo (bbr) V MOSKVI SO BENCINSKE ČRPALKE ZAPRTE Tudi v Sovjetski zvezi primanjkuje bencin? Na sliki (telefoto ANSA) sknpina beguncev nR italijanski vojni ladji Andrea Doria. MOSKVA — Pomanjkanje bencina je tema vsakodnevnih pogovorov po vsem svetu in tako tudi v Moskvi, kjer je bilo te dni zaprtih veliko bencinskih črpalk. Na vprašanje avtomobilistov, če je to posledicr restrikcij v zvezi z energetsko krizo, so odgovorni odgovorili, da gre samo za zaplete, ki jih pogojuje rekonstrukcija v zvezi z olimpijskimi i-grami, ki bodo prihodnje leto v sovjetskem glavnem mestu. Kljub takim odgovorom in izgovorom, pa tudi opazovalci menijo, da se v Sovjetski zvezi z energijo, posebno pe- trolejem, dogajajo «čudne stvari«. Sovjetske oblasti odločno zavračajo kakršnokoli oceno, ki zadeva energetsko krizo v njihovi državi, posebno pa krizo, ki naj bi zajela proizvodnjo petroleja. Dokaz temu je tudi polemika, ki jo je te dni vodila «Pravda» z dunajskim časopisom «Die Presse«, ki trdi, da se bo v prihodnjih dveh letih izvoz petroleja iz Sovjietske zveze zmanjšal za 20 od sto, vzporedno s tem pa se bodo dvignile cene bencina. Glasilo KP SZ nato pripominja, da bodo v petletju (oziroma da so) proiz- vedli kar 370 milijonov ton nafte, v naslednjem petletju pa bodo še 20 odstotkov več. S tem so tudi demantirane ameriške prognoze, da bo Sovjetska zveza čez tri leta močno zmanjšala izvoz petroleja in da bo postala vse večji uvoznik nafte. Ta polemika je zajela tudi Romunijo, za katero je javno znano, da je sprejela ukrep, po katerem bodo morali zahodnoevropski turisti plačevati bencin v tuji valuti. Vso zadevo okrog petroleja je «o-grel« tudi sovjetski minister za naftno industrijo Maljcev, ko je o- pozoril, da lahko pride v Sovjetski zvezi do večje proizvodnje petroleja samo, če bodo v najkrajšem času zgradili potrebne infrastrukture v Sibiriji. Na to so vplivni sovjetski krogi odgovorili, da je treba za te infrastrukture veliko denarnih sredstev, pa bi lahko pomenilo, da se bo cena bencina v prihodnje zvišala. Že sedaj stane liter bencina v Sovjetski zvezi 20 kopejk (približno 280 lir), prav morebitni poviški pa so mogoče vzrok, da so sedaj bencinske črpalke v Moskvi zaprte. Medtem pa je obračun škode in žrtev, ki.so jih povzročili incidenti prejšnjih dni v Teheranu, še vedno »državna tajnost«. Kljub temu pa kaže, da je bilo najmanj 160 ranjenih, po večini pripadnikov levice. Kot znano so incidente izzvali zadnji ukrepi o tisku. Vlada je namreč prepovedala izhajanje dveh levičarskih iranskih dnevnikov, omejitve pa zadevajo domala vse novinarje, ki so tako podvrženi divji cenzuri in lahko pišejo samo o tem, kar je pogodu revolucionarni islamski vladi. Ti ukrepi zadevajo tudi tuje dopisnike. Ministrstvo za informacije lahko »spodi« iz države vse tiste novinarje, ki širijo »neresnične vesti« o dejanskem stanju v Iranu. Po prvem opominu pa jim posebno sodišče lahko celo tudi sodi. Tuji dopisnik mora obljubiti, da bo o Iranu pisal samo resnico, intervjuje in razgovore z raznimi predstavniki pa bo lahko dobil samo potom ministrstva za informacije. Tuji novinar je odgovoren za svoje pisanje in pisanje svojega časnika, tudi če ni ugotovljeno, da je morebitni »inkriminirani« članek napisal sam. Ukrepi pa veljajo tudi za vladne predstavnike. Vse bolj postaja jasno, da Homeinijevi ukazi in ukrepi težijo k te* mu, da bi zbrisali Zahod z iranskega prizorišča. Na iranski televiziji ne predvajajo več tujih filmov, prepovedana je glasba, popevke, zaprli so plesišča in razne privatne krožke, tatovi tvegajo, da jim odrežajo roko, «pohujševalci» celo, da pridejo pred zid, ljubitelji vina in likerjev so obsojeni na pitje mineralne vode itd. Novinarji pa so obsojeni na to, da pišejo neresnico. L V ULICI FLAVIA MED 10. IN 11. URO Delavci bivše Vetrobel ustavili promet naveličani številnih neizpolnjenih obvez Sklep o zapori alke so delavci sprejeli na skupščini v prostorih bivše steklarne, ki je zasedana - Delegacija sindikalnih in tovarniških predstavnikov pri vladnem komisarju «NASILJE IN ŽENSKE» GLAVNA TEMA RAZPRAV V soboto in nedeljo v Dolini tradicionalni festival ZZI V kulturnem programu bodo sodelovali štajerska folklorna skupina «Vinko Korže», skupina «Trieste donna» ter domače recitalorke Po enourni zapori Ulice Flavia se delavci vračajo v zasedeno tovarno Delavci bivše steklarne Vetrobel ki se je odvijala v najboljšem redu in brez vsakršnega incidenta, »Nasilje moramo prenašati vsak dan, kajti posilstvo je le najočitnej-ša oblika tega nasilja,* Iz te ugotovitve, ki je v prejšnjih mesecih tudi predstavljala najbolj razširjen slogan ženskega gibanja, je izhajal tržaški pokrajinski odbor Zveze žensk Italije, ko .je izbral glavno temo za že tradicionalni poletni praznik zveze. Prireditev bo letos v Dolini, trajala pa bo, kot že običajno, dva dni in sicer to soboto in nedeljo. Mimo krutega pojava nasilja, ki se je skozi stoletja znašal nad žensko kot najšibkejšim članom družbe, seveda ravno ZŽI ni mogla, še posebno letos. Prav v odnosu do žensk je namreč nasilje, kot pojav in pojem, v svoji dolgi zgodovini pokazalo skoraj vse »nianse* svojega zagonetnega obličja in v raznih obdobjih brez posebne zadreg odkrivalo svoje zastrašilne metode. Kaj pa danes? Vsaj delen odgovor na tako zahtevno vprašanje bodo skušale podati udeleženke sobotne okrogle mize z nazornim naslovom «ženske in nasilje*. Okrogla miza — razgovor pa bo glavna točka prvega dne letošnjega festivala Zveze žensk Italije. so včeraj manifestativno izvedli zaporo Ul. Flavia, na križišču, kjer se cesta odcep« proti Dolini. Ulica je bila za promet zaprta od 10.10 do 11.10, kljub temu pa ni prišlo do večjih zastojev, ker so agenti javne varnosti preusmerjali avtomobile drugam. Delavci bivše steklarne Vetrobel so s tem še enkrat c.:ozorili javnost na nerešeno vprašanje, ki že 52 mesecev čaka na rešitev. Toliko časa so namreč delavci v dopolnilni blagajni, v tem času pa je bila na sporedu cela vrsta sestankov na različnih ravneh, položaj pa je še vedno ostal na mrtvi točki. Vprašanje, ki je le političnega značaja, čaka na rešitev že več kot štiri leta, zaskrb-Fenost približno 500 delavcev pa raste iz dneva v dan. Sklep o zapori križišča na Ul. Flavia so delavci sprejeli na skupščini, ki je bila malo prej v prostorih tovarne. Slednja je še ved no zasedena, zasedba pa se bo na daljevala tudi v teh velikošmam-skih dneh, ko je velika večina delovnih ljudi na počitnicah. Delavci bivše steklarne Vetrobel pa si počitnice- ne morejo privoščiti, saj je njihov položaj in položaj njihovih družin že skoraj dramatičen. Na skupščini, katere so se ,ppleg delavstva udeležili še predstavniki sindikalne zveze in tovarniškega sveta, so nadalje potrdili, da bodo nadaljevali z raznimi oblikami boja, tudi odločnejšimi, če bo treba, da bi preprečili izgubo delovnega mesta. Razvoj dogodkov je namreč pokazal, da se neizpolnjene obljube večajo iz dneva v dan. Večkrat je že kazalo, da je celotno vprašanje tik pred pozitivnim zaključkom, vedno pa se je nekaj zataknilo, tako da je rešitev vprašanja zdrknila na poznejši datum. Po obljubah bivšega ministrskega predsednika Andreottija na sestanku s tržaškim odposlanstvom parlamentarcev in sindikalistov je kazalo, da bo zadeva rešena v kratkem času; vladna kriza pa je preprečila, da bi sl tedanji predsednik vlade sestal z u-pravitelji zavoda za kreditiranje javnokoristnih del ICIPU, ki bi moral izreči zadnjo besedo o sprostitvi že nakazanih 24 milijard lir za izpeljavo načrta SIRT. Od takrat sta minila že dobra dva tedna, vladna kriza pa je bila medtem rešena. Andreottija je zamenjal Cossiga, ki si je s tem prevzel določene obveznosti svojega predhodnika. Delavstvo zato pričakuje, da bo predsednik vlade sklical omenjeni sestanek, ki bo v marsičem odločujoč o usodi bivše steklarne Vetrobel. Kljub pozivom predstavnikov sindikalne zveze in tovarniškega sveta pa je ta zahteva ostala še vedno brez odgovora, kar povzroča med delavstvom veliko nezadovoljstvo. Samo velik čut odgovornosti prizadetih delavcev je doslej preprečil, da ni imel dosedanji sindikalni boj neljubih posledic; v tem primeru pa bi si morali krivci za dolgoletno odlašanje prevzeti vso odgovornost. Po včerajšnji zapori Ul. Flavia, . so se delavci v sprevodu vrnili v prostore tovarne. Delegacija sindikalnih in tovarniških predstavnikov pa se je ponovno podala na sedež tržaške prefekture z namenom, da bi se s posredovanjem vladnega komisarja dr. Marrosuja telefonsko povezala z uradom ministrskega predsednika in se sporazumela o datumu odločilnega sestanka. Na vsak način pa je skupščina delavcev že prej potrdila, da se bo zveza sestala v ponedeljek, 20. avgusta. Odločati bo morala o nadaljnih o-blikah boja, v primeru, da bi vsi pozivi tovarniških in sindikalnih predstavnikov ministrskemu predsedniku ostali brez odgovora. Tako je torej trenutno stanje v bivši steklarni Vetrobel. Jasno je, da je celotno vprašanje le političnega značaja. Pri tem pa se je treba vprašati, ali imajo vladne sile zadostno politično voljo, ki je nujno potrebna, da se načrt SIRT o preusmeritvi proizvodnje iz steklarske na železarsko premakne z mrtve točke. Nedopustno je namreč, da bi mesto izgubilo nadaljnih 500 de Izbrana tema je izredno obširna, vanjo lahko namreč ženske »stlačimo* svoj vsakdan, najvidnejše primere nasilja, kot so fizični napadi nad ženskami, pa lahko ocenimo za najjasnejši dokaz podcenjevanje ženske kot celovite osebnosti. Boj, da so se ženske povzpele na rang «državljana*, čeprav drugorazrednega, je bil precej dolg. Še dlje pa bo prav gotovo potekala borba proti predsodkom, ki v veliki meri «povodenijo» ali «ublažijo» pomen načelnih izjav, ki jih vsebujejo sodobne ustave in zakoniki. Zato so zavzemanja ženskega gibanja v zadnjem časa ubrala dvojno pot: na eni strani se potegujejo za spremembe ženskam nasprotnih zakonskih predpisov, po drugi strani pa skušajo vplivati na tako imenovano splošno javno mnenje. Vendar niti do ženskih organizacij ni bila lahka pot: na Tržaškem je začela delovati napredna ženska organizacija v letih protifašističnega odpora, o začetnih težavah in nadaljnji rasti organizacije, ki se je nato razvila v Zvezo žensk Italije, pa bo pripovedovala posebna raz stava, ki so jo za festival pripravile dolinske ženske. iiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilii„„i,l„„, ..... umu,m,murnu iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiia NAPOČIL JE VRH TRADICIONALNEGA POČITNIŠKEGA OBDOBJA Zmeren promet, sonce, turisti in šagre značilnosti letošnjega velikega šmarna Na cestah manj prometa kot prejšnja leta ■ Številne prireditve po okolici in v mestu Lepo vreme, zmeren promet po cestah naše pokrajine in na obmejnih prehodih, veliko turistov in številne vesele in razvedrilne manifestacije so značilnosti letošnjega velikega šmarna. Kot so že Dred časom predvideli vremenoslovci, je prav v teh dneh spet na vso moč zasijalo sonce in osrečilo vse, ki so se odločili, da prebijejo letošnje počitnice ob morju. Zmeren promet na cestah je včeraj nekoliko presenetil agente prometne policije in stražnike na ob- i lov predvsem na prometnih žilah, Jji-PF,Uejp.A..Jugoslavijo. Včeraj pa je bilo vsaj v dopoldanskih urah več avtomobilov, ki so prihajali iz Jugoslavije v Italijo, kot pa v nasprotni smeri. Promet je bil prav v še hujšo krizo. Tega si Trst ne more privoščiti, sajje njegova^ bo_ dočnost le v industrijskem "ražma~ hu, kljub temu, da takemu razvoju točno določene nazadnjaške sile močno nasprotujejo. BREZHIBNA AKCIJA AGENTOV LETEČEGA ODDELKA Trije zlikovci za zapahi: hoteli so ugrabiti dekle Po ugrabitvi so nameravali z njenimi ključi okrasti zlatarno, v kateri je zaposlena Prošnja Sindikata slov. šole Tečaji za odrasle «150 ur» tudi v slovenščini! Sindikat slovenske šole je naslovil na ministrstvo za šolstvo prošnjo, ki so jo podprle sindikalne organizaciji CGIL -C1SL - UIL, šolsko skrbništvo in senatorka Gerbčeva, da bi se s prihodnjim šolskim letom odprli nu Tržaškem enoletni tečaji za delavce in odrasle za dosego diplome nižje srednje šole (tzv. «150 ur») v slovenskem jeziku. Tečaji so dostopni vsem odraslim od 16. leta dalje. Rok za vpis zapade 25. septembra, tečaji se bodo začeli g. oktobra in bodo trajali do 31. maja 1980. Po uspešno o-pravljenem zaključnem izpitu, bodo dobili udeleženci diplomo nižje srednje šole. Točnejše informacije bomo posredovali tisku in radiu proti koncu meseca. Z brezhibno izvedeno preventivno akcijo, kakršno lahko zasledimo kvečjemu v policijskih kriminalkah, so agenti letečega oddelka in trža ške sekcije Criminalpola v noči med ponedeljkom in torkom preprečili ugrabitev mladega dekleta in tatvino v zlatarni ter aretirali vse tri zlikovce, že stare znance policije, ki so nameravali izvesti zločinski dejanji. Trojica si je izmislila u-grabitev dekleta, ki je zaposleno v eni od zlatarn v središču mesta, da bi ji ukradla ključe, s katerimi bi si na najbolj preprost način utrla pot v zlatarno, pokradla dragocene predmete in izginila brez vsake sledi. Njene račune pa je prekrižala policija... Pred približno petnajstimi dnevi je lastnica zlatarne na Borznem trgu omenila namestniku državnega tožilca dr. Brenciju, da je neznanec že večkrat telefoniral njeni sodelavki in jo zaprosil za snidenje. Sodelavka je zasumila, da jo neznanec «hoče spoznati*, ker dela v zlatarni, zato je obvestila lastnico prodajalne o anonimnih telefonskih pogovorih, ta pa je vso zadevo povedala dr. Brenciju, ki se je obrnil na leteči oddelek, da bi zastražil dekle. Agenti so res že prejšnji ponedeljek, 6. avgusta, za-stražili stanovanje, kjer prebiva uslužbenka zlatarne, ko jih je leta obvestila, da je še isti večer zmenjena z neznancem. Ta zmenek pa je zadnji hip, iz neznanih -razlogov, odpadel. Ponovno se je neznanec spet o-glasil v ponedeljek, 13. avgusta, in povedal dekletu, da jo mora nujno srečati, ker ima »darilo* zanjo. Prodajalka je spet pristala na zmenek pri njej doma in seveda spet obvestila policijo. Tokrat se srečanje med dekletom in »neznanim oboževalcem* ni izjalovilo. Neznani moški je prišel z darilom v roki, pozvonil, vstopil, in... že mu je policijski komisar dr. Padulano nadel lisice na roki. Agenti so neznanca nato pregleda li. mu našli v žepu vojaško pištolo kolibra 9 s sedmimi naboji, odnrli so tudi «darilo» in ugotovili, da je moški nameraval darovati dekletu ribjo konzervo, in še to prazno. Moškega so takoj zaslišali. Priznal jim je, da je skupaj z dvema pajdašema nameraval ugrabiti prodajalko, da bi ji potem odnesli Ključe in okradli zlatarno, ter da ga Voditelj tolpe Giuseppe Petrucci v bližini čaka eden od dveh ostalih ugrabiteljev. Agenti letečega oddelka so takoj nato aretirali drugega nepridiprava, ki je imel pri sebi torbo, v kateri so našli nekaj zavojev obližev in vrvi, s katerimi bi zavezali dekle, ter nekaj najlonskih nogavic, ki bi si jih nadeli čez obraz, da jih ugrabljenka ne bi prepoznala. Policisti so nato istovetili oba ugrabitelja. Prvi, tisti z ribjo konzervo, je 36-letni Alfredo Cappello iz Bočna, ki so ga že tri leta iskali zaradi drugih prekrškov; drugi, tisti z najlonskimi nogavicami, pa je 25 letni Franco Poli iz Ul. Ca-talani 10, ki je maja lani pobegnil iz koronejskih zaporov. Malo pozneje so ga spet prijeli, vendar so ga morali zaradi raznih amnestij in pomilostitev tudi kmalu izpustiti na prostost. Včeraj ob 5. zjutraj so agenti letečega oddelka aretirali še tretjega zlikovca. -.0-letnega Giuseppa Petruccija iz Drevoreda D Annun-zio 51. ki je po pričevanju prvih dveh postopačev pripravil vso zadevo in tudi telefoniral dekletu. Tudi on je imel že stalne ipravke s pravico. Obvestilo SSŠ Sindikat slovenske šole javlja os-novošolskim učiteljen ter suplentom, ki so imenovani letno, da bodo lahko dvignili plačo za mesec julij od četrtka, 16. avgusta, na Banca d’I-talia, na poštnih uradih pa od sobote, 18.. avgusta dalje. tako tekoč tudi na trbiški cesti in na obalni cesti, kar dokazuje, da so se Tržačani že v prejšnjih dneh odpravili na dopuste ali pa se še bodo v prihodnjih dneh. To seveda olajša delo prometni policiji in mestnim redarjem, zmanjša pa tudi možnost prometnih nesreč. Vse kaže torej, da mesto ob letošnjem velikem šmarnu ne bo o-stalo tako prazno, kot se to dogaja vsako leto. Tudi zato ne, ker se nahaja te dni v mestu in okolici lepo število turistov. Včeraj so jih dva ali več dni. V tem, številu namrgč ,ni.. vštetih vseh tistih, ki se bodo pomudili v mestu le kako urico, prodno bodo nadaljevali pot na oddih v Istro in Dalmacijo. V hotelih so skoraj vsa mesta zasedena, in to še predvsem v hotelih v Grljanu in drugod ob morju. Prav tako je zelo težko najti prosto mesto v penzionih in pri zasebnikih. Med turisti prednjačijo letos Francozi in Avstrijci, mnogo pa je tudi Nemcev in Američanov. Skoraj rekordno je tudi število turistov na Sesljanski obali in v miljski občini, kjer uslužbenci ieto-viščarske in turistične ustanove težko dobijo prosta mesta za turiste v kampingih in pri zasebnikih. Poleg tradicionalnega ogleda zanimivosti mesta se bodo lahko turisti, pa tudi drugi meščani in prebivalci okolice, razvedrili na številnih praznikih, ki jih letos nrav res ne manjka. Na Opčinah se bo danes zaključil tradicionalni tabor, ki ga prireja domače prosvetno društvo. Za ples ir. zabavo bodo v večernih urah poskrbeli Veseli Planšarji. V Križu se bo nadaljeval prvi partizanski praznik, ki ga je v nedeljo prekinila ploha. Nastopila bo baletna skupina ŠD Mladina in recitatorji TPPZ. V Bazovici se bo zaključil športni praznik, ki ga prireja ŠD Zarja. Danes bo na sporedu finale mednarodnega balinarskega turnirja. Praznovanje na dvorišču Ljudskega doma v Ul. Masaccio prireja Združenje Union iz Podlonjerja. Obiskovalci bodo lahko pokusili vina, ki so bila nagrajena pred desetimi dnevi na prvi rajonski razstavi vin. Popoldne bo na Repentabru tradicionalni romarski shod, v cerkvici na Pečah v dolini Glinščice pa bo opasilo. V mestu bo verjetno najbolj obiskana šagra sardele na pomolu Pe-scheria, za prijetno počutje pa bo poskrbela godba na pihala »Verdi* s koncertom na Trgu Unita. Sindikat upokojencev bo priredil praznik v krožku Rinaldi v Ul. Madonnina 19, ki je namenjen vsem tistim, ki si ne morejo privoščiti izletov izven mesta. Na Greti festival 4’Unita» in «DeIa» V vrtu Primčeve vile na Greti se danes začenja festival »1'Unita* in »Dela*, ki se bo nadaljeval do 19. t.m. Ob 18. uri bodo odprli kioske, ob 19. bo imel nagovor D. Visio-li, član pokrajinskega tajništva KPI in predsednik rajonskega sveta za Rojan, Greto in Barkovlje. Ob 20. uri se bo začel ples ob zvokih ansambla Asternovafj, ofni^, >alUu. Jutri bo glasbena skupina Paper-, rock ob 20.15 izvedla rock operi brutto anatroccolo*, večer pa se bo zaključil s plesom. Nekaj kratkih prizorov iz življenja današnje tržaške ženske bo v nedeljo popoldne skušala prikazati skupina «Trieste donna». Bežen prikaz o vsakodnevnem življenju sovjetske ženske pa bo nudilo branje odlomkov iz znane knjige ruske pisateljice Baranskaje «Teden kot vsak drug*. Nedeljski kulturni popoldan letošnjega festivala ZŽI bo zapolnila folklorna in pevska skupina Vinko Kor-že iz Cirkovec na Štajerskem. Oba večera pa bo za ples igral domači ansambel Supergroup. Čeprav je nasilje osrednja tema tako festivala, kakor tudi zadnjih zavzemanj celotnega ženskega gibanja, je pa veliko vprašanj, okoli katerih se bo v kratkem spet razvnela ostra razprava. Med ta vprašanja sodijo zakon o prekinitvi nosečnosti, družinske posvetovalnice, vedno manjše zaposlovanje žensk in podobno. O opravljenem delu na tem področju bosta na festivalu spregovorili pokrajinska tajnica ZŽI E-ster Pacor ter v slovenščini Nerina Švab. Predvsem pa bosta morali povedati, kaj vse namerava Zveza v kratkem napraviti, da se najbolj pereča vprašanja, če že ne rešijo, vsaj zadovoljivo načnejo. Nekaj misli pa bo treba na festivalu posvetiti tudi položaju slovenske ženske v zamejstvu, položaju, ki še ni dočakal podrobnejših analiz, (bp) Do 20. t.m. v Kosovelovi knjižnici / Sežani razstava Černigojevih akvarelov Kljub častitljivim letom, ki jih slikar Černigoj nosi na svojih plečih, a bi mu jih v resnici težko prisodili, je slikar mladosten, zdrav in kar je najpomembnejše umetniško ustvarjalen. Vsemu umetniškemu dogajanju z zanimanjem sledi in celo opozarja mlajši rod, med katerega rad zahaja. V njegovem ateljeju pa nastajajo presenetljive stvari. Letošnjo pomlad se je po dolgem času zopet lotil akvarelov. Nastalo jih je dovolj za eno razstavo. Kot prijatelj sežanske Kosovelove knjižnice in sploh tamkajšnje publike, si je izbral knjižnične prostore za razstavni prostor in tu je sedaj na ogled do 20. t.m. 26 zanimivih akvarelov, ob katerih se zaustavljajo zlasti mladi, pa tudi vsi tisti, ki jih zanima Černigojevo u-metniško delo. Po vsem tem, kar nam je tu na ogled, lahko pričakujemo, da nas bo mojster Černigoj še presenečal. Kino Ariston 21.30 «Gioco sleale*. G. Hawn, C. Chose. Ritz 18.00 «Belli e brutti ridono tut-ti». Walter Chiari, Olga Karlatos, Luciano Salce. Barvni film. Eden 18.00 «Una partita a tre*. M. Ferrer, Marisol. Barvni film za vsakogar. Excelsior 16.30 «Assassinio sul tre-no». Kriminalka Agate Christie. Grattacielo 17.00 »Mi scappa la pipi, papa*. Zabavni barvni film. Fenice .16.30—22.15 «11 laureato*. Anne Boncroft, Dustin Hoffman. Barvni film za vsakogar. Mignon 15.00 «La pantera rosa*. Peter Sellers, David Niven, Claudia Cardinale. Filodrammatico 14.45 «Odissea ero-tica* in »Hard core: Disposta al piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Viaggio con Anita*. G. Giannini. Prepovedan mladini pod 14. letom. — Jutri ob 17.30 «Detectiv story». Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 17.00 »La grande corsa*. T. Curtis, J. Lemmon. Aurora 17.00 »Un amico da salva-re». P. Falk. Barvni film za vsakogar. Capitol 17.00 »Arniči miei*. Barvni film za vsakogar. Vittorio Veneto 16.00 «Coma profon-do». Barvni film za vsakogar. Izleti f Čestitke Danes praznuje svoj 14. rojsini dan ELENA BATTISTON. Vse najboljše ji čestitaj/ bratrai Zoran in Primož ter stric Marjan. Verska praznika na Repentabru in v dolini Glinščice Na Repentabru bo danes že tradicionalni romarski shod z začetkom ob 16.30. Ob tej priložnosti bo pri svetišču, posvečenem Mariji Vne-bovzeti, poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Praznik se bo nadaljeval tudi jutri, na dan farnega zavetnika sv. Roka. Pomemben verski praznik pa bo danes tudi v dolini Glinščice, kjer bo ob 18. uri maša v cerkvici na Pečah. Kot je znano, so neznani vandali pred tremi meseci notranjost cerkvice razdejali in oskrunili s protislovenskimi napisi. Večina trgovin zaprtih v ostalih pa razprodaje Zaradi dopustov zaprt tudi sedež Združenja trgovcev VZPI - ANPI - Sekcija KRIŽ Danes, 15. avgusta PARTIZANSKI PRAZNIK Ob 11. uri odprtje kioskov. Ob 20.15 nastop baletne skupine ŠD Mladina in recitatorjev TPPZ. Zvečer ples s priznanim ansamblom »Salvador* iz Ronk. Delovali bodo dobro založeni kioski. PD Rovte - Kolonkovec priredi v nedeljo, 9. septembra, avtobusni izlet v KAMNIK ob dnevu Narodne noše. Odhod ob 7.30 s križišča Campanel-le - Monte Sernio — Ul. Brigata Ca-sale. Vpisovanje pri Avreliju Karišu, od 12. do 13. ure, tel. 811614. SPDT prireja od 25. avgusta do 2. septembra devetdnevni planinski pohod po planinski vertikali SPDT od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julijr:., Rezije i. Bene ške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zani mal, naj se za vse podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304). Združenje Union javlja, da bo izlet v Pieve di Cadore, ki bi moral biti 29. julija, danes, 15. avgusta, Odhod avtobusov bo izpred sedeža dežele na Trgu Oberdan ob 6.30. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo do 23. av^-sta zaprta zaradi dopusta. Včeraj-danes Danes, SREDA, 15. avgusta VNEBOVZETJE D. M. Sonce vzide ob 6.04 in zat— - 0 20.14 — Dolžina dneva 14.10 — na vzide ob 0.44 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 16. avgusta ROK Vreme včeraj: ob 13. uri 24 stopinj' zračni tlak 1014,4 mb ustaljen, vl ga 56-odstotna, veter 6 km na jugozahodnik, nebo skoraj jasI” morje skoraj mirno, temperatur® morja 23,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina ta, Adriano Raico, Matteo Rabus«1' Sara Furlani. ■ UMRLI SO: 70-letna Angela ni, 68-letna Maria Calucci P°r-.%j vescovi, 64-letna Erminia DoM por. Cesini, 75-letna Giorgia CalU vd. Orel; 75-letni Luigi Giorgi, » letna Giovanna Safred vd. Fen* ga, 73-letna Edvige Cornachin J® Patti, 70-letna Caterina Valentini v* Francese, 59-letni Pietro Sancin, « letna Giuseppina Marusig, etL Serafino Gregori", 91-letna AnfS Ouaia vd. Quaia, 88-letna Maria “ cotti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) ,/ Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul.09 ] Soncini 179, Ul. Revoltella 41. . (od 8.30 do 13. in od 16. do 20-» Trg S. GiovanrT 5, Čampo S. “ como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Trg S. Giovanni 5, Čampo S. « como 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA Nočna služba za zavai—-rf. i INAM in ENPAS od 22. do 7. “!»■ telef. štev. 732-627. Mesec avgust se prav gotovo lahko ponaša z dvema značilnostima. Od teh je prva ta, da ga večina ljudi izbere za čas svojega dopusta. Mesto se posebno za veli-košmame praznike popolnoma izprazni, pa tudi večji del trgovin je zaprtih za letni počitek. Drugo posebnost meseca avgusta pred stavljajo vsekakor popusti in razprodaje v večini tržaških trgovin. Na včerajšnjem jutranjem mestnem potepanju v Terezijanski četrti, je bila res prava redkost najti odprto trgovino. Tudi mestne ulice so bile manj živahne, kot so običajno med letom. Po ulicah je iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiituiiiiiiiMiiiMMiiiiiiiimiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiin Melonarjem ni všeč pobuda centra za umsko zdravje Konzulta za Sv. Vid in staro mesto je pripravljala za 20. avgust prireditev z naslovom »Debata o umskem zdravju in skupnosti* (Di-battito salute mentale e comunitš). Manifestacijo prireja konzulta v sodelovanju s centri za umsko zdravje. Na programu je več točk: razstava fotografskih posnetkov, gledališka predstava »Ribič Erminio* (Erminio i! pescatore) in film Aljoše Žerjala «Svoboda je terapevtič-na» (La liberta č terapeutica). Prireditev bi se morala odvijati na Trgu Cavana, zato je konzulta naslovila na občino prošnjo, da bi le ta dala dovoljenje za uporabo omenjenega prostora. Občinska uprava pa je odločila, da ni manifestacija na trgu možna, saj bi motila mirno življenje samega mesta. Ta o-dločitev je takoj vzl-dila vrsto ne- godovanj in reakcij. Konzulta je v odgovor takoj sestavila protestno noto, naslovljeno občinskemu odboru. V svojem telegramu izraža konzulta globoko ogorčenje, saj je tovrstna manifestacija prav gotovo v korist javnosti. Kijub vsemu, izjavlja konzulta, bomo svojo nalogo izpeljali do konca, občinski odbor pa je naprošen, da ponovno pregleda svoj sklep. S tem dogodkom je del Trsta ponovno dokazal, da je še vedno nezrel in zaprt za nekatere probleme, ki so na videz že rešeni. Še najbolj pa je svojo grobost izkazal občinski odbor, ki naj bi predstavljal mnenje celotnega mesta in ki je še enkrat dokazal svojo primitivno in nekulturno gledanje na stvarnost in zgrešen pristop do vprašanj, ki čakajo na odgovor. bilo videti skupine turistov in trume običajnih kupcev iz Jugoslavije. V moderni trgovini oblačila in obutve, kjer imajo že nekaj tednov razprodajo, nam je prijazna prodajalka v slovenščini povedala, da gre blago dobro v promet. Kupci pa so večji del Slovenci z onkraj meje. Ker je trgovina kot taka nova in torej nima še zastarelih in nemodnih artiklov, se proda vse, kar se razstavlja. V veleblagovnici Coin, kjer je tudi razpodaja poletnega oblačila, nam je prodajalka povedala, da dajejo v razprodajo predvsem tisto blago, ki ga je od celotne pošiljke ostalo le nekaj posameznih kosov, in pa tista oblačila, ki imajo nemodno barvo, a imajo kljub temu lep kroj. Zapora pri vzhodnih vratih veleblagovnice Upim, so psihološka ovira večine tržaških kupcev. Tako 1 nam je povedala, prodajalka veleblagovnice. Marsikateri Tržačan ne zahaja več rad k Upimu. Zgodilo se je namreč, da je klient svoje blago pošteno plačal, pri vhodu pa je pomotoma zazvonil alarmni zvonec, ki opozarja na tatove. Kupec, ki ga ta dogodek doleti, bo v bodoče verjetno dvakrat pomislil, preden bo vstopil v to trgovino. V obeh veleblagovnicah, tako pri Coinu kot pri Upimu, so nam prodajalke povedale, da je večji del kupcev iz Jugoslavije. Da bi zvedeli nekaj številčnih podatkov glede razprodaj, smo se napotili na sedež tržaškega Združenja trgovcev, toda tudi tu smo na vratih našli običajni napis: SAMSKI upokojenec, nealkoholik, brez obveznosti, star 59 let želim spoznati žensko štiridesetih let s svojim stanovanjem, za skupno življenje na Gorenjskem. Ločenka ne pride v poštev. Ponudbe pošljite na naslov: Marija Baraga, Peščenka blok št. 1 - Cerknica. OSMICA — Stanko Milič, Zgonik 34 je odprl ..;«smico betegftKgina, terana in domačega pršuta. PRODAM £5 m dolg čdgjgfc motorjem evirirude 50 Hp, voziček za prevoz čolna in druge pritikline, ki spadajo k čolnu. Telefonirati na tel. štev. 200297, v večernih urah pa na tel. štev. 229125. PRODAJI p zelo ugodni ceni nove rulotke znamke «Romer - Mar-loreen*. Tel. 0481-45460. PRODAM | o zelo ugodni ceni VW kombi tuje registracije, Bazovica, Ul. Igo Gruden, 33. PRODAM za polovično ceno popolnoma novo peč na olje. Telefonirati v večernih urah na št. 420654. PRODAM dve otroški postelji v dobrem stanju. Telefon št. 200167. PRODAM avto giulia 1300 TI, letnik 1970 v dobrem stanju. Telefon 228390. IŠČEM hišo z vrtom ali brez, ali zemljišče za zidavo. Telefon štev. 228390 ZAPOSLENO dekle ali mlada ženska dobi moderno opremljeno sobo z uporabo kopalnice samo 10 minut iz mesta. Cano za nekadilke. Ponudbe pod šifro: »Poštena*. PRODAM po ugodni ceni FIAT 124 special T. Telefon 727259 IŠČEMO stanovanje ali hišo po možnosti v okolici Trsta, lahko tudi v predmestju, v najem ali v primeru zmerne cene tudi za odkup. Telefonirati do 14. ure na št?v. 743888. PRODAM po ugodni ceni šest mesecev star »super mirafiori* 1300. Telefon 229250. ZAMENJAM parcelo s hišo potrebno popravila na idiličnem kraju Dolenjske z enako ali samo parcelo za obdelavo ob slovenski o-bali, lahko tu " oddaljeno od obale. Ponudbe pošljite na ADIT-DZS, p. p. ,171, 61001 Ljubljana pod «do govor*. V spomin na Valentina Jercof?*-ji) rujeta hči Meri in sin Darko s“' lir za PD Valentin Vodnik, ^jje I V počastitev spomina Ant, pr ‘ Puntar vd. Daneu daruje Vir#® rini 10.000 lir za ŠD Kontov«* ^ V spomin na Antonijo Punta® p Daneu darujeta Sonja in Viktor oC-šuta 10.000 lir za spomenik na tovelu. M Namesto cvetja na grob iV',^ Suban vd. Cijak daruje Vida W nucci Gerlanc 2.000 lir za SV tovel. Ob tragični smrti Marjan* .,»■ nija izrekata iskreno sožalje P ^ deti družini delovni in uprav* lektiv Iniuctoplasta. Slovenski kulturni klub I* Mp izraža globoko sožalje Bruni in staršem ob tragični izgub1 'ega člana Marjana Cianija- _______________________, __ bo P®*ff našega dragega Marjana Cia* ptr četrtek, 16. t.m., ob 17. uri •» Jjf Javnosti sporočamo, da »» ■aij ■ tovelske župne cerkve pokopališče. Družina do#*1 Cian1 13. t.m. je umrla ANGELA ŠVARA roj. STRAJN Pogreb bo jutri, 16. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavl®e bolnišnice v Ricmanje. Žalostno vest sporočajo mož, hči, lt vnuk in drugi sorodniki Ricmanje, Domjo, 15. avgusta 1979 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) LEKARNE V OKOLICI , Bol junec: tel. 228 124; Bawmj?.' tel. 226-165; Opčine: tel 2H1'' Prosek: tel 225-141; Božje P"£ Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina- . 200-121: Sesljan: tel. 209 197: I tel. 213 137: Milje: tel. 271 124- Sl.< | zavari" »Zaprto zaradi dopusta*. {(zt) r j d* 1968 - 1979 S potrtim s. naznanjamo-poteče jutri, 16. avgusta, .najsi 'e odkar ni več našega dragega SLAVKA SANCINA Oče in brata ter druf0 sorodstvo Bol junec, 15. avgu-.a 1979 SKAVTI s TRŽAŠKEGA, GORIŠKEGA IN KOROŠKE V LOGU POD MANGARTOM Drugi zamejski «jamboree» v znamenju prijateljstva in ljubezni do narave Prejšnji teden se je v Logu pod Mangartom slovesno zaključil drugi ™>venski zamejski jamboree, to je ®ayn* shod vseh skavtov iz za-"'ejstva. Pod visokim jamborom so *avti zapeli svojo himno in spre-p v svojo sredo osem novih čla-,“v- Zaključne misli so podali vsi predstavniki zamejskih skupin n s„'cer Franka Ferletič v imenu r^fkih skavtov, Franc Krištof T* broške, Marjan Kravos pa je pregovoril kot načelnik tržaških ‘Savtov. Prireditvi je sledilo veliko Jptev in prijateljev skavtizma. J1 tej slovesnosti so se spomnili Wih bratov skavtov, ki so se pred j''’ Ponesrečili na Mangartu. Letos se po vsem svetu odvijajo r®oreeji. Ta manifestacija se leb Vsako četrto leto in to že od J" t920. Skupni jamboree, oziroma pranje vseh skavtov sveta, bi moral odvijati v Iranu, a so I j. 2aradi tamkajšnjih nemirov pre-JCaa- Voditelji pa so hoteli ohra-jF tradicijo, zato so sklenili, da Pripravijo razni tabori na vseh _!nah, ki bi ga nekako nadomestili, jtidi slovenski zamejski skavti so «os prav y 0iivjm tega prazno-priredili svoje srečanje. U-, ,a otvoritev drugega zamejske-p, ipmboreeja, prvi je bil v kraju jJtio v bližini Pordenona leta s. v je bila 25. julija. Skavti so . lo šotore razpeli v dolini Korit-. ® že 23. julija. Še pred njimi , tam taborili volčiči in veverice, p p0 malčki, ki niso še skavti, rjavilo se jih je res veliko (pri-300), zato so morali tabor '“deliti v pet podtaborov in sicer p ® mešana, vodila sta jih Marij pm in Marjan Kravos, en koroški j, sani, načelnik tabora je bil in^jC Krištof, in še dva goriška in Zdenka Kovic, ter fan- GORIŠKI DNEVNIK IZ PODATKOV O PREBIVALSTVU GORIŠKE OBČINE Ženske imajo večino: našteli so jih 22.900 ali 55 odst prebivalstva Dočakajo tudi višjo starost kot moški - V prihodnjih petih le-:ih se bo aktivno prebivalstvo zmanjšalo za približno 500 enot Pogled na skavte, ki so se udeležili zamejskega jamboreeja v Logu pod Mangartom k i dekliški, vodila sta Franka , HetlC V n,n‘n + f,n. Vski, -bil Marko Bukovec načelnik tega podtabora pa j Marko Bukovec, i a letošnji jamboree so dali po-^jj0. goriški skavti, ki prav letos ajaio petnajstletnico ustanovitve, Mogoče gre za naključje, letos praznujejo skavti še dve važni obletnici, to je 20-letnico ustanovitve koroških skavtov in tržaških skavtinj. O poteku jamboreeja so se predstavniki vseh treh zamejskih skupin menili na skupni seji, ki je bila letos 18. februarja v Doberdobu. Tam so določili tudi glavne smernice delovanja in pripravili okvirni program. Seveda so se vodje vseh podtaborov redno shajali in odločali o programu naslednjega dne. Poleg skupnega delovanja je imela vsaka skupina nalogo, da izvaja svoj lastni program, prireja razne tečaje in izlete. V dobrih desetih dneh taborenja je bilo življenje v Logu pod Mangartom zelo pestro. Popravili so nekaj večjih manifestacij, kot dan športa, dan izražanja, tri skupne taborne ognje, kjer je vsaka skupina predstavila značilnosti domače zemlje, tako na krajevnem področju, kot na jezikovnem področju. Priredili so tudi vrsto pohodov in vzponov na bližnje vrhove. Skavte ",1 |,,t|i|||||„|||,||||||||1,|,||||,||||||||||||t|,|||n,|||„|,|„,„|||„|,m,,,mn |,|,,|l||||n|l||,m, miiiii,m so LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA FRANCA IN PEPCE BLAŽIČ so obiskali tržaški in goriški nadškof, ter še deželni svetovalec Drago Štoka in predstvnik Koroškega narodnega sveta Matevž Grilc. Za to priložnost so goriški skavti pripravili dve vrsti razglednic in še spominski znački jambreeja. V nedelo pa so objavili ciklostilirano glasilo Zastava. Poleg tega so se mlajši skavti učili raznih veščin, pripravili so tudi tečaj prve pomoči ter izvedli nekaj reševalnih akcij. Na ogromnem travniku ob vznožju Mangarta so si uredili še odbojkarsko igrišče, za ljubitelje tenisa so postavili mrežo, pripravili so si tudi zasilno nogometno igrišče. Prišlec je tabor že od daleč zagledal, saj se je visoko v nebo dvigal jambor. Skavti so tabor lepo uredili, še posebej so se potrudili pri vhodu, ki je bil prava mojstrovina. Življenje na taboru je pomenilo tudi življenje v naravi oziroma spoznavanje narave. Spoznavanje našega naravnega okolja ni le koristno, temveč skoraj nujno, saj je človek v svojem bistvu vendarle del narave. Prav zato je tudi njegova dolžnost, da se naše okolje ohrani, predvsem zdai, ko ga »napredek* tako ogroža. Prav ta moment je bil na skavtskem jambreeju zelo poudarjen; drugi cilj tabora pa je bilo zbiranje slovenske mladine in to predvsem mladine, ki živi na narodno ogroženem ozemlju K vsakodnevnemu delu so spadale tudi trdne vezi prijateljstva in ra zumevanja, ki so se ustvarile med skavti, • .^Veronika Brecelj časa je že preteklo od daljnega 15. avgusta 1929, thj„SVa si rekla «da», ali se spo-TJ®š. Pepca?* gov ° ^ ie 7ačel pred dnevi po-med JosiPino — P° domače fti",0 7- in Francem Blažičem iz l''8šn,an^’ slavita prav na dati^.11 . dan petdeset let skupnega LJl'nja- Prav prijetio je, ko za-Ifc-.3 Po desetletjih skupnega živ-jjoT. še složno obujata spomine in 16 ')i>lvljata vse, kar se jima je tjMjga zgodilo na skupni življenski posuto in $3? na pa je, da ni bilo vse s tako med lepe kane tudi kaka grenka stjj ni*° je torej točno petdeset let ko Cofl/1- Pred župnikom v škedenjski Od '!’ 15. avgusta 1929, vzela in si ilohf^Sa dne dalje delila vse ko, in zlo, kar ga prinaša za-JSko življenje. V va®c.se je rodil 2. avgusta 1900 sin i, rUanu v goriških brdih, kot kr- ■ v zakonu povila štiri otroke: tri sinove in hčer. Vendar pa je eden od sinov že kot otrok umrl. Leta 1936 sta se skupaj s tremi otroci preselili v Ricmanje, kjer zakonca Blažič živita še sedaj najraje na svojem domu. Z željo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala še kak jubilej jima iz vsega srca želijo: sinova in liči iz Bergama z družinami, vnuka in vnukinja ter ostali sorodniki in prijatelji. M- B. JOfljti fe n v domačem kraju, vendar i- i> t on^al zaracli materine smr-Pustj?. 0 .ie že kot otrok moral zait, } domača tla 'n oditi v Trst. iti malega Franca negovala skrbela teta, vendar ne za Načela se je namreč prva vojna in letni 1 oditi z drugimi mladeniči :otda “° v(,Jna ln ,ako je moral ^ Kkni Franc že obleči uni * fl'°nt0. se je Franc rano na nogi in Vrnjj j v naselju Sv. Sergija 'po Slovar. v «Quarti»), tudi ona hči ta , sko kmečke družine. Zelo inla-taiejj..Začela pomagati družini na Pa Je dorasla, se je rSsoh. . v konopljarni-. Med tem s« ,Je spoznala mladega Franca kfnalu z aiim tudi poročila, taa ^ Zak<«ca sta si najprej ure-"‘ta)st.0rn pn Škrinjarju v sedanji ta a-n.Jski coni. Po poroki je Pep- V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH TRADICIONALNI TABOR DANES, 15. avgusta od 17. ure dalje koncert ansambla »VESELI PLANŠARJI* in nastop «ŠD MLADINA* — Križ Zvečer ples: vrstila se bosta ansambla «POMLAD* in «VESELI PLANŠARJI* Pristna kapljica in domače specialitete! ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA BAZOVICA prireja 15. avgusta 1979 ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici SPORED: DANES, 15. avgusta ob 18.00 — finale mednarodnega balinarskega turnirja Od 20. do 24. ure ples ob zvokih ansambla «THE LORDS» Veliki šmaren s skrbjo, kje dobiti streho Medtem ko se večina liudi ukvarja z mislijo, kako bi najbolje preživela današnji praznik in prihodnje počitniške dneve, imajo nekateri pred očmi drugačna, bolj nujna vprašanja, kako in kje bodo dobili streho nad glavo. Nam najbli- 40 Danes razstava ptic v Gradišču V parku Rotonda v Gradišču bo danes že tradicionalna razstava ptic. Odprli jo bodo v jutranjih urah, sklenila pa se bo ob 17. uri. Obiskovalci pa si bodo poleg ptic lah ko ogledali še razstavo psov ter kmetijskih strojev in potrebščin. To rej, kogar ne bodo zvabile prenatr pane plaže, gost promet po cestah in avtocestah, se bo lahko odpeljal na krajši izlet v Gradišče in neko liko drur.ače izkoristi! velikošnarm popoldan. Nadaljnje štiri milijarde za povečanje tržiške luke Odkupili bodo nova zemljišča, poglobili dovodni kanal v luko in opraviš še celo vrsto del Razstave V gradeški galeriji Auditorium San Rocco bo od 27. avgusta do 3. septembra, razstavljal slikar Gia-como Comino. Poleg zbirke starejših del, bo na ogled tudi serija 60 skic, ki jih je slikar izdelal neposredno po potresu v Osoppu. • Goriško društvo GMG, ki zdru žuje ljubitelje peš hoje, prireja danes izlet v Torviscoso, kjer se bodo udeležili netekmovalnega pohoda na 15 kilometrov dolgi progi. Odhod je napovedan za 7.15 izpred telovadnice na Rojcah. Upravitelji tržiške luke Portoro-sega se zavedajo, da morajo že sedaj pohiteti z načrtovanimi deli za razširitev luke, če nočejo ostati le privesek tržaškega pristanišča, ko bo prišlo do združitve vseh pristanišč v naši deželi. Za razširitev in opremo luke so že prejeli 1.350 milijonov lir. Predvidevajo, da jim bodo v naslednjih treh letih nakazali nadaljnje štiri nvliiarde lir avnega denarja. Velik del sredstev bodo uoorabili za nakup novih zemljišč, ki pripadajo predvsem občini in konzorciju za industrijski razvoj. le delno pa privatnikom. Računajo, da pri nakupu ne bodo imeli večjih težav, občina je namreč že izrazila pripravljenost za prodajo zemljišč. Zmogljivosti luke bodo povečali z nakupom dveh novih žerjavov na tračnicah, ki ju bodo začeli uporabljati že letos. Pod'etje Carna-roli iz Fana nadalje že poglablja kanal, ki vodi v luko. Kmalu mislijo poglobiti tudi dno pred pomolom mlina in silosa De Franceschi. žji in najbolj pereč je primer ................................................* Ob prvi plošči goriškega kantavtorja S V obeh primerih naj bi globino znižali pod 10,5 metrov. Luška zadruga, v kateri je zaposlenih 261 pristaniških delavcev, se prav tako pripravlja na večji promet. Pred dnevi so začeli s praktičnimi poskusi za 60 novih delavcev. Predvidevajo, da jih bodo v kratkem potrebovali še 40. Vendar pa so vmes tudi težave. Tako čakajo na ustrezno dovoljenje za zgraditev novega sedeža za finančno stražo in novo javno tehtnico. Menda je izpostavitev tega dovoljenja vezana na ureditev lastnine nad zemljišči v pristanišču in na spremembo regulacijskega načrta. Poleg tega še računajo, da bi pristaniško poveljstvo premestili iz Ul. Cosulich v samo luko Portorosega. Dostopni kanal pa bi primerno o-svetlili. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 26. avgusta, izlet v Kranjsko goro in dolino Pišnice i vzponom na Škrlatico. 1. in 2. septembra pa priredi dvodnevni izlet v dolino Triglavskih jezer ter vzpon na Kanjavec. Informacije na sedežu društva ter pri odbornikih. Razna obvestila Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča, da bo dom zaprt do vključno 26. avgusta. 27. avgusta pa se bo pričelo vpisovanje za sprejem notranjih in zunanjih gojencev v šolskem letu 1979 -1980. Vpisovali bodo do 9. septembra. ,V zadnjem desetletju, še po oseminšestdesetem letu, se zlasti i )e italijanska mladina, in ne samo italijanska, navdušila za protestno pesem, ki je prinesla ne le nova besedila namesto starih oguljenih o srcu, ljubezni, mamici, marveč tudi novo obliko izražanja, nove a-korde. Uspeh, ki so ga taki novi avtorji, v glavnem kantavtorji dosegli predvsem med mladino, je dokaz, da si je publika to želela, še danes in morda danes bolj kot kdajkoli prej uspe kantavtorjem napolniti do zadnjega kotička dvorane, športne palače in nogometne stadione. Seveda ko nastopa zvezdnik, ki je znan široki publiki. V provinci pa imamo vrsto podobnih kantavtorjev, ki so znani med domačo publiko, predvsem ker nam govorijo o domačih stvareh, v tukajšnjem dialektu in tudi, ker so mladi publiki znani, ker večkrat igrajo zanjo na raznih prireditvah. Tako je v sosednem Trstu, kjer imamo celo vrsto kantavtorjev, tako je tudi v naši mali Gorici. Gino Pipia je eden izmed takih mladih kantavtorjev. Tudi on izhaja iz mladinskih iluzij oseminšestdesetega leta in, ie te skušal vnesti v glasbo kol najbolj nepo sredno zainteresiran, saj je že kot dijak nastopal v raznih dijaških orkestrih. Navzven nemiren, vedno veseljaški, je zbral okrog sebe le več glasbenih skupin, jim bil duhovni vodja. Bil je glavni baterist v skupini l Cadetti, ki je izvajala beat glasbo v začetku sedemdese tih let, kasneje se je več časa u-kvarjal z glasbo znanega italijan skega kantavtorja Fabrizia Andre i a in jo prikrojil po svoje ter jo nudil navdušeni publiki širom Goriške in včasih tudi preko naših ozkih pokrajinskih meja. V zadnjem času pa se Gino Pipia ukvarja z novo, domačo zvrstjo pesmi. Našel je primerno sodelovanje s tržaško dialektalno pesnico Bruno Murzi. Ta piše na njegovo glasbo besedila pesmi, ki jih po tem Gino Pipia izvaja s svojim or- kestrom ob raznih prilikah. Ne gre za pesmi, katerih tema je kar tako izmišljena, marveč, in to v največ primerih, za resnične zgodbe. Prav tako gre za pesmi, v katerih se opevajo naši kraji, Gorica, Soča itd. In tako smo prišli do prve gramofonske plošče Gina Pipic, ki je izšla prav v teh dneh. Gre za sedaj za Tnalo ploščo z dvema pesmima z naslovom zGorizia in un scar-tozo» ih «Un večio e un puteh. Izdala jo je goriška založba Audio-mark. V kratkem pa izide še ena L P plošča, v kateri bo več pesmi z goriško tematiko. Kar nas morda v teh pesmih nekoliko preseneča, je njih nežnost, ne le v besedilih, saj imamo, tu prave pesmi, marveč tudi v sami glasbi in v njenem izvajanju. Morda ni prav res, da si mladina želi samo tuljenja in kričanja. In prav zato je morda v teh pesmih Gina Pipia njihova trajna vrednost, ki ni ve zana samo na trenutno modo. Ker Pipio poznamo kot prijazne ga mladeniča, mu želimo največ sreče v njegovem glasbenem udejstvovanju. In z njim tudi njegovim sodelavcem v orkestru. To so Ren-zo Colja, Ivo Cotič, Paolo Rapac-cioli, Lalla Blokar, Mauro Tesolin. In seveda tudi aranžerjema Paolu Grudnu in Robertu Montanariju. NOCOJ OB 19.45 ljubljanska televizija o goriškem Krasu Kraševci se bodo danes zvečer lahko videli po ljubljanski televiziji in istočasno bodo lahko videli tudi nekatere značilnosti goriškega Kra sa. Ob 18.45 po jugoslovanskem ča su (ob 19.45 po italijanskem) bo namreč šla v oddajo polurna reportaža o kulturnem življenju na na šem Krasu. Videli bomo lahko ta ko ljudskoprosvetne delavce iz Doberdoba, iz Dola in Poljan ter z Vrha. Gre za eno izmed tolikih, rednih oddaj z naslovom «Od vsakega jutra raste dan», s katero ljubljanska televizija prikazuje ljud-skoprosvetno delovanje na slovenskem podeželju, tako v domovini kot v zamejstvu. Kar se zamejstva tiče, so doslej pripravili nekaj od daj na Tržaškem in Koroškem. Kar se Goriške tiče, smo že videli dve oddaji o delovanju v Štandrežu in v Sovodnjah, sedaj je na vrsti ona o Krasu. Seveda bodo v prihodnje prišli na vrsto še drugi kraji, saj je Slovenska prosvetna zveza poskrbela, da pridejo v oddajo druga prosvetna društva. Vseh moč istočasno zadovoljiti. Nocojšnjo oddajo je pripravila Nada Marošek z ekipo ljubljanske televizije. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna San Nicold, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328. Izleti Kino Gorica VERDI 16.00—22.00 «Una calibro 20 per lo specialista*. C. Eastwood, C. Kennedy. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 15.00—22.00 «Alta tensione*. H. Korman. Jutri: 17.00—22.00 «1 giorni dell’orca». \ VITTORIA 15.00—22.00 »Agente OO-tette sexfinger». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00 — 22.00 «White Buffalo*. PRINCIPE 16.00—22.00 «La grande avventura continua*. Jutri: 18.01 —22.00 «Safari Expres». JXova Gorica in okolica SVOBODA 18.00—20.00 »Ljudje i»-gubljeni v času*. — Jutri ob 18. in 20. uri «Prostor v peklu*. SOČA 18.00-20.00 «Julija». — Jutri ob 18. in 20. uri «Izjemen dan*. DESKLE 19.30 «Izjemen dan*. — Jutri ob 19.30 «Julija». Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada UMRLI SO: 51-letni elektromeha-nik Guerrino Birsa; 52-letni delavec Giovanni Margherita; 85-letna upokojenka Ardemia Mazzero vd. Baselli; 83-letni Angelo Chirico; 81-letna upokojenka Maria Bressan. OKLICI: podčastnik Sebastiano Gullo in gospodinja Damiana Pa-gliari; tehnični risar Diego Travagin in študentka Silvia Manservisi; nevrolog Lucio Giuseppe Lazzarino in zdravnica Marii Rosa Barnaba. POROKE: delavec Gualtiero Mi-klus in študentka Alma Contino. PO UGOTOVITVAH ZNANSTVENIKOV ALKOHOL SOVRAŽNIK VARNE VOŽNJE v Ze po 2 steklenicah piva je voznik že manj previden Po zadnjih statistikah svetovne zdravstvene organizacije je voznik odgovoren za 90 odstotkov vseh prometnih nesreč, medtem ko je okvara na vozilu ali stanje ceste vzrok nesreče le v 10 odstotkih primerov. Nadaljnje raziskave so pokazale, da gre omenjenih 90 odstotkov nesreč porazdeliti nekako takole: 15 odstotkov nesreč zakrivijo vozniki s permanentnimi poškodbami, 25 odstotkov vozniki, ki so žrtve trenutne slabosti ali zaspijo zaradi utrujenosti, v vseh ostalih primerih pa so bili vozniki pod vplivom posebnih škodljivih sredstev kot so lahko posebna zdravila in predvsem olkohol. Po mnenju izvedencev, ki se pri svojem delu poslužujejo najsodobnejših raziskovalnih naprav, je že neznaten odstotek alkohola v krvi voznika lahko vzrok za sekundarne pojave, ki znatno ohromijo človekovo sposobnost vožnje, ali točneje znatno zmanjšajo njegove sposobnosti dojemanja nevarnosti. Francoski raziskovalci s0 nadalje ugotovili, da se voznik, ki ga ima še kar pod kapo. običajno ne zaveda, da je njegova vozniška sposobnost okrnjena, nasprotno pod vplivom alkohola je tako evforičen, da se čuti še boljši šofer. Ta ugotovitev je po mnenju izvedencev zelo pomembna, ker se nekateri ljudje sploh ne zavedo, kdaj so prestopili varnostno mejo, ker zauživajo alkohol ne da bi na to sploh pomislili in ker te pijače običajno znatno zmanjšajo občutek utrujenosti, dolgočasja iti živčnosti. Številne države so se že korenito lotile problema alkohola in so uvedle zelo stroge omejitve in predvidele znatne kazni, tudi aretacijo. za «vinjene» voznike, torej za tiste, ki imajo višjo koncentracijo alkohola kot 1,5 grama na liter krvi, ponekod na Češkoslovaškem pa si voznik sploh ne sme privoščiti niti kapljice alkohola. V Italiji so doslej ta problem dobesedno ignorirali. Pred časom je bil sicer govor o uvedbi posebnih balončkov, ki pozelenijo, če je šofer zaužil več alkohola, kot je dovoljeno, sedaj pa so, kot kaže, nanje povsem pozabili. A vrnimo se k vplivu olkohola na voznika. Ameriški izvedenci so ugotovili, da človek, ki ima v krvi 0,2 grama alkohola na liter krvi, vozi svoj avto manj previdno kot običajno, pri koncentraciji 0,3 zavira vselej preostro, prPKmcen-traciji 0.4 g/l ne tolmači pravilno vseh optičnih in akustičnih signalov, pri 0,5 g/l prezre to, kar se dogaja ob bokih, pri 0.6 g/l zagreši večje napake, pri 0.7 g/l reagira že zelo počasi. Tako na primer voznik, ki ni zaužil alkohola, ustavi avto pri hitrosti 30 km/h v 70 metrih, voznik ki ima koncentracijo alkohola 0,7 g/l pa v 130 metrih. Pri koncentraciji 0,8 do 0.9 g/l je znatno ohromljena sposobnost prilagojevanja svetlobi in temi, voznik ne ocenjuje več dovolj točno hitrosti vozila, pri koncentraciji 1 g/l pa voznikova sposobnost povsem odpove in vsakdo se zave, da ga ima možakar kar precej pod kapo. Najbrž ne bo napak, če po navedbi ugotovitev raziskovalcev navedemo tudi količino pijače, ki povzroči navedene koncentracije alkohola v krvi. Koncentracijo 0,5 dosežemo že z dvema steklenicama piva, z dvemi ali tremi osminkami vina, s Šilcem žganja. Zato za vsakega voznika zlasti v tem poletnem času, ko organizem že trpi zaradi vročine, še posebej velja pravilo. da kdor pije, naj ne sede za volan. Če si pa ga že nekoliko privošči. mora počakati vsaj dve uri preden je koncentracija alkohola v krvi spet normalna. Prvi Fiat z elektronskim vbrizgavanjem Vse kaže, da bo turinska avtomobilska Hiša predstavila na salonu v Frankfurtu novo različico svoje limuzine 132 z elektronskim vbrizgavanjem bencina. Motor z vbrizgavanjem bo za spoznanje močnejši od različice z vplinja-čem, znatno boljši bo navor, izpušni plini pa bodo manj onesnažujoči. Na nemškem salonu bo turinska hiša nadalje predstavila o-mejeno serijo svoje posrečene limuzine «ritmo» z oznako «oro». V bistvu gre le za limuzine, ki bodo nekoliko bolje opremljene od navadnih, od katerih se bodo razlikovale tudi po posebni barvi. Kdor ne bo v Franciji plačeval denarnih kazni, bo najbrž ostal brez vozniškega dovoljenja. Pravosodno ministrstvo namreč proučuje možnost, da bi zaostrili u-krepe zoper tiste, ki jih je baie vedno več, ki ne plačujejo glob. Ul. Parisi 10 — Industrijska cona — Trst Novost v Trstu: Podružnica Renault Frisori L. DAGRI je odprla prvi veliki sejem rabljenih avtomobilov Sedaj je na razpolago tržaškim voznikom še en servis več. Podružnica Renault Frisori L. Dagri je pred dnevi otvorila prvi sejem rabljenih avtomobilov, kjer lahko kupite avtomobil po resnično pravih cenah. Poleg tega Vam pri nakupu nudi največje jamstvo, veliko izbiro vseh vrst avtomobilov, modelov, barv in letnikov ter garancijo Renault. V novih avtomobilskih salonih podružnice v Ul. Parisi so Vam na voljo: • vsi modeli renault • novo skladišče originalnih nadomestnih delov • najmodernejši oddelek za karoserije. Sami pridite na ogled: pričakujemo Vas! Ul. Parisi 10 — Industrijska cona — Tel. 828-731/2 Rotonda del Boschetto 3/1 (sedež podružnice) Telefon 55-511/2 Novi Peugeotovi motorji za Citroenove limuzine * n " -vrt ? Po pred nedavnim predstavljeni «visi 1.100» bo tudi Citroenov CX 2000 v kratkem poganjal nov Peugeotov motor. Racionalizacija in delna združitev proizvodnje je bila lahko predvidljiva še zlasti. odkar je družba Citroen postala last koncema Peugeot. V tem primeru pa delna prenovitev serije CX pomeni tudi racionalizacijo tega modela, ki so ga doslej proizvajali v treh različicah, odslej pa bosta na voljo kupcu le dve in sicer «reflex», ki po o-premi sodi nekako vmes med dosedanji različici «confort» in »super* ter «athena», ki bo le za spoznanje pod dosedanjo najbolje opremljeno različico «pallas». Slednja bo odslej na razpolago le z 2.400 kubičnim dizelskim ali bencinskim motorjem. ■ Novi motor, ki bo poganjal dve-litrske citroene je znani PR V, ki ga proizvaja družba Societe Fran-caise de Mecanique in ki poganja tako Renaultovo limuzino 20 TS kot tudi Peugeotovo 505 TI. Motor, vrstni štirivaljnik z odmično gredjo v glavi, premore 106 konjskih moči pri 5.500 obratih na minuto, medtem ko je dosedanji Citroenov motor s tradicionalnim krmiljenjem ventilov in s splošno zastarelo zasnovo premogel 102 konjski moči. Čeprav prirastek moči ni velik, so pa u-dobne francoske limuzine znatno bolj poskočne, obenem pa tudi bolj zmerne v porabi: hitrost 100 kilometrov na uro dosežejo v 11,7 •iiitiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiininiiiiiiiiitiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiMdiiiiiMiiiiiiiiiniiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii« EH Optimist in temeljni jadralni manevri Ročico krmila pomaknile proti levemu boku Krmile v isti črti s umetno ploščo Zavetrrje Veter Pravi kurz Rečico krmila pomaknite proti desnemu boku Zaveterjc Popravljanje smeri in obrat za 180 stopinj Danes vam bomo grafično prikazali dva osnovna jadralna manevra z malim optimistom. Že zadnjič smo povedali, da mora jadralec sedeti s hrbtom obrnjenim proti vetru (priveterje). Škoto toliko časa vleče, da se jadra pravilno napnejo, krmilno ročico drži v isti črti s smerno ploščo. Jadrnica bo tako plula v ravni črti. Kljub temu lahko pride do odstopanja od prvotnega kurza tako v zaveterje (desna stran) kot tudi v priveterje (leva stran). Oba manevra, ki omogočata vrnitev v prvotno smer sta skrajno preprosta. V prvem primeru bomo ročico krmila pomaknili proti desnemu boku in ga naravnali, ko se vrnemo v prvotno smer. V drugem primeru (jadrnica se je pomaknila proti vetru) bomo ročico potegnili k sebi in ga naravnali, ko se vrnemo v prvotno smer. Ne bo odveč, če priporočamo, da je treba te popravke izvršiti z malenkostnim premikanjem krmila, da ne izgubimo brez potrebe Hitrost. Oba osnovna manevra nam služita tudi ko moramo spremeniti smer za 180 stopinj. V tem primeru bomo ročico do skrajnosti pomaknili proti sebi ali od sebe, istočasno spustili škoto in znižali glavo, da nas boom (deblo) ne udari. Ko bo veter v krmi ali v premcu se vsedemo na nasprotno stran in s škoto nap-nemo jadro. Kot zadnje postavimo ročico krmila v isto črto s smerno ploščo. S tem smo vam prikazali tudi obrat za 180 stopinj. Samo po sebi umevna sta manevra različna glede na obrat proti vetru ali za vetrom. Drugič vam bomo prikazali jadranje proti vetru in v smeri vetra. sekunde (prej v 12.8), kilometer brez zaleta prevozijo v 33,2 sekunde (33,4), največja hitrost pa je 176 km na uro (prej 174). Po podatkih tovarne naj bi novi CX pri hitrosti 90 kilometrov na uro porabil 7,1 litra bencina namesto dosedanjih 8,2, pri hitrosti 120 kilometrov na uro pa. 9 litrov namesto dosedanjih 10,2. Po zunanjosti se nova modela ne bosta veliko razlikovala od dosedanjih: «reflex» bo imela črne gumijaste profile na oknih in gumijasto oblogo na odbijaču, na armaturni plošči pa bo tudi merilec vrtljajev, ki ga je kupec doslej dobil le proti doplačilu. «A-thena* pa bo imela serijsko vgrajen servovolan, električne šipe in debel gumijast profil vzdolž bokov. Proti doplačilu sta na obeh različicah predvideni še premična streha, petstopenjski menjalnik in atermične šipe. V kratkem bo Citroen predstavil tudi novo različico svoje limuzine nižjega srednjega razreda GS. Gre za model GSA, ki bo imel pet vrat. Novi GS bo najbrž poganjal 1,3 litrski motor, ki premore 65 konjskih moči. Avto na... sončni pogon Kalifornijec Ken Eacrett je, kot kaže, zgradil avto na sončni pogon. V bistvu naj bi šlo za vozilo z električnim motorjem, ki dobiva energijo od sončnega panoja, ki ga je Eacrett namestil na streho. Vozilo naj bi premoglo hitrost 25 kilometrov na uro. Eacrett namerava s svojim avtom na sončni pogon iz Kalifornije v Washington, da bi se s svojim izumom postavil tudi pred ameriškim predsednikom Carterjem. Sreda, 15. avgusta 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 12.00 Nabožna oddaja 13.00 Veliki mojstri klasične glasbe: Artur Rubinstein 13.30 DNEVNIK 18.15 Pravljica dneva: Boris se odloči za praznik 18.20 Leteči zmaj, risanke . 18.55 Hrumeča leta kinematografije: Dogodivščine 19.20 Rin Tin Tinove dogodivščine : Srečanje z Rin Tin Tinom, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Racconti della frontiera: DEKLE IZ PRERIJE - film Režija: Bernard Mc Eveety. Igrajo: Tim Matheson, Kurt Russell, Tv Haridan. . . 21.30 Omike Sredozemlja, 4. del Zgodovina 22.20 Športna sreda - Ziirich: mednarodni atletski miting «Gol-den sprint* Na koncu še DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.30 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 Sara in Noe, risanka Program za mladino 18.15 šport za šport 18.40 Nekoč je bil živalski vrt, Pesmica, TV film 18.50 DNEVNIK 2 - ŠPORT 19.10 Srečanje s Aquamanom in Supermanom, risanka 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Coiombo: PLAYBACK, TV film 22.10 Nekoč je bila oblast, 3. del 23.00 V sedmih v praznem gledališču Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 Poročila 19.05 Mala čebelica, otroška oddajo 19.20 Ne prezrite 19.35 Obzornik 19.45 Od vsakega jutra raste dan: VRH, POLJANE, Doberdob O amaterski dejavnosti rojakov onkraj meje, bodisi avstrijske, madžarske ali italijanske, slovenska javnost redko kaj zve — bolj kot daljava ločijo pač mejni prehodi, ki predstavljajo že tehnično veliko več sitnosti; TV ekino predstavlja kar precejšnja skupina ljudi z veliko količino krame. Pa vendarle — tokrat se je oglasila v treh vasicah na Goriškem, Poljanah, Vrhu in v Doberdobu, katerega ime Slovencem še dandanašnji vzbuja na moč grenke spomine, povezane z bojišči prve svetovne vojne. Predstavili se bodo moški zbor Kras Poljane, dekliški zbor Danica - Vrh, pa godba na pihala. ki se ponaša že z dolgoletno tradicijo in še likovnica Ema Lavrenčič. Oddajo je pripravila Nada Ma-rošek, s snemalcem Vitanom Malom in tonskim snemalcem Tonijem Žerovni-kom ji je dokončno podobo izoblikoval Igor Košir 20.15 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Ziirich: MEDNARODNI ATLETSKI MITING 23.20 TV DNEVNIK 23.35 Podarjena pesem V začetku letošnjega leta je bil v dvorani generalne skup ščine OZN v New Yorku velik koncert, na katerem je nastopila vrsta svetovno znanih izvajalcev pop in rock glasbe. Odpovedali so se honorarju, pa tudi dohodke od avtorskih pravic za svoje pesmi, ki so jih zapeli na koncertu, so prepustili skladu UNICEF. Nastopili so: Abba. Bee Gees, Rod Stewart, Rita Ccolidge in Kris ' Kristofferson, E-arth, Wind and Fire, Donna Summer, Olivia Newton -John. Andy ,Gibb in John Denver. Vsak od njih je zapel eno pesem, nastopil je tudi znani filmski igralec Henry Fonda. Koper 20.50 Stičišče ‘ 21.00 Risanke 21.15 TV DNEVNIK 21.30 NAJNA VELIKA LJUBEZEN film Režija: Tullio de Micheli. Igrajo: Sara Montiel, Gian-carlo Del Duca' Massimo Serato 23.05 Športni dokumentarni film Zagreb 19.00 Poročila 19.05 TV koledar 19.45 Popularna glasba 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Ziirich: Mednarodni atletski miting 23.30 Dokumentarni film ŠVICA 17.40 Moj. TV film 19.50 Dogodivščine mornarja Sin-bad. 4. del 20.15 Nevarnosti A.R.A. 22.30 Philippove’ dogodivščine po francoskih cestah, 2. del TRST A 8.00, 11.00, 12.00. 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Glasba za dobro jutro: 9.45 Godalni orkestri; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Vam ugaja jazz; 12.15 Bodimo resni; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Poletna vročica; 16.30 Rezervirano za. . .; 17.C0 Skladatelji in izvajalci; 17.30 «Zlatorog», igra v petih dejanjih; 18.45 Orkestri in zbori. KOPER (Itali lanski program) 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.00 štirje koraki; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vas: 14.45 Kim parade; 15.00 Športna oddaja; 15.15 Istra skozi pesmi in plesi; 16.00 Igra klarinetist Acker Bilk; 16.55 Pismo iz. ..; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Poje grupa Dubrovački Trubaduri; 18.32 Glasbeni dnevi v Grisignani; 19.32 E-vergreen; 20.00 Zbori v večeru; 20.40 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 8.25, 14.00, 14.30. 15.30, Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Zapojmo pesem; 14.37 Melodije na tekočem traku; 15.00 Zamejski solisti in ansambli lahke glasbe; 15.37 Glasbeni notes; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Zapojmo in zaigrajmo; od 18.00 dalje Prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00, 20.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Radio anch'io; 9.30 Maša; 10.13 Radio anch'io; 11.00 Drops mušic; 11.30 Glasbena oddaja s Patty Pravo; 12.03 - 13.15 Vi in jaz ’79; 14.00 Glasba; 15.00 Rally; 15.35 Er-repiuno — Poletje; 17.00 Včerajšnje in nadašnje popevke; 17.30 Globe-trotter; 18.00 Dylan: malo več; 18.30 Slučajno glasba; 19.20 Poslušaj, večeri se; 19.30 Chiamata generale; 20.30 Taxicon; 21.03 La ra-gazza di Tarquinia; 22.00 Disco Contro; 22.30 Poletje. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.40. 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.C0 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 Fra Diavolo: 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Petdesetletniki; 12.45 A ruota libera; 13.40 Belle epoque; 15.00 - 19.60 Radio 2 - Poletje; 20.00 Spazio X. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.45 Pesmce na potepu; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za. . .; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Danes do 14. ure; 14.30 Priporočamo vam. . 15-05 Razmi- šljamo, ugotavljamo. . .; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Loto vrtiljak*; 18.00 Studio od 18. uri; 19.00 Škatlica z godbo; 19.30 Odskočna deska; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 21.00 Naš gost; 21.15 Koncert za klavir za levo roko in orkester; 22.05 Trije odlomki iz opere «Nezvestoba in razočaranje*; 23.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Jazz pred polnočjo. Četrtek, 16. avgusta 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.30 Kinematografski program 13.00 Veliki mojstri klasične glasbe Artuh Rubinstein 13.30 Dnevnik — Danes v parlamentu 18.15 Pravljica dneva: Jeza volka 18.20 Prihaja Lone Ranger: Jeza boga sonca, risanka 18.25 Giococitta, nagradno tekmovanje za mladino 19.20 Rin Tin Tinove dogodivščine: Dagli al lupo 20.00 Dnevnik 20.40 Giandomenico Fracchia: Fracchia in prosti čas 21.45 Posebna oddaja dnevnika 1 22.35 Skrivnostne zgodbe, Una questione d’onore, TV film Poveljnik neke britanske postojanke v Manangporu se zave, da so izginili tajni načrti vojaških manevrov. Zato zadolži dva častnika, majorja Brucea in Rolfa, da razčiščeta zadevo, obenem pa ju seznani s svojim sumom, da je za tatvino odgovoren major Fanshavv. Leta je namreč nepričakovano poravnal znatne dolgove in na njegovem fotografskem aparatu so opazni znaki magnezija. . Bruce in Rolfe se , napotita < h kolegu s pozi-. vom, naj ravna "«kot častnik*, se pravi, naj si vzame življenje potem ko bo pismeno priznal zločin. Vendar Fanshavv noče priznati vohunskega podviga in trdi, da je nedolžen ., . Ob koncu Dnevnik — Danes v parlamentu in Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Morska’ biologija Program za mladino 18.15 Al bar di Popeye 18.45 Sara in Noe, risanka 18.50 Iz parlamenta Dnevnik 2 — šport 19.00 Siena: Palio dell'Assunta 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Na Lavvrencevem domu: Buddyev beg, TV film 21.35 Ciak, ženske pripovedujejo 22.35 Sereno, variabile Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Dediščina za prihodnost, dok. 19.35 Obzornik 19.45 Nadobudneži, nanizanka 20.15 Risanka 20.30 TV dnevnik 21.00 Dolge počitnice, film Zgodba filma se začne ieral tu 1936, ko se je g«1' Franco uprl španski rep bliki. Mnogo ljudi se je krat odpravilo na leto« nje, ob izbruhu državi] ske vojne pa so svoje P* niče «podaljšali» in ostali zavetju dogajanj. Film £ obenem kronika družine v tem je režiser Jaitne mino soroden Carlosu s* raju, ki pa se nekoliko osredotoča na nazadnjak", navade meščanstva. J.. Caminova družina na P0? nicah namreč počasi o°z lja razkroj, kajti vojna približuje tudi letoviškim sem, zato življenje ne re potekati normalno. . co pa zmaga šele let* 1 in ko se «letoviščarji» nejo v mesto je tok z nja povsem spremen^ Režiser Jaime Camino 5 komentira svoj film tako • «Rojen sem leta 1936 in to nimam lastnih spomin na te dogodke. Vendar P* sem želel ustvariti film "J minov na osnovi PriP°vm tistih, ki so to doživljali. ^ slej so državljansko v°Jt prikazovali na platnu P vsem uradno, v sklao11 . zori zmagovalcev. Moja ba pa je gledana z J®" gega, kolektivnega zornre kota . .. 22.50 TV dnevnik 23.05 Glasbena oddaja Koper 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 TV dnevnik 23.05 Cinenotes, dok. 23.35 Rock- na sceni: The Phese Snovv Zagreb 19.15 Kapetan Mikula mali 19.45 Kviz 21.00 Poljska 79, aktualna od. 21.50 Karel May, 1. del 22.40 Akcije . , v 23.00 Koncert zagrebških solis 23.30 Dokumentarni film ŠVICA 19.30 Gremo na postajo, 4. 20.15 Srečanje, TV film 21.45 n confesso, film del TRST A ...... 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 “GffaslRt‘'za"3oBr6‘"jti:"' tre; 8.05 Z novim dnem; 9.30 O-troci se igrajo; 10.05 Koncert sredi jutra; U-00 Roman v nadaljevanjih; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Roža mo-gota; 15.35 Vodič po glasbeni u-metnosti; 17.05 Skladatelji in izvajalci: 18,05 Kulturni prostor; 18.20 Glasbeni drobiž. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...: 10.15 Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Hitz international; 14.33 Izbrani za vas; 14.35 Kim parade; 15.00 Italijanski zbori; 16.00 Neuvrščenost; 16.05 Vrtiljak jugoslovanskih motivov: 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Klasična kitara; 18.32 Jugoslovanska pop scena; 19.32 Orkestri klasične glasbe; 20.00 Opera, poezija, glasba in ples; 20.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.00, 8.30, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Po domače z ansamblom Maksa Kumra; 14.37 Popevke se vrstijo; 15.00 Koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Znane melodije; od 18.00 dalje Prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 7.20 Glasba za dobro jutro; 9.00 Ra- . dia_aBcli'io: 11.00 Kuore con »K*;!?. 30 Glasbena oddaja nom Gaetanom; 12.03 - 13-14 ^ •irr—jaz ’79r 14.03 Glasba; Ubogi Bertolt Brecht, v klasikov; 15.03 Rally; 15.35 repiuno - Poletje; 17.00 Ljube^r ska glasba: 18.00 Di corda in c da fino al sei; 19.00 Poslušaj, čeri se; 19.30 Chiamata gejrtL le; 20.00 Opera - kviz; 20.30 ber konec; 21.03 D Palio * na; 21.45 Glasba. RADIO 2 „ 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 13.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 1* Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega ^ gega dne; 9.32 Fra diavolo: 1 \ Luna v vodnjaku; 11.32 Petletniki; 12.45 Alto gradim*11^ 13.40 Belle epoque; 15.00 - t Radio 2 - Poletje; 20.00 ArcW' sonoro; 20.20 Spazio X; 21-00 dijska drama: Tosca. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 11.00, l3’^ 15.00. 16.00, 20.00 Poročila: 8.3 Iz naših sporedov; 9.08 Z bo v dober dan: 9.30 M4a.n,|0 poje; 10.05 Z radiom na poti; * .r Turistični napotki; 11.05 virano za . . .; 13.10 Znane nj ijj dije; 13.30 Kmetijski nasveti: Od vasi do vasi; 14.00 Dan^ . 13.; 14.30 Priporočajo vanl ‘fot 15.05 Enajsta šola; 15.20 KoiFL za mlade poslušalce; 15.40 ■*’ 9 kovni pogovori; 16.30 Žaba glasba; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 ^ dio ob 17.! 19.00 »Vsa zemU»ra z nami zapela*; 19.15 Lokalne 35 dijske [»staje se vključujejo; Vjji Leoš Janaček: Sonata za 'j, no in klavih; 20.35 Lahko otroci!; 20.45 Minute z nnS£e blcm Jožeta Kamuiča; 21.08, ^ trikov večer domačih PeSI®V; napevov; 22.05 Literarni 22.45 Lepe melodije; 23.20 na glasba z jugoslovanskih -ji, diov; 24.00 V gosteh prija radijskih postajah; 24.30 . popevk jugoslovanskih avtotP.j Soliden avto za majhen denar POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA O. R. A. LEYLAND • MINI • TRIUMPH • ROVER - AUSTIN M0RR|S Ulica Bartoletti 4 • TRST • Telefon 7611 & Francoska avtomobilska hiša Simca je znatno okrnila število različic modela 1.100. katerega mesto postopno prevzema sodobnejši »horizont. Simca 1.100 pa kljub vsemu osta a še vedno solidno, predvsem pa kar poceni vozilo, ki ne bo navdušilo športnika, bo pa dolgo in zvesto služilo tistemu, ki mu ni do zunanjega in notranjega blišča in si želi predvsem poccui in trpežen avto BEZBOL 16. EP V RONKAH IN NA PROSEKU; NOGOMET V PRVENSTVU e. AL DANES FINALNI I )EL Ve« kot polovica mladih ^lija in Nizozemska bosta odigrali še štiri tekme - Prvo sreča- y dobCrdobskdH ITlOŠtVil nie so osvojili «azzurri» - Včeraj so bile reprezentance proste ' Mladost pričela priprave pod vodstvom novega trenerja Giannija Marsona - Z minulim prvenstvom zadovoljni ^Psko bezbolsko prvenstvo, ki flj? ^ni odvija na Proseku in v • Prehaja v svoj končni in tci3ta Včeraj so vse repre-počivale, pri čemer so DraVa’ BelgUa in Nizozemska o-“e majhno turistično potovanje ,®eike (že to priča s kakšnim f.utopom so dospeli na 16. EP, ki s^^fdo biti monopol italijanske i)r^^akovanju se bosta za prvo H, , - iv,,vauju st- uusia za pi vu suSto Potegovaii Italija in Nizozem-v ,•’i „ ste zasedli prvi dve mesti stfllj- m delu. Reprezentanci bo-štiri me8 On avS“sta jg v Ronkah: Italija - Nizozemska h na Proseku: Nizozemska-Italija l? m avS«sta ™ na Proseku: Italija-Nizozemska nizozemska obramba zagrešila prvo hujšo napako (skupno 3; Italija pa 2). Odločilni «inning* je bil prav deveti, ko so Italijani po vrsti zelo razubrljivih akcij dosegli še eno točko. Dvakrat so bili Italijani na pragu točke, nizozemska obramba pa se je vselej uspešno branila. Gostje so izgubili le po zaslugi odlično tolčene žoge Del Sarda. Na splošno je bila igra dokaj e-nolična in delno nezanimiva. To pa ne pomeni, da je bila tudi slaba. Značilnost bezbola je ta, da ko je igra tehnično najbolj veljavna, je po spektakularni plati zanimanje naj-manjš, saj dobre obrambe ne omogočajo uspešnega napada, ki je za gledalce najbolj zanimiv in zabaven del igre. NEW YORK — 28. septembra bo v Las Vegasu dvoboj za svetovni naslov težke kategorije (WBC) med prvakom Larryjem Holmesom in izivalcem Eamijem Shaversom (oba ZDA). LAS VEGAS — V velter kategoriji je «Sugar» Ray Leonard osvojil že 24. zmago na 24 dvobojev, odkar je profesionalec. Bivši olimpijski prvak super lahke kategorije je v Las Vegasu premagal še Ranzanja (7DAV. PLAVANJE BENETKE — Prihodnjo soboto bo znani jugoslovanski maratonski plavalec Veljko Rogošič poskusil izboljšati svoj rekord v preplavanju razdalje med Umagom in Caorlami, kar znaša približno 70 km. Njegov sedanji rekord je 15 ur in 47 minuit. Tudi za nogometaše Mladosti so počitnice mimo, saj so le-ti že pričeli s pripravami za bližnje prvenstvo 3. AL, pod vodstvom novega trenerja Giannija Marsona. Mar-son, bivši trener štandreške Juven-tine, bo zamenjal Barbana, igralca - trenerja, ki je dve leti uspešno treniral doberdobsko moštvo. Mladost se je na lanskem prvenstvu uvrstila na peto mesto, kar OBVESTILO ŠZ Mladost iz Doberdoba sklicuje vse svoje nogometaše na prvi trening, ki bo jutri, v četrtek, na nogometnem igrišču v Doberdobu s pričetkom ob 18. uri. Balinarski turnir v Bazovici NA KOŠARKARSKEM TABORU POD VODSTVOM AMERIŠKEGA TRENERJA IZJEMNO DOŽIVETJE V TOLMINU Uspelega tabora so se udeležili najbolj perspektivni košarkarji Slovenije Kot gostje tudi trije Borovi igralci in en trener - Vsak dan pester spored - Ameriški trener Thomas Baack odličen učitelj in prijatelj poldanskem treningu se ,ie sprva ponavljalo elemente, ki se jih je vadilo zjutraj. Takoj zatem pa so trenerji začeli z novimi stvarmi. V enem tednu so si mladi košarkarji nabrali tako res dosti praktičnega košarkarskega znanja, ki so si ga lahko dopolnili tudi med predavanji sodnikov, ki so bili prisotni ha kampu, in med gledanjem filmov, ki so jih vsak večer predvajali. To so bili filmi o demonstracijah posameznih tehničnih elementov košarkarske igre in filmi raznih košarkarskih tekem univerze iz Nebraske, kjer trenira Thomas Baack. Dosti izkušenj so si na kampu nabrali tudi trenerji sami. Vsak večer je bil namreč tudi seminar za trenerje, ki ga je vodil prav Baack. Ta je nakazal potek treninga za naslednji dan. Odgovarjal pa je tudi na vprašanja zbranih trenerjev. Že iz tega torej lahko sklepamo, da so si košarkarji in trener ŠZ Bor nabrali res veliko košarkarskega znanja v pičlih šestih dneh, kolikor je kamp trajal. Spoznali so, kaj pomeni trenirati pod vodstvom profesionalnih trenerjev. Imeli pa so tudi možnost, da so se bolje seznanili z ameriško košarko in njeno izredno igro v obrambi (po zaslugi filmov). Od blizu so lahko tudi sledili igri svojih slovenskih vrstnikov, s katerimi so se že prvi dan sklenile prijateljske vezi To pa potrjuje, da so se zamejci brez težav vključili v družbo igralcev iz matične domovine, s katerimi so se v igri enakovredno kosali. V tekmah so se uspešno borili z igralci ostalih slovenskih klubov, ki so fizično boljši od naših fantov. V tekmovanju 1:1 pa so se uvrstili eden v drugo kolo, eden pa celo v četrtfinale. Slabši od svojih vrstnikov so bili le v tekmovanju prostih metov. Kljub izrednemu naporu, ki ga tak tabor terja, so se predstavniki ŠZ Bor (igralci Andrej Lokar, Darko Bradassi in Franco Tremul ter trener Marko Mesesnel) vrnili domov navdušeni in zadovoljni s številnimi novostmi, ki so si jih v Tolminu pridobili. Posnetek 4 mednarodnega balinarskega turnirja v okviru športnega praznika ŠD Zarja v Bazovici, Na sliki: balinarji Zarje in Poleta ^ Z ^ -0>i Ob-ČJ .00.8! ,1X171 > I iWW’ “3V predstavlja prav gotovo odličen u-speh. V pretekli sezoni je Mladost vključila .v svoje vrste nekaj mladih in obetajočih igralcev, ki so se, čeprav po začetni neizkušenosti, še kar dobro odrezali. Fo lanskem u-spshu, bo tudi letos Mladost posvetila večjo pozornost n;iraščaju. Trener Marson ima na razpolago veliko število mladih nogometašev, ki so v prejšnji sezoni igrali pri raznih klubih in sicer Gerin in Lavrenčič (Ronke), ter Devetak in pa Frandolič (Sovodnje). Prav od teh igralcev navijači največ pričakujejo. Te igralce bi morala Mladost verjetno z novo sezono vključiti v svoje vrste. V vrstah Mladosti letos ne bosta več igrala branilec Barbana in vezni igralec Rosin. Nadomestiti Barbane ne bo lahko, saj je le-ta že vrsto let igral vlogo «čistilca» in s svojo izkušenostjo dobro organiziral obrambo. Za rešitev tega problema ima Marson na razpolago nekaj mladih nogometašev, ki pa jim manjka le izkušenost. Mesto Rosina pa bo verjetno prevzel E. Gergolet. V vrstah doberdobske ekipe bo tako igrala več kot polovica mladih nogometašev pod osemnastim letom starosti. Razlog te zgodnje priprave pa je gotovo ta, da se Mladost pripravlja na turnir »Občine Doberdob*, ki se bo pričel prvo nedeljo septembra. O prihodu novih nogometašev ali o novih nakupih, bomo lahko poročali le čez teden dni, ko bodo priprave v polnem teku. D. G. Tudi nogometaši Primorja so, pod vodstvom novega trenerja Ivana Marjona, začeli priprave za bližnje prvenstvene nastope NOGOMET ZA NOVE PRVENSTVENE NASTOPE Zmaga Real Madrida LA CORUNA — V prvi tekmi turnirja Teresa Herrera je Real Madrid premagal madžarski Honved iz Budimpešte s 5:4 po enajstmetrovkah. Po regularnem času je bilo stanje 1:1. TENIS TORONTO — V prvem dnevu kanadskega teniškega turnirja so dosegli naslednje izide: Teacher (ZDA) - Genoise (Kan.) 7:6, 6:0; Fleming (ZDA) - Stewart (ZDA) 6:4, 6:4; Čase (Avstral.) -Lewis (ZDA) 4:6, 6:4, 6:3; Ismail (Rodezija) - Mhsters (Rodezija) 6:4, 2:6, 6:4; Guthardt (Švi.) - Warwich (Avstral,) 5:7, 7:6, 6:3. Primorje že na delu Novi trener proseške ekipe Ivan Marjon je s pripravami svojih fantov zadovoljen - Že 20. avgusta prvi nastop - Velika pozornost najmlajšim Po letošnjih kratkih počitnicah je na nogometnih igriščih ponovno vse živo. Kot za profesionalne nogomet-taše je tudi za amaterje počitnic konec. Kmalu se bodo pričela prvenstva in začeti je bilo treba s pripravami. Tudi naše enajsterice so v glavnem že vse stopile na igrišča in poleg članskih ekip so sc lotili s pripravami tudi mladinci. Tako je bilo tudi v ponedeljek, ko smo se napotili na prosesko igrišče. Na Proseku, kot se to dogaja Skoraj vsako leto, predstavlja prvo novost nov trener, to je 29-letni Ivan Marjon, ki je vrsto let igral z ekipo Jadrana iz Dekanov, zadnji dve sezoni pa je bil trener članske e-kipe Jadrana. Po Softiču (Kras) in Pertiču (Zarja) je to torej tretji trener iz matične domovine, ki bo posredoval svoje nogometno znanje zamejskemu nogometnemu klubu. O-brnili smo se do Marjona in mu zastavili nekaj vprašanj. •zKdaj ste začeli s pripravami in kako potekajo.?*. »Prvotno smo imeli v načrtu tedensko pripravo s treningi zjutraj in popoldne, vendar zaradi odsotnosti nekaterih nogometašev, ki so še na dopustih, nam to ni uspelo in zato smo spremenili program. Zbor nogometašev je bil 10. avgusta in s tem dnem smo se lotili tudi priprav. Treniramo vsak večer sedem dni zaporedoma. V p'a vnem v prvih dneh delamo za pridobitev fizične moči, kondicije, vztrajnosti in šele potem pride na vrsto žoga o-ziroma uigra vanje. Treningi potekajo v naravi oziroma pq travnikih. Na igrišče bomo stopili šele v petek in takrat bodo imeli nogometaši prvi stik z žogo. Naslednji dan, v soboto, bomo opravili lažji trening, tekmo z ekipo Fcnziane, ki slučajno letos vadi na proseškem i-grišču. To bo obenem preizkušnja, da preverimo formo posameznih nogometašev, saj nas v ponedeljek, 20. t.m., čaka črvi uradni nastop v sezoni 1979 - 80, to je prva kvalifikacijska tekma za Racetov memorial. «S koliko nogometaši razpolagate INTERVJU Z ANGELOM BflIGUERO, ČLANOM TRŽAŠKEGA PRVOLIGAŠA HURLINGHAMA «V Trstu sem dobil prave prijatelje» «zaprte kletke» v Cantuju do prestopa v tržaški klub - Z glasbo stradanje, s košarko pa denar , Angelo Baiguera ^tj D nastopal v A ligi, nič d* je mi v ekipi Forst Šantli, ki ihu,!10 borila za prva mesta v K^nh'h?j bi povedal o tistih iz- ^(LUera: Predvsem bi pouda-i r4vrLie kila takratna izkušnja ost travmatična, na srečo pa ter 0 aratka. Nisem namreč zdr-[tei dobesedno zbežal po e-^ esecu. Pa začnimo od začet-i1tu3u so me odkupili od ? ®kipe (rodil sem se v maj-Pri Brescii' ki šteje le r kn;;,,'1 kot obetajočega mlade-® ko/'!?1’33, ter z mano storili ** delajo vse organizirane i- 3rsikd° bo zavihal nos ob tem W?u> češ, spet pogovor z Angelom v4Uer°, pevcem, košarkarjem, lij ^ansko angažiranim , človekom. ie *;rav tu je bistvo: človek, ki je ^ti doživel, je vsestransko za-pou/’ njegove izkušnje so lahko o-trv ■ a*‘ Pa zgled za mlajše, pa če-Po Angelo le 24 let. V tem Pove °r.u bomo skušali predvsem tw2ati njegovo glasbeno dejav-VvrJ? kateri smo v Primorskem ®arka1 i že P>saW z njegovo ko-to „n , 0 aktivnostjo, saj bo letos v jPeletnem presledku spet igral ki * ekip; tržaškega Hurlinghama, Vij;e Pori za napredovanje v naj-bisjL.A-1 ligo. Baiguera nas je o-dilo d°ma, nikakor se mu ni rnu-Sai je manjkalo do popoldan-Svasa treninga še nekaj ur, zato • ramljala 0 marsičem, ne Wa,Je 0 funkciji in o pomenu X«?Ta. v naši družbi. al imaš 24 let, s petnajstimi talijanske velike ekipe. Zaprli so me v «zlato kletko*, kjer sem bil popolnoma ločen od sveta in od stvarnosti, ki me je obdajala. Naj ti razložim: živel sem v nekem zavodu, točneje bi rekel zaprli so me v neki zavod, zjutraj je ob točno določeni uri zvonila budilka, nato so me poslali v šolo, v zgodnjih popoldanskih urah so mi poslali profesorja za ponavljanje jutranje snovi, nato je bil na vrsti trening, nato večerja ter takoj po večerji vsi v posteljo. Kakšno življenje pa je to? Totalno so te ločili od ostalega sveta. Si lahko torej predstavljaš, kakšne ljudi tako vzgojiš in zakaj sem po enem mesecu pozdravil vse ter odšel.* «Kam te je nato peljala pot, posebno glede na to, da si bil že zelo mlad košarkarski profesionalec?» «Naslednja štiri leta sem nastopal v B ligi, pri ekipd CBM iz Cremo-ne. Tu sem živel več ali manj normalno življenje, čeprav so bili odnosi s soigralci še precej plehki. Pač me niso zaprli v zavod, zato pa sem zdržal kar štiri lčta. Nato sem odšel v Brescio ter eno leto i-gral za prvoligaško ekipo PinU Inox naposled pa me je odkupila tržaška ekipa Hurlinghama.* «Profesionalni športnik, v tvojem primeru košarkar, se mora kot večni popotnik večkrat seliti iz kraja v kraj, pri tem pa je mnenje zainteresiranega človeka, če bi se sploh želel seliti povsem nevažno za tiste, ki kupujejo, oz. prodajajo igralce. Kako je bilo s teboj?* «Ne pretiravam, če rečem, da je bilo res zelo hudo. V Brescii sem se počutil dobro, imel sem dosti prijateljev, bil sem praktično doma, pa je prišel tisti telefonski poziv, s katerim me je vodstvo ekipe obvestilo, da so me prodali v Trst. Takrat se mi je zdelo, kot da bi se name zrušil svet.* z vsake skupine. V finalnem delu bodo se veda veljate tudi točke iz medse bojnih srečanj kvalifikacij. SMUČANJE Uspešen start Jugoslovanov BARILOCHE — Z jugoslovanskimi smučarji na prvih štirih mestih mednarodnega slaloma Argentine, ki je veljal za točke FIS, se je uspešno začela vrsta tekmovanj «plavih». Jugoslovanski smučarji, ki bodo na pripravah v Barilocheju v. :tali do konca meseca, se bodo udeležili namreč še drugih južnoameriških tekmovanj za točke FIS. V znanem smučarskei argentinskem središču poleg «plavih trenirajo še Švedi in Švicarji. Vrstni red 1. slaloma 1. Križaj 1'01"77, 2. Kuralt r02”09, 3. Strel, 4. Cerkovnik (vsi JugcHl-vija). HANNOVER - V prijateljski tekmi sta zahodnonemški Hannover in ?rški Panathinaikos iz Aten igrala neodločeno brez gola. ATLETIKA Vrsta odličnih rezultatov LIGNANO — V soboto se bo v turističnem mestecu Lignano Sab-biadoro pričel mednarodni atletski miting. Prisotni bodo številni vrhunski atleti, med katerimi bi omenili predvsem svetovna rekorderja Rieh-ma,, metalca kladiva iz ZRN, in Bayija, kenijskega tekača ■ na 1500 m, ter evropskega prvaka Kratch-merja. Nastopili pa bodo še številni drugi tuji atleti, med katerimi tudi nekateri iz Jugoslavije. Najzanimivejša disciplina bo gotovo met kladiva. Poleg Riehma bodo prisotni namreč še Huning, Plog-haus, Schubert (vsi ZRN), Urlando in Podberšček (oba It.). Hud boj pa bo seveda tudi na progi 1500 m, kjer bodo Ba,yija skušali premagati Hudak (ZRN), Nevers (Bel.), Bo-ženovič, Savič (oba Jugoslavija) in Grippo (It.). ga vsi najboljši košarkarji Slovenije v kategorijah mladincev (1961 in 62), kadetov (1963 in 64) in pionirjev (1965 in mlajši). Kot smo že poročali, so se tabora udeležili tudi trije košarkarji in trener ŠZ Bor. Tabor, katerega strokovni vodja je bil Američan Thomas Baack (Nebraska), organizacijski vodja pa nam dobro znani trener Peter Brumen, je potekal v Tolminu, kjer so trenerji in košarkarji res imeli sko-naj idealne možnosti za vlado. Spali so namreč v novem dijaškem domu Svetozarja Markoviča, ki so ga zgradili po potresu, ki je prizadel to območje. Trenirali pa so lahko na treh zunanjih in na treh notranjih igriščih ravno tako novega šolskega športnega centra Vojvodine v neposredni bližini doma. Delovni dan se je začel zgodaj zjutraj. Po vstajanju in zajtrku je že ob osmih bila na vrsti demonstracija mladincev pod vodstvom Baacka. V uri in četrt so prikazali vse elemente, ki so jih nato trenerji, ki jih je določila KSZ, vadili s posameznimi skupinami. Ti elementi so bili v večini osnove košarke (zaustavljanje, pivotiranje, vodenje, podajanje), obramba, napad in predvsem protinapad. Vadba po posameznih skupinah se je pričela ob pol desetih. Tedaj so morale biti posamezne skupine že na igriščih pod vodstvom slovenskih trenerjev. Baack pa je medtem hodil od igrišča do igrišča ter nadzoroval delo. Po kosilu so fantje imeli krajši počitek. Nato pa je bil na sporedu spet trening (v ponedeljek in torek) . ali tekme (vse ostale dni). V po- NOGOMET Kitajci v VB LONDON — Z rezultatom 3:1 je Chelsea premagala kitajsko nogometno reprezentanco, ki je bila te dni na turneji po Veliki Britaniji. Kitajci so tako izgubili tudi četrto in zadnjo tekmo. trenutno in kako so vas nogometaši sprejeli?* «Velikih novosti letos v glavnem ni. Vrste Primorja je doslej ojačil le napadalec Aurisine Caharija, ni po izključeno, da bi si vodstvo kluba zagotovilo še kakšnega solidnega nogometaša. Čeprav vsi še ne trenirajo, ker so na dopustih, bom i-mel letos na razpolago naslednje nogometaše. Vratarji: Štoka, Kapun, Adam:č. Branilci: Blažina, Gabrijel Husu, Verša, Bezin, A. Su-gan. Čok. Krilci in zveze: Angeleri, Tomizza, Olivo, Walter Husu, Pavel Milič, Zupin, Timeus; oziroma napadalci: Rustja, Caharija, Brizzi, Albi, Landa. Fantje so me res dobro sprejeli in so pokazali dobro voljo pri treningih, pa čeprav sem opazil, da niso bili vajeni tako napornih vaj.* «Poznate naš amaterski nogomet in kaj se vam zdi ekipa Primorja?* «Lansko sezono sem sledil nekaterim nogometnim tekmam prvenstva druge amaterske lige in povedati moram, da sem opazil v vseh ekipah , preveč individualnosti. Nisem videl kolektivne igre, s stalnim premikanjem nogometašev, ki si morajo stalno zamenjavati mesta. Ta sistem igre bom skušal uvesti pri Primorju, saj tudi proseški klub je imel že zgoraj omenjeno napako.* «Torej, kaj lahko obljubite prose-škim navijačem?» »Kot prvo, da bom delal z upanjem, da dosežem zastavljeni cilj, to je dati ekipi kolektivni sistem i-gre. Seveda v teku prvenstva,- kot tudi v samem začetku sezone, pa računam na vsestransko podporo navijačev Primorja, ki morajo bodriti ekipo ob zmagi in ob porazu, saj je šport sestavljen iz zmag in porazov, pa čeprav vsi športniki s-re-mimo za čimveč uspehov. Navijačem pa bi priporočal, da bi sledili tudi mladinskim ekipam, katerim bomo letos polagali veliko pozornost.* Naj še omenimo, da bo letos Primorje poleg druge amaterske li; ge nastopila še s tremi mladmskimi ekipami in sicer v deželnem prvenstvu najmlajših. To ekipo bodo vodili Danilo žužič, Karel Prašelj in štefi Pertot. V pokrajinskem prvenstvu začetnikov bo ekipo vodil Franc Metljak iz Sežane, v pokrajinskem prvenstvu cicibanov, pa bo ekipo vodil Franceschin. Kot vidimo, novost predstavljajo domači in mladi trenerji, poleg tega pa naj poudarimo, da bo prvič v zgodovini mladinska ekipa tega kluba v deželnem prvenstvu. Po tem jn na sploh po preporodu mladinskega nogometa na Preseku pa bomo spregovorili .v prihodniih dneh. BRUNO RUPEL V PRIJATELJSKI TEKMI Pro Gorizia zadovoljila Vozila — Pro Gorizia 0:1 (0:0) PRO GORIZIA: Calligaris, Ra-nocchi, Marassi, Zanetti, Beltrami-ni, Cirello, Braida, Michelut, Blažič, Interbartolo, Modula. STRELEC: Braida v 11. min. d.p. Pro Gorizia je z golom prednosti zmagala v soboto v Novi Gorici proti enajsterici Vozil v svoji prvi letošnji predprvenstveni tekmi. Bolj kot rezultat pa je trenerja Medeota zanimala uigranost posameznih igralcev in homogenost e-kipe, ki se je v primerjavi z lanskim uspešnim prvenstvom dokaj obnovila. Moramo reči, da kljub določenim kondicijskim pomanjkljivostim, so Goričani prikazali zanimivo igro in to še posebno v prvem polčasu, ko je Medeot poslal na igrišče prvo ekipo. V drugem delu srečanja pa je bila igra, zaradi zamenjav ter zaradi utrujenosti, slabša. Kljub kratkemu času priprav pa se presenetili vezni igralci. Zanetti, Michelut, Blažič in Interbartolo so igrali kot po programu, tako da je trener Medeot ob koncu srečanja izjavil, da je z njihovo trenutno formo zelo zadovoljen. V obrambi pa sta prihoda Beltra-minija in Marassija dala tisto gotovost, ki jo je goriški treher potreboval. (pr) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številko 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK ča SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 ljubil01’11 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul' (šir. T st„ vlš. 43 [^J1 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, soj«^ Stran 6 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir °e■ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Jum krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugm v Italiji pri SPI. H 15. avgusta 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja| in tiska P IZTT iTrst Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG mmm naj Trbiž Videno CUDEZ NASE DOBE PODOBNI SO URAM, VENbiftR SO TO^MPJUTERJI. NEVERJETNO SO TOČNI IN SlGjtlRNL TA ČUDEŽ JE USTVARILO DVANAJST LET IZKUŠENJ. fDARWIL OUARTZ DIGITAL,serie79, ZAČELE SO SE 2. JUNIJA VOZNI RED VLAKOV TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRLA - CA-TANIA - MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIMIGLIA Odhodi: 4.30 D 6.00 R 6.22 L 6.42 D 8.00 E 9.20 R 9.35 E 10.46 L 12.56 D 13.40 L 15.38 E 17.15 R Benetke Benetke - Bologna • Firence (preko Benetk); Milan -Genova Brignole (preko Mester) (*) Portogruaro (nadaljuje do S. Donaja do 31.5. in od 18.9. do 29.9.; razen ob praznikih) od 1.7. do novega obvestila bo prevoz z avtobusi Benetke - Rim - Turin (preko Mester in Milana). (Spal ni vagoni Moskva-Rim) (1) pogradi 1. in 2. razreda Za greb - Turin, Budimpešta Rim in Zagreb - Rim; po gradi drugega razreda Za greb - Rim, Varšava - Rim (2) Benetke Benetke ■ Rim C*) (Benetke Express) Benetke Portogruaro - Benetke Benetke • Milan - Turin Portogruaro Benetke Mesti e (brez vmesnih postaj) • Milan Genova (*) 17.22 D Benetke • Bologna - Rim -Neapelj Reggio Calabria Catanin • Palermo Lecce (pogradi prvega in drugega razreda Trst Reggio Calabria; pogradi L in 2. razreda ir> spalni vagoni Trst -Catania, Trst Palermo in Trst Lecce) Benetke 17.35 L 18.05 L 18.40 D 19.23 L 20.00 E Portogruaro Benetke Portogruaro (Simplon Express) Benetke Rim Milan Domodossoia Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst Pariz, spalni vagoni Benetke Pariz; pogradi 2. razreda Beograd Zagreb Pariz in Benetke Pariz) 22.15 D Benetke Milan Turin Genova Ventimiglia Marseille (pogradi 1 in 2. razreda Trst - Turin, spalni vagoni in pogradi L in 2. razreda Trst - Genova) 22.25 E Mestre Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Rim) Prihodi: 2.08 D Benetke 6.12 L Portogruaro (razen ob praznikih) 7.10 L 7.25 D Portogruaro Marseille - Ventimiglia - Genova - Turin - Milan - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin • Trst) 7.45 E Rim Bologna Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim Trst) 21.08 E (Benetke Express) •Opč1'*’ Ljubljana - Skopje »J grad Atene .'Istanbul (sF ni vagoni in pogradi ‘ reda Benetke - Beograd’ F gradi 2. razreda Bene® Skopje. Benetke - Atene Benetke Istanbul) 5.49 D 7.30 D 9.25 D 10.36 E Benetke Ženeva - Domodossoia Zu-rieh Chiasso • Milan Mestre (pogradi 2. razreda Ženeva - Trst) ob sobotah od 30.6. do 4.8. 11.04 E (Simplon Express) Pariz Domodossoia - Milan Rim Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb - Beograd) - Lecce Bologna (pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Lecce - Trst) 11.10 R (Rialto) Milan • Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (*) Benetke Milan - Benetke Cervignano (razen ob praznikih; od 1.7. in do novega obvestila bo prevoz z avtobusi) Benetke 12.30 E 14.07 D 14.24 L 15.16 D 16.05 E 17.45 D 18.40 R 19.17 L 20.22 E iiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiimiiniiiiiiii Maroko zasedel vso Zahodno Saharo RABAT — Maroške oblasti so izročile orožje civilnemu prebivalstvu na območjih, ki mejijo z Alžirijo, da bi se branili «pred agresijo alžirskih objestnežev*. Rabat je torej z vso vnemo stopil na pot rožljanja z orožjem, potem ko je ostal sam v boju proti fronti Polisario. Svoje prebivalstvo «bombardira> z izjavami o alžirski nevarnosti. Zasedbo mavretanskega dela bivše španske posesti v Sahari pa ocenjuje kot »vzpostavitev zgodovinskih meja Maroka*. Pri tem se sama po sebi vsiljuje misel, kje končajo maroške »zgodovinske* meje, morda v mavretanskem Sahelu. ali pa še bolj južno. Za sedaj so po okupaciji Zahodne Sahare spremenili tudi dosedanje ime Tiris el Gharbia v Oued Eddahab, kar je dobesedni prevod kolonialnega španskega imena Rio de Oro. Mavretanska vlada je medtem pozvala OZN in organizacijo afriških držav, nai ukrepata, da se o-mogoči samoodločba narodov v Tiris el Gharbie. Ona se je ozemlju odpovela, sedaj pa se nahaja pred novo vojno, le sovražnik ni več Polisario temveč nekdanji zaveznik Maroko. 20.44 R 21.03 R 22.57 L 23,27 E Palermo - Catania • Reggio Calabria - Neapelj • Rim -Firence - Bologna - Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Calabria - Trst; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Palermo - Trs' in Catania - Trst) Turin - Milan • Benetke Firence - Bologna • Benetke (*) Portogruaro (Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke-Beo-grad; pogradi 2. razreda Benetke - Atene, Benetke -Istanbul, Benetke - Skopje in Benetke - Beograd) Rim - Mestre (*) Genova - Milan (preko Mester) (*) Benetke Turin L Milan - Rim • Benetke (spalni vagoni Rim -Moskva (3), pogradi 2. razreda Rim • Varšava (4)) 8.55 E Prihodi: - Varšava - Budimpešte.. greb Ljubljana OPf* (spalni vagoni M°s ,ja Rim (4), pogradi 2. ra# Varšava - Rim (5)) Beograd - Zagreb. - &L ljana - Opčine (ob J® sredah, četrtkih, pe®%. sobotah; pogradi 2. raztf° Beograd - Trst (6)) . (Benetke Express) bul - Atene - Beograd - SkopF Ljubljana - Opčine (P°?VL 2. razreda Atene - Bet*?' Istanbul - Benetke in ? pje ; Benetke: spalni J ^ ni m pogradi 2. ia“ Beograd - Benetke) Ljubljana - Opčine (3) Ljubljana - Opčine (3). Ljubljana - Opčine (3) (Simplon Express) BeoŽ^A Zagreb - Ljubljana ; U[A ne (pogradi 2. razreda v* grad Zagreb - Pariz) 21.30 L Opčine 10.10 D 14.35 L 17.38 D 19.44 E (1) Ne vozi ob nedeljah . $ (2) Vozi ob ponedeljkih, sredan sobotah od 30.5. do 29.9. (3) Ne vozi ob praznikih (4) Ne vGzi ob petkih .. jj (5) Vozi ob penedeljkih, četrtK111 sobotah od 28.5. do 27.9. (6) Ne vozi 15.8. TRST - VIDEM - TRBIŽ DUNaJ SALZBURG - MUNCHEN Odhodi: 5.20 L 6.10 D 6.16 L 7.05 D 8.35 D 10.10 L 12.22 D 13.10 L 14.05 D 14.35 L 16.55 L 17.43 D (*) Samo prvi razred in obvezna rezervacija (1) Ne vozi ob petkih (2) Vozi ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 28.5. do 27.9. (3) Ne vozi ob sobotah (4) Vozi ob torkih, petkih in nedeljah od 29.5. do 28.9. TRST - OPČINE • LJUBLJANA -BEOGRAD BUDIMPEŠTA VARŠAVA SOFIJA ATENE ISTAN BUL MOSKVA Odhodi: 0.40 D Opčine Ljubljana Zagreb Budimpešta Varšava (spalni vagoni Rim Moskva (1), pogradi 2. razreda Rim Varšava (2)) 11.22 E (Simplon Express) Opčine Ljubljana Zagreb Beograd (pogradi 2 razreda Pariz Zagreb Beograd) 14.50 L Opčine Ljubljana (3) 17 50 D Opčine Ljubl jana (3) 19.35 D Opčine Ljubljana (3) 19.55 D Opčine Ljubljana Zagreb Beograd (samo ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah) (pogradi 2. razreda Trst Beograd (6)) 20.20 L Opčine 18.00 L 19.18 D 20.JO L 21.40 D 23.00 L Videm Videm Trbiž Videm Videm : Videm - Trbiž - Don« Salzburg - Miinchen Videm Videm - Trbiž Videm - Camia Videm Videm Videm - Trbiž ^ Videm - Benetke (razen praznikih) Videm Videm ' ■ ' Videm p (Italijansko - avstrijski press) Videm - Trbiž ■ j, naj - Miinchen (P°S'na,naj) in 2. razreda Trst - D®® Videm Prihodi: 0.50 L 6.43 L Videm Videm (razen ob prazni^ 7.18 L 7 57 D 8.46 L 10.03 D 12.04 L 14.14 D 15 10 L 17.26 D 18 03 L 19 26 L 19 38 E 20 50 L 22.30 L 23.46 D vozi od 28.5. do 3.8. *® 16.8. do 29.9.) Videm Benetke • Videm (razeC praznikih) ((<). Videm ■ Tahija Vide® U hodi iz Vidma ob praZ® in od 5. do 15.8.) (Avstrijsko italijanski (|p press) Miinchen - Sate® Dunaj • Trbiž Vider® gradi 1. in 2. razreda naj Trst) Trbiž Videm Videm Videm Videm Videm Videm Trbiž Videm Videm Videm ^ MiincbPTi Salzburg Ure, minute, sekunde, desetinke in stotinke. Budilken mesec.dan datum. Vse se ponoči svetijo. Baterij,, ki traiaio tri leta ali baterije, ki trajaio do deset let z akumulatoriem s pravimi sončnimi celi-ter„e, k, tra,a,o t^‘a0a(,;j^nn|peasovi iz jekla. Nepremač.jiva, z napravo proti kraji. Mladinske delovne akcije v Sloveniji so v polnem teku Letos so organizirali tri zvezne in sedem republiških MDA električnega omrežja, mladi pa za nepozabne izkušnje, (dd) CIA vabi «pusto!ovcc» VVASHINGTON — Ameriška obveščevalna služba CIA najema vor hune kar z... oglasi v časopisu. V preteklih dneh se je v dvanajstih severnoameriških dnevnikih pojavil mali oglas, ki poziva vse, «ki i-majo kaj pustolovskega duha», naj se javijo obveščevalni službi, preko katere se bodo lahko «vključili v mednarodno življenje*. Za ameriške standarde plača vohunov ni posebno vabljiva; od 14.000 do 19.200 dolarjev letno. LJUBLJANA — Z otvoritvijo mladinske delovne akcije «Sloven-ske gorice ’79” so se letos 2. junija uradno začele mladinske delovne akcije , v SR Sloveniji. Republiška konferenca ZSMS je za letošnje poletje pripravila 10 delovnih akcij in sicer tri zvezne, (v Posočju, Suhi krajini in na Kozjanskem) ter 7 republiških (v Brkinih, Kožbani, v Slovenskih goricah, v Istri, na Goričkem ter na Kobanskem). Na vseh teh akcijah se bo do konca zvrstilo okrog 5000 brigadirjev iz vse Jugoslavije, ki delajo predvsem pri obnavljanju vodovodnega, cestnega in PTT o-mrežja. Prav gotovo ni preprosto organizirati deset mladinskih delovnih akcij v Sloveniji. Povečano število delovnih akcij potrjuje, da je mladinsko prostovoljno delo po nekaj «suhih» letih v družbi vendarle dobilo ustrezno vlogo in pomen. Vedno bolj je jasno, da tudi v tem trenutku družbenega razvoja v sosednji republiki potrebujejo mladinske delovne akcije kot eno izmed oblik solidarnosti družbene skupnosti do manj razvitih področij v republiki in širše — v Jugoslaviji. Po drugi strani pa je pomen mladinskega prostovoljnega dela neprecenljiv tudi za vzgojo mladih. Ni namreč malo mladincev, ki so se s samoupravljanjem v praksi prvič srečali prav na mladinski delovni akciji. Kljub nekaterim slabostim, ki spremljajo priprave in samo izvedbo mladinskih delovnih akcij (včasih prihajajo brigade neustrezno pripravljene, tu in tam pa so bile letos na začetku težave v zvezi z orodjem in podobno), pa bodo tudi letošnje akcije dosegle svoj namen. Pri tem ne gre le za številke. s katerimi se lahko pohvali domala vsaka brigada na letošnjih akcijah. A že številke same so dovolj zgovorne, saj brigade presegajo normo celo za 100 odstotkov in več. Nič manj dragoceni niso tesni stiki, ki jih brigadirji tudi letos navezujejo z domačini. Mnogokje jim mladi pomagajo pri raznih delih na kmetijah, po končanem delu na trasi pa v sodelovanju s krajani delajo še na raznih udarniških akcijah. Sicer pa so na marsikateri de ™ maksimiranje cen iz začetka b.ni akciji poskcbcii tud, „ pester in zanimiv program idejno-:J , 1 \ J 1 Dolili onega usnosahliania Prtora- plsan M vse enak°' ne ^ bl mor' da bolj upošteval tudi posamične vih so mlad nsko pohticno solo «Ed- čilnosti poslovanja. Zato tudi v vard Kardelj* in številna Predavaj republiškem komiteju za trg in ce-nja o najrazličnejših temah, tako; J • ne * ia primer o politiki neuvrščenosti, J a ' o liku komunista, o usmerjenem izobraževanju pa še o čem. Nič manj zanimanja med brigadirji pa ni za razne interesne dejavnosti (tečaje prve pomoči, radioamaterske tečaje, tečaje cestno - prometnih UTREHT — šef majhne železniške postaje pri Purrr.erendu, kraju, ki je oddaljen 15 kilometrov od Amsterdama, kar ni mogel verjeti svojim očem, ko je opazil, da namesto napovedanega vlaka prihaj-. na peron velik slon. Da bi preprečil možno nesrečo, v kateri bi slo najbrž potegnil krajši konec, je prisebni u-službenec nizozemske železnice takoj vključil rdeč semafor, tako da se je vlak še pred postajo ustavil. Na koncu so ugotovili, da je slon, ki se je mirno sprehajal po tračnicah, dan prej zbežal iz nekega cirkusa. i LJUBLJANA — Republiški izvršni svet in njegove organe čaka ka j kmalu obilo' ■deta , t>f ’ lahko sodili po ponedeljkovem izčrpnem sestanku o delu sekretariatov in komitejev. Čeprav so si sledile kratke informacije, je videti, da za njimi tiči napoved živahne jeseni. Tako se je treba čimprej ozreti, kaj tudi za naše gospodarstvo po- predpisov in foto tečaje pa razna kulturna in športna srečanja). Tudi z delovno in siceršnjo disciplino brigadirjev v glavnem ni težav, kar dokazuje, da mladi vedo, zakaj so prišli v brigado. Republiške delovne akcije, ki potekajo v treh oziroma štirih izmenah, se bodo končale 27. avgusta. Vse tri zvezne akcije, ki trajajo po tri tedne v treh izmenah, pa se bodo zaključile 2. septembra. Tedaj bodo torej za letos utihnili še poslednji brigadirski krampi. Nekatera območja in tamkajšnji krajani bodo spet bogatejši za kilometre vodovodnega, cestnega, PTT in bro, če bi ubrali podobno pot kot na primer v Srbiji, kjer avtomatično zavračajo vsakršne zahtevke za nove cene. Menijo, da bi bilo bolje delovne organizacije obvestiti, da pač njihovi zahtevki »mirujejo*, dokler tudi v republiki ne bodo sprejeta nova cenovna merila. Pokazalo pa se je, da precej občinskih izvršnih svetov še rri izpolnilo svoje naloge pri uravnavanju cen, ki so v njihovi pristojnosti. Pri tem se .je pojavilo zanimivo vprašanje, če sploh smemo letos dražiti stanarine, čeprav bi to bilo mogoče po resoluciji in priporočilih ob javni razpravi o družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu. Kot je dejal predstavnik sekretariata za urbanizem, pripravljajo po občinah tudi posebne samoupravne sporazume o postopni dražitvi stanarin. Predstavnik republiškega komiteja za trg m cene je odvrnil, da letos stanarin ne bi smeli povečevati z občiKškirm " oŠfoki,1 temveč izključno po samoupravni poti. Torej, če bodo po občinah izpeljali samoupravne sporazume o oblikovanju stanarin, zanje zamrznitev ne bi veljala. Obilico gradiva za razmišljanje in pripravljanje ukrepov dajejo tudi prvi podatki o periodičnih obračunih v gospodarstvu za prvih šest mesecev, čeprav jih še ne spremlja podrobnejša analiza. Organizacije združenega dela v gospodarstvu so imele v prvih šestih mesecih okoli 301 milijardo celotnega prihodka, kar je 28 odstotkov več kot v lanskih prvih šestih mesecih. Dohodek se je povečal za 32 odstotkov in znaša 72,3 milijarde dinarjev. Čisti dohodek se je povečal za 34 odstotkov in ga je bilo 51,7 milijarde dinarjev. Vselej se je zanimivo povprašati tudi po izgubah in vzrokih zanje. Ker so med glavnimi izguoar-ji približno isti kot v minulih letih. bo šele kasnejša razlaga pokazala, če so tudi vzroki eni in isti. Vendar pa je prvo polletje postreglo s 953 milijoni dinarjev ali 15,3 odstotka večjimi izgubami kot v enakem obdobju lanskega leta. Organizacij z izgubo pa je nekoliko manj; lani jih je bilo ob polletju nekaj čez dvesto, tokrat pa 181. Od teh jih je kar 70 iz industrije in gozdarstva, imajo pa skupaj 710 milijonov izgube ali 74 odstotkov celotne vsote. Prvi na spisku so Salonit Anhovo — 123 milijonov dinarjev izgube po šestih ................................................inHiiiiiiiiiliiiiiiiitmiiiliiiHiiliMilmillHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiinlliliiMiliiiiiiliiimiiiiiiiiilliimmmi Leonid Brežnjev na oddihu Leonid Brežnjev se mudi na krajših počitnicah na Krimu. Na sliki (telefoto ANSA-TASS) sicčanje s krajevnimi pionirji, n« slovesnosti, la so jo priredili njemu v čast. KLODIČ — Pred kratkim je bila v Klodiču ob priliki praznovanja sv. Jakoba razstava društva beneških umetnikov; ta je zelo dobro uspela, saj si jo je ogledalo mnogo ljudi iz vseh krajev. Na prazniku v Klodiču je bil prisoten tudi šentlenart-ski župan Osgnach, ko se je ta pogovarjal o razstavi s predsednikom društva beneških umetnikov Vogričem, mu je obljubil da bo ob ori-liki praznovanja tamkajšnjega praznika sv. Roka priiedil razstavo v prostorih kulturnega društva od Sv. Lenarta. Šentlenartski župan je Vogriču rekel, da se morajo o tem najprej dogovoriti na občinskem svetu in ko so tega sklicali, o razstavi ni bilo povora. Toda vseeno je župan Osgnach poklical Vogriča in mu zagotovil, da razstavo lahko pripravi, toda le samo v spodnjem nadstropju kulturnega društva; dve sobi in hodnik. In res so Vogriču dah ključe spodnjega nadstropja, ko pa si je šel ogledat prostore je videl da so bili ti neurejeni in nakopičeni z razno šaro, knjigami, enciklopedijami, stoli, klopmi itd. Logično je bilo, da če ne bi nihče izpraznil teh prostorov, je bilo nemogoče pripraviti razstave. Treba je bilo dobiti nekoga, ki bi to napravil, a nikogar ni bilo. Tudi žunana ni bilo nikjer, in zato je Vogrič poiskal podžupana Simaz-za. Ta mu je rekel, da če so spodnji prostori zasedeni mu dovoli, da bo razstava v prvem nadstropju, kjer je bila tudi lansko leto, samo da se ne sme dovoliti vstopa več kot 50 ljudem hkrati, kjer je dvorana še v popravilih. Vogrič se je strinjal. Točno tri dni pred otvoritvijo je bi- la razstava pripravljena: izdelki in umetnine desetih _ beneških umetnikov in izdelki krajevnih obrtnikov. Na otvoritev, ki bi morala biti v soboto, 11. avgusta, so bili vabljeni domačini, kulturni delavci, novinarji in oblasti. Ko so se ti ob 19.30 zbrali pred sedežem kulturnega društva so na zaprtih vratih sicer videli napis, da je v poslopju razstava, pred njimi pa predsednika društva beneških umetnikov, ki je imel v rokah ukaz šentlenartskega župana; na njem je pisalo, da morajo razstavo zapreti, ker je bilo določeno da se umetniki poslužujejo spodnje, ne pa zgornje dvorane. Naj omenimo pa da je podžupan Simazz dovolil, da se razstava priredi v zgornji dvorani. Vse to je imelo v Beneški Sloveniji velike odmeva saj so beneški umetniki povsod zelo cenjeni, ni pa prvič da se šentlenartski župan tako nedemokratično in nekulturno poslužuje svoje oblasti, saj že pred dvema letoma, 8. marca, ob priliki praznika žena, ni dovolil, da se te poslužujejo prostorov kulturnega društva za praznovanje. Predsednik Vogrič nam je rekel, da bo zaradi tega ostro protestiral pri vseh krajevnih oblasteh v upanju da se taki primeri ne ponovijo nikoli več. Marko Predan Tradicionalni večer izseljencev v Lombaju LOMBAJ — V soboto, 11. avgusta, je bilo v Lombaju četrto tradicionalno srečanje domačih izseljencev, ki se je spremenilo v pravi praznik DARVVILALARM budilka na vaši roki *. večkratnimi funkcijah11 mesecih, Splošna plovba Piran — 85 P^telBi.ia. JNA Naf- ta Lendava — 58 milijonov, tovarna traktorjev železarne Štore — 47 milijonov, rafinerija Lendava — 46,8 milijona, opaznejšo izgubo pa je ob polletju imel tudi hotel Bernardin — 37 milijonov dinarjev. Služba družbenega knjigovodstva še ni izdelala analize o vzrokih izgub, vendar je krajša razprava pokazala, da se bo treba čim prej pomeniti o tem, kaj bo potrebno storiti. Vendar pa bo transportu in turizmu pomagal tudi zvezni odlok, ker jim bodo poslej dinarske zaslužke s tujci upoštevali kot devizne, to pa jim bo prineslo tudi devizno stimulacijo. Kaže tudi, da se ne bo tako lahko znebiti težav ob letošnji letini. Ob tem ko bo že tako potrebno intervenčno uvoziti tudi koruzo in pšenico, so jo nekaterim bankam zagodla tudi določila o dovoljenem porastu posojil. Ker je bila lanska letina zelo slaba in je zato tudi temeljna banka v Novi Gorici prispevala malo posojil za odkup, je ob 19-odstotnem limitu zaenkrat brezmočna ob napovedih, da bi letos morala dati kar 100 odstotkov več posojil kot lani. Tu se bodo verjetno morali posebej dogovoriti tudii v združeni Ljubljanski banki. Naštevamo tudi vrsto letošnjih poginov rib v naših zastrupljenih rekah. Po eni strani so natančnejše tudi različne inšpekcije, tako da za takšne zastrupitve hitreje zvemo, ker pa so bile letos vode zelo nizke, se je tudi takoj poznalo, če je kdorkoli spustil nevarno snov. Letošnjih 23 primerov, ko so ribe množično poginjale, pa je ob večinoma ugotovljenih krivcih tudi povod za to, da pri tem nekoliko zaostrimo kaznovalno politiko. Zato je balo tudi slišati, da bi krivcem naprtili kaznivo dejanje, ribiške družine pa naj bi se tudi odrekle česti praksi, da' se s krivci po domače pogodijo za bolj ali manj simboličen znesek. Vendar pa odgovornost ne more zadeti samo tistega, ki je zadnji malomarno zapackal vodo, temveč je palica lahko nedvomno precej daljša, vse do tistih, ki morajo pravočasno poskrbeti, da se kaj takega sploh ne more zgoditi. Res pa je, da imajo nekateri celo čistilne naprave, a od časa do časa ribe vseeno pomorijo. Sloveniji za letos napovedujejo kar dobro preskrbo z električno e-nergijo, depoji za premog so že tudi 'polni, večjih popravil pa ne pričakujejo. Sedanje pomanjkanje premoga za široko rabo kaže, da se bo res treba lotiti novih raziskav njegovih ležišč. Poraba raznih vrst bencinov se je v prvem polletju s 170.500 tonami zmanjšala proti lanskemu prvemu polletju (182.500 ton), plinskega olja pa so prodali samo tisoč ton manj — torej 129.200 ton. Hujše pa bo s kurilnim oljem, saj so ga že v prvih šestih mesecih prodali 167.300 ton, kar je 22 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Lahko pričakujemo, da bo to gorivo letos jeseni potrebno tudi intervenčno uvoziti. Nagleje se porabniki vključujejo že tudi na zemeljski plin, tako da bomo tudi letos od skupaj 550 milijonov nor-rrmih kubičnih metrov na avstrijsko-jugoslovanski meji lahko verjetno prevzeli 379 milijonov. (Po Delu) vseh zdomcev v Rečanski dolini. Lombaj je majhna gorska vasica, ki spada pod občino Grmek. Iz nje se je izselilo v tujino po raznih italijanskih mestih več kot dve tretjini delovnih ljudi. Izseljenci pa so tesno navezani na svoj rojstni kraj. če le morejo, se vrnejo z družinami, na poletne počitnice, tako se je zgodilo tudi letos in za kratek čas je vas spet zaživela. Izseljencem iz Lombaja pa ne gre pohvala samo za poživitev vasi v poletnem času, pač pa tudi za druge koristne akcije v prid domače skupnosti. Skupaj popravljajo hiše, čistijo vas in lani so celo popolnoma obnovili staro vaško cerkvico oziroma kapelico. Tako je postala že navada, da izseljenci, preden se razidejo, pripravijo svoj večer, ki pa ni samo njihov, ampak vseh domačinov iz bližnjih in daljnih krajev. Tudi letos se je njihovega srečanja udeležilo precej ljudi, z grmeškim županom Bandinijem na čelu. Ob pečenju klobas in dobrih svinjskih reberc ter ob točenju domačega vina (vse dar izseljencev) se je oglasila tudi domača harmonika in vse se je veselo zavrtelo na tlaku vaškega trga. Veselica, tako pristno domača, se je zaključila v poznih nočnih urah ob obljubi, da se bo prihodnje leto ponovila. Shod planincev na Matajurju MATAJUR — Dne 11. in 12. avgusta je bilo na Matajurju srečanje prijateljev planin, ki je sovpadalo s praznikom sv. Lovrenca. Na srečanju, ki ga je organiziralo beneško planinsko društvo, se je zbralo veliko ljudi domačinov in Furlanov, a tudi veliko Slovencev iz matične domovine. Lepo vreme in sonce, ki je zasijalo na Matajurju je pripomoglo, da je srečanje uspelo. In tudi zabave ni manjkalo. V soboto je bil ples z Narodno klapo, v nedeljo pa je igral ansambel «Lotus» iz Nove Gorice. Srečanje planincev na Matajurju sovpada s prireditvami, ki jih organizira beneško planinsko 'društvo in velika prisotnost, ljudi iz vseh krajev potrjuje, da bratstvo in prijateljstvo sta prisotni tudi med gorami. Marko Predan DARWIL DIGITAL UNIŠE s hronostopom Tit« sprejel Luisa Cabralla BRIONI — Predsednik republike Tito je včeraj sprejel predsednika administrativnega državnega sveta republike Gvineje Bisao Luisa Cabralla, ki je na oddihu v Jugoslaviji. Predsednik Cabrall je na Brione dopotoval iz Dubrovnika. Srečanje obeh predsednikov na otoku Vanga jje bilo zelo prisrčno. Izmenjala sta rnnena o perečih vprašanjih mednarodnih odnosih in o razširitvi sodelovanjaj med državama. Posebno pozornost sta namenila dejavnostim Jugoslavije in Gvinee Bisao pri uresničevanju politike neuvrščenosti in pripravam na bližnje vrhunsko srečanje v Havani. Po pogovoru je predsednik Tito predsedniku Cabrallu priredil slovesno kosilo, ki sta se ga poleg udeležencev pogovora udeležili tudi soproga in sestra Luisa Cabralla. (dd) DARVVILSOLAR CHRONO Ura s točnostjo do stotinke sekunde, s sončnimi celicami. Ohišje in pas iz inox jekla. BENEŠKI DNEVNIK v Zupan, ki mu je napoti tudi razstava beneških umetnikov PRVI POLLETNI OBRAČUN GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI MED IZGUBARJI ISTA IMENA Ob polletju so v Sloveniji našteli nekaj manj delovnih organizacij, ki so poslovale z izgubo, vendar je ta poprečno za 15,3 odstotka večja