NO. 71 Ameriška Domovina J% H/1' E M l« m— H O IM E AM6RICANJN SPIRIT JF0R6IGN IN LANGUAGG ONLY Serving Chicago, Mllwaukae, Waukegan. Duluth, Joliet. San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€!8 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 5, 1975 LETO LXXVH.—VOL. LXXVII 'ZAMENJAVA STRAŽE — ZDA bo zastopal poslej pri ZN v New Yorku Daniel P. Mojjnihan (na desni), bivši poslanik ZDA v Indiji, ko bo sedanji poslanik John A. Scali odšel na drugo mesto. fteviio fegumev iz Vfeiissa raste dalje Predsednik Ford je dejal zadnji petek, da bo dovolil vselitev 30,000 dodatnim beguncem iz Vietnama. ^ Washington, d.c.— Sredi tedna so računali, da se je rešilo iz Južnega Vietnama pred Rdečimi okoli 84,000 domačinov, število je nato riarastlo na skup-110 123,000. V soboto je izgleda-^°> da bo število doseglo 150,000, t°rej več, kot so kdaj preje mislili. Predsednik Ford je obja-vd> da bo dovolil vstop v ZDA dodatnemu številu 30,000 poleg We j e dovoljenih 129,000. Brezposelnih 8.9%! V preteklem mesecu je brezposelnost dose gla 8.9%, najvišjo raven od 1. 1941. WASHINGTON, D.C. — V a-prilu je število brezposelnih po-rastlo za 0.2', na skupno 8.9% ali blizu 8.2 milijona, kar je največja brezposelnost od 1. 1941, pred drugo svetovno vojno, ko je bila brezposelnost na r^vni 9.9/f skozi vse leto. Novi grobovi John J. Grdina V petek ponoči je umrl v Western Reserve negovališču John J. Grdina, ‘Dean of Magicians’, ki bi bil 26. maja dopolnil 90 let. Pokojnik je bil rojen v Prevaljah pri Predoslju v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA star 5 let. Kot magician je dosegel visoko stopnjo in bil osebni prijatelj Houdinija, Thurstona, Blackštone in Kellerja, ki so po svojih “čarovniških” nastppih bili splošno znani, žena Minnie, roj. Heidel, mu je umrla leta 1969; bil je oče pok. Raymonda, tast Dolores Meacham, hčerke pok. J. Zalarja, nekdanjega dolgoletnega glavnega tajnika KS-KJ stari oče Johna, Jamesa in Michaela, 10-krat prastari oče, brat Nettie Kalish, Anne Jaksic, Vitusa A. (Jerry) in Vere Ve-rant ter pokojnih Mary Haffner, Mathewa Grdine, Alice Vidmar in Louisa Grdine. Pokojnik je bil član KSKJ št. 25 in Kolumbovih vitezov (4. stopnje). Pogreb bo jutri, v torek, iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9., v cerkev Brezmadežnega spočetja v KY: ZDA NISO KRIVE Nekdanji predsednik južnovietnamske vlade in podpredsednik republike Nguyen Cao Ky je na Gvamu, kjer je med begunci iz Južnega Vietnama, dejal, da ZDA niso krive za padec Južnega Vietnama, krivda je na strani Južnega Vietnama samega. Večji davčni dohodek zvezne vlade zmanjšal potrebo po posojilih WASHINGTON, D.C. - Zakladno tajništvo je objavilo,,da je davčni dohodek v zadnjih mesecih bil večji, kot so pričakovali, zato bo treba do konca, junija najeti okoli 5 bilijonov i dolarjev manj posojil za kritje! AGANA, Gvam. — “Kar za-zveznih izdatkov. deva Ameriko in ameriško Ijud- Kljub temu bodo v prihod-j stvo, sta v zadnjih 10 letih sto-njih dveh mesecih potrebovali'rila za nas izredno veliko po, M «naj bi ostali doma 9.5 bilijonov dolarjev rednih do- mo.!1 sodbi preveč,’ je dejal^ AT^. hodkov in jih morali zato dobiti! Nguyen Cao Ky„ nekdanji letal Ameriki je bilo v zadnjih dneh slišati veliko kritike in glasnih ! protestov proti vietnamskim be- prodajo zveznih bondov. Združitev Vietnama bo začasno odložena Ko se je sedanji gospodarski. zastoj1 začel resno kazati lansko! na^° nd P°~ poletje, se je začela dvigati tudi kopališče Vernih duš. čas krop- brezposelnost. Od lanskega av-!1^3 danes od 2- popoldne do gusta je izgubilo delo nekako 3.3 milijone ljudi, med tem ko štejejo ostale med redno število brezposelnih tudi v dobrih go- Poučeni krogi trdijo, da bosta Severni in Južni Vietnam ostala začasno ločena in se bosta na združitev postopno pripravljala. PARIZ, Fr. — Po vesteh iz Hanoia bosta začasno ostala oba Vietnama, Severni in Južni, ločena vsak s svojo lastno vlado in svojimi lastnimi zastopstvi v tujini. Razlika med obema deloma je tolikšna, da bi takojšnja ! 9. zvečer. Angela Vauter Euclid General bolnišnici Na Južnem. Kitajskem morju! spbdarskih razmerah. Kajti do- ^ umrla 84 let stara Angela ločeno število je brez posla, ker i ^ au^er z 21071 W.dmore Ave- s° našli do 80,000 beguncev, ki So iskali rešitev pred rdečimi na Yseh vrstah čolnov in ladij, ne da bi prav vedeli, kam plovejo W sli se bodo rešili ali ne. Med egUnci je veliko pomanjkanje aa.ne *n vode, ko so natrpani na adjah, ki skušajo čim preje do-seči varna tuja pristanišča. Najboljše je beguncem, ki so Se reAli v torek in sredo na a- nue, rojena Hočevar v Krški ivasi v fari Krka v Sloveniji, od se mu ne mudi z iskanjem pcslitve, ko je -zapustilo eno! službo in čaka na drugo. ,. Kljub porastu brezposelnosti!m ostala v Johnstownu, Pa. do v., , . . ... 1 smrti svojega moža Franka, ko je v poročilu delavskega tajni-1 . J ° • ’ ski maršal, predsednik vlade in podpredsednik Južnega Vietnama. Po njegovem je bila krivda na Južnem Vietnamu, ker ni bil sposoben pravočasno odstraniti z vodstva republike Van Thieu-ja in njegovo skupino, ki da sta bila preveč podkupljiva in premalo sposobna. Povedal je, da je on sam s svojimi prijatelji koval zaroto proti Van Thieuju, katere cilj je bil postaviti na čelo države njega samega ali pa predsednika senata. Van Thieu bil osamljen “V tem času je bil Van Thieu izgubil podporo in je bil osamljen. Za njegovo odstranitev ne bi bilo treba veliko sile. Kar združitev povzročila precejšnje smo mi potrebovali, je bilo novo težave in močne ovire. vojaško vodstvo — mi nismo Nihče ni gotov, kako dolgo bo bili zainteresirani v politiki, am-združitev odložena, toda opo- Fak v vojaškem vodstvu,” je raz-zarjajo na potrebo priprave ob Ky položaj onih dni. Pri tako različnih političnih, gospo- Wm ni maral izdati imen svojih danskih in socialnih razmerah. sornišljenikov in sodelavcev v pa tudi o različnem mišljenju Pripravljanju zarote. Cao Ky je vso krivdo za polom v Južnem Vietnamu zvra- prebivalstva. Južni Vietnam bo začasno u- koder ie nrišla v ZDA 1 " 191? relevan ns temelju 14 točk, ki caI na Van ThlPWa in opraviče- jih je sprejel Kongres predstav-1va^ onSres ZDA in hrabre nikov ljudstva Južnega Vietna-!V^e\naWs^e v°jabe . Pripomnil ali vsaj “v Aziji!’. Najmočnejši glasovi so prihajali iz krajev, kamor so prišli prvi begunci v okviru vladnega programa za njihovo prilagajanje novi deželi in njenim razmeram. Gallupovo povpraševanje je na začudenje nekaterih pokazalo, da je večina dežele trenutno vietnamskim beguncem nenaklonjena. Nekateri trdijo, da je to odsev protivojnega razpoloženja in ameriške nejevolje nad Vietnamom, kjer so ZDA doživele hudo polomijo. Ta moti in muči veliko ljudi, ki nato svojo nejevoljo in srd obračajo na begunce, kot da so oni tega krivi in ne ZDA same. Ko odgovorni poudarjajo mo-, ralno dolžnost naše dežele do * Iz Clevelanda m okolice Važna seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v sredo ob 1.30 popoldne sejo v društveni sobi dvorane pri Sv. Vidu. Po seji bo zabava, prigrizek in proslava 58-letnice ustanovitve društva. Mesečna seja— Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue. Po seji obhajanje Materinskega dne. Za ljubitelje vrtov— Ljubitelji vrtov, ki so pripravljeni žrtvovati svoj čas in napor kot prostovoljci “Vrtnega krožka Slovenskega starostnega doma” na Neff Road, so vabljeni jutri, v torek, ob sedmih zvečer v Slovenski starostni dom na Neff Road na sestanek, kjer se bo razpravljalo o pridelovanju zelenjave. Ugodno tudi za mladino, ki se zanima za vrtnarstvo! “Bolni” pobiralci odpadkov— raeriške ladje,, s katerimi so na-to °dpluli na varno proti Filipi- štva, ki je; pretekli petek obja-]^6 ^ Prf'sebki v Cleve- ., , . , ^ ,. Z .Hand. Bila je mati Angele (El- vilo zadnje podatke, tudi nekaj CekadaUPark- število zaposlenih, je prejšnje mesece padalo, se je- (pd kateri je živdla)! ' 5-krat v aprilu dvignilo za 240,000 na stara matij 8_krat prastara mati. fjkupno 84.1 milijonov. | Bila je članiba sžz št_ 41 ln SN_ j, z z- , 'Glavni predsednikov gospo-;pj št;i58 v želetovem pogreb_ , ,rn.m Gvamu. Slabše je drugi ! darski svetovalec Alan Green- nem zavodu na K 152 st je bila -upmi kakih 30,000 beguncev, | &Pan Je dejal pred skupnim kon- na mrtvaškem odru v soboto, 1 So natrpani na 27 južnoviet- grešnim gospodarskim odborom,'nato pa so j0 prepeljali v Johns-Wmskih ladjah, najtežavnejši' da pcdatki nakazujejo, da se za-(town, kjer je danes pogreb iz pa Je položaj kakih 40,000 be-. Hej bliža koncu in da moremo ^ Moskal pogrebnega zavoda na kancev, ki so že po padcu Sai- gona zapustile svoje domove na obsegu zaposlitve. ni dom v spomin pokojne. pričakovati postopno izboljše-1219 Ohio St. v cerkev sv. Ane - - -p- ________„„ vanje položaja. Svaril je ven- m nato v družinski grob v Področju delte Mekonga. Ti naj dar, da ni mogoče računati na! Westmontu, Pa. Družina bo ce- 1 šele v četrtek in petek zaplu- kako večjo naglo spremembo v nila darove za Slovenski starost 1 na morje. ■^° je ponekod v javnosti pre-CeJ kritike, nejevolje in odpora štr°ti sprejemanju tolikšnega ^ ovila beguncev iz Vietnama, Rudarja predsednik Ford, da je j ° koralna dolžnost1 naše deže-1 e’ ki je te ljudi potegnila v boj ^oti komunizmu in jih sedaj e more prepustiti njihovi uso-; ma in jih je začasna revolucionarna vlada vzela za temelj svojega delovanja že v juniju 1969. Med temi točkami je rečeno, da bo imel Južni Vietnam republikansko, vlado, ki bo čuvala nje- bi moglo ustvarjati resnične težave. Amerika sprejme vsako leto okoli 350,000 priseljencev vseh vrst in porekla, ne da bi to koga vznemirjalo. Sprejela je po zmagi Castra na Kubi nad je, da “bi se veda Vietnamci radi po1 milljona ^bancev, pa se Okoli 50,000 družin, ki so po-dežele dols^avjje odpadke pretekli petek vietnamskih beguncev, pričaku- pred svoje domove, da bi jih jejo, da. bo odpor proti njim vjmes^nj dejaVci pobrali in odpe-nekaj tednih preminil in da bo ijj^j^ bodo morale na to po vsem dežela vso reč mirnejše prešo- sodeč čakati do tega petka_ jala in sprejemala. Končno i ^des|.n| pobiralci smeti so se 100,000 - 150,000 vietnamskih J namreb pretekli petek javili za beguncev ni tolikšno število, da j “bolne” in ostali doma, ker bi radi večje plače, mesto pa jim je ponudilo le 10 centov poviška na uro. Umori se množe— Tekom zadnjih dni tedna je bilo na področju Clevelanda 9 večjo ameriško pomoč, da pa so razumeli razpoloženje ameriškega Kongresa”. “Velike težave bodo ne le za begunce, ampak tudi za ZDA. , , , ..Vi imate svoja lastna vpraša- govo neodvisnost, demokracijo, 1^ Jaz ne ma * mir m nevtralnost V notra„ii|000 beguncev ^ 0J. politik; je poudarek na narodni' vornos, vaše v,ade jn va§e de_ edinost, neoziraje se na narod- žele» je dejal Ky Po njeeovem no m socialno poreklo na pre- bo prišlo do mašfevanja v Juž. teklo politično prepričanje in nem Vietnamu in da bo to dose- zaradiv tega ni jal. nihče vznemir- Zadnje vesti NORFOLK, Va. — Predsednik ZDA je ob vključitvi nove, i - \ . v,- mogočne letalonosilke Nimitz Pntegmia m navdušila. Iz slov. naselbin novih umorov in ubojev, s čimer je število teh letos narastlo že na 115. Uspel nastop— “Slovenski večer” na CSU preteklo soboto je bil lep uspeh, spored na ravni, ki je navzoče v vojno brodovje ZDA poudaril ameriško odločnost pri obrambi svobode in izpolnjevanju obveznosti do zavezni- RIDGEWOOD, N.Y. — Tu je pretekli mesec umrl in bil 16. versko pripadnost”. * Besede zvene kar lepo, toda pretekle skušnje kažejo, da na komunistične izjave in obljube ni mogoče veliko dati. glo prenekatere, ki so ostali tam, vendar on ne pričakuje množičnega pokola nasprotnikov novega režima. Nerazpoložen je do beguncev WASHINGTON, D.C. — Po ZA 30-LHNIC0 ZMAGE KOMUNIST!« REVOLUCIJE V JUGOSLAVIJI RESNICA UDARJA Z VSO SILO NA DAN Brezposelnost v Nemčiji manjša SONN, ZRN. — Število brez-Wselnih v Zvezni republiki se ^anjsa že drugi mesec, kot ka-h]° ^radW pcdatki. V aprilu je ,a brezposelnost na ravni 5 2^’ K0^le bila v februarju na bi ' števil<> brezposelnih naj ort i6, preWkli mesec zmanjšalo MHOOO na l,080,00p. izipanC^er SGmiidt je v posebni Sel.Vl.nap°Vedal> da ko brezpo-Padl? d° k°nca letošnjega leta pod na raven 3'5% ali cel° Čd :n',0’ k° je gospodarstvo “o-0 na poti navzgor”. rernenski prerok de5^a?no’ toplejše z možnostjo iutr-3 «^eZ dan k9%, zvečer in tura1 so ^ ' NaWi§ia tempera- Ufa 58 F (14 C). Ko se po vsej Jugoslaviji ta teden pripravljajo na proslavo 30-letniee konca druge svetovne vojne in zmage komunistične revolucije, se komunistični voditelji upirajo z vso silo prediranju na dan resnice o njihovem delovanju, o njihovem osvobodilnem boju z opevanimi zmagami. Čutijo se hudo prizadete in obljubljajo “brezkompromisno oceno vseh tistih pogledov, konceptov in dejanj, ki zunaj in znotraj naše dežele s propagandnimi in drugimi oblikami pritiska, s potvarjanjem zgod o vinskih dejstev ponujajo Jugoslovanom in Slovencem še posebej lažne in že zdavnaj dokončno premagane dileme in poti razvoja” (Delo, 27. aprila 1975). Izjavljajo s Titom: “Mi smo1 tu in tu bomo ostali, takšni, kot hočemo sami biti. In nihče naj ne goji iluzij, da bi lahko bilo drugače.” O težavah, ki jih imajo ko-muhistični oblastniki v Jugo- slaviji in Sloveniji v teh dneh, je objavil slovenski tednik “Katoliški glas”, ki izhaja v Gorici, torej neposredno ob meji in zato boljše pozna in čuti tamkajšnje razpoloženje, med drugim sledeče: Kdo je Jugoslavijo osvobodil? V Bolgariji in Sovjetski zvezi kakor tudi na Češkoslovaškem so se pojavili spisi, v katerih se poveličujejo zasluge 'bolgarskih in sovjetskih čet pri osvoboditvi Jugoslavije. Sovjetski pisci trdijo, da so partizanska gibanja nastala šele ob prihodu sovjetskih čet, kar naj bi veljalo tudi za Jugoslavijo in da ima glavno zaslugo za osvoboditev jugoslovanskih dežel prav sovjetska armada; v Bolgariji se zmeraj poudarja, da makedonskega naroda in jezika ni, ker Makedonci da so le zahodni Bolgari; obenem se trdi, da so bolgarske čete pripomogle k osvoboditvi Makedonije, dela Srbije in celo slo- venske Štajerske, ker so res ob koncu vojne bolgarske čete pod sovjetskim vodstvom zasedle Maribor. Seveda gre tako pisanje u-radnim krogom zelo na živce, kajti v Jugoslaviji je bilo že močno partizanstvo, ko so bile sovjetske čete še dalač znotraj Rusije ob Volgi; za bolgarske čete pa je itak znano, da so se do jeseni 1943 borile na stifani sil Osi, tj. Nemcev in kot okupatorska oblast zasedle Makedonijo in del Srbije. Zato so partijski veljaki s Titom na čelu že ponovno protestirali proti takemu pisanju in govorjenju; tudi časopisje, radio in televizija so zavrnili tako prikazovanje tedanjih dogodkov, Mitja Ribičič, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) pa je 13. aprila v Ptuju dejal: “V svetu obstoje sile, ki bi rade zameglile pomen jugoslovanske socialistične revolucije, zmanjšale njeno vlogo in njene dosežke. Eni,, trdijo, da nas je osvobodila Rdeča armada, drugi da smo se borili na strani samo ene zavezniške države, tretji lažno prikazujejo, vlogo četništva, ustaštva in belogardizma, četrti se zavzemajo za neko spravo in pomiritev med revolucijo in kontrarevolucijo, peti pa so si izmislili tezo, da je vsaka revolucija in osvobodilna Vojna prekleta, kajti z nasilnimi sredstvi ni moč graditi humane družbe, nekateri bi celo heteli komunistom in partizanom naprtiti odgovornost za zločinstva o-kupatorja in njegovih belogardističnih lakaje’/.” Tako Ribičič. Še hujše vznemirjenje pa je v partijske kroge v Sloveniji prinesla izjava o pomoru domobrancev, ki jo je ob 70-letnici svojega življenja Edvard Kocbek podal pisatelju Borisu Pahorju ter je izšla v knjigi “Edvard Kocbek, pričevalec našega časa”. (Konec jutri) kov. Nova letalonosilka ima aprila pokopan 77 let stari John obseg 95,000 ton in je najve- Rucigaj) 0če Emila J. Rucigay-čja na vsem svetu. Dva atom- ja) upravnika krajevne vlade ska reaktorja bosta oskrbova- Ridgewooda, Maspetha, Middle la velikanko z vso potrebno Village, Glendale, Liberty Park, silo skozi 13 let brez nadome- Pogrebna sv. maša je bila v stila in ji omogočala izredno cerkvi sv. Cirila na Osmi v N.Y., brzino. Na njej bo blizu 6,000 pogreb na pokopališče Sv. Tro-posadke in 100 letal. jjce v Brooklynu. Pokojnik je BANGKOK, Taj. — Vojaški ko- .^jj doma v Količevju pri Ihanu, mite pod gen. Tran Van Tra 0d koder je prišel v ZDA leta je prevzel skrb za upravo Sai- 1920 in bil zaposlen kot klobu-gona pod revolucionarno via- bar do svoje upokojitve leta do. Izpustil je zadnjega pred- 1955. Poleg omenjenega sina sednika Velikega Minha in Emila, je zapustil še sina Johna njegove ministre, kot je obja- v Schenectady, N.Y., upravnika vil radio Saigon. Ta je pozval načrtov pri General Electric Co., vse bivše vojake, da izroče 7 vnukov in vnukinj. Žena orožje in se prijavijo novi ob- Minka roj. Cerar (Rakova iz *as^- Domžal) je umrla pred njim. SINGAPUR. — Hanojski radio — je objavil, da je na stotine južnovietnamskih ladij z begunci, ki so pobegnile na morje, priplulo nazaj v južno-vietnamska pristanišča in se predalo novim oblastem. PARIZ, Fr. — Po sem došlih vesteh postopajo v Saigonu s tujci v redu in so ti varni. Tam je 38 tujih novinarjev; fran-1 sosko poslaništvo je sporočilo tudi, da je bil no-vinar-fotograf Michel Laurent, ki je dobil za svoje delo znano Pulitzerjevo nagrado, ubit v zadnjih bojih v Saigonu. BANGKOK, Taj. — V soboto je 4,400 vietnamskih beguncev s potapljajoče se ladje v soboto, je priplula z njimi srečno sem. Ladje z vietnamski begunci so priplule tudi v vrsto pristanišč ob Južnem Kitajskem morju iskat zatočišče, če ne pa vsaj vodo in hrano, da bodo mogle dalje, kjer upajo na pomoč in sprejem ZDA. v Saigonu BONN, ZRN. — Pri včerajšnjih deželnih volitva v Severnem Porenju-Westfaliji in v Posarju je vladna koalicija obdržala svoje položaje in s tem ustavila vrsto porazov, ki jih je doživela pri dgželnih volitvah lani in letos. prišel do meje konvoj s preko WASHINGTON, D.C. — Tu se 500 tujimi državljani iz Phnom Penha, okoli 250 pa jih še čakajo na meji. jHONG KONG. — Danska tovorna ladja, ki je rešila okoli začne posvetovanje zunanjih ministrov Organizacije ameriških držav. Na dnevnem redu je vprašanje končanja sankcij proti Kubi. Ameriška Domovina ■%;—moivii 6117 St Clair Ave. — 431-8628 — Cleveland, Ohio 44183 i National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st weak ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združena države: 523.00 na leto; 511.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece ® Kanado in dežele izven Združenih držav: 525.00 na leto; 512.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec* Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States 523.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year, SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ' No. 71 Monday, May 5, 1975 “Detente” le komunistična taktika Ko so v aprilu začele vojaške sile Severnega Vietnama svoj pohod na jug in še pred koncem meseca zasedle ves južni Vietnam, se je svet spraševal, kako je to mogoče spraviti v sklad z “detento” med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Oborožene sile Severnega Vietnama so pri svojem pohodu uporabljale pretežno sovjetsko orožje, vse od pušk, pa do težkih topov, tankov in raket. Severni Vietnam je torej, svoj pohod.začel z vsaj tihim pristankom Sovjetske zveze, ki se javno zavzema za mirno sožitje in za izboljšanje odnosov z ZDA in ostalim svobodnim svetom. Sovjetska zveza ,je v ofenzivi proti svobodnemu svetu tudi na Srednjem vzhodu, odkar je tam Kissinger s svojim načrtom postopnega sporazumevanja propadel. Moskva bogato podpira portugalske komuniste pri njihovem poskusu dobiti odločilni vpliv na vodstvo države. Ko Sovjetska zveza skrbno varuje države socialističnega bloka pred zahodnim “okuženjem”, se trudi na vse načine, kje bi mogla uporabiti kako šibko mesto v obrambi svobodnega sveta in to prebiti. Svobodni svet tako ravnanje težko spravi v okvir mirnega sožitja, še težje pa v okvir “detente”. Težko tudi razume, pospešeno oboroževanje Sovjetske zveze na kopnem, v zraku, na morju in še posebej v strateških raketah. Če je Sovjetska zveza resnično odločena ohraniti svetovni mir, če se prizadeva izboljšati odnose s svobodnim svetom, čemu se tako hiti oboroževati? Iz strahu pred svobodnim svetom prav gotovo ne, ker ta ne kaže nobene volje za kak oborožen nastop proti nikomur. Iz previdnosti pred L.R. Kitajsko? Tudi ta za enkrat Sovjetski zvezi ni nevarna, manjka ji potrebnih sredstev in opreme za kak uspešen vojaški nastop proti do zob oboroženi Sovjetski zvezi. Vodniki svobodnega sveta se počutijo neugodno in so negotovi, kako naj sovjetsko ponašanje jemljejo in razumejo. Nove skrbi so zahodnim voditeljem povzročile zadnje obsežne, sovjetske pomorske vaje, ki bi naj bile zamišljene in vodene v okviru napada z jedrskim orožjem na ZDA. V naši deželi je bilo v zadnjem času mogoče slišati ali brati vrsto ostrih opozoril in svaril, naj se ZDA ne dajo u-spavati z detento, naj ponovno pretehtajo sovjetsko politiko in njene cilje. Tako je detento odločno odklonil zvezni senator A. Stevenson, demokrat iz Illinoisa, ko je ugotovil, da ta ZDA ni prinesla prav nobene koristi, pač pa obilo šKodo. Bivši britanski zunanji minister Douglas-Horne je v lordski zbornici poudaril potrebo po novi presoji sovjetskih ciljev v sedanjem trenutku mednarodnih odnosov. Pri tem proučevanju lahko zahodnim strokovnjakom odlično služi obsežni članek A. I. Soboleva, načelnika zgodovinskega oddelka Mednarodnega komunističnega gibanja- na Institutu za marksizem-leninizem v Moskvi, “Delavski razred in Sodobni svet” (Rabochity Klass i sovreme-nyi mir). Sobolev trdi, da je kapitalistični svet pred neobhodnim propadom in da je zato za Sovjetsko zvezo najboljše, da pusti, da gre razvoj svojo pot in čaka, da bo pobrala kose, ko bo kapitalistični svet razpadel. Sovjetska zveza je v preteklosti spoznala, da vsako neposredno soočenje zahodni svet samo opozori, ga zbudi, da se zave nevarnosti. Zato je boljše v odnosih z njim popuščati in delati za kulisami za njegovo uničenje. “V okoliščinah mirnega sožitja nudijo socialistične države lahko veliko večjo pomoč ljudstvom, ki so stopila na pot revolucionarnega spreminjanja,” pravi Sobolev. Kaj to pomeni, je pokazal lepo Vietnam, kjer je Sovjetska zveza kljub pariškemu sporazumu o končanju vojskovanja in njegovemu slovesnemu podpisu poslala Severnemu Vietnamu potrebno orožje za napad, na Južni Vietnam. Ko je bil Saigon pred padcem,'je Moskva “posredovala” v Hanoiu za odložitev končnega napada, da so ZDA dobile priložnost brez uporabe sile umakniti §voje ljudi. To ji naj bi doseglo v Washingtonu pozabljenje za grobo in obsežno kršenje pariškega dogovora in ustvarilo za njo dobro razpoloženje ... Priznati je treba, -da v Moskvi svoj posel razumejo in znajo spretno uporabiti razpoloženje v ZDA. V zadnjem desetletju so se v tem pogledu dosti naučili! Zelo poučno je sovjetsko nastopanje na Portugalskem. Ko komuniste bogato podpirajo ? denarjem, jih vendar zadržujejo, da s svojimi nastopi ne razburjajo portugalske javnosti in javnosti, v drugih državah svobodne Evrope. Četudi so komunisti pri volitvah na Portugalskem grdo Dogoreli, se vendar čutijo ob podpori vojakov trdne "in ne"o-puste, “uvajanja socializma”, ki naj privede do uvedbe “ljudske demokracije”. 1 i Razvoj zadnjega časa razkriva, da je mirno sožitje, “detente”, le spretna komunistična taktika za osvajanje sveta, ko se je pokazalo, da odkrito soočenje ne vodi k uspehom, dokler položaj ni notranje dovolj oslabljen in volja do odpora uničena. Londonski “Economist” je pred nekaj tedni zapisal, da Zahodni Evropi ne grozi toliko sovjetski vojaški nastop kot napori in prizadevanja komunističnih partij za pridobitev mest v vladi. S tem bi jim bila odprta vrata do oblasti, kot se dogaja na Portugalskem. Četudi Sovjetska zveza trenutno govori o “detenti” in mirnemu sožitju, kaže njeno naglo in obsežno oboroževanje, da ne misli pri tem vztrajati. Ko se ji bo zdelo, da je čas dozorel, da je nasprotnik že dovolj oslabljen in neodporen, bo uporabila svoje oborožene sile za dosego končnega cilja. V kolikor se bo Zahod pravočasno zbudil in se zavedel nevarnosti, ni nobenega vzroka, da ne bi mogel komunistične načrte preprečiti. Komunizem kljub vsem svojim naporom ni uspel pridobiti večje podpore v državah tretjega sveta, kjer so razmere za socialne revolucije najbolj zrele. Svobodni svet se mora komunistični propagandi in podtalnemu delu upreti z razkrivanjem komunističnih načrtov in ciljev, pa tudi z večjim naporom za gospodarski razvoj in potrebne socialne reforme v nerazvitih državah tretjega sveta. Pri tem mora gledati, da bo sam vedno gospodarsko in vojaško dovolj trden za obrambo svoje svobode, če bo nastopila potreba. Šibkost nasprotnika je največja vaba za napad nasilnika! BESEDA /Z NARODA lajski mm CLEVELAND, O. — Spet so breme krvi dvanajst tisoč po-tukaj in kakor vsako leto odpi-, merjenih protikomunističnih raje drevje in rože. S seboj pa J borcev, ki so bili Slovenci in spet prinašajo tudi misli in spo- kristjani kakor Kocbek. Toda od mine, ki so z nami zdaj že tri-, bridkih izjav do cele resnice je deset let. še dolga pot, čeprav sta pisate- Kaj vse je bilo v tistih maj- Ija Pahor in Rebula v posvetilu skih dneh pred tridesetimi leti! Konec vojske, konec komunistične revolucije v Sloveniji, pot' v begunstvo, vračanje proti napisala, da je Kocbek “razbiral znamenja na nebu Slovenije od Kristusa do -Marksa in jih tolmačil v sijaju besede za prihod- ske turneje ansambla v Clevelandu in okolici, to bo Slakova druga turneja države Kanade in Amerike; prvi obisk je bil leta 1970. Slakov ansambel praznuje letos svoj 10-letni jubilej. Ansambel je sestavljen iz treh muzikantov s posebno diatonične harmonike in iz pet pevcev, kateri se pridružujejo glasbeno v predvajanju popevk s - polkami, valčki in baladami. Novi član ansambla je France Rebernik, ki je nadomestil pokojnega Jožeta šifrerja. Koncertni napovedovalec je Milan Kalan, popularna osebnost Radia in televizije Ljubljana. Posebna znamenitost za Slakov ansambel to pot bo to, ko bodo oni prvi iz kroga mednarodne folklore nastopili v teatru zvezdnikov profesionalnega kroga. . Teater “Front Row“ razpolaga s 3,200 sedeži v krožni strukturi z rotacijskim odrom v sredini, kar je zelo po všečno gledalcem prizorov. Koncert v “Front Row” začne ob 7. ufi zvečer. Med tem bo Slakov ansambel nastopil na radiu in televiziji in priredil štiri koncerte v Clevelandu in okolici. V četrtek, 29. maja, bo koncert za' slovenske upokojence ob 3. uri popoldne v Slovenskem društvenem domu na 20713 Re-cher Ave. V petek, 30. maja, bo dobrodelni koncert pod avspici-jo U.S.S. v prid Slovenskega narodnega doma v Nevvburghu, v ANTON ZMJJiK - 85-LETN1K Cleveland, O. — Večkrat vSMnoigokrat se jih šele potem preteklosti mi je prišlo na misel, da se mi iz drugega rodu v Ameriki redko kdaj spomnimo v tisku naših zaslužnih pionirjev, ki so prišli v to deželo pred mno~ značilnostjo ,gimi leti, da si poiščejo boljši kruh zase in za svoje družine. komunističnih b o r c e v-domo- nost resnice, pravice in svobo-brancev, četnikov in civilistov — za tem pa masovno ubijanje v Rogu, v Teharjih in obrobnih skritih'krajih. Da ibi nam bili ti spomini bolj živo spet pred očmi, se prav v teh dneh v Južnem Vietnamu, ponavlja taista zgodba. Ubijanje, stotisoče beguncev in razočaranje nad svobodnim svetom, ki še ni doumel, da se komunizem ni spremenil, da še vedno dosega svoje cilje s surovostjo, s prezirom pogodb, z grožnjami, s strahovanjem in de.’ Razbirali so jih poleg Kocbeka še nekateri, vsi pa so ostali pri Marksu. Pri Kristusu se niso ustavljali. Če bi se, bi ne bilo v nekaj tednih dvanajst tisoč brez sodbe pomorjenih. Ob tridesetletnici se bomo vseh teh spominjali — iz Vetri-nja vrnjenih in tudi vseh, ki so v nočeh izginjali po domovih in se nikdar več vrnili. Spominjali se bomo vseh, ki so končali svoje življenje po taboriščih, po je- neumornim stremljenjem po- čaK ki so padli v borbah, ki so rahljati tudi laži, pol resnico, umrli v tuJini in ki 30 Padli v pred vsem pa frazo zlaganega bor;bi Proti komunizmu na Ko- patriotizma o Osvobodilni fronti. V. tridesetih letih se svobodni svet ni veliko naučil. Gleda v ognje, ki jih na različnih krajih sveta podtika komunizem, vidi taborišča v katerih ugašajo življenja teh, ki svobodo pojmujejo res kot svobodo. Svobodni svet gleda in vidi, toda je prepričan, da ti ognji ne bodo nikoli zagoreli na njegovih tleh, da takih taborišč na njegovi zemlji nikdar ne bo. Pisatelj Solženicin je v svojih knjigah pokazal kaj komunizem je, razgrnil je pred svebodne ljudi o-bupho trpljenje po ruskih taboriščih in svobodni svet se je čudil. Ljudje so kupovali knjige, slavili pisateljev pogum, mnoge države so mu ponujale zatočišče. Toda kaj več svobodni svet ni storil. Tako brž se je vsa zagnanost ustavila in tudi Solženicin postaja le eden izmed glasov vpijočih v puščavi. Kakor mnogo drugih se utaplja v pesku malo pomembnih klepetov, dali svoje življenje, da mi živi-ki jih vodijo tisti, ki naj bodo odgovorni za mir in za vrednost človekove osebnosti. Za besedami ni dejanj, besede same pa ne rešujejo. Trideset let •mineva, kar j e komunizem v Sloveniji po Osvobodilni frohti tisoče in tisoče o-svobodil od premoženja in -življenja. Kraja jih ni obogatila, po tridesetih letih so gospodarsko na tleh. Ubijanje vrnjenih domobrancev, četnikov in civilistov pa je dejansko zapečatilo usodo vseh tistih mogotcev, ki so epiškotani z medaljami in naslovi verjeli, da so zmagali. Zmagovati ne morejo več niti nad svojo vestjo. Bridke so izjave pesnika in pisatelja Edvarda Kocbeka, ki jih je dal pisatelju. Borisu Pahorju in so bile objavljene oly Kbebekovi sedem-' reji in v Vietnamu. Slovenska kri so bili. Letošnji veliki Spominski dan vodi Zveza slovenske mladine. Skupna prireditev je to in Društvo slovenskih protikomunističnih borcev se je z veseljem pridružilo rodu, ki je zraste! iz teh, ki so pred tridesetimi leti odhajali v begunstvo. Naj oblastniki doma vedo, da mladina, ki je zrasla na tujih tleh, pozna slovensko zgodovino, da pozna borbo svojih staršev proti komunizmu in da raste v spoštovanju do teh, ki so v tej borbi zgubili svoje življenje. V soboto, 17. maja, bo Zveza slovenske, mladine priredila v dvorani pri Sv. Vidu posebno a-kademijo, v nedeljo, 18. maja, cb dveh popoldne pa bo konce-lebrirana sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Trdna povezanost mladega in starega rodu je najlepši dar, ki ga moremo položiti k prahu tistih,- ki so pred tridesetimi leti RAST, ki je bila napisana na lepi, s krvjo napojeni slovenski zemlji; knjiga je bila izdana v Argentini. Trideset let mineva od muče-niške smrti naših fantov. Komunisti po 30 letih ne upajo priznati resnice. Komunist se luči in resnice boji. Hoteli so in še danes isto žele, da bi se o' smrti tisočev in njihovih grobovih nikdar in nikjer ne govorilo in ne pisalo. A želje komunistov-morilcev se ne izpolnjujejo. Tihi grobovi močno tulijo po vsem svetu, kjer so Slovenci raztreseni. Doma so grobovi javno nepriznani. A ne samo starejši, tudi mladina 'doma ve za 'mrtve. Po mnogih hišah imajo — če je to komunistom prav ali zelo ne-všečno — skrite fotografije junakov, ki so bili pomorjeni. Javno tega ne marajo priznati. Mladina v svobodnem svetu pa glasno govori, javno piše. Mladi fantje in dekleta slovenske krvi ne samo vedo o smrti svojih stricev, starih očetov. Mnogi niso nikdar stopili na zemljo svojih očetov. A trdna slovenska zavest in močno krščansko pre- SND na 3563 E. 80 St. Omizje | pričanje jim ne pustita, da se ne ho v kabaretnem slogu, začetek'bi spominjali junaške smrti ti-ob 7.30 zvečer. j sočev. V soboto, 31. maja, zvečer boj Vsa čast slovenski mladini v koncert na prostem z odra far- Clevelandu, ki se je odločila, da mo. Karel Mauser liisassilisf Lojiifa Slaka MstopI ¥ “Front Teatri5’ m MgMmš lis, CLEVELAND, O. - Odbor Zveze slovenskih društev (U.S. S.) s ponosom naznanja vsem ljubiteljem slovenske pesmi, da pride slavni Lojze Slakov am samfcel iz Slovenije, Jugoslavija, k nam v Cleveland v zadnjem tednu meseca maja do 1. junija. Za nas Slovence ip za Slakov ansambel bo zelo važen, nastop v “Front Row Teatru” na Highland Road, ki bo na dan praznika “Memorial Day” dne 26. ma-desetletnici. Ni lahko vzeti nase ja. To bo začetek 5-dnevne pev- me SNPJ na Heath & Chardon Road. Začetek koncerta bo cb 6. zvečer. To bo družabni družinski večer in ples v paviljonu. Zaključili bomo pa s prireditvijo, koncertom v nedeljo, 1. junija,, v Sloven;skem narodnem domu na 6417 St. Clair Ave. Začetek koncerta- bo ob 3. uri popoldne. Z veseljem poudarjamo, da bo po vsakem koncertu Slakov orkester igral za ples pri domači zabavi, razen po koncertu v “Front Row”. Na vseh prireditvah bodo na razpolago za nakup plošče, po-dvojni album iz 24 dosedaj ne-rekordiranih selekcij, imenovanih “Ten Happy Years”. Pri članih U.S.S. si bomo lahko nabavili listke za: novo Slakovo diatonično harmoniko in U.S. vladni hond za $100 in eden za 50. Dobitki bodo razdeljeni na zaključnem koncertu v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vstopnice za koncerte si lahko nabavite v Tony’s Polka Village, 591 E. 185 St.; Tivoli Enterprises, 6419 St. Clair Ave.; Newburgh Slovenian Home, 3563 E. 80 St.; Jo “Red” Klir, 17508 Maple Heights Blvd. in v Slovenskem domu na 4583 W. 130 St., West Park. Cenjene prijatelje slovenske glasbe se vljudno vabi na koncerte priljubi enega Lojze Slakovega ansambla. Tony Petkovšek, predsednik U.S.S. “i M grezofah se m b smel© m giwsrifi ne pisati!” BRIDGEVILLE, Pa. Tri- deset let mineva, ko so komunisti gonili lj udi trumoma "v smrt v trdnem prepričanju, da se jim zaradi tega ne bo treba nikdar in nikjer zagovarjati. O teh grozotah se ne bo smelo ne govoriti ne pisati. Čez te dogodke je treba vreči plašč pozabe in kdor bi ga skušal dvigati, tega je treba na kakršenkoli način prisiliti k molku, češ da blati osvobodilni boj, čeprav bo samo reševal njegovo čast proti tistim, ki so ga res osramotili. Tako opisuje krvave razmere pred 30 leti ravnatelj Dolenc v knjigi MOJA spomnimo, ko so že vzeli slovo od nas. Ne cenimo dovolj njih dela in žrtve, ki so jih v veliki meri doprinesli svojim družinafli in slovenskemu narodu. Večin3 od teh so morali težko delati za vsakdanji borni zaslužek v rudnikih in v tovarnah. Niso imeli blagostanja kot ga imamo mi že skoro neprenehoma skozi zadnjih 25 let. Rad bi napisal nekaj vrstic 0 takem možu in to je poznani pionir, ANTON ZALLNIK (preje Zevnik) s 1058 E. 72. ceste, Cleveland, Ohio, ki je praznoval svoj 85. rojstni dan 6. april3 1975. Rojen je bil 1.890 v Vasi, Dobrepolje na Dolenjskem) kjer je bil njegov oče Jože poznejša leta tudi župan. Kot 24-leten mladenič je prišel v Ameriko 1. aprila 1914, potem ko je odslužil 3 leta vojaščine. Naselil se je v Sparti, Minnesota) kjer je. imel nekaj znancev-Opravljal je težko in nevarno delo v tamkajšnjem rudniku-Vsak teden je hodil peš v sosednjo mesto Eveleth k nedeljski sv. maši v cerkev sv. Družine) kjer je pel na koru. Udejstvoval se je tudi v. dramatiki in na društvenem polju. Bil je ustanovitelj društva sv. Alojzija, KSKT leta 1916, Kasneje se je to društvo združilo z društvom sv. Cirila in Metoda v Evelethu. Več let je bil eden izmed glavnik moči v slovenskih igrah, in P°' tom dobička od teh iger je on-dotna igralska skupina omog°' čila izplačati dolg na cerkvi v veselje župniku Antonu E6' skovcu. Dekleta so ga rade imele, ker je bil tako postaven fant. Ančk3 v Evelethu ga je pa posebn0 rada imela. Anton ni vedel, k° je prišel v Minnesoto, da tist3 Ančka iz sosednje vasi, kater0 je na videz poznal doma, je Že odšla v Ameriko leto pred nji119 k svoji sestri in se naselila rav' no v istemu mestu. Neko RP0 nedeljo po maši sta se tam sre' čala in takoj si je Anton — ta bi pa b’la zame. In tako 33 je zgodilo, da sta postavni Am ton in brhka Ančka, rojena P61-' haj, stopila pred oltar v Evele' thu, dne 14. januarja 1918, in s* tam obljubila večno zvestob3. Rodili so se jima trije sinovr Anthony, Joseph (Tom) 911 Frank. Čez tri leta, ako bo dal, bosta praznovala 60-letnic° poroke. V Cleveland sta prišla z dru' žino leta 1926, in zadnjih 34 le živita na 1058 E. 72. cesti. Vses' kozi bivanja tu sta zvesta fara’ na fare sv. Vida. Imata 7 vnukov in 6 pravnukov. Vsi njihovJ sinovi so bili raznašalci “Amer1-' ške Domovine” in ZallnikoV3 sta naročnika tega lista že sk3' raj 50 let. Cela družina je tud1 včlanjena pri naši bratski org3' nizaciji K. S. K. Jednoti. Pokol ni John Germ, nekdanji glav11 predsednik K.S.K.J.- iz Puebl3’ Colorado, je bil tudi DobrepoH' čan in s slavljencema so bili v3' liki prijatelji. Anton Zallnik je delal za CY' clone Fence Company v naSj naselbini približno 29 let in 33 v pokoj leta 1955. Dokler je im31 še moči, je mnogim ljudem P°" magal modernizirati stanovanj3' Poštenp delo je naredil za m3^ plačo. V zadnjih 18 letih je b1 Anton Zallnik zelo hudo boDj1 dvakrat in zdravniki niso Prl" junakov-mučencev. čakovali, da bo ozdravel. Tod3 Bog mu je dopustil biti med b3' mi še nekaj časa. Zelo interesu11 it) ten pogovor sem imel z njim 1 z njegovo soprogo o njih življ6' nju v Minnesoti. On je bil nab1' reč vnet lovec, hodil na lov z9 srnjake in zajce in se je večkr3 srečal z volkovi. Mogoče bi °11 nam kdaj napisal o svojih d° življajih. Naj lepše čestitke, g. Ant011 Zallnik, ob priliki Vaše 85-lo* nice. Vem, da se mi tudi pridrjT žujejo Vaši številni prijatelji r znanci, posebno Dobrepoljča111.’ ter vsi Vam voščimo še doyj zdravih in veselih let med nam 30-letnica smrti naših fantov ne sme iti mimo nje. Vsa čast tej mladini, ki v svobodnem svetu s proslavo, ki po pripravlja za SO-letnico, kaže sorodnikom, prijateljem in nasprotnikom, da je ponosna na junake, ki jih je podrl zločinski komunizem. Vsa čast .mladini, ki hoče javno in glasno klicati morilcem junakov: Zagrešili ste najhujši1 zločin v zgodovini slovenskega naroda. Ponosni smo na junake. Kres, ki ga s to proslavo zažiga zavedna slovenska mladina v Clevelandu proti tiranstvu zločinskega komunizma, bo šel preko meje — naj komunisti to puste ali ne, žele ali prepovedo — do slovenske mladine na domači zemlji, ki ne sme povedati, ne sme javno izraziti svoje-, ga občudovanja in spoštovanja do junakov, katerih trupla čakajo na naše obiske v sedaj javno nepriznanih grobovih. Proslava, ki jo mladina pripravlja za 30-letnica smrti slovenskih herojev, je najboljša in najtrdnejša garancija, da grobovi v Kočevskem Rogu, Teharjih in drugod ne bodo pozabljeni Zavedna požrtvovalna slovenska mladina v Clevelandu je poroštvo za to. Morda bo kdo rekel, da sem sanjač, a naj vseeno zapišem: Prišel bo čas —- ni važno, ako bomo mi stari takrat še živi ali ne — a prišel bo čas, ko bo ta mladina iz Clevelanda z drugo slovensko mladino iz svobodnega sveta pohitela na rodno zemljo svojih staršev in pokleknila na grebeve junakov, ki bodo takrat javno priznani. Združena z mladino v lepi Sloveniji bo obhajala narodno proslavo v spomin neših Kresovi po slovenskih hribih bedo na večer pred proslavo goreli v čast junakov. Proslava bo na STADIONU, ki so ga z znojem in veseljem gradili pomorjeni fantje in možje. Takrat bc BELA — ne rdeča — LJUBLJANA pela pesem vstajenja, svobode, zmage — zmage nad brezbožnim in zločinskim komunizmom in njihovimi hlapci. Morda bo —' le upajmo, da bo to' resnica — ob tisti priliki kak sedanji komunist s priznanjem in kesanjem krivde pokleknil na grob tistih, ki so dali nedolžno kri, da bi duhovno slepi in brez-(Dalje na 3. strani) Daniel J. Po; stotih J k J [ < ► «I ; j ki W vse od konca vojne sem uspešno vodila narodno-pclitično borbo goriških Slovencev za dosego svojih pravic. Zakaj je prišlo do te spremembe? Nekaj let po koncu druge svetovne vojne so v Gorici ustanovili SDZ, ki je bila sestavljena iz dveh'skupin: katoliške (Slovensko ljudsko gibanje) ter laične (Slovenske demokratske skupnosti — SDS). Krovna organizacija SDZ je v javnosti odločno zagovarjala potrebe goriških Slovencev, njih demokratične ideale v boju proti vsakemu totalitarizmu, tako rdečemu kot 'črnemu, ter nastopala na volitvah s simbolom lipove vejice. To vse do letos, ko je prišlo do novih organizacijskih oblik in ustanovitve Slovenske skupnosti. Poudariti moramo, da so tej reorganizaciji imeli glavno težo prav pristaši SLG, torej katoliške struje v prejšnji SDZ. Pri organizacijo na Tržaškem, s Slovensko skupnostjo v Trstu. Prav na ta način bo sedaj možna še vse večja in tesnejša povezava med obema istoimenskima strankama na deželni ravni in s tem tudi večje jamstvo za prodor na deželni ter vsedržavni ravni. V skupnosti je namreč moč! Vsi dobromisleči demokratični Slovenci se zavedamo velike važnosti ustanovitve Slovenske skupnosti v Gorici. Zato pa tudi z bolestjo 'beležimo in jemljemo na znanje lažnive in krivične obrekovalne izjave ter naravnost žaljive trditve nekaterih vodilnih .predstavnikov laične skupinice, ki se sedaj posluži najbolj grobih laži in fantastičnih obtožb, da bi le oblatila to novo in obetajočo politično organizacijo. Slovenska skupnost v svojem programu odločno zagovarja demokracijo in politični plurali- Nove cene Z odlokom ZIS so znižali ali povsem odpravili obdavčitev nekaterim izdelkom. Cene so se znižale blagu, ki. j e potrebno za življenjski standard. Pocenili so se tudi pralni praški in avtomobili (od 1000-1500 novih dinarjev). Dražje so alkoholne pijače, cigarete, usnjeni in krzneni izdelki, kozmetični preparati, brušeno steklo in keramični okraski. Pevski zbor “Emil Adamič” Zlati jubilej svojega dela je Učiteljski pevski zbor “Emil A-damič” proslavil tudi v krajih, ki so biil zibelka njegovega predhodnika na' Primorskem. Koncerte so imeli v Sežani, Novi Gorici in italijanski Gorici. Program so sestavljale pesmi novejših skladateljev. Občinstvo je pevce navdušeno sprejelo. Med vrstami... — Naši zakoni so mreže z velikimi luknjami, w katere se u-jamejo samo majhne ribe. — Čedalje bolj se čudim, ka- ko je mogoče spraviti toliko neumnosti v tako majhno škatlo, kot je televizijski sprejemnik. — Nekateri menijo, da zaostalost sodi v naravna bogastva dežele. — Žalostno je, če napredek nazaduje. — Vedno se ujezim, če mi ponujajo polresnice kot končne izdelke. — Modri politiki svetujejo' ljudem, naj zamenjajo noge, če jih tiščijo čevlji. Avtomatska telefonska postaja v Kanalu Prebivalci so dobili novo avtomatsko telefonsko postajo z 800 priključki in 60 vodi. Napravo, ki je prva tovrstna v Sloveniji, je izdelala tovarna “Iskra”. Enaka telefonska centrala bo kmalu končana tudi v Tolminu. S tem bo vsa Soška dolina nemoteno in hitro med seboj povezana. zem ter zhvrača vsak totalitarizem. Ljudje- v Slovenski skupnosti niso nikaki plačanci ljubljanskega ali beograjskega režima, ampak se idealno in nesebično žrtvujejo za blagor slovenske manjšine v Italiji. In prav masoven odziv na obeh prvih občnih zborih Slovenske skupnosti ter pozitiven odmev v lončarja, Lončarji izumirajo Neslišno drse štarejski kolovrati, na katerih na videz okorna roka mehko dviga lončarsko glino. Ti kolovrati, iz leta v leto jih je manj, se vrte le še od sejma do sejma, zvečine čez zimo. kajti povpraševanje po lončarskih izdelkih je vedno manjše. Med redkimi lončarji, ki še vztrajajo v Ptuju, je lončar in pečar Andrej Hernja, poroča ljubljansko “Delo”. “V Ptuju sta sedaj le' še dva pa tudi na Ptujskem vladoval v Evropi v prvi polovici 15. stoletja. Dela v konjiški cerkvi se še vedno nadaljujejo. Letos bo prišla na vrsto cerkvena ladja. Ko bodo dela povsem končana, bo zasijala cerkev v vsej prvotni svetlobi in bogastvu. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE PrpfeFs Ffgarniacy St. Clair Ave. & E. G8 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE naši širši javnosti je dokazal, da^ je pot, ki smo jo demokratični Slovenci na Goriškem sedaj u-brali, poštena in prava. A. B. v S. S. Zaklad v košu NEW YORK, N.f. — Nenavadno težak je bil koš za papir, ki ga je hotel 'izprazniti Stavros Zumbulis, , hišnik v podružnici neke newyorske banke. Na platneni vrečki je opazil listek z napisom “41.000 dolarjev”. Obvestil je policijo in bančnega ravnatelj a. NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI polju jih ni več. Industrija je po vojni to obrt zdesetkala. Pri naši hiši bo ostala, dokler bom še sam zmogel to težaško delo,” je razlagal Andrej Hernja položaj te obrti sedaj v Ptuju in na Ptujskem polju. Dodal je še, da so najboljši odšli v tujino, |tako tudi njegov pomočnik, ki “zdaj dela tam debele marke”. Pomoč kopališču Pristan v Mariboru Ljubljansko “Delo” poroča 15. aprila 1975 pod gornjim naslovom: Zavod Stadion je sicer v preteklem letu dobro gospodaril, vsaj zaključna bilanca ne izkazuje izgube, vendar pa ima velike stroške s kopališčem Pristan. Stadion ne more pokrivati izgube kopališča iz drugih virov, zato je izvršni svet skupščine občine Maribor sklenil, da bo Pristanu odobril pomoč 352,00C dinarj ev. Izvršni svat je menil, da je kopališče Pristan komunalni objekt posebnega družbenega pomena in da ne more uporabljati pri svojem poslovanju ekonomskih cen, kajti za to tudi ni bilo zgrajeno, venar pa mota kolektiv Pristan narediti vse, dahi. bila izguba čim manjša. Kopališče naj bi bilo odprte več dni na leto, kot je bilo dose-daj, organizirati pa bi morali tudi1 posebne kopalne dneve. Zanimive freske v Slovenskih Konjicah V Slovenskih Konjicah že nekaj časa obnavljajo cerkev, ki je kulturni spomenik prvega reda. Med obnavljanjem prezbiterija in prenavljanjem ostalih delov cerkve pa so strokovnjaki naleteli na zanimive freske. V prezbiteriju so jih že restavrirali. ‘ % Po c cenah strokovnjakov spomeniškega varstva sodijo v zelo zanimivo vrsto štajerskega sloga. Poleg onih na Ptujski gori in v. celjski kapeli Sočutne (ki sicer konjiško v marsičem pre-segajo) so redek primer “štajerskega internacionalnega mehke-ga gotskega sloga”. Njihova značilnost so izredno mehke linije, nežni obrazi z vrsto bogatih in barvno finih tonov. Takšen način slikanja je pre- MALI OGLASI EUCLID BUNGALOW prvič naprodaj, neomadeževan, dve spalnici, delno zgotovljena soba zgoraj. Kuhinja s prostorom za jed, klet, garaža. Blizu E. 250 St. EUCLID ZIDAN RANČ velike sobe na enem nadstropju, tri velike spalnice, dve kopalnici, ,12x24 rekreacijska soba. Centralna klimatska naprava. Priključena garaža. Se mora videti, da se prepričate. EUCLID 5% davka povračila, novi Colonial s tremi spalnicami, jedilna soba, velika kuhinja. Polna klet. Se nahaja od E. 260 St. EUCLID — ZIDAN 6-6, tri velike spalnice, jedilna soba, IVz kopalnica, razdeljena klet. Dvojna priključena garaža. Samo pet let star. Imamo veliko izbiro novih domov v Lake okraju. So sposobni za davek povračila. Kličite, da vam pokažemo. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (74) FOR SALE Air conditioner, Westinghouse, 3 speeds, 9 thermostats, one year old. $95. Refrigerator, apartment size, 1 year old. $95. CaU 881-7122 (72) Apt. For Rent 3 large rooms on E. 61 St. unfurnished. Call 942-0620 evenings (72) NAPRODAJ Radi upokojitve delikatesna trgovina z licencom C 2, V slovenski naselbini, blizu cerkve in šole. Za več pojasnila kličite 451-7487 po 6. uri pop. ______________________ (75) Help Wanted Male or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’a Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Female help wanted * 5 LIGHT BAKING General Kitchen work 7:30 A.M. to 3:00 P.M. 5 days a week Salary open Steady work at private club downtown. Established 55 years. Fine working atmosphere. Ask for Mary Mach. CLEVELAND CIVIC HOUSE 320 Superior Ave. (75) ASSISTANT COOK 7:30 A.M. to 3:00 P.M. 5 days a week Salary open Steady work at private clul downtown. Established 55 years Fine working atmosphere. Asl for Mary Mack. CLEVELAND CIVIC HOUSE 320 Superior Ave. , (75; -a ^ooooo6cooc6eaoaoooaoooaoogy Karl H. Waggerl Bobni zaropočejo, kratka povelja se razlegajo iz miroljubnih brad prek trga, svečani sprevod se počasi uredi, da pojde po Gospoda v cerkev. Najprej se prikaže med temnimi vrati križ, obdan z zvoki orgel, in nebeškim petjem. Nato spet zastave, dečki z zvončki in svečami pred podobo milosti polne Device. Glejte, trenutek postoji in se smehlja v luči in svojo voščeno roko drži 'še zmeraj dvignj eno v blagoslov, ta dobrotna mati Gospodova. Za njo pride sveti Jožef, neso ga tesarji, tudi on je oblečen v srebro in svilo. Jožef gleda sicer prijazno okrog sebe in kima z glavo, ali vendar je že nekoliko slaboten in šibak v svoji starosti. Ce ga tesarji postavijo na tla, se mu glava precej povesi na prsi in zaspi. Potem pride dvanajst kaf.or cvet belih deklic s cvetličnimi venci, za njimi zbor pevk in končno lesketajoča se streha neba nad Gospodom, ogrnjena v kadilo. Nosi ga pater Janez, po knežje stopa, kakor z zlatim oklepom obdan vitez, in mon-štranco nese v zagrnjenih rokah pokončno pred prsmi kakor meč. Kar stoji ob potih, pada na kolena. Prelestna je ta zbrana vojska Gospodova, njegovi služabniki so krasno oblečeni. On sam pa prebiva v koscu belega kruha, tako prihaja k ljudem. In sveti oblat sveti zares svetleje kakor zlato in dragoceno kamenje. To je mila luč in tolažba, kajti zlato je sicer moč, ali kruh je življenje. In Gospod gre daleč po poteh krog vasi. Da se nesti prek vode, travnikov in rodovitnega polja, tedaj ci sklanjajo klasi svoje glave k Njemu pod nebo in se ga plaho dotikajo. Na mostu se pater Janez ponovno ustavi, povzdigne monštrahco in pokaže Gospodu vso krajino, govoreč pri tem besede velikega blagoslova. Bog vidi trud svojih otrok, kipečo barvitost poletja. Travnike, ki znova ozelenijo, rjavkasto žito po njivah, da, “coeleste benedictione benedica-tur”, z nebeškim blagoslovom naj blagoslovi in varuje ta kraj in vse, ki v njem prebivajo, polja in zemlje sadove v svojem troedinem imenu”. Potem počiva Gospod na oltar" jih in pusti, da ga hvalijo kot močnega in velikega Boga, kakor res je. Zrak se trese od zvonjenja, srebrno cinglanje zvone-, kov se neprenehoma pomešava | med petje, in kakor zaveje veter j skozi pšenično polje, tako klecne ! množica vernikov na kolena. J To je veliki trenutek, ko dvig-; ne poveljnik strelcev sabljo. Ves j čas jo je nosil pred sabo kakor ravno svečo, zdaj pa sune z njo bojevito proti nebu, in če gre dobro, če se noben prst ne skrivi prehitro okrog petelina, potem poči zdaj mogočna salva iz vseh cevi, ženskam v grozo, ali Gospodu Bogu v zadovoljstvo. Iz smodnikovega dima sneži razstreljeni papir, zastave vzplapo-lajo in se povesijo v pozdrav, hkrati se tudi godbeniki podvizajo in zatrobijo, kolikor sapa vzdrži. Na skladbo kot celoto je treba gledati, ne na nekaj neumnih not. Zakaj po vsem, kar pravi sveto pismo, ljubi Gospod močno godbo. Le sveti Jožef sloni spredaj na svojem stojalu in že spet dremlje v toplem soncu, ah, kajpada, saj je bil že v mladih letih naglušen, kot je večina tesarjev. In nebeški sli so imeli z njim svoje težave, vse so mu morali povedati v sanjah. Med letom stoji v cerkveni ladji pod korom, pa' tudi ondi se ljudje nič kaj več ne zgrinjajo, pravijo, da vča- treba ozdraviti njegove hibe z j žico in klejem. Toda kaj bi to Ihasnilo? On je kljub temu čh-‘stitljiv in visoko cenjen svetnik, četudi ne tako močan in zanesljiv pri delu kakor ognjeviti Lenart, pohlevni Frančišek , ali sama Mati božja. Nji darujejo mnogi pri obhodu cvetice ali rožne vence, in tisti, ki so v naj-večji stiski, potisnejo celo listič v roko mogočne Gospe, da bi se spominjafa njihove bridkosti, ko bo spet stala v svoji temačni sih zamenja prošnje in zdravega votlini, polna milosti, vedoč za napravi še bolj zdravega, name- j vse bridkosti življenja, sto da bi mu pomagal v denarni j Tudi Kristina pride k Agati stiski. Pater Janez meni, da je v prodajalnico, da bi kupila vo-ta Jožef v pohujšanje in da bo ščenko za Marijino podobo. Da, LETO GOSPODOVO Roman PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ na Voglu ni vse dobro, mali Adam je bolan. Kar nanagloma na smrt bolan, reče Kristina in zre ob tem čez Agato v prazno, kakor da govori s kom nevidnim. Otrok je ponoči padel iz zibelke in od tedaj kar venomer spi, spal bo pač kar naprej, če ne bo Bog pomagal. David zavije svečo v papir, ali Kristina še ne gre, hotela si je še nekaj priskrbeti, le kaj je že neki bilo? Nagrobni kamen, da. Kje je Agata takrat kupila kamen, ko je kramar umrl, to jo je hotela vprašati. Tako? Mar po- TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM SMEHiŠMO MfifSVKO KOT DARILO ZA Materinski dan Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov: • OGLAŠUJTE v / AMERIŠKI DOMOVINI / % • PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / . SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO jtrebuje Kristina zdaj tako nuj-. no nagrobni kamen, ali mora biti brezpogojno črn? Koga pa hoče pokriti, starega Adama, ki je stopil skozi trhleno desko, ali že mladega, ki je padel iz zibelke? j j Starega, Agata, in če že mora I biti, tudi mladega. To se da pre-! boleti. Veliko slabše je, da služi Kristina še zmeraj za deklo na j Voglu, da je morala danes spet iti za dekliško zastavo. Mlademu kmetu se kar nenadoma ne mudi več z oklici, nekaj tednov je kakor spremenjen. Kristina mu je zjutraj in zvečer tičala v ušesih, morebiti je bila to napaka. — Tvoj otrok, je rekla, saj moramo končno dati otroku P0* šteno ime. Mi? je vprašal kmet, si moj otrok? In potem, je vZČ klobuk z žeblja in šel. Ponoči je prišel domov, 0“P vrata v izbo, stopil pred zibe^3 in začel govoriti. Drugače je P cele dneve molčal, toda pija,1(, mu je razvezala jezik. ZA SMEH “Dobro, da sem te našel ^ sodi mi, prosim, eh dinar, da bom peljal s tramvajem.” “Žal, imam samo deset difl3 -V r Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime in naslov: .......... Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasnaporočnavabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 ¥aškš k@vaš. ■. Kot njegov oče je tudi Ray Vitcenda v Exekcm-du, Wis., vse svoje življenje kovač. Četudi jih ima že 75, se še ni umaknil v pokoj. Na desni ga vidimo pri urejanju ognja v kovačnici, ki je u-rejena še po starem na oglje. Na sliki na skrajni desni končuje Ray varjenje. lil .vi? m ■; 2 : V MG:/- :v; 7' "-"7- '■ • ih 1 Na levi zgoraj vidimo kovača Raya, ko nadzira ogenj, na levi spodaj pri kovanju v ognju segretega kosa in sredi spodaj njegove roke s kleščami in kladivom. Kovači starega kova so silno redki ne le v naši deželi, ampak tudi drugod v industrijsko razvitih državah. Njihovo delo,, v kolikor je še potrebno, so prevzeli stroji... Konj kovati pa ti le ne morejo!