XXXIV. Številka 43
tlji: občinska konferenca SZDL i Kranj, Radovljica, Skofja Loka - Izdaja  Časopisno podjetje -Glavni urednik Igor Slavec verni urednik v. d. »Jote Kos nje k
iLASILO SOCI
KRANJ — »Gaudeamus igitur« ali veselimo se. je te dni odmevalo po Sloveniji. Srednješolci četrtih letnikov so končali šolanje in v znak veselja pripeli v gumbnice nageljne in vrtnice. Veselo je bilo tudi v Kranju, kjer so prvič skupno slavili vsi srednješolci. Maturante sedaj čakajo zaključni izpiti. Fantje bodo že jeseni za eno leto odložili knjige, ker jih čaka služenje vojaškega roka. Dekleta pa bodo nadaljevale šolanje na višjih stopnjah, ali pa bodo iskale prvo zaposlitev. — Foto: D. Humer
J.
Kranj, torek, 9. 6. 1981 Cena: 7 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarji« 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
NE   ZVEZE    DELOVNEGA LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
;EDIŠĆU POZORNOSTI
Gorenjski
Hgadne zastave dvignieJ *SŽfS£Šfc
lio so v sedmih slovenskih brigadirskih naseljih mladi spet i zastave svojih brigad. Delovišča so oživela, krampi in lopate so tMdile v težko zemljo, pomešano z znojem brigadirjev. Na desetih "-nih akciiah v naši republiki, tri se bodo začele 28. junija, bo d .vzusta sodelovalo več kot 4600 brigadirjev iz vse domovine, k opravili predvidoma 577.000 norma ur v vrednosti dobnh 80 mi
,mferJveiiko povedo. Predvsem to, da mladinsko prostovoljno vse širši zamah in da so ekonomski učinki večji od stroškov. ,r na s številkami ne bi prikazali bistva neb. zajel, celotnega •odnosov ki se oblikujejo na delovnih akcijah in nadaljujejo po ; Kr^Siriev v šole, delovne organizacije krajevne skupnosti ■SSno videti samo zgrajenih cest, vodovodov, kanalizacij Tn telefonskega omrežja, očiščenih pašnikov Vedet, mo v življenju ljudi, ki so se dolgo čutih zapostavljeni in so ""Iv napredek svojega kraja, rojeva nov zanos. Prinašajo Kri«dirii z mladinskimi delovnimi akcijami, ki so pomemben izravnavanja   neskladij v razvoju posameznih delov naše
trnove samo to. Mladinske delovne akcije, če uporabimo izraz, ki ..k^ob^uveljavil, so tudi velike šole samoupravljanja. Na njih ttSKj? solistično in samoupravljajo zavest ,n vednost, ^Tinotnost nabirajo delovne navade, kujejo prijateljske vezi, fiodpTop prednosti, ki jih ne morejo odtehtat, še tako
^h^d^m^dinskih delovnih akcijah po vsej domovinii bo ao-•B tudi trinajst gorenjskih bngad, od tega dve pionirski, s 460 bn-Nekateri so že zavihali rokave in popnjel. *a orodje. temo* se velja ozreti nekoliko nazaj v obdobje priprav, in se tudi nekaterih slabosti, k. se prihodnje leto ne bi smele Evidentiranje brigadirjev so pravočasno speljal, le v tržiški m občini kjer so pripravili tudi največ uvodnih preizkušenj, lo-ddovnih akcij. Drugje so imeli z oblikovanjem bngad razen težave. Mar brigadirska zavest peša? Ah je bilo osveščanje
PIvor5bi?najbrž morali iskati v drugem vprašanju Klubi bri-namreč še niso povsod zaživeli oziroma so aktivni le od junija rm*ta kolikor akcije trajajo. Pa vendar bi morali postati stalna mladinskega delovnega zanosa Tudi vodstva posameznih orzanizacij zveze socialistične mladine bi morala več stonti lianje mladinskega prostovoljnega dela. Zato naj bodo slabe e vodilo pri načrtovanju prihodnjih akc.j! ^
radi pojemo — Zborovski* petje je pri nas najbolj priljublje *iaU> tudi najbolj razširjeno kulturno udejstvovanje. Ob izteka Vunom, se kar vrste nastopi, letni koncerti, revije pevskih zborov. L irh dobe v največjem slovenskem glasbenem prazniku, taboru \tkh zborov v Šentvidu pri Stični, ki bo letos 21. junija. Naš je nastal 30. maja v Preddvoru, kjer so se srečali mladinski **>zbon kranjske občine, v kateri je 30 pevskih zborov na šolah. Ob to zbori zapeli skupaj in zazvenela je pesem i z 400 mladih ust ob '">// harmonika rskega orkestra iz Radovljice. — Foto: Mirko
Kranj — Po podatkih, ki jih je zbrala medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, je bil turistični promet v prvih štirih mesecih letošnjega leta na Gorenjskem manjši kot lani. Na Gorenjskem je bilo skupaj 470.000 prenočitev, od tega največ domačih gostov, in so ustvarili 373.000 prenočitev. V Sloveniji je bilo v tem obdobju manj domačih gostov, a nekoliko več tujih gostov.
Največji obisk in največ prenočitev je zabeležila Kranjska gora s 162.000 prenočitvami, kar pa je nekoliko manj kot lani. Od tega je bilo največ domačih gostov, povečal pa se je obisk tujih gostov. Na Bledu so zabeležili 124.000 prenočitev, kar je več kot lani, predvsem domačih gostov, medtem ko je bilo tujih toliko kot lani. V Bohinju je bil manjši turistični obisk in sicer 91.000 prenočitev. Krvavec in Pokljuka sta imela po 12.000 prenočitev ali znatno več domačih gostov kot lani. V Ratečah in v Planici v primerjavi z lanskim obdobjem beležijo največji porast z 11.000 prenočitvami. V Radovljici je bilo prenočitev znatno manj, 9.000, v Tržiču 439, v Kranju je upadel turistični obisk in so beležili 24.000 . prenočitev, največ domačih. Na Jezerskem je bilo 7.000 domačih in tujih prenočitev ali več domačih gostov kot lani. v Mojstrani in na Jesenicah je bilo 7.000 prenočitev, v Gozd Martuljku pa so letovali samo domači gostje. D. Sedej
Srečanje ginekologov in porodničarjev — V Golf hotelu na Bledu je bilo dvodnevno srečanje slovenskih in hrvatskih ginekologov in porodničarjev, deseto delovno srečanje, ki ga je pod pokroviteljstvom skupščine občine Radovljica organizirala bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Na strokovnem posvetovanju, ki ga pripravljajo vsake dve leti, je okoli 70 razpravljavcev od 120 udeležencev posvetilo največ pozornosti predvsem izkušnjam in seznanitvi z najnovejšimi spoznanji v zvezi z rakom na jajčniku ter bolnišničnim infekcijam v zvezi s porodom tako mater kot dojenčkov. Takšni strokovni posveti slovenskih in hrvaških ginekologov in porodničarjev so nadvse pomembni, saj si izmenjujejo delovne in strokovne izkušnje tako strokovnjaki kot posamezne zdravstvene ustanove Hrvatske in Slovenije - Foto: D. Sedej
Najkvalitetnejši sejem doslej
KRANJ   —   Konec prejšnjega tedna so se zaprla vrata letošnjega, že devetega sejma opreme in sredstev za civilno zaščito. Te edine  specializirane prireditve, ki   jo   organizirata Gorenjski sejem in Zvezni sekretariat za ljudsko   obrambo,   se  je letos udeležilo vec kot 150 jugoslovanskih proizvajalcev,  ki so med okoli 2##0 razstavljenimi izdelki prikazali tudi  nekatere najnovejše, ki bodo šele letos prišli na jugoslovanski trg v večjem številu. Kranjska prireditev je bila vedno tudi priložnost za razreševanje nekaterih doktrinarnih vprašanj v proizvodnbji sredstev civilne zaščite: tudi tokrat je na posvetovanju, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Ju-
Eosi a vi je prišlo do spoznanja, da rez dogovorov med proizvajalci in ob še večjem upoštevanju znanstveno raziskovalnega dela ne bo tako kmalu na jugoslovanskem tržišču dovolj opreme za civilno zaščito, prihajalo bo do podvajanja proizvodnje nekaterih artiklov ipd.
Prav to so tudi menili predstavniki zveznih in republiških organov in organizacij civilne zaščite, komitejev za narodno obrambo in drugih skupnosti in organizacij, ki pa so med drugim ob ogledu sejma še posebej naglašali, da je še kako opazen kvalitetni napredek v proizvodnji sredstev in opreme civilne zaščite. Že prihodnje leto pa bo verjetno   sejem   upošteval tudi
nekatere pripombe, tako na primer grupiranje  izdelkov posameznih proizvajalcev; po sedanjem načinu namreč posamezni proizvajalci   razstavljajo kompletni program, grupiranje enakih izdelkov različnih proizvajalcev pa bo seveda obiskovalcu omogočalo    večjo primerjavo med izdelki. Sicer pa so si tudi letos skupine obiskovalcev predvsem šole in- pa vojaki lahko sejem ogledovale tudi pod strokovnim vodstvom. Žal pa so za to edino   specializirano prireditev pri nas in tudi eno najboljših v Evropi, pokazale najmanj zanimanja prav gorenjske šole, prihajali pa so mladi iz drugih slovenskih regij.
Med obiskovalci, po oceni jih je bilo okoli M.0#O, so vzbujali pozornost nekateri novi izdelki kot na primer minigenerator z močjo 3# kilovatov pri 25 metrskem padcu vode, izdelek PAP Ljubljana,   dalje    nov izdelek Termopola Sovodenj  — higienski komplet za zaklonišče, kar je sedež,  umivalnik  in improvizirano stranišče hkrati. Za obiskovalce so bile seveda zanimive še posebej atraktivne demonstracije   nekaterih   izdelkov   kot na primer naprave za gašenje, dekontaminacijo in predelavo ne-pitne   vode   v   pitno, izdelek Vatrosprema.   Letos   sicer na kranjskem sejmu ni bilo organiziranih   vaj   civilne  zaščite, v katerih  bi  lahko  nazorneje in učinkoviteje prikazali delovanje
najrazličnejših sredstev za opremo in zaščito, ker je večina tel aktivnosti sodila v zaključne vajo Celje 81 konec prejšnjege tedna.
L. M.
Referendum ni uspel
Tržič — Nedeljsko glasovanje tr žiških občanov za samoprispevek, k bi ga namenili za gradnjo komu nalnih in drugih objektov v kra jevnih skupnostih, ni uspelo. Zs samoprispevek je glasovalo dobrih 45 odstotkov volilcev. H. J,
G LAS 2.STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK, 9. JUNIJA iM
PO JUGOSLAVIJI
Šagari na obisku
V ponedeljek je prispel na obisk v Jugoslavijo pred sednik Nigerije Al Hadži Šehu Šagari. To je prvo srečanje predstavnikov teh dveh držav na najvišji ravni. V Jugoslaviji pripisujejo obisku velik pomen in pričaka vati je, da bodo pogovori nova spodbuda za razvoj sicer že sedaj plodnega sodelovanja. Posebno pozornost o pogovorih posvečajo dvostranskim odnosom pa tudi aktualnim mednarodnim vprašanjem.
Neurje v Vojvodini
Dež, toča, grmenje in močan veter so v petek popoldne in v soboto poškodovali številne hiše in industrijske objekte v Vojvodini, naredili veliko škode tudi na poljih, neurje pa je zahtevalo tudi dve življenji. V treh urah je padlo več kot 70 litrov dežja na kvadratni meter, kar se ni zgodilo že nekaj desetletij. Pred Novim Sadom se je v petek zvečer utrgal oblak in voda je zalila kanalizacijsko mrežo in poplavila ulice. Neurje je zajelo tudi okoliške kraje, poškodovalo pa je tudi nekaj tovarn.
Srečanje mladih tehnikov
V nedeljo se je v Mariboru sklenilo dvodnevno srečanje mladih tehnikov Slovenije, na katerem je sodelovalo okoli 800 udeležencev. Tekmovalci so se pomerili v 14 različnih disciplinah. V ekipni razvrstitvi je zmagala ekipa Ljubljana-Šiška, druga je bila Murska Sobota in tretja Ljubljana-Vič-Rudnik.
Zborna Osankarici
Člani počitrtiške zveze Slovenije so se v soboto zbrali na Osankarici. Zbor je pripravila počitniška zveza občine Slovenska Bistrica pod pokroviteljstvom tam ■ kajšnjih delovnih organizacij. Pri domu Pohorskega bataljona je govoril Metod Zalar, paredsednik poči tri i ške zveze Slovenije. Slavnostni govornik je bil Tone Vlrih-Kristl. •
Srečanje
upokojenskih zborov
V počastitev 40-letnice vstaje in 35-letnice ustanovitve zveze društev upokojencev se je v soboto zbralo v Sežani na VII. srečanju pevskih zborov društev upokojencev nad 1000 pevcev. S tem srečanjem so v Sežani tudi končali teden upokojencev.
Srečanje bivših intemirancev
Več kot 70 bivših političnih zapornikov, internirancev iz zagorske hrastniške in laške občine se je v soboto srečalo v Zagorju. Šolarji in mladina 80 jim pripravili kulturni program. V delavskem domu v Zagorju pa so odprli razstavo o koncentracijskih ta boriščih.
r
Kranjski brigadirji na Kozjansko - V soboto zjutraj so na de-lovišče zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 81 odpotovali kranjski brigadirji. Njihova brigada Stane Žagar mL, ki jo bo do polnilo še osem mladincev iz pobratenega italijanskega mesta Rivoli, bo do 3. julija gradila, obnavljala in popravljala cestno ter vodovodno omrežje in na ta način pomagala k hitrejšemu napredku manj razvitih krajev. Komandant brigade je Damjan Miklavčič, med brigadirji pa je največ učencev poklicnih šol ter mladih delavcev. — Foto: H. Jelovčan
Gorenjska pred kongresom samoupravljalcev
Mladi Kranju
Kranj — V mesecu mladosti so mladi iz kranjske občine pripravili številne prireditve, ki so se odlikovale po pestrosti, dobri organizaciji in udeležbi. Taka je bila ugotovitev članov predsedstva občinske konference ZSMS Kranj, ki so še posebej pohvalili nastop mladih na osrednji svečanosti ob dnevu mladosti v Beogradu. Sklenili so, da bodo podobno prireditev, seveda skromnejšo, pripravili za kranjske občane v sredo. 17. junija, ob 18. uri na stadionu Stanka Mlakarja. Razen »Beograjčanov« bodo k sodelovanju pritegnili še folklorne skupine, vojake in pionirje. Njihov nastop se bo odvijal pod naslovom Mladi Kranju H. »I.
Stane Huber, delegat za III. kongres iz kranjske Save
Šestnajstega junija se bo v Beogradu pričel III. kongres samoupravljalcev. Kako daleč so z razpravami v Savi, smo se pred dnevi pogovarjali z njihovim delegatom na kongresu in predsednikom delavskega sveta Tozd Avtopnevmatika Stahetom HUBROM.
Sava je bila med delovnimi organizacijami, ki so kongresu poslale posebno sporočilo; zahtevo po pravilni razporeditvi deviz na jugoslovanskem področju. Sava je bila tudi nosilec tematske razprave »Oblikovanje meril za spremljanje uspešnosti dela ter vrednotenje kreativnega dela, fizičnega dela in dela v težkih pogojih«. Kot povsod pri nas, so ocenili tudi svojo samoupravno organiziranost.
Velike naloge so bile pred delavci in v glavnem so jih dobro opravili, je prepričan Stane. Bile so napake, ugotavlja, kot na primer, da so na inštruktažnih sestankih obravnavali premalo zahtevnih vprašanj iz prakse in preveč na splošno obravnavali materiale iz informacij, pa predčasno odhajanje s sestankov. Sicer je slednje razumljivo, kajti njihovi sestanki so sklicani največkrat ob enih popoldne, ko se ljudem že mudi na avtobuse. . . Vseeno so veliko naredili.
Ocenili so, da je njihovo samoupravljanje dokaj razvito, saj žanje priznanje v Kranju in na Gorenjskem, še vedno pa niso zadovoljni z delom vseh delegatov za delavski svet, ki se še vedno premalo posvetujejo z bazo in še prevečkrat prihajajo na seje le z lastnimi mnenji, ne pa mnenji večine, ker pač niso utegnili sklicati predhodnih sestankov. Tudi njih motijo preobširni materiali za seje, dostikrat nerazumljivi, pa tudi prepozni.
O resoluciji Stane Huber pravi takole: »Resolucija nam je za obravnavo pustila premalo časa, da bi jo dosledno obravnavali v vseh sredinah. Zato jo ne bomo obravnavali po zborih delavcev, po sindikalnih skupinah, temveč na skupnem sestanku, kjer bodo zastopani vodilni delavci, delegati, družbenopolitične organizacije, vsi predstavniki oddelkov, posameznih skupin. Na splošno pri nas prevladuje mnenje, da je kongresna resolucija preobširna, nekonkretna, pre-splošna in kot taka delavcu nerazumljiva. Težko jo je povezati s prakso. Lahko ugotovim, da smo veliko stvari, ki jih prinaša resolucija, pri nas že uresničili. Pogrešamo pa v njej konkretnih napotkov za reševanje posameznih težjih gospodarskih vprašanj, ki nas tarejo.«
Presplošno gradivo
In kaj pričakujete od kongresa?
»Nekaj pogrešam pri pripravah na III. kongres samouprav-ljavcev: premalo smo napisali, opozarjali in povedali, koliko in kaj vse smo uresničili od sklepov II. kongresa do danes, česa pa še ne. Morda bo o tem spregovoril kongres sam. Prav bi bilo, da bi. Sele po uresničenih sklepih veš, koliko uspešno obdobje je za teboj. Pričakujem, da bo spregovoril o vseh najbolj perečih vprašanjih, ki zadevajo naše gospodarstvo, naše samoupravljanje.«
D. Dolenc
----N
Računi
in računčiči
Tržič - Občinska konferenca ZSMS Tržič, ki je tudi v letošnjem mesecu mladosti pripravila tradicionalno povorko z baklami, je po akciji lahko upravičeno v skrbeh. Na občinsko konferenco so se namreč kot ploha vsuli razni računi in računčiči.
Z nekaterimi od njih se v organih prireditelja poglobljeno ukvarjajo. Bojijo se, da bo baklada v prihodnjih letih le še lep spomin ali pa zgolj mini prireditev, če bo rast številk na računih še naprej tako bliskovita.
Primeri! pihalni orkester Tržič je svoj prispevek na bakladi ocenil na sedemsto starih tisočakov, polovico te vsote, 3600 dinarjev, zahtevajo člani Mladinskega gledališča in tako naprej. Res je, nobena stvar ni zastonj. Za nastope velja dogovorjena in družbeno potrjena cena. A v primerjavi z letom 1980 so številke na računih krepko višje. In če se je dotacija občinski konferenci ZSMS Tržič za letos v primerjavi z lansko povečala le za 14 odstotkov, potem je seveda razumljivo, da je ob pogledu na račune in računčiče nemalo osuplih obrazov. Kajti veliko tržiških mladink in mladincev je žrtvovalo ogromno prostega čas in prostovoljnega (brezplačnega) dela za baklado. Ni čudno, da se marsikomu od njih zdi kot bi ga potegnili za nos, če nekaj dela zastonj, drugi pa za podobno stvar dobi plačilo. In to kar lep znesek.
Res je; dotacije društvom v Tržiču so pičle in morajo svoje delo dodatno zaračunavati. Res pa je tudi, da je profesionalizem ali polprofesionalizem zelo nevaren za razvoj amaterske kulturne in vsakršne druge dejavnosti v občini .my
Bratski jubilej
Dobra dva dni so bili pobratimi iz francoskega mesta Ste Marie aux Mineš tržiški .gostje — Njihov obisk, ki obeležuje petnajstletnico pobratenja, je v pestro paleto sodelovanja dodal nove vsebinske prvine
Tržič - Petnajst let mineva letos, odkar sta tedanji predsobi skupščine občine Tržič Tine Tomazin ter župan francoskega mesta S« Marie aux Mineš podpisala listino o pobratenju med občinama FVt-najst let tesnega sodelovanja, prijateljskih vezi, ki so se kovale k v vojni med jugoslovanskimi in francoskimi interniranci, je iraslo v mogočno drevo bratstva.
Stiki predstavnikov dveh mest, med seboj oddaljenih več kot osemsto kolometrov, so v tem jubilejnem letu še posebej hvi. M«d
[uvomajskimi prazniki je skupina TržiČanov, v kateri so bili uradni de-egati, šahisti, strelci in člani Mladinskega gledališča, obiskala francoske pobratime, v petek pa so Alzačani obisk vrnili in v pestro paleto sodelovanja dodali nove vsebinske prvine.
Potem, ko so se v soboto zjutraj udeležili krajše spominske sveča nosti pri spomeniku na Ljubelju, so gostje po interesnih področjih nadaljevali pogovore s Tržičani. Predstavniki občin so namenili naivtf pozornosti našemu samoupravnemu socialističnemu sistemu, francoska sindikalna delegacija pa se je v Peku sestala s člani občinske« sveta zveze sindikatov in tržiškimi delavci. Osrednja tema pogovorov * bila organiziranost sindikatov v socialističnem samoupravnem sistemu ter v kapitalistični družbi, zlasti vplivnost sindikata na sprejeman* odločitev. V osnovni šoli heroja Grajzerja so bile razprave o vzgon ir izobraževanju v naši in francoski družbi, svoje goste pa so imeli tudi1 tržiški mladinci.
Sobotno popoldne je minevalo v ogledih obeh galerij in mureia.1 Zvečer so člani Mladinskega gledališča Tržič, ki praznujejo peto letnico dela, v Cankarjevem domu pripravili celovečerni kulturni nro-gram, ki je predstavljal prerez njihove ustvarjalnosti in snovani driih tržiških kulturnikov. ^
V nedeljo dopoldne so si gostje iz Ste Marie aux Mineaa otiafei Dolžanovo sotesko, bogato z mineraloškimi in geološkimi posetaoacaL ter prikaz veščin domačih alpinistov. Popoldne so se poDdiaTp« Gorenjski, zvečer pa je bilo v domu Petra Uzarja uradno slovo foto kino kluba Tomo Križnar so pobratimom zavrteli film ^ncmca ki govori o revolucionarju Petru Uzarju, in Tržiško kroniko
Gostje so odpotovali včeraj zjutraj. V dveh dneh bivania so znah politični in gospodarski položaj v tržiški občini kultur« *> dovinske, naravne in druge zanimivosti ter nenazadnje Trzičai* Oh* je vsekakor pripomogel, da bodo dolgoletne prijateljske m * čvrstejše, predvsem pa bolj vsebinske.
H.Jelovfan
Predstavniki treh sindikalnih skupin Ste Marie aux Mm Peku pogovarjali s člani občinskega sveta zveze sindikatov^ w I
mi delavci. — Foto: H. J.
Izšel vodič po Kamniku
Skupščina občine Kamnik izdala turistični vodi* mmi  informacijami,  kaj  turist lahko  obišče i na Kamniškem -  Lična brošura je opremliena fotografijami,   načrtom    mesta in kamniške občine
m
zemljevidom
2 ■
kij' bar*1
Kamnik - Prispevek k pospeševanju turistične dejavnosti v kamniški občini je tudi vodič po kamniškem mestu in okolici, ki je izšel sredi junija in ga v kamniški turistični poslovalnici že lahko ponudijo obiskovalcem.
Turistični informator bi lahko dejali vodiču, saj vsebuje osnovne informacije, kaj turisti lahko obiščejo in kaj dobe na Kamniškem. Vsebinsko je razdeljen na več poglavij. Najprej predstavi Kamnik, starodavno mesto pod Kamniškimi planinami ter najbolj poznane ustvarjalce, ki so izšli iz Kamnika. Sledijo opisi zgodovinskih spomenikov v Kamniku in okolici, ki jih tam ni malo, posebej pa so predstavljena obeležja narodnoosvobodilnega boja na Kamniškem. Nadalje so predstavljene kulturne ustanove, obširno je poglavje o izletih v gore in okolico kamniškega mesta, saj je izhodišče za številne in najrazličnejše poti v planine. Za izletnike je seveda mikavna tudi Tuhinjska dolina in posebej arboretum Volčji potok, edinstveni drevesni in parkovni nasad. Izletom slede možnosti športa in rekreacije kot smučanje, lov, kegljanje, jahanje, plavanje, tenis, trim. Ob koncu so dodani osnovni podatki
o hotelih, planinskih ^ kočah, gostilnah, turistih tijah. nočnih zabaviščih, p aliziranih trgovinah. avtos* delavnicah, bencinskih črpa^**! skratka celovit pregled stori**! jih išče turist.
Na   ovitku   je natisne kamniškega   mesta ter območja kamniške oKV opremljen z zelo lepimi h fotografijami  največjih ka turističnih zanimivosti.
Turistični informator ji nakladi 10.(XX) izvodov, izdal Skupščina občine. Natisnili -slovenskem in srbohrvaškem prihodnje leto ga nameravaj.1 nemškem in angleškem. Leto dajo bodo razposlali po zamejstvu,   po sosednji posebej Istri. Informator skovalci  lahko dobili v turistični poslovalnici, del bodo dali tudi v prodajo, p narjev za izvod.
Turistični vodic po K« tako učinkovito dopolnjuj* danje izdaje oziroma bolje J no, turistu nudi prve iifa .podrobnosti pa lahko najde* izdanih brošurah.
Rezervirano za urednika
PIŠITE, SODELUJTE. SVETUJTE!
Izdajateljski svet našega časopisa, sestavljen iz delegatov občinskih konferenc SZDL in delegatov naše delovne skupnosti, je na zadnji seji obravnaval vsebinsko zasnovo Glasa in ji izrekel podporo. Mogoče ste že opazili, da postajajo številke Glasa zanimivejše in urejenejše. Tako postaja, vsaj upamo, Glas za bralca sprejemljivejši, v njem pa je tudi lažje in hitreje najti problematiko, ki določenega bralca zanima. Vsebinska
in tuui ooiikovna bogatitev Glasa bo tudi v p, naša stalna naloga, ki pa bo lažje uresničljiva tu vašo pomočjo.
Veseli nas, da se bralci vedno pogosten o; nam pišete in svetujete. Veseli smo vašega \, pisanja, predlogov, pa tudi kritike. Le tako bo ■ Glas še boljši, popolnejši in zanimivejši. Sprotno liziramo vaše pripombe, jih objavljamo in i: njih ščimo tudi koristne napotke. Želimo, da bi bilo tudi naprej. Pišite nam, sporočajte nam, svetujte Ze vnaprej hvala.
9 JUMUA 1981
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
3.STRAN G LAS
tja občinske konference ZKS Kranj
lOngresna resolucija naj bo Močnejša
bij  —   Člani   občinske   k on ZKS Kranj so na zadrti seji v 4.  junija,   razpravljali o resolucije   za   3. kongres vljalcev   Jugoslavije. Po-ao najprej poslušali poročilo ijskega   odbora    o   d ose poteku razprav  v kranjski v katerem  navajajo, da so o resoluciji potekale povit manjše  organizacije zdru-deia  niso   razpravam po-potrebne pozornosti. V raz toaa konfrenci so člani opozorili, ti ■cer resolucija   morala biti konkretno, da bi jo lažje , fcaeii tudi delavci  v neposredni y Wodnji. Sicer  pa   iz resolucije M •» izredno veliko nalog, za vsa * tnčja družbenopolitičnega živ m s*, vendar pa  bi   na kongresu d, mio naloge selekcionirati. Ena od Mojklivosti  v   osnutku  je vse 4 Kf premalo obvezujoče postav ^ *f. ekonomsko političnega vpra p. f)i zaposlovanja, ob   tem pa je
jrajujejo d asfalt
— V krajevni skupnosti so s pomočjo prvega samo letu  1975 na  vse kra (OBrte položili grobi asfalt, za \ault pa jim je tedaj zmanjkalo Ker je v letu 1980 potekel 'moprispevek, so v letu 1980 Iderendumu   izglasovali drugi samoprispevek   Z denarjem amoprispevkov   in najetjem I kredita so  v   minulih dneh Ali asfalt  na   osem kolo-Jfcajevnih   cest.   Svet kra fiapnosti Podnart je na zad-1 ugotovil, da bodo z dobrim ■jenjem v  naslednjem letu laoložili fini asfalt še na vse »krajevne ceste.
Ciril Rozman
povsem zapostavljeno vprašanje zaposlovanja invalidnih oseb Člani občinske konference so v razpravi tudi zahtevali, da med predloge k osnutku pride tudi pobuda, naj bo na kongresu sprejeta resolucija odraz konkretnih želja in sporočil delavskega razreda. Se posebej pa naj bo v resoluciji ob nalogah tudi naglašeno, kdo je nosilec posamezne naloge. V razpravi je bilo tudi rečeno, da je kongres samouprav-ljalcev tudi mesto, kjer bi bilo treba kritično spregovoriti tudi o samo-voljnjem obnašanju proizvajalcev surovin, kar seveda povzroča motnje v proizvodnji in v nekaterih organizacijah združenega dela zmanjšuje dohodek. Kongres je mesto, da se odkrito spregovori o družbenoekonomskih odnosih, o prizadevanjih za ustalitev gospodarstva, prav tako pa tudi o odstopanju od načrtovanega, o problemih nizke produktivnosti, o čemer na primer osnutek resolucije ne govori. Na kongresu se bodo izmenjale dragocene izkušnje iz posameznih okolij, kjer delavci samoupravljalci dosegajo večje ali pa tudi manjše uspehe; na vseh pa je skupna odgo-
vornost tudi za sedanja ustalitvena prizadevanja in ob tem za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v Jugoslaviji
Konferenca ZKS Kranj je tudi sklenila izključiti Mateja Beciča iz ZKS, ker je ravnal v nasprotju z določbami statuta ZKS in statutarnega sklepa občinske konference ZKS Kranj, osnovni organizaciji ZK Vodovodni stolp 5 pa je izrekla kritiko, saj bi po statutu morala osnovna organizacija sprejemati politično oceno in opredeljevati odgovornost svojih članov, OO ZK Vodovodni stolp 5 pa tega ni izpeljala do konca.
Člani konference ZKS Kranj so tudi glasovali za razrešnico Tonetu Bajuku. izvršnemu sekretarju komiteja, ker odhaja na novo delovno dolžnost, za novega člana komiteja in izvršnega sekretarja pa je konferenca izvolila Srečka Nečimra. Za namestnika sekretarja komiteja občinske konference je konferenca imenovala Ivana Torkarja. izvršnega sekretarja v komiteju.
L M
Zakaj nezainteresiranost
Člani   predsedstva   občinske   konference   ZSMS Krai spregovoril, o mladinskem prostovoljnjem delu - Nu bilo raziskati vzroke brigadirskega manik straniti J
Kranj so no bi
a ter napake od-
Kranj - V sredo so se v Kranju sestali člani predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine Slovenije. Obravnavali so vrsto žgočih vprašanj, med drugim tudi priprave na letošnje mladinske delovne akcije.
šola
JENKO
iUlkra 31. divizije 7 a
ije dela in naloge
a nedoločen čas
- 7učiteljev razrednega pouka Pogoj: U ali PRU razrednega pouka
- učitelja matematike - fizike
- 2 učiteljev tehničnega pouka Pogoj: PRU ali P ustrezne smen
- učitelja za varstvo v oddelku na Golniku Pogoj: PRU ali P ang.-nem. jezika
- čistilke
Pogoj: osnovna šola
i a določen čas
- učitelja telesne vzgoje
- učitelja slov. jezika in zgodovine
Pogoj: PRU ali P ustrezne smen
- učitelja razrednega pouka
- 2učiteljev razrednega pouka
Pogoj: U ali PRU razrednega pouka yjbnima stanovanj.
!(Kpi*ni rok je 15 dni po objavi. Prijave oddajte v tajništvu Me.
od 1.9. 1981 do 22. 1. 1982 od 1.9. 1981 do 22. 1. 1982 od 1.9. 1981 do 1.11. 1981 od 1.9. 1981 do 30. 6. 1982 od 1.9. 1981 do 30. 6. 1982
Kranjski mladinci bodo sodelovali na štinh akcijah; na zvezni Kozjan-ko, kamor je njihova brigada Stane Žagar ml. že odpotovala, ter Kolu bara, tja bodo odšli avgusta in na republiški akciji Istra, ki se bo začete 28. junija. Razen tega devet kranjskih brigadirjev sestavlja še bratsko brigado, ki je na beograjskih deloviščih že zavihtela lopate.
krampe in
NAS SOGOVORNIK
Ivko Saksida
Spominska obeležja na Mežakli
Z oblikovanjem mladinskih delovnih brigad imajo v kranjski občim letos precejšnje težave! Razen za Istro, kamor se je nrijrlasilo preveč mladincev, j. za dru^akc je zanimanje dokaj skromno. Brigado za Kozjansko, na primer, so komaj komaj uspel, sestaviti. Popolna bo
a x u* Ji bo P"družilo nekaj srednješolk in osem mladincev iz pobratenega Rjvolija v Italiji.
Vzrokov je več. Prva izmena, v kateri Kranjčani sodelujejo, se je začela še pred koncem šolskega leta. S tem so se praktično zmanjšale možnosti, da bi v brigado pritegnili dovolj učencev in študentov. Čudno pa je vendarle, zakaj je skoraj polovica evidentiranih brigadirjev Ostala doma. Torej je treba iskati vzroke pri mladih samih, kot tudi pri nerazumevanju nekaterih šol in delovnih kolektivov za mladinsko prostovoljno delo.
Napori centra za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Kranj, da bi pritegnili dovolj brigadirjev, so bili očitni. Bolj so zatajila posamezna vodstva osnovnih organizacij zveze socialistične mladine in klub brigadirjev, ki svoje vloge najbrž ni v celoti opravil
Vzroki brigadirskega manjka so torej znani. Prav bi bilo, da bi jih predsedstvo občinske konference in center analizirala, saj je ta pot edina, da se podobne težave ne bodo ponavljale.
H. Jelovčan
Preventivni borčevski pregledi
Na Mežakli naj bi postavili spominska obeležja na Ravnah, na Zakopih in na Obranci, dom na Mežakli pa se bo imenoval po /na*.i prvi bitki jeseniške čete na Obranci
Jesenice — V jeseniški občini so sklenili letne skupščine krajevnih organizacij Zveze združenj borcev, ki so pokazale, da je veliko jeseniških borcev in aktivistov izredno aktivnih, a ne le v krajevnih organizacijah Zveze borcev, temveč tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah na terenu in nasploh v občinskih organizacijah in društvih.
»Zaključili smo z letnimi skupščinami krajevnih organizacij ZZB in tudi vojaških vojnih invalidov,« pravi sekretar občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Jesenice Ivko Saksida, »na vseh skupščinah so borci selo aktivno in prizadeto razpravljali predvsem o nalogah ljudskega odpora in družbene samozaščite, obsodili so kosovske dogodke in sprejemali programe dela. V razpravah so se opredelili, da se ne bodo v prihodnje ukvarjali le izključno z »borčevskimi« problemi, temveč da se morajo še bolj vključiti v razprave o gospodarski problematiki, o stabilizaciji, skratka, pozornost naj bi posvetili tudi drugim pomembnim in aktualnim vprašanjem v občini in republiki.
Ocenjujejo, da v jeseniški občini nimamo posebno perečih stanovanjskih problemov borcev, večinoma gre le za zamenjave. Letos bo odšlo na 21 -dnevno klimatsko zdravljenje okoli 70 borcev in 70 na letovanje v Strunjan, več kot sto v Novigrad, 30 borcev pa v partizanski dom na Vodi Ako planino. Na Vodiški planini je brezplačni desetdnevni oddih za socialno ogrožene in borce, ki so se posebno delovno izkazali.
Redno potekajo tudi zdravniški pregledi, nekaj časa je bilo v jeseniškem Zdravstvenem domu tudi zobozdravstveno varstvo. Zaradi pomanjkanja kadra so z zobozdravstvenimi pregledi prenehali, kar ni dobro, saj so ugotovili pri borcih izredno slabo zobozdravstveno stanje.
Jeseniški borci tudi stalno sodelujejo predvsem z mladimi po šolah, se pogovarjajo o pomenu boja in prenašajo tradicije na mlade. Izredno dobro je sodelovanje v raznih akcijah, še posebej v Žirovnici, kjer mkdi že kar sami pripravljajo posamezne
V nrihodnje pa bi radi bolje spominsko obeležili Mežaklo, saj je nTp^bSčjirMež«kle padlo 40 borcev, obeleženih pa je le "\ «r, fnLw>*i- nai bi postavili na Ravnah, na Zakopih in
JSC borben, v .en, kraju I. do-macinom.« , D. Sedej
V zdravstvu varčujejo
Zdravstvene delovne organizacije na GorenjskemJani niso imele izgub. Racionalizacija dela, zmanjševanje nadur, nižali™ materialnih stroškov vse to so rezultati stabilizacijskih programov
Potem ko so zdravstvene delovne organizacije na Gorenjskem v prvem polletju   lani   pripravile stabilizacijske programe, se je ob zaključnem računu pokazalo, da so se po teh programih tudi ravnale; vse zdravstvene    delovne    organizacije so namreT skrajno varčevale in racionalno gospodarile s sredstvi tako da so vse poslovno leto zaključile brez izgub. V vseh stabilizacijskih pro gramih  vsake  tri mesece pregledovali uresničevanje namreč   zavzeli   za boljšo
so tudi so se organizacijo dela, zmanjševanje nadur, racionalno zaposlovanje, pa tudi zmanjševanje vseh vrst materialnih stroškov od energije naprej.
Celotni prihodek zdravstvenih delovnih organizcij je bil lani za 32 odstotkov večji kot leto prej. dohodek in čisti dohodek pa sta se povečala za 29 odstotkov, medtem ko je rast
fcUks Dolina — Pri Kocjanu v. zaselku Laško na Bukovščici je bila "daja proslava ob sklepni prireditvi akcije NNNP, ki so jo pri iti Hud* krajevne skupnosti Lenart — Luša, Bukovica — Bukovščica in \4      Proslave in pohoda iz Selc oziroma Bukovice so se udeležili kaki domačini, mladina, borci, kurirji, rezervni vojaške starešine in 'pubuki enot teritorialne obrambe. Slavnostni govornik Zdravko ti 'mtin je s preprosto besedo opisal priprave in začetke vstaje v nI Wu dolini ter akcije prt<oborcev in partizanskih enot. — Foto: L. B
Jesenice — liani so v dispanzerju za borce v Zdravstvenem domu Jesenice v devetih mesecih opravili preventivne preglede pri 585 borcih in MH4 kurativnih pregledov, od tega prvih pregledov 1876 in ponovnih 1597. Tako so pregledali 25 pacientov dnevno, kar je zelo veliko Za kopališko in klimatsko zdravljenje so predlagali 180 borcev
V dispanzerju za borce ugotavlja jo precejšnja obolenja cerkulator-nega sistema, veliko borcev pa oboleva za bronhitisem, srčnimi obolenji, pritiskom Zdravnik obolele in nepokretne bone obišče tudi na domu, nemalokrat pa tudi na zdravljenju v bolnici. Tako so opravili kar 90 obiskov zdravnika na domu, v bolnici 12, patronažna setra pa jih je M domu obiskala 25-krat. Borki pa ki so zaposleni v jeseniški Železarni, opravljajo redne preglede v dispanzerju za bone jeseniške Železarne.
Ko so pripravili predlog za delo
dispanzerja za borce v na«.v.ui»jein srednjeročnem  obdobju,  so ugotovili, da bi moral na Jesenicah delovati le en dispanzer za borce, ki bi imel pregled nad vsemi borci s priznano dvojno dobo v jeseniški oblini. V ta dispanzer naj bi se združevale ambulante za bone v Kranjski gori. Železarni in v Žirovnici. Preventivno delo, sistematske preglede naj bi za vse borce opravljal dispanzer za borce, ambulante za borce pa naj bi na svojem področju opravljale sprotno kurativno zdravstveno varstvo.   Vse   predloge   za kopališko zdravljenje bi ambulante za borce morale poslati v potrditev dispanzerju za borce, kjer bi se predlogi obravnavali  skupaj  s predstavniki občinske    zveze   ZB   Jesenice. V dispanzer naj bi se povezali tudi zobni ambulanti za borce temeljne organizacije   Zdravstveni  dom Jesenice    in    temeljne organizacije Železarne Jesenice. 11. JSedej
osebnih dohodkov in tudi rast skupne in splošne porabe zaostajala. Sredstva za bruto osebne dohodke so se povečala v gospodarstvu za 21 odstotkov, za enak odstotek pa tudi v osnovnem zdravstvu, le v bolnišnicah za 23 odstotkov.
V vseh zdravstvenih delovnih organizacijah so si prizadevali opraviti kar največ dela v rednem delovnem času. Prav zaradi tega se je ponekod izredno zmanjšalo nadurno delo: v jeseniški bolnišnici na primer se je lani v primerjavi z letom poprej znižalo število nadur za 49 odstotkov. Zaradi novega prizidka bolnišnice je bilo treba zaposliti še 25, delavcev, vendar pa v skupnem številu še vedno ne zaposlujejo po normativih. Nadalje so v jeseniški , bolnišnici lani uporabljali nekaj manj uvoženih zdravil in jih nadomeščali z domačimi.
Racionalno so gospodarili tudi na Institutu Golnik, kjer so ne le zmanjšali število nadurnega dela. pač pa so tudi ohranili stroške za zdravila na bolnika na ravni leta 1979. Uspeli so prihraniti tudi pri materialnih stroških. Poseben uspeh pa so zabeležili pri zmanjševanju ležalne dobe, prav tako pa tudi število specialističnih faktorjev in operativnih faktorjev na bolnika.
Tako kot ostalima dvema bolnišnicama na Gorenjskem je uspelo znižati ležalno dobo bolnikov tudi v Psihiatrični bolnišnici Begunje.
Tudi v Gorenjski lekarni jim je uspelo znižati število nadur za 17 odstotkov, medtem ko so v Zdravstvenem domu Jesenice število nadur zmanjšali v primerjavi z letom prej "skoraj za polovico, čeprav se je število zaposlenih celo zmanjšalo. Ob racionalneje izkoriščenem delovnem času so se uspehi pokazali tudi pri zniževanju materialnih stroškov. O takšnih rezultatih izvajanja stabilizacijskih programov so ob zaključnih računih poročali tudi iz kranjskega in škofjeloškega zdravstvenega doma in drugih zdravstvenih delovnih organizacij.
G L,AS4.STRAN
GOSPODARSTVO
TOREK, 9. JUNIJA 19*1
»Malih obrtnikov « vedno več
V jeseniški občini je poraslo število obrtnikov, preveč pa je »malih obrtnikove —.Predpisi za uvoz so neživljenjski
Jesenice — V jeseniški občini ugotavljajo, da vse več organizacij združenega dela malega gospodarstva prehaja na industrijski način proizvodnje, obenem pa občani vsebolj pogrešajo posameznih proizvodov in storitev po naročilih. Združevanje sorodnih organizacij zaradi racionalnejšega gospodarjenja poteka prepočasi in zato investitorji večjih objektov še vedno iščejo izvajalce izven občine, kar predvsem velja za vsa instalacijska dela. Na drugi strani pa je opazen napredek medsebojnega poslovno-tehničnega sodelovanja med organizacijami zdru-
ženega dela malega gospodarstva in zasebnega sektorja.
V minulih dveh letih beležijo napredek na področju zasebnega obrtništva. Tako je poraslo Število delavnic, število samostojnih obrtnikov se je povečalo. Zasebna obrt postaja vsebolj zanimiva tudi zato. ker je mani možnosti za delovna mesta v delovnih in temeljnih organizacijah. Povečalo pa se je tudi Število občanov, ki se z obrtjo ukvarjajo kot s postranskim poklicem kakor tudi število avtoprevoznikov. medtem ko je samostojnih gostincev toliko kot prejšnja leta.
Hotel Bor v Preddvoru je dobil tudi novo recepcijo. Ze sedaj napovedujejo, da bo ta sezona dosegla, če ne celo presegla pričakovanja. — Foto: D. Dolenc
Bor spet poln .
V preddvorskem hotelu Bor so zaključili z glavnimi obnovitvenimi deli - Vrsta novosti, ki poživljajo hotelski turizem
Preddvor — Kupi peska in opeke, ki so še pred mesecem dni ležali okrog hotela Bor v Preddvoru, so izginili in hotel ima spet privlačno zunanjo podobo, kakršne smo vajeni. Kot so si zadali, do 1. maja, ko so se napovedale večje skupine tujih turistov iz Anglije, Holandije in od drugod, je bil hotel spet urejen. Dobil pa je tudi večjo in bolje opremljeno kuhinjo, nove pode v spodnji in zgornji restavraciji, po sobah, preuredili so sanitarije, vse so prebelili pa tudi na zunanjost niso pozabili. Te dni na novo urejajo le še cvetlične nasade.
Spet je Bor prijeten in privlačen tako za domačega kot za tujega gosta. Posebno še za tujega. Do pozne jeseni imajo razprodane postelje, namenoma pa so 20 odstotkov zmogljivosti obdržali za domače goste. Da bi vseeno ne bili povsem izrinjeni.
Se bodo organizirane za turiste posamezne turistične prireditve kot doslej — obisk pri Spanu na Bregu, izleti v okolico, pikniki, folklorni nastopi vsak četrtek in ob sobotah živa glasba - pripravljajo pa še veliko novega. Prav to soboto so v sodelovanju z Ljubljanskim dnevnikom in Volanom Ljubljana odprli kolesarsko postajo pri hotelu — ena je že v Skaručni pri Vodicah. Bodo pa v hotelu na voljo tudi kolesa za sposojanje   rednim   in sezonskim
gostom. Ce bo po sreči, se bomo v okolico Preddvora kmalu zapeljali tudi s pravo, veliko kočijo oziroma zapravljivčkom. Že od spomladi imajo v grajski kleti urejen stereo klub, podoben disku, vendar je tu poudarek predvsem na kvaliteti in izboru najbolj aktualne glasbe. Tudi večere klasične glasbe bodo prirejali in v dogovoru z gosti stregli tudi pri svečah. Pripravljali pa bodo tudi posebne večere, kot na primer »Dunajski večeri«, kjer bodo ob Strau-sovi glasbi stregli z izbranimi dunajskimi specialitetami.
S povečanjem in novo opremo kuhinje bosta odslej za penzionske goste na voljo po dva menija, dve do tri vrste večeri j, pa seveda tudi jedila po izbiri.
Se vedno si bodo kolektivi lahko sposojali njihovo teraso za prirejanje piknikov ob jezeru, kot so si doslej. Spet bo vse kot je bilo, le ponudba je boljša. In kar je glavno: iz hotelske kuhinje bomo sedaj dosti prej dobili željeno, kot smo doslej. Ze zdaj so kadrovsko okrepljeni, s 1. julijem, ko se začne najhujša sezona, pa dobe še novih moči.
Tako, Bor je zdaj nared, jeseni se bodo pa lotili še sosednjega gradu Hrib, ki je prav tako potreben nove kuhinje in še česa. In čez leto dve, če bo po sreči, bo tam ob robu jezera zraslo tudi nekaj bungalovov.
D. Dolenc
Nerazveseljiv je podatek, da je močno poraslo število »malih obrtnikov«. Ta porast pa gre predvsem na račun izdelovalcev drobne kovinske galanterije in nedeficitamih storitvenih dejavnosti, zato bi morali z ustreznimi ukrepi omejiti nadaljnje povečevanje teh oblik zasebne obrti. Vzrok za počasnejšo rast redne obrti pa je treba iskati v premalo poslovnih prostorih, predvsem pa v neživljenjskih predpisih, ki onemogočajo uvoz opreme in reprodukcijskega materiala za samostojne obrtnike. Nerealno določena najvišja vrednost uvoza — 40.000 dinarjev za repromaterial in 120.000 dinarjev za opremo — onemogoča ustanavljanje novih in normalno obratovanje sedanjih obrtnih delavnic.
Iz dneva v dan je manjše povpraševanje po storitvah avtoprevoznikov, a le-teh je v občini vedno več. Ker občinske skupščine nimajo zakonske pravice, da bi omejevale izdajo obrtnih dovoljenj za suficitarne obrtne dejavnosti, republiški upravni organi že pripravljajo spremembo obrtnega zakona.
V občini beležijo med obrtmi velik porast v ključavničarski dejavnosti in v kovinski galanteriji, medtem ko je že nekaj let na področju deficitarne dejavnosti precejšen primanjkljaj. Posledica se kaže v velikem razkoraku med potrebami in ponudbo, čeprav le-to deloma zmanjšujejo »mali obrtniki« in zaposleni v družbenem sektorju.
D. Sedej
Kranj — Delavci Termomehanike iz Zagreba varijo še zadnje cen :a hlajenje ploščadi drsališča v novi hali Gorenjskega sejma. Verjth ah ne, pod ledeno ploščo bo zvitih 24 kilometrov cevi, ledene površine pa bo kar 1800 kvadratnih metrov, torej po olimpijskih merah. Kotpmu jo pri sejmu, bo to eno prvih drsališč pri nas, ki bo delano po notiA predpisih za ledene plošče, kar je povzročilo tudi precejšnjo podražitev pri gradnji. Prav te dni tudi že vozijo večjo opremo za hladibu sistem. Podražitev je tudi povzročila, da ne bo takoj urejena okolico, kot so načrtovali, toda do avgustovskega sejma bo nova hala že narrd za razstavljalce, jeseni pa se bodo drsalci že lahko spustili po zamrznjeni plošči. Poleg delavcev Termomehanike bodo pri izgradnji oziroma opremi hale sodelovali tudi delavci LTH iz Škofje Loke. h skrbe za hladilno tehniko, Gradbinec Kranj je prevzel distančno montažo. Gradiš pa bo ploščo žalil. — Foto: D. Dolenc
J
YU Bandag vse uspešnejši
Skofja Loka - Škofjeloška delovna organizacija YU Bandag, ki deluje«v okviru sozd Alpetour, je začela obnavljati avtoplašče leta 1975. Ta delovna organizacija ima eno samo dejavnost — to je obnovo avtoplaščev. Letno lahko obnovijo do 34.000 avtomobilskih gum. Lani so bile zmogljivosti skoraj v celoti zapoljnjene.
Proizvodnja je najhitreje rasla prvi dve leti, ko je delovna organizacija osvajala tržišče s svojim konjunkturnim blagom. Padanje rasti proizvodnje v naslednjih letih pa ne pomeni stagnacije, temveč le približevanje najvišji možni izkoriščenosti zmogljivosti, ki so jo lani že skoraj dosegli. Za nadaljnje povečevanje proizvodnje bi morali zaposliti nove delavce.
Hkrati se je v delovni organizaciji zelo hitro povečeval prihodek, ki se je od leta 1976 do leta 1980 povečal skoraj za devetkrat, oziroma je poprečno naraščal 72 odstotkov letno. Težave pa povzroča dejstvo, da je večina prihodka ustvarjenega na domačem tržišču, medtem ko je kar 80 odstotkov surovin, ki jih v YU Bendagu potrebujejo za delo, iz uvoza. Devize si zagotavljajo v okviru sozda.
Produktivnost je letno naraščala skoraj za tretjino, kar je dvakrat hitreje kot so naraščali osebni dohodki na zaposlenega. Vendar se je hkrati za odstotek poslabšala ekonomičnost poslovanja, na kar so vplivale hitro rastoče cene energije, povečanje tečaja dolarja, ker večino surovin uvozijo in visoke stimulacije za kupljene devize. Kljub temu je donosnost delovne organizacije še vedno visoka, saj je bilo leta 1976 v
dohodku 16 odstotkov akumulacije, lani pa že kar 44 odstotkov. Tudi porabljena sredstva v primerjavi z dohodkom, ki ga prinašajo, dajo vedno več. Tako je bilo leta 1976 od 100 dinarjev 6 dinarjev akumulacije, lani pa že 27,6 dinarja.
Ker so potrebe po obnovi gum vedno večje, se je YU Bandag že leta
1978 odločil za sovlaganja. združili   6,2   milijona dinarju * delovno organizacijo Elektron«**
iz  Smederevske Palanke. skupaj sta ustanovili obrat v.Sa* derevski  Palanki.  Novi obrit vrača   anuitete,   letos pa naj prispeval tudi del dohodka. j
Skrb za kmetijstvo
Kranj — V družbenem planu tržiške občine zavzema v tem srednjeročnem obdobju zelo pomembno mesto tudi kmetijstvo. Razvoju kmetijstva so Tržičani že doslej posvečali precej pozornosti, vendar pa je bila vsota za različne pospeševalne ukrepe skromna, odvisna le od proračunskega vira. Zdaj je drugače. S samoupravnim sporazumom, ki ga je sprejelo tržiško združeno delo, delavci združujejo 0,22 odstotka od svojih osebnih dohodkov v sklad za intervencije v kmetijsvu in porabi hrane.
Na ta način bodo letos zbrali okrog 1,5 milijona dinarjev, skupna vsota, ki jo bo imel sklad na voljo, pa bo znašala dobra 2 milijona
Od drugih virov je še vedno najpomembnejša dotacija iz občinskega proračuna.
Z družbenim planom so se Tržičani obvezali, da bodo glede na značilnosti svojega kmetijstva dali prednost razvoju živinoreje in proizvodnji mleka, pri čemer bodo upoštevali težji položaj kmetov v hribovitih predelih. Na tej osnovi je sklad sestavil tudi program pospeševalnih ukrenov \r>tr\c
Med ukrepi obresti
že •, doslej uveljavi velja   omeniti regresi' za vlaganje v kmeti sofinanciranje pospeševalne s«  kontrole   mleka, sofinaner higienske službe vzdrževanje mol strojev,   regresiranje nakupa menske   živine   ter izobrakv* kmetov. Te bo mogočle s pose'* vseh delovnih ljudi triiške oN izvajati v nekoliko širšem, čepra* vedno ne  zadostnem, obsegu doslej.
veterinarsko pregled ter
Med novimi nalogami, ki ■ financiral sklad za intervene kmetijstvu in porabi hrane, pa izpostaviti    predvsem prem* mleka v organiziranem odkup* sicer dinar za liter mleka v vitih delih občine. Polovico«**1 sklad prispeval kmetom v hn tem delu še za umetno oa«a#V vanje živine, za zavarovanje » vsem  kmetom  ter za premij govejega, svinjskega in ovčje« v organiziranem odkupu, nw* za  hribovski   in  ravninski J** kmetij.
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Preveč razlik med kadrovskimi štipenditorji
Le kranjska občina se med gorenjskimi lahko pohvali, da z deležem kadrovskih štipendij presega republiško povprečje - en kadrovski štipendist na 25 zaposlenih. Če k temu prištejemo še učne nagrade, se po podatkih ob koncu lanskega leta delež povzpne na 6,14 odstotka zaposlenih en kadrovski štipendist oziroma učenec v gospodarstvu.
Će takšne številke zlezejo čez povprečje, bi morali biti le zadovoljni. Izkušnje pa kažejo, da so povrečja pogosto sestavljena iz velikih razlik in statistika celo uči, da jih takrat sploh ne smemo računati oziroma moramo hkrati pokazati tudi razpršitev. Prav zato smo letos za kranjsko občino raziskali, kako se deleži gibljejo pri posameznih štipenditorjih (TOZD, delovnih skupnostih in drugje).
Odkrili smo, da so razlike več kot občutne ali milo rečeno — prevelike. To pomeni, da je skrb med posameznimi štipenditorji v kranjski občini za načrtovanje
in pridobivanje kadrov preko štipenditorja izredno neenakomerna. Nekateri imajo na svojih seznamih tretjino in več štipendistov glede na število zaposlenih, drugi kojaj .{odstotke ali še manj. Kje so razlogi?
V OZD nimajo kadrovskih potreb in zato tudi ne štipendistov. Lahko da sicer potrebe imajo, vendar jih enostavno niso načrtovali ali predvideli ali pa jih nameravajo pokriti iz notranjih virov (z izobraževanjem ob delu in iz dela). Brez soli ni tudi domneva, da nekatere potrebe imajo, vendar se jim štipendiranje ne zdi kaj prida pomembno in raje iščejo strokovnjake iz vrst iskalcev zaposlitve. Teh razlogov nismo raziskovali, saj bi bila potrebna obsežna anketa.
Vsekakor bo za prihodnjo izravnavo teh neskladij koristen sklep izvršnega sveta kranjske občinske skupščine, da se ob novem razpisu kadrovkih štipendij vpliva na tiste OZD, ki so v seznamu s podpovprečnimi deleži, Vendar bi morali glede na svoj razvoj razpisovati dosti več štipendij.
Se nekaj besed na rob letošnjemu razpisu. Dodatni napori so revno bero letošnjih kadrovskih štipendij v Kranju obogatili najprej s 703, nato 809, kasneje pa se je število štipendij dvignilo na 830. Kljub 127 dodatnim štipendijam je seznam za 28 odstotkov ali za 296 štipendij manjši od lanskega leta, kar je seveda občutno nazadovanje. Ob tem kaže pribiti, da ne drži krilatica, po kateri je glavni »krivec« usmerjeno izobraževanje. Kar 56 odstotkov manj novih štipendij kot lani je bilo razpisanih za štiriletne programe srednjih in višjih šol, za visoke šole pa 42 odstotkov manj. Sorazmerno veliko pa je na voljo štipendij za skrajšane programe ter dveletne in triletne programe srednjih šol - skupaj 562, kar je za krepko polovico kranjskih osmošolcev, ki se bodo letos podali v srednje šole.
Franc Belčič
Premalo denarja za naložbe
Družbeno  kmetijstvo  naj  bi  v  prihod ni**™   —j . obdobju obnovili 4 tai. opravlooCC 3S sovlagalo v rejo prašičev m pridelovanje koruze
Nosilci družbene proizvodnje hrane " na Gorenjskem so pripravili obsežen program naložb, ki naj bi do konca tekočega obdobja znašale 340 milijonov dinarjev. Gre za naložbe v melioracijo zemljišč, v obnovo štirih farm in za sovlaganje v rejo prašičev ter pridelavo koruze. V program je vključena še obnova sadovnjaka, modernizacija vrtnarije in izgradnja ribogojnice.
KZK, TOZD Kmetijstvo Kranj, ima v programu obnovo farme krav v Hrastjah. Predračunska vrednost naložbe je 28 milijonov dinarjev, obnova pa naj bi se začela že letos. Število stojišč bi se s tem povečalo od   150   na   220.   Prav   tako je
gredvidena obnova kravje farme na ledu. Tudi tu je investitor KZK Kranj, vendar druga temeljna organizacija, Kooperacija Radovljica. Predračunska vrednost obnove je 50,9 milijona din. Tudi ta investicija naj bi bila izvedena letos.
Prihodnje leto naj bi bil dograjen hlev za krave v Naklem, ki ga bo gradila Gorenjska kmetijska zadruga, enota Naklo. Predračunska vrednost hleva je 22 milijonov din. število stojišč pa se bo povečalo za 150. MiG, temeljna organizacija Posestvo in Tovarna močnih krmil Skofja Loka, pa bosta zgradili farmo pitancev na Sorskem polju. Farm«
naj bi bila zgrajena prihodnje leto število pitancev se bo povečalo 700 na 2.000 glav letno.
Za zagotovitev zadostnih kasg hrane so potrebna tudi sovla Denar bo prispevala KŽK -niča Kranj, predračunska naložbe pa je 22,6 milijona i Obnova naj bi potekala leta* prihodnje leto. Drugi sovlagatelj" Klavnica Jesenice.
Potrebna bodo tudi soviasJJ^ proizvodnjo koruze in sim H svoj delež prispevala MIG -sestvo Kranj  in tovarna krmil Skofja Loka. Tudi ta ganja morajo biti zaključena »I 1981 in 1982 in s aovlagaftj* milijonov dinarjev bi bila aaS*^, ljena   dobava   10.000 ton fc** letno.
Ker je družbeno kmetijstvo varilo lani le 26 milijonov za   reprodukcijo,   s katerimi moralo   pokriti  še obveinosti posojila nerazvitim in drup> obve nosti in bo iz istega \ ira potr pokriti letošnja odplačila posojil vidi, da investitorji Se mM ifl sposobni zagotoviti potrebnih stev za lastno udeležbo. Zato bo zadeve potrebne reševati \ ali skupnosti za preskrbo, ki nai h: Gorenjskem čimprej zaživela
L Bofaiai
9 JUNIJA 1981
KULTURA
Pihalni orkestri
5.STRAN GLAS
na Bledu
jfcm
Inteale folklornih skupin Gorsnjske - > organizaciji Zveze dturnih organizacij Jesenice in kulturno-umetniškega društva trn Mojstrana Jaka Rabič je bilo pod pokroviteljstvom delovne or-mzacije LIP Bled minulo soboto v Mojstrani srečanje folklornih 'tmn Gorenjske S svojimi narodnimi nošami in plesi so se številnim tmfinom in turistom, predvsem kot velika turistično folklorna mmumt, predstavili mladi in starejši cuim folklornih skupin z )<*ruc,Javornika, Mojstmne.MibRibneg Tržiča Zirov-
«» Srednje rasi v Bohinju, Tržiča, Okreža in Lkev. - Foto: D. Sedej
Srečanje gledaliških skupin Slovenije
Sklepni del letošnjega tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije bo 13. in 14. junija na Bledu — Nastopilo bo 16 orkestrov
Letošnje Šesto tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije bo v soboto. 13. junija in v nedeljo. 14. junija dobilo svoj sklepni koncert. Združenje pihalnih orkestrov Slovenije in Zveza kulturnih organizacij Slovenija bosta zaključno prireditev pripravila na Bledu.
Tekmovanje se je 26. aprila začelo v Preboldu, do konca maja so se zvrstila izbirna tekmovanja Se v Lendavi, na Jesenicah, v Kočevju, v Radljah ob Dravi, v Novi Gorici, v Krškem in v Slovenskih Konjicah. Sedem orkestrov .se je uvrstilo na prvo mesto, po dvanajst pa na drugo in tretje mesto. Na Bledu bo nastopilo šestnajst    pihalnih orkestrov.
Letošnja prireditev tako po številu udeležencev kot tudi glede na poustvarjalno raven presega vsa dosedanja. Od 110 pihalnih orke strov, ki delujejo v Sloveniji in zamejstvu, jih je v izbirnih tekmovanjih sodelovalo 53, od tega 16 v prvi, 23 v drugi in 14 v tretji težavnostni stopnji.
predstavi, ki so ga vodili gledališki strokovnjaki. V petek je bilo posvetovanje 24. srečanja, kjer so organizatorji in ustvarjalci spregovorili o letošnjem poteku srečanja in mestu, ki ga ima v tem trenutku ljubiteljska gledališka dejavnost. Zadnji dan srečanja, v soboto, pa je bila skupščina Združenja gledaliških skupin Slovenije.
Posebno razveseljivo za nas je bilo to, da je srečanje otvoril tovariš Lojze Eržen iz KUD Jezersko, ki že 25 let aktivno dela na ljubiteljskem gledališkem področju. Poleg tega pa je prejel zlato Linhartovo značko za vlogo župana v jezerski predstavi Velika beseda. To priznanje mu je podelila Zveza kulturnih organizacij ,Slovenije za enkratni dosežek na gledališkem področju.
-Janez Eržen
OSNOVNA ŠOLA MATIJA VALJAVEC PREDDVOR
Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge
— 2 učiteljev razrednega pouka za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
— 1 učitelja zgodovine — zemljepisa (PU ali P) za nedoločen čas e polnim delovnim časom,
— učitelja glasbene vzgoje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (PU)
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja OS Matija Valjavec, Preddvor v 15 dneh po objavi razpisa.
Portojni,   Tolminu.    Idriji in du je prejšnji teden potekalo ^no srečanje gledaliških sku-I Slovenije, na  katerem so ljupke skupine pokazale svoje do-, zadnje sezone. Predstavilo se »kupin iz Slovenije in ena iz Med temi smo videli tudi , gledališče   iz   Kranja s vo Slavvomira  Mrožka Emi-„_ Poleg predstav pa je sreča-I »snovalo še delovni program, k dan je bil pogovor o prikazani
ZKO Tržič zaživela
Tržič - Ze nekaj let člani Zveze kulturnih organizacij Tržič ugotavljajo, da je njihova organizacija premalo prisotna v kulturnem utripu občine, da je njena dejavnost premalo usmerjena v konkretne akcije in da se premalo povezuje društva in druge kulturne sredine v občini. Aprila pa je pripravila nekaj korenitih sprememb v organiziranosti in v
GLASBENA ŠOLA KOPJA LOKA
OBVESTILO
//za Šolsko leto 1981/82 vpisovala nove učence v instru-r*ntalne oddelke, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo ^naslednjem razporedu:
171.1981 od 13. do 16. ure v Osnovi šoli Železniki lit. 1981 od 14. do 18. ure v Glasbeni šoli Skofja Lob
JU. 1981 od 14. do 15. ure v Osnovni šoli Ziri
tohurie pevcev iz Zasipa in Frankfurta - Ob 55 letnici KPD
U*p »o pevci komornega moškega pevskega zbora iz Zasipa dva dni fddi pevce in člane KPD Sava iz Frankfurta. V soboto, 6 junija, so f*k sprejeli u Gorjah ob zvokih godbe na pihala iz Gori j, v nedeljo, 'mija,Dc je bil skupni kulurni program ob Prešernovi rojstni hiši v 'M. Sodelovati so pevci iz Zasipa, recitatorji KPD Sava in Linhartov ■kr mladih, popoldne pa so prijateljem iz Frankfurta priredili piknik 4 Homu nad Zasipom. — Foto: D. Sedej
________________'
akcijskem programu, saj se je zave dala. da tako ne bo šlo več naprej. Spremembe se kažejo predvsem v tem, da bo odslej veliko več pozornosti namenjala dejavnosti društev, jih obiskovala, jim nudila strokovno in finančno pomoč in jim omogočala, da se bodo prebili iz ozkih krajevnih ali občinskih meja. Prav v teh dneh teče s sodelovanjem občinske konference ZSMS obsežna akcija, v kateri manjša skupina tržiških kulturnikov obiskuje vsa kulturna umetniška .društva, krajevne skupnosti in osnovne šole z namenom, da ugotovi dejansko stanje kulturnega amaterizma v oblini. Na teh obiskih se bodo pogovorili o pomembnosti kulturnega ljubiteljstva in o možnostih boljšega dela posameznikov in društev v okviru zveze kulturnih organizacij.
Zveza kulturnih organizacij Tržič je začela izdajati tudi bilten, ki bo izhajal enkrat mesečno in dajal pregledne informacije društvom, kar bo seveda konkretni korak k tesnejšim stikom društev z zvezo. Prva po skusna številka je izšla aprila, druga pa bo izšla sredi maja.
Zadnja večja akcija je bilo VII. srečanje gorenjskih pevskih zborov in tu so se Tržičani izkazali z novo organiziranostjo zveze kulturnih organizacij. Vsi tržiški amaterji od nove usmeritve veliko pričakujejo in so pripravljeni narediti tudi sami marsikateri korak k še boljšemu. Zato Zveza kulturnih organizacij Tržič pričakuje tudi precejšen odziv na seminarju za animatorje kulture, ki bo junija in ga pripravljajo s sodelovanjem občinskega sindikalnega sveta in Zavoda za kulturo <n izobraževanje Tržič.
Boris Kuburič
Vpis
v glasbeno šolo
Skofja LOka — Glasbena šola Skofja Loka bo za šolsko leto 1981/82 vpisovala nove učence v instrumentalne oddelke, solopetje in predšolsko vzgojo: v Osnovni šoli Železniki v četrtek, 18 junija od 13. do 16. ure, v Glasbeni šoli Skofja Loka v petek. 19. junija od 14. do 18. ure in v Osnovni šoli Ziri v četrtek 25. junija od 14. do 15. ure.
Gorenjska krajina
v Ravnikarjevih akvarelih
Razstava akvarelnih krajin slikarja Ljuba Ravnikarja v avli Iskre na Laborah, ki jo je pripravila s sodelovanjem slikarjevih svojcev Komisija za kulturo pri SKDO Iskra Kranj, predstavlja le manjši izsek iz obsežnega umetniškega opusa, ki je nastajal skoraj petdeset let, od prvih poskusov na ljubljanski realki do slikarjeve smrti leta 1973 v Kranju.
Pomembno obdobje za Ravnikarje vo kasnejše delo pomenijo leta študija na Dunaju, stik z močno angažiranim nemškim ekspresionizmom in novo stvarnostjo, ki obvladujeta prva obdobia Ravnikarjevih slikarskih prizadevanj in vnašata svoje socialno prioetreno nastrojene tudi v čas, ko se slikar
atoma z deli belgijskega EKSPRE8IONI8TA in pacifista Fransa ssereala. Njegov simbolisem prenese Ravnikar tudi v gledališče, kjer v okviru Delakovega Delavskega odra Svobode v Ljubljani doaori umetnikov inscenacijski prispevek slovenskemu gledaiisču Odmeve Masereelovega načina slikarskega izražania čutimo tudi v Ravnikarje vem ilustrativnem delu v naprednih slovenskih predvojnih revijah, v časopisju samostojnih publikacijah, tudi deloma v otroški ilustraciji in še posebej v albumu linoresov, zbirki grotesk Ogledalo v katerem gledamo izkrivljeno podobo predvojne malomeščanske sredine. Niti čas, niti takratna družba pa tudi kritika ni bila naklonjena tej svojevrstni ediciji, ki je v slovensko slikarsko publicistiko prinesla nov, pa čeprav osebno močno obarvan žanr.
Razočaranje ob Ogledalu, po drugi strani pa topel sprejem, ki ga je Ravnikarjev© krajinsko slikarstvo v akvarelu doživelo na razstavi leta 1949 pri Obrsnelu v Ljubljani, je slikarja trdneje povezal z zanimanjem za nmHmtitno upodabljanje, Jrf ae mu tudi v preteklosti nikoli ni povrnem izneveril. Ko se je Ljubo Rmvnikmr že v prvih dneh italijanske okupacije znašel v internaciji in mu je od človeških vrednot ostalo le se slikarstvo, je v nekaj letih nastal ciklus slikarjevih najbolj dognanih del predvsem v akvarelu in v mešani tehniki. Med njimi so na prvem mestu razgibani abruški pejsaži, portretne risbe in figuralni prikazi, ki kažejo Ravnikaijevo zanimanje za socialno tematiko.
Leta 1949 srečamo Ravnikarja na novem delovnem mestu v Kranju. Tu mu je odprta vsa Gorenjska s krajinskim bogastvom Bohinja, Gornjesavske doline, Jezerskega, Kranja, Škofje Loke itd. Skoraj trideset let ustvarja v občudovanja vrednem delovnem zanosu olja, akvarele in risbe s pretežno krajinsko motiviko. Ravnikarjev povojni opus ni zgolj likovna impresija, temveč obenem dokumentarni zapis gorenjske krajine in še posebej njene kmečke in meščanske arhitekture. Nekatera odlična dela, nastala v povojnih letih v Kranju ali ob slikarjevih obiskih Gorenjesavske doline. Bohinja, Lesc, Vipavske doline, Krasa oziroma v likovnih kolonijah v Skoffi Loki, v Izlakah, na Vršiču, v Ravnah itd. bodo še nekaj dni razstavljene v Iskri na Laborah. Vredne so ogleda!
Cene Avguštin
Loka na konicah čopičev
Od 12 do 14 junija bo tisočletno mesto pod Lubnikom prizorišče štirinajste Male Groharjeve slikarske kolonije
Skofja Loka — Štirinajsto leto se že srečujejo najboljši mladi likovniki z vseh koncev Jugoslavije. Sprva le v starodavni Skofji Loki, zdaj pa izmenjaje v njej in v pobrateni Smederevski Palanki. Ze štirinajst let raste drevo prijateljstva, negovano od stoterih rok: Mala Groharjeva slikarska kolonija
V petek, 12. junija se bodo spel srečali. Okrog tristo jih bo prišlo v mesto ob Sori. Razlezli se bodo po starih dvoriščih, trgih in mostovih, izbirali motiVe pročelij in vodnjakov, oken in arkad Tako kot nekoč Grohar, Jakopič, Jama m drugi bodo razgrnili risalne bloke, ob njih razpostavili palete in barve tet na papir prenašali vse, kar lahko tisočletno mesto pokaže tudi v svojih najbolj skritih kotičkih.
Prireditev, ki je že zdavnaj osvojila vsedržavni značaj, bo tokrat minevala v znamenju gesla jugoslovanskih pionirskih iger »Rastemo pod Titovo zastavo«. Več namenov ima: odkrivanje neznanega in na osebnem zapažanju temelječe ustvarjanje novega sta osnovna cilja slikarskega srečanja v Loki. Tretji namen pa je navezovanje prijateljskih stikov med osnovnošolci iz različnih krajev domovine, utrjevanje bratstva in enotnosti naših narodov.
Program bivanja mladih likovnikov v Skofji Loki je zelo pester. Zbrali se bodo v petek, ko jim bodo domačini spet ponudili svojo gostoljubnost. Ob 18. uri bo na Cankarjevem trgu koncertni in folklorni nastop mladih, ob 20. uri pa v Trans-turistu srečanje mentorjev likovne vzgoje ter predstavnikov pobratenih občin S' nje Loke in Smederevske }'alanke
Uradni del kolonije se bo začel v soboto zjutraj, ko se bodo pionirji razkropili po mestnih ulicah in okolici Škofje Loke z risalnimi bloki, čopiči, barvami in svinčniki. Celo dopoldne bodo snovali, popoldne pa -e bodo popeljali na izlet v Draž-goše, medtem ko bodo njihovi mentorji obiskal: Sorico, rojstni kraj Ivana Groharja.
Vrhunec bo srečanje doseglo v nedeljo, 14. junija. Ob 10. uri bo v gledališču na Loškem gradu kulturna prireditev pod geslom »Rasten, pod Titovo zastavo« ob 11. uri pa bodo v grajski galeriji odprli razstavo tlel, nastalih v koloniji. Odprta bo do konca meseca, vsak dan od 9 do 17. ure. Srečanje se bo sklenilo ob 12. uri v novem dijaškem domu s pogovorom članov odbora Male Groharjeve slikarske kolonije in mentorjev ter i podelitvijo priznanj za sodelovanje v koloniji.
H. Jelovčan
O LAS 6.STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
TOREK. 9. JUIHJA1»
Tomo Križnar
38
Z MOPEDOM
PO JUŽNI AMERIKI
Ko sva ostala sama, mi je advokat šepnil na uho: »Daj 800 dolarjev in vse bom uredil. Se pred nočjo boš
ZU"Globoko zajamem sapo. 800 dolarjev, to je skoraj
ves moj denar. • _
»Če ne plačaš, boš ostal tu mesece, leta, nihče ne ve, kako dolgo. Prej ali slej boš plačal, ta denar je vendar za sodnika. Ostal boš tako dolgo, da boš ves denar zdajal za hrano, na koncu ne bo nič za sodnika, zameril se mu boš in obsodil te bo. Pamet v roke. Tu je
Brazilija!« . _
Naštejem zelene bankovce. Pospravim svoje stvari in čakam večer, da bom šel na svobodo. Naj imajo denar, ne zdržim več v tej luknji. Sel bom na naše veleposlaništvo v Gvajani in si izposodil denar za pot naprej. Se bom potoval.
Večer pride kot topla temna mora. Nemiren postajam Ne spim. Drugo jutro sem na smrt utrujen. Začnem dvomiti. Nobenega potrdila nimam, da sem možakarju izdal denar. .
Potem po hodniku pride skupina policajev. Odklenejo. Globoko vdihnem. No, rešen sem, o, zaboga, kako je fino... Samozavest se mi vrne, režim se. Ce bi srečal tista ušiva agenta, ki sta me tolkla sredi savane, se mi zdi, da bi enega kar po zobeh.
Ustavimo se pred pisalno mizo, prste mi pomočijo v čmo barvo in pritisnejo vsakega posebej na papir. »Za spomin«, pravijo. »Ti imaš svoj lep spomin na nas, mi imamo pa tegale«. Sezujem čevlje in jim ponudim še nožne prste. Režimo se.
»No,« rečem, »adijo, pa dobro se imejte.« Ponudim roko. »Počakaj še malo,« reče eden, »še malo greš z nami.«
»Prav,« rečem, »zdaj se mi nikamor ne mudi. A imate kakšne čedne punce?« »A kar z avto, ja prima ...«
Drvimo po blatnem kolovozu skozi vas, potem ob reki skozi revne barake, skrite pred soncem v gajih bananovcev in kokosovih palm. Otroci tečejo za nami. Maham iim. Razganja me od razigranosti. Prostost. O, kako dišeča in pestra!
Penitensiaria federal do Boa Vista, teritorio fede-ral Roraima, piše na čudno mrkem, zelenemu skladišču podobem betonskem kolosu. Na oknih so rešetke, > okrog je 5 metrov visoka ograja z žico na vrhu in stražnimi stolpi na vogalih.
»Dober dan,« se rokujem levo in desno. »Buenos dias, senores!« Posade me na usnjeno zofo. Pet parov oči se zastrmi globoko vame. Starejša zavaljena ženska v pretesnih kavbojkah in s tresočim se oprsjem hm gleda, kot me ni se nobena. Psiholog pravi, da je. Vse vprek me sprašujejo. Od kod, zakaj sem tu, kam bi rad. Ali imam denar? AJi je Jugoslavija ruska kolonija ... Kolikokrat sem kadil marihuano ...?
Srkam kavo in sem še kar zadovoljen. Razlagam jim našo neuvrščeno politiko, previdno nakažem vzroke naše revolucije in hitri povojni razvoj in zdajšnjo blaginjo. Skrbno pazim, da ne rečem ničesar, s čimer bi izdal svoje simpatije z nižjimi socialnimi sloji...
Potem me policaj pelje na vrt. Tam stoji lesen stol in Indijanec s škarjami. »Ostrigel se pa ne bom!«
»Boš, moraš ...« Policaj mi zvije roko na hrbet in potisne na stol.
»Ne bom, nočem, meni je takole dobro ...«
Zadeva se je razjasnila takoj, ko sem pritekel v pisarno po pojasnilo.
»Pri nas boš ostal pet dni, da se uredijo vsi papirji za tvojo izpustitev,« me miri psihologinja. »Imel boš svoio lepo čisto celico, tuš, zastonj hrano. Nič hudega ne bo. Največ pet dni, mogoče samo tri. Pridi, spoznal boš svoje nove prijatelje.«
Vprašam, kaj je z mojim advokatom.
Povest iz XV. stoletja
JANKO BRUN H
Sonce ne ljubi vitezov
Brazilci — v tej deželi je najti vse barve človeštva
»O, senor Coelho je včeraj letel v Rio de Janeiro. A njemu si dal denar. 0, to si ga polomil! On je baraba, urubu — mrhovinar. Vendar ga bomo že mi prijeli, ko se vrne. Vse bo v redu!«
Dobim jetniške hlače in srajco, steklenico z razku-žiiorn in velik razpršilec proti komarjem. Nova celica je res lepša, z betonsko posteljo brez žimnice in rjuhe, samo preperela odeja leži gori, vendar ni videti drek-cov ščurkov in podgan ... V kotu je betonska miza in celo tuš in luknja v tleh za stranišče ... Stene so umazane, porisane z ženskimi spolovili, pokrite z metrskimi pajčevinami. na nekaterih mestih so izpraskane črtice, dolge vrste črtic. To so jetniSki koledarji. Skozi betonske rešetke prihaja nekaj svetlobe. Še celo ven se vidi. Vendar samo v zid tiste večne ograje jetnišnice. Sonce se odbija od bele gladkosti. Kljub temu v celici gori luč. Podnevi in
ponoči. _
Vrata se zaklenejo. Vendar tokrat ne ostanem sam. Na lini v vratih se drenjajo shujšani zmozgani kosmati obrazi. Oči jim živčno trzajo, jeziki opletajo drug čez drugega. Groba, surova portugalščina. Režimo se drug drugemu kot psi. Moji sojetniki.
Čudno otroška roka mi pomoli zarjavelo konzervo vode. Druga uniformirana roka razpodi nove tovariše in mi ponudi pladenj s komido, Riž, fižol, goveja kost, posuta z manioko.
Dnevi so tekli presenetljivo hitro. Verjel sem, da bom v petih dneh zunaj, torej se lahko mirno odpočijem za nadaljevanje poti proti Gvajani.
Celeč je pogosto naskrivaj pred Vesno popival pozno v noč s svoja prijateljem, enorokim vojakom, za katerega niso vedeli ali je hlapec ali v: tez, vsekakor pa je znal biti tako neprijeten, da so se mu vsi umikali izpod
nog.
Nekega dne, ko sta Klemen in Vesna brezskrbno jezdarila. je Vesna
dejala:
Cuj! Vsediva se k potoku. Hočeš?
— Ne da se mi.
— Nekaj bi se rada pogovorila s teboj.
Klemen jo je zaničljivo pogledal. Celeč mu je sicer zabičal, da :» p lantnost vitezova največja dolžnost, vsekakor pa najbolj donosa«, toda Klemen je bil še deček in je sovražil .kadar je moral čuvati sitne, punčan kakor je na tihem sam menil.
— Vsediva se k potoku, ni odnehala Vesna.
Klemen je napel samostrel, nameril v jelševo drevo, ki je raslo ob vodi ter ustrelil. Puščica je siknila in se z vso močjo zabila v deblo. Obrnila sta konje in se namerila k njej.
— Dobro sem zadel, kajne? Ravbar meni, da takle strel prebije oklep Tudi tvoj oče mi je dejal, da bi se lahko kosal z vsakim Angležem. Oni pa« najboljši lokostrelci na svetu.
Vesna je molčala. Vendar &o se ji zasvetile oči. Nedvomno je bil rien kavalir dober strelec in bo nekoč še velik vitez. To je slišala svojega očeta kako je pripovedoval o tem enorokemu vojaku. Govoril je. Ni ga treba uči ti. Samo enkrat mu povem pa se sam znajde. Kakor volk je rojen za bo Kar se tiče elegance, lepega govorjenja in uglajenosti pa je bil hudo štorast. Celeč, ki mu je bilo vse to prirojenega je hudo obtesaval k zmajeval z glavo nad njim. Celeč je imel poleg krepke roke še eno lasen ki posedoval je znanje pisane besede. To je bila ena hudo redkih lastnosti in med mnogimi le malo cenjena, Celeč pa je prisegal nanjo. V Klemenom bučo je to kaj težko vlival. O latinščini pa ni da bi govoril. Kar iznnhtei« I iz Klemenove glave. punw* I
Pri potoku sta razjahala. Klemen je izdiral puščico, Vesna na i «dti v rosno jutranjo travo. Zanimalo jo je ali ji bo Klemen ponudil odeioahni jo bo kar pustil. J ^
Klemen je izvlekel puščico in opazoval njeno smrtonosno ost
- Htitenberško jeklo, je dejal pomenljivo.
Takrat je iz grmovja pogledala divje razmršena glava. Na plan »stopil vojščak. Po obleki se mu je videlo, da je nemški najemnik Hud hil razcapan, vendar je v rokah držal imeniten meč in ni bilo dvoma d * uporabljati. Se trije vojščaki v enakih razcapanih uniformah s«,.T*iPinW plan. Vsi so v rokah držali meče. SO Pn,«h M
Klemen jih je režeče opazoval. Skrivoma je napel ročico pri samostrelu
- Kar mirno ljubi fant. Boga se boj, je pomirljivo'zamahnil mL prvi. Govoril je švabsko, da ga je Klemen komaj razumel.
Druga dva sta se zarežala. Stopali so proti njemu z očitnim na da ga zajamejo ali pobijejo. To namero je videl v divjem bliskanju njihoS
Nameril je samostrel. Nikoli še ni zares meril na človeka Zaust i se. Neodločno so se spogledovali. Nato pa znova krenili nadenj 80
- Beži! je Klemen zavpil Vesni. Nato je sprožil v prvega M ustavil na mestu, kakor da ga je strela. Puščica je prebila njeeov -^T* oklep, se zarila vanj in se na drugi strani do polovice prebila na d8n ^ 1,1 dva sta najprej začudeno gledala svojega tovariša, ki je prijel za n?JrUla se pričel spuščati na kolena. Ogenj Življenja je ugašal v njeeovih ln Klemenu, ki ga je opazoval.so se pričele tresti roke. Obhaiala « X V? lr Prvič v življenju je ubil moža. »»jaia ga je slabost
Vesna je vstala in obstala na mestu. Vojaka sta se urno zn»u rj jo je zgrabil okrog vratu in ji nastavil meč, drugi pa je skočil Ztivi " nu, se spretno umaknil samostrelu, ki ga je Klemen uporabil iW u . mahnil z mečem in s plosko stranjo zadel Klemena na sence cvi -i udarca se je Klemen brez besed zrušil. ' ^ s,lne«
Celeč si je ravno s pivom preganjal mačka, ko so mu snonv* i prijezdil sel. Celeč je kar poskočil. Že celo poletje je pričakoval ♦ " Zdaj je končno prišel. Konec bo brezdelja. Kar vztrepetal je Vi i ^ ^ ga privedejo pred njega. '   e,el J*- WJ
Takoj, ko ga je uzrl, mu je veseli nasmešek izginil z ustnic T ~t ni bil tisti, ki ga je čakal. To je bil najemnik. Rokovnjač. Po bed»t sodeč Danec ali Pomorjanec. Celeč pa je pričakoval vesti iz Srbii
Odposlanec se je nesramno priklonil in spregovoril v »niti/ kakor bi zalajal ohripel pes. * ,Uu nemsčuu.
Celeč, ki se je boril že v mnogih vojnah širom Evrope, je nozn i kega kalibra do obisti. Lagodno se je zleknil na stolu in nagnil vrč Zanimalo ga je, kaj mu ima nesramnež sporočiti. Potem ga bo » ^ISaHjv nesramnosti, če se mu bo zahotelo. 2e odv«*
BRANKO BABIC
8
NA KOZARI
v_--—
Zato je bila v dneh od 21. do 23. februarja 1942 v Skender Vakufu sklicana I. oblastna partijska konferenca za Bosansko krajino. Iz. vsakega območja okrožnega komiteja in iz štaba odreda so določili politične in vojaške kadre — člane partije, ki naj se udeleže konference.  Z  območja   Kozare  je bilo določenih 20 delegatov. Konference so se med drugimi udeležili tudi delegati glavnega Štaba NOV in PO Bosne in Hercegovine in člani pokrajinskega komiteja.
Ne spominjam se več, zakaj je bila skendervakufska oblastna partijska konferenca za Bosansko krajino prva, ko smo vendar neposredno pred vojno imeli že dve? Mogoče zato, ker je bila prva v vojnem času? Sicer pa tu to ni tako pomembno. Bolj va*žno je, da je Viila in da so na njej bili sprejeti o^merobni skiepi
Skender Vakuf leži na povsem dlJJgum okneu Bosanske krnjine -v srednji Boiini - okrog 50 km v/hodru- od Banjaluke. Zalo smo venih na po< teden dni prej. V xlgrme<fu *e i»*m je pridružila
tamkajšnja skupina in tako nas je okrog 40 delegatov nadaljevalo pot čez   hribovje   Manjače, območje Jajca, čez reko Vrbas v gorovje Čemerniee in tako smo prispeli v osvobojeni Skender Vakuf zvečer pred začetkom konference. Mestece leži na višini 800 metrov in tako je bilo tam snega ter mraza naravnost v izobilju. Zato smo težko in počasi napredovali, saj smo morali premagovati  težko  prehodno in visoko   zasneženo   hribovje. Za razdaljo, ki si jo normalno prehodil v eni uri, si v takih pogojih potreboval dve do tri ure. Reči moram, da sem vse te napore razmeroma dobro premagoval. Seveda pa sem bil tedaj mlad in prej sem se veliko ukvarjal s športom — bil sem namreč dober telovadec na orodju — ter si tako pridobil odlično fizično kondicijo, ki me je v partizanih velikokrat reševala iz težav. Bosanci so mi jo kar zavidali. Večkrat so mi rekli- »Lahko tebi, ki si iz Slovenije  in  navajen   hoditi po hribih!« Pri tem pa so mislili, da je Slovenija predvsem hribovita dežela, še dosti bolj kot sama Bosna. Nasmehnil sem se  n jih vzpodbujal k vzdržljivosti.
Pešačili smo tudi po ozemlju, ki so ga imeli v rokah četniki. Ti so nas že odkrito napadali. Nekje na območju Manjače smo se z njimi spopadli. Sicer pa nas je na vsej poti spremljalo oboroženo spremstvo. Ko smo prišli na območje Jajca, nam je pot zavaroval bataljon, ki ga je vodil Sime Solaja (*). Takrat sem se tudi edinikrat srečal z njim.
(*) Sime Solaja-Simela je bil legendarna osebnost med krajiški-mi partizani. Rojen je bil 1905 v vasi Pljevi pri Sipovu (BiH) v revni kmečki družini. Do vojne je delal kot gozdarski delavec.
Kot   iskren   patriot   je težko sprejel poraz bivše Jugoslavije. Ko se je začel ustaški teror v okolici Šipova, se ie zatekel v bližnji gozd in tu je s skupino prijateljev zbiral ljudi in orožje m boj. Med ljudstvom   se  je   razširila   vest, da komunistična   partija pripravlja -vstajo. Solaja je komaj čakal, da bo kdo začel. Ko je slišal, da je v Drvarju  izbruhnila  vstaja,  je z nekaj tovariši napadel in razorožil orožnike   na   železniški postaji Ravni Do. Povezal se je i komunisti v vasi Janje in se skupno z njimi bojeval okrog Sipova, Jezera (pn Jajcu) in Mrk on i k -Grada, k' so ga osvobodili že avgvsta 1941. rlurišal je na ustaše v Je/eru h. z bombami sejal panik«   med njuni. Sleherni dan   je   napada«   sovražnika m pridružili  se   hb  mu i
borci, med katerimi je postal zelo popularen. Sredi septembra 1941 je vodil že svoj bataljon »Iskra«, ki je ob ustanovitvi 3. krajiškega odreda stopil v njegovo sestavo.
To je bilo že v času Drenovičevih četnikov, ki so tedaj sodelovali z Italijani. Ti so se Solaja bali in ga hkrati cenili. Hoteli so ga pridobiti zase,  tako  so  poslali  k njemu četnika z veliko vsoto denarja, naj bi pristopil na njihovo stran. Ko je Solaja slišal, za kaj gre, je potegnil revolver in ubi| četnika rekoč: »To je moj odgovor!« Kmalu je zaslovel po vsej Bosanski krajini in ljudje so mu rekli jugoslovanski Capajev. (Capajev — junak iz ruske državljanske  vojne,  op.  avt.)  Bil je svobodoljubnega duha, poštenjak in rad je imel svojo domovino. Zato je strastno sovražil tujce — okupatorje in vse, ki s<> mu pomagali. V noči med 13. in 14. avgustom 1942 je jurišal na ustaške bunkerje v Kupresu in padel. Po sklepu CK KPJ je bil po smrti sprejet v parti jo in še isti mesec proglašen 7A narodnega heroja.
Na poti čez območje Jajca sem se srečal tudi svojim dekletom. Nisva se videla, odkar sein zapustil Banjaluko. Ko je ona prišla v te kraje, sem jaz ie odhajal. Tako sva bila skupaj le dobre pol ure, kaj«? moral- ■ . j Bila je bolni čark* v partizanski bolnici v Jo šavk;. Takra: kva se tudi zadnji videla, kajti dva meseca pozne-*
(aprila) je postala žrtev četnikov ko so ti napadli bolnico in ivehn sko pobili vse, kar je bilo živ*« \ njej, ranjence in bolniško oaebie Prva oblastna konferenca KW za Bosansko krajino je opravila pomembno   delo.   Napravila yt obračun osemmesečnih oojev tako na političnem kot vojaškem področju in pokazala na bistven* probleme, ki so se v istem času izoblikovali.  Do izraza je prišla izdaja četnikov ter njihovo odkrito sodelovanje z okupatorjem, kar jt hkrati opozarjalo na politiko begunske vlade v Londonu, usmerjeno vse bolj na notranjo kontrarevolucijo. Zato ie bilo potrabso razkrinkavati  politiko četniftep vodstva kot  izdajalsko, ki sluti okupatorju v boju proti narodnoosvobodilnemu    gibanju jurosh*-vanskih narodov. Dokončno lebilo tudi treba otresti se iluzij, da je i četniki mogoče kakršnokoli sodelovanje. Hkrati pa je bilo treba razkrivati    protiljudsko politiko jugoslovanske  begunske vlade v Londonu, ki je zunaj nastopala \x>\ zavezniška s«la. znotraj pa ie sodelovala  s  fašističnimi okupatorji Množicam je bilo treba (NPJjMaj* vati, da je edino naša m da. osvobodilna vojska resni «V niška, saj se skupaj s silam* atui fašistične koalicije bor. pi si?.mu. Zato je bilo treba Hevi • borce, kt so j-.h bih jetniki Upe h pritegniti   na/.aj   v partiu«>sk< vrste.
Itrjan Rožič, predsednik skupščine Ljubljana — Foto: I. Slavec
redsednik skupščine mesta Ljubljana irjan Rožič govori o turističnih prizadevanjih jbljane — Več manjših gostinskih obratov, valitetna trgovska ponudba, zanimive prireditve
ljubljana — turistično privlačno in zanimivo mesto
Ljubljana — » Pred leti se je v Ljubljani pojavila   dilema, ali naj se Ljubljana    razvija   kot turistično mesto ali naj ostane tranzitno me-fi,.pravi o turističnem razvoju in prizade-na turističnem področju v Ljubljani Jnik   skupščine    mesta Ljubljana i Rožič.
tončno smo premagali te dileme in se jfr% odločili, da se Ljubljana mora ■pćno razvijati in zdaj je razvoj turizma llftStinstva na ljubljanskem območju po-ianben element naših srednjeročnih in Ifefoćnih planskih dokumentov. Prav Mk zavzemamo za razvoj trgovine, ki ■ bi predstavljala zares najboljšo in naj-fcetnejšo jugoslovansko trgovsko po-m/, Tako ni sprejemljivo, da bi imeli ffjjano le za tranzitno mesto, temveč naj Kedno bolj postajalo turistično mesto, ftierem bi se radi zadrževali domači in Ifsisti.
tj Ljubljani smo sprejeli in uresničili že Jk ukrepov. Zavzemamo se za postopno |Mnje nekaterih cest in ulic, odpirajo se itrgovine, gostišča, galerije. Težimo za Ida bi bilo spomladi, poleti in jeseni več ■iditev   za    Ljubljančane   in turiste, ftmo, da v drugih  krajih Slovenije ali i Jugoslavije še vedno premalo vedo, s v* v Ljubljani dogaja na kulturnem ali področjih, zato naj bi bila tudi po-(8*3 ljubljanske turistične zveze in go-pjpk* turistične zveze še večja — v oboje-
stransko korist. Tako bi bil tudi Ljubljančan bolje informiran, kam se lahko odpravi in kje bo preživel dopustniške dni.
V Ljubljani spreminjamo delovni čas gostinskih obratov. Ni res, da ob sobotah in nedeljah v Ljubljani »nikogar ni«, da odidejo vsi Ljubljančani iz mesta; veliko ljudi ostane v Ljubljani in, izkazalo se je, da so vse kvalitetne prireditve tudi zelo dobro obiskane. Intenzivno obnavljamo stari del mesta in se zavzemamo za večje gostinske in turistične zmogljivosti, za čistejšo Ljubljanico. Porodila se je ideja, da bi Elan na Ljubljanici predstavljal svoje čolne, kar bi bila svojevrstna privlačnost, obenem pa naj bi bila na Ljubljanici dva čolna za prevoz potnikov. Postopoma in ob težavah prenavljamo ljubljanski grad prav zato, ker je obodne zidove potrebno okrepiti z injekcijami, da bodo potresno varni.
Za turizem je tudi izredno pomembno kulturno dogajanje. Odprli smo Cankarjev dom, ki je namenjen vsem Slovencem in ne le Ljubljančanom.  Program Cankarjevega
doma je izredno zanimiv, treba pa bo poskrbeti, da bodo o prireditvah čimbolj obveščeni vsi ljubitelji kulture, tudi tuji gostje Bleda, Bohinja in drugih turističnih krajev. Treba se bo povezati in se organizirati tako, da bi turistične skupine pripeljati še v Ljubljano, na ogled zanimivih kulturnih dogodkov in predstav. Ljubljana je znana po grafičnem bienalu, ki bo odprt od 12. junija dalje in bo predstavil svetovne dosežke na področju grafike. Za turizem je posebnega pomena ljubljanski festival, za katerega želimo, da bi se vključeval v samo poživitev mestnega življenja. Razen tega naj bi prenesli čimveč gostinske ta trgovske ponudbe na ulice, popestrili podobo, odprli še več manjših gostiln, organizirali tedenske prireditve kot Večeri v stari Ljubljani, promenadne koncerte in tako dalje. Vse manj je in bo možnosti, da bi se odpeljali na vikende kam daleč, zato bo še kako zanimivo kolesarjenje, za kolesarje pa so steze v Ljubljani, na Mostecu, na Igu, v Zajčji Dobravi.
Le na takšen način, z vsemi ustreznimi ukrepi, bomo dosegli, da bo Ljubljana odprto mesto in da se bo vsak obiskovalec zavedal, da prihaja v mesto, kjer se vedno kaj zanimivega dogaja. Povezovanje z Gorenjsko pa naj bi se razvijalo tudi na gospodarskem področju, saj nas bo povezovala nova avtocesta, skupno je letališče Ljubljana, po urbanističnem planu mesta do leta 2000 pa se bomo usklajevali z vsemi občinami, ki mejijo na Ljubljano, o kar najbolj racionalnem izkoriščanju prostora.
Poudariti je tudi treba, da se Ljubljana vsebolj razvija kot kongresni center, za kar ima velike možnosti z gospodarskim razstaviščem, Cankarjevim domom, mednarodnim centrom za dežele v razvoju. Kongresna ponudba je velika, potrebno pa bo sodelovanje in povezovanje z ostalimi kongresnimi centri v Zagrebu in Beogradu. Zaželeno bi bilo, ko bi imeli vsi centri skupne programe in tako posredovali čimveč kvalitetnih prireditev s kulturnega in drugih področij.«
D. Sedej
poudarek prireditvam
delo-
vanie
poto
jer . lirist.
c&ior
po <*c
po
doro
tu
in
suo
tU
OS**
3A2
po
s\qv<
\n\C\
6^
25*
Mercator
Ljubljana ni turistično mesto zavoljo dejstva, da je republiško središče. Ni turistično mesto kot naš Bled ali Kranjska gora. Vendar ima Ljubljana kvalitete, sestavine, ki ji dajejo turistično obeležje. Bogato preteklost ima. Vrsto kulturnozgodovinskih spomenikov in zanimivosti. Lepo okolico. Vse večji poudarek pa Ljubljana daje prireditvam. Posebej v zadnjih letih je njen prireditveni utrip vse krepkejši. V Ljubljani si prizadevajo, da bi z njimi živelo celo mesto. Uspelo jim je že pri nekaterih sejmih kot sta Alpe Adria in vinski sejem. Tedaj se ne le na Gospodarskem razstavišču, temveč tudi v mestu nekaj dogaja.
Zadnji dve leti je Ljubljana obogatila turistično ponudbo, kar je rezultat sodelovanja vseh dejavnikov, ki delajo na področju turizma, nam je dejal Danilo Sbrizaj, predsednik Ljubljanske turistične zveze. Komite za turizem in gostinstvo pri mestni skupščini, turistična poslovna skupnost, turistična zveza Ljubljane, odbor za gostinstvo in turizem pri medobčinski gospodarski zbornici sodelujejo na podlagi delovnega načrta, ki ga je obravnavala in sprejela tudi mestna skupščina. V skupno delo so se vključile tudi nekatere samoupravne interesne skupnosti kot kulturna in telesnokul-turna ter organizacije združenega dela kot Gospodarsko razstavišče, Ljubljanski festival, Moderna galerija, v zadnjem času pa vse večji pomen dobiva Cankarjev dom.
Ljubljana ima nekaj tradicionalnih prireditev. Na prvem mestu moramo seveda omeniti Ohcet v Ljubljani, ki bo letos 20. junija in se bo odvijala na belokranjski način. Ustaljena je tudi Noč na Ljubljanici. Za Ljubljano so značilne kulinarične izmenjave in letos bo gostila hercegovsko, reško in madžarsko kuhinjo. Pravkar pripravljajo široko predstavitev letošnjih kulturnih pri-
reditev, saj se je pri nekaterih dosedanjih pokazalo, da so našle odmev tudi v sosednjih deželah. Posebej edinstveni grafični bienale bo dobil močan poudarek. Ljubljanski festival je spored prireditev že izdal in poletje bo nanizalo vrsto baletnih in opernih predstav, koncertov in folklornih prireditev. V Cankarjevem domu pa se takorekoč vsak teden nekaj dogaja.
Danilo Sbrizaj, predsednik Ljubljanske turistične zveze: Ljubljana je s sodelovanjem vseh dejavnikov zadnji dve leti obogatila turistično ponudbo, poudarek pa daje prireditvam in vabi obiskovalce od vsepovsod.
Mikavna je seveda posebej stara Ljubljana. Lansko poletje jo je poživila beograjska Skadarlija in mnogi se še spominjajo prijetnih večerov ob Ljubljanici. Tudi letos bodo prirejali večere ob glasbi. S prenovo starega mestnega jedra bodo za promet zaprli nekatere predele in skušali obuditi nekdanje dogajanje na Ljubljanici — čolnarjenje, izlete, prireditve ob reki, uredili bodo sprehajalne poti ob Ljubljanici. Osnovali so tudi poseben odbor za ureditev parka' Tivoli, ki naj spet postane prijetno sprehajališče. V teku je prenova ljubljanskega gradu, načrtujejo tudi obnove okoliških gradov: gradu na Kodeljevem, na Fužinah Cekinovega gradu v Tivoliju.
Kolone turistov so doslej šle skozi me sto, z novimi cestnimi povezavami bod obšle mesto. Zdaj moramo razmišljati, ka'o bomo turista za nekaj ur ustavili v me pravi Danilo Sbrizaj. Marsikaj jim Ljubljan lahko ponudi, obiskovalcem moramo pri lagoditi tudi gostinsko in trgovsko ponudb Tako je mestna skupščina že sprejela odlok o novem poslovalnem času in ne le gostinski lokali tudi nekatere trgovine bodo odslej odprte ob nedeljah, praznikih.
Ljubljana torej vabi obiskovalce. Podobno kot smo navezali stike s turističnimi zvo-zami glavnih jugoslovanskih mest snujemo tudi povezavo turističnih krajev v Sloveniji pravi Danilo Sbrizaj. Do Kranja, Škofje Loke, Kamnika, Bleda ni daleč. Lahko bi turiste ki bivajo tam, pripeljali v Ljubljano, da ogledajo naše prireditve. Ali pa, da organi; ramo izlete iz Prekmurja, Gorenjske, D lenjske v Ljubljano. Vse več dobivamo r primer želja, da bi si ljudje radi ogledali Cankarjev dom.
Skratka,  Ljubljana daje v turističn pogledu poudarek predvsem priredi*'/ ki naj v mesto pripeljejo obiskovalce vsepovsod.
LJUBLJANA SE PBEPSTAVlJ A  - LjUBLJAHA SE PBEPSTAVlJA
UNIS
UNISTURIST
splavarjenje po drini
Ljubljana je januarja letos dobila še eno turistično agencijo. Odprl jo je Unis iz Sarajeva. Mikavna prednost nove turistične agencije so izleti v Bosno, posebej atraktivno je splavarjenje po Drini in Tari, ki vas popelje v odročnejše, a zelo lepe bosanske kraje.
Unis iz Sarajeva je ena največjih bosanskih sestavljenih organizacij združenega dela, ki ima v svojem sestavu že deset let tudi turistično dejavnost. Ena izmed Uniso-vih delovnih organizacij je torej Unis turist, ki obsega tudi rent a car.
Unis turist ima poslovalnice po vsej Jugoslaviji. Ljubljansko najdete na Igriški ulici 5, tik ob znani ljubljanski gostilni Pod lipo.
V Unis turistovi poslovalnici lahko dobite vozovnice vseh vrst, izbirate med nizom izletov in potovanj po domovini in tujini ter strokovnimi potovanji na različne sejme in kongrese. Če bi se radi naučili angleškega jezika, Unis turist organizira v poletnih mesecih tečaje angleščine v Angliji. Pred vrati je poletje in če se še niste odločili, kje boste preživeli dopust, oglasite se pri Unis turistu, kjer so pripravili prijetne počitnice v bližini Umaga in na otoku Krku.
Mikavna Unis turistova prednost so izleti v Bosno, od ustaljenega izleta »Po poteh AVNOJ-a« do pravih posebnosti, med katerimi je prav gotovo najbolj atraktivno splavarjenje po Drini in Tari, ki vas popelje "v odročnejše, a zelo lepe bosanske kraje, ki jih sicer ne najdemo v standardnih programih turističnih agencij. Splavarjenje po Drini bo teklo vse poletje, od junija do oktobra in prvi »splavarji« bodo odšli na pot 19. junija.
Sicer pa je Unis turist dal poudarek organizaciji izletov in potovanj za delovne kolektive. V kratkem času, odkar je poslovalnica odprta, je odziv dokajšen, kar nedvomno velja pripisati dejstvu, da prireja privlačne izletepo domovini.
Še nekaj besed o letnem oddihu. Odločite se lahko za počitnice v turističnem naselju Polinezija, kjer boste bivali v udobnih apartmajih v zalivu Katoro blizu Umaga ali Za turistično naselje Stella Maris, naselje bungalovov in apatmajev na polotoku med Umagom in Katorom. Če vas bolj privlači oddih na otoku, pa boste lahko izbrali bivanje v hotelu Adriatic Omišalj na Krku.
poslovalnica Ljubljana Igriška 5,
telefon 061/28-054
Najstarejše plovilo, ki ga pozna človeški rod, je splav, narejen kot nekdaj tudi danes in vešče povezanih brun. Čaka vas pod mostom v Foči, da krenete po eni najlepših in najvznemirljivejših spla-varskih turističnih poti, po brzicah reke Drine.
Ljubljana
Ljubljana, belo mesto med zelenimi parki ima izredno lego, ki omogoča da v najkrajšem času dosežemo Alpe' prirodne zanimivosti Krasa ali Jadransko morje. Številni spomeniki 'od antike, srednjega veka, baroka, do danes, spomeniki NOB, muzeji in qa-
Drir^i.°Pera Jn 9,edališča, številne prireditve, sodobni hoteli, privlačne restavracije, prijazne gostilne In nočni
lokali, trgovine in bautiqui, športna igrišča ter živahni mestni utrip, prijazni in gostoljubni ljudje — vse to daje Ljubljani značaj vabljivega mesta.
LJUBLJANA DANES
Danes je Ljubljana z 290 000 prebivalci moderno, hitro razvijajoče se mesto, ki mu daje stari mestni del poseben lepotni poudarek. Mesto je danes   upravno,   politično, kulturno,
znanstveno, gospodarsko in prometno središče Slovenije, ki ima številne ustanove in institucije, izredno razvito trgovino, sodobno gostinstvo in dobre prometne zveze s svetom. Kljub temu, da tega na zunaj ne kaže, je Ljubljana tudi močno industrijsko središče. Popolna Univerza s približno 15 000 študenti in mnogimi znanstvenimi ustanovami, daje mestu pomen univerzitetnega središča.
TURISTIČNA MAGISTRALA PO LJUBLJANI
1 NEBOTIČNIK „ , ,
postavljen leta 1930-1933, arhitekt V.  Šubic.  razgledna točka.  V nepo-
sredni bližini je TIB — turistični informacijski biro in poslovalnica Kompasa.
2. MARKSOV PARK
obdajajo stavbe v slogu dunajske secesije, značilni so stolpiči na vogalih vseh hiš (arhitekt M. Fabiani), na severnem delu parka je STOLNA PALAČA, pred njo pa spomenik jezikoslovcu Miklošiču. Na Miklošičevi cesti nasproti hotela UNION je pisano poslikana fasada nekdanje ZADRUŽNE BANKE (delo J. Vurnika, I. 1922).
3. PREŠERNOV TRG
poudarja fasada FRANČIŠKANSKE CERKVE (zidana I. 1646—1660 velik oltar delo F. Robbe — I. 1736) spo-
menik največjemu slovenskem iq,o,rahN<?ETU PREŠERNU «tf» M^Vnvfrl kiparja J 2a,ca r T*v MOSTOVJt,    zgrajeno w arhitekta J. Plečnika.
4. STOLNICA
na^tehidaAna letih 1701-17» H načrtih A. Pozza. Izredna -r*< ost je svod, ki gaje poslikal J 0*0 m je najpomembnejše iluzij delo v Ljub.jani. Kupolo TpS M. Langus (I. 1843—1844) rJ* opreme in spomenikov ,e tr«ha , nit. bogate orgelske omare
Nadaljevanje na 1&
Str
Zanimivosti:
1 Nebotičnik — Spomenik ilegalca
2 Marxov park
3 Prešernov trg — Frančiškanska cerkev
4 Tržnica — Stolnica
5 Grad
6 Magistrat — Mestna galerija
7 Mestni in Stari trg
8 Levstikov trg
9 Antični spomeniki — Rimski zid, Jakopičev vrt, Rimska krstilnica
10 Križanke — Mestni muzej
11 Narodna in univerzitetna knjižnica
12 Slovenska akademija znanosti in umetnosti
13 Trg osvoboditve
14 Uršulinska cerkev
15 Trg revolucije — Spomenik revolucije — Skupščina SRS — Kulturni dom Ivan Cankar
16 Narodni muzej
17 Moderna galerija
18 Narodna galerija
19 Opera
20 Muzej ljudske revolucije
21 Hala Tivoli
22 Gospodarsko rezstavišče
Ljubljana se predstavlja - Ljubljana se predstavlja
Železniško gospodarstvo Ljubljana
PODJETJE ZA TURIZEM, TRANSPORT IN GOSTINSTVO LJUBLJANA
TTG preko svojih turističnih poslovalnic
LJUBLJANA, Titova 40. tel.
MARIBOR. Partizanska 50, tel.
CELJE, Titov trg 1, tel.
POSTOJNA, Tržaška 4, tel.
KOPER, Pristaniški trg 7, tel.
PORTOROŽ, Plažni objekt II, tel.
ROGAŠKA SLATINA žel. post., tel.
PULJ, Mate Balate 4. tel.
311-851, 311-852
28-722
23-448
21-244
23-491
75-670 811-488
23-629
Turistična poslovalnica TTG na Titovi.
VAM MUDI:
# Gostinske storitve na in ob vlakih, v kolodvorskih in drugih restavracijah:
— TTG ima na področju Slovenije in Istre na večjih železniških postajah stacionirane KOLODVORSKE RESTAVRACIJE, kjer so na voljo potnikom topla in hladna že pripravljena jedila kot tudi jedila po naročilu ter razne vrste napitkov in vseh vrst pijač.
Kolodvorske restavracije so v:
LJUBLJANI. ZIDANEM MOSTU, CELJU, PRAGERSKEM, PTUJU, MARIBORU NA JESENICAH. NOVI GORICI, DIVAČI. PIVKI, POSTOJNI IN PTUJU.
— Na nekaterih železniških postajah pa so stacionirani bifeji, ki nudijo potnikom pijače vseh vrst. tako tople kot hladne napitke in enostavnejša topla in hladna jedila — le-ti so v:
KRANJU. KOPRU in SEVNICI.
— Gostinske storitve nudi TTG tudi v:
ZELENIH VLAKIH, POSLOVNIH VLAKIH Sava express in Pohorje express SPALNIKIH TTG. ter na nekaterih mednarodnih počitniških vlakih na področju Železniškega gospodarstva Ljubljana.
-Ob vlakih pa je organizirana prodaja gostinskih storitev na JESENICAH v LJUBLJANI in DOBOVI.
-TTG pa opravlja gostinsko dejavnost tudi na priljubljenih enodnevnih izletih organiziranimi s posebnimi zelenimi vlaki, saj izletniki dobijo obrok hrane, ter na večdnevnih izletih organiziranimi s posebnimi vlaki po domovini.
-V Ljubljani ima TTG v samem centru mesta zelo znan KO-RA BAR kjer vam lahko poleg velike izbire alkoholnih in brezalkoholnih pijač postrežejo s' svojimi specia-litetami:
-pizzo KO-RA, srbsko pizzo,
-jedrni na žaru — madžarske klobasice. pleskavice.....
■špageti na milanski način, z gobami,...
■ pecivom — prekmurska gibanica, srbska gibanica,...
VAM NUDI:
organizacijo enodnevnih in večdnevnih izletov po domovini in v tujino za dijaške, sindikalne skupine, za skupine upokojencev, društev,...
v zimski sezoni prevoze z BELIM VLAKOM na smučišča na KOBLI,
organizacijo prevozov s posebnimi vtafct— z dogovorm v turistični poslovalnici TTG lahko potujete s posebnim vlakom z odhodom neposredno iz vašega kraja bivanja,
organizacijo počitnic in letovanj po domovini,
letovanja v že priznanem zdravilišču — Atomske toplice v Podčetrtku za zdraviliški ali turistični paket — v hotelu TTG B — Kateg.
prodaja vozovnic in rezervacij za železniški, ladijski in letalski promet ter kart za spalnike in ležalnike,
posredovanje informacij o voznih redih, cenah, turističnih znamenitostih in prireditvah itd.
POTUJTE Z VLAKI IN S TTG!
TTG LJUBLJANA
KO-RA BAR Restavracija s prijetnim vrtom
,V0 NADSTROPJE
V tej etaži boste našli vse za kopalni-: opremo, sanitarno keramiko in plošči-
vodoinstalacijski material, tapete, i, izolacijski material pa pribor za po-_nje tapet in podov ter oblog in ploščic, i voljo je tudi dekorativno blogo, barve, čistila in različen, ustrezen pribor, „ajalci vam bodo svetovali, pomagali (izbiri in vam dali navodila za uporabo.
.30 NADSTROPJE
Tekoče stopnice vas popeljejo v drugo tropje, kjer so naprodaj stroji za go-njttvo:   pomivalni   in   pralni stroji, niki, štedilniki in  različne peči. Tu lahko kupili ročne električne gorice aparate,   šivalne stroje, po-o, jedilni pribor, jedilne servise, steklo, Izbrali boste lahko darilo za naj-ijše  priložnosti.   V drugem nad-prodajajo tudi izdelke iz plastike i pohištvo ter opremo za ureditev sta-Posebej   pri   nakupu pohištva i bodo na voljo svetovalci.
JJE NADSTROPJE
V najvišji etaži boste našli športno eao ter opremo za lov in ribolov. Tu
p »prodaj vrsta tehničnih predmetov: •fizlienejša svetila, radijski in televizij-* sprejemniki, gramofoni in kasetofoni, ni in magnetofonski trakovi, jjša glasila. Seveda sodijo poludi kasete in plošče. V tretjem nad-boste našli tudi elektronaterial. .ilci vam bodo postregli z vsemi tokovnimi nasveti, ki so posebej do-irodotli pri nakupu dražjih tehničnih pred-
rurr
Pojdimo še navzdol. V prvi kleti boste ■ali informacijski urad in oddelek za po-roeniška posojila ter negotovinske na-«pt.
V prostrani kleti prodajajo stroje in »zne naprave ter orodje in opremo za »ttvnice: vijake, okovja, žičnike, ročno /•fektrieno orodje za obrt in industrijo, rMtftko mehanizacijo, orodje in pribor a rrtickarje, sadike, semena, talne oblo-■/ Tu boste lahko kupili tudi elektrode »pribor za varjenje, pa ležaje, karnise, iftfttke obloge, vrtne garniture, stavbno /Mtvo, mopede, kolesa itd.
V kleti je tudi poseben avto oddelek ' vjdelek »Naredi si sam«. Tu sta tudi ',<■>. »ervisa: za popravilo čevljev in za štovanje ključev.
V drugi kleti ima Metalka skladišče va^a. Dostop do skladišča je skozi pod-
z Ciga letove ulice.
V tretji kleti pa so parkirni prostori a vozila kupcev. S parkiranjem v Ljub-»" je težko, zato vam bo parkirišče v ^blagovnice več kot dobrodošlo. Vhod Uprav tako iz Cigaletove ulice.
METALKA
blagovnica v srcu ljubljane
J^m etalka velja za eno najbolj slikovi-■VI tin modernih poslopij v Ljubljani g   ■ Svojevrstna je njena zunanja podoba, pa tudi njen notranji ustroj. Nad pritličjem se dvigajo tri nadstropja, pod njimi se spuščajo tri kleti. Blagovnica Metalka je bila zgrajena leta 1973 in njeni prostori imajo skupno površino 9.000 metrov.
Metalka je specializirana blagovnica. V trgovini je naprodaj vselej okrog 30 tisoč artiklov, ki so razvrščeni v naslednje skupine: blago za dom in gospodinjstvo, želez-nina, elektromaterial, vodoinstalacijski material, oprema za kopalnice, pohištvo in tapete, barve in galanterija, kozmetika in kristal, zlatnina in fotooptika, igrače, oprema za šport in avto oprema, oprema za kmetijstvo itd.
Še nekaj velja zapisati o Metalki, predno se sprehodimo po blagovnici. Kot specializirana blagonica daje posebno pozornost bogati izbiri artiklov in Ljubljančani jo poznajo kot trgovino, v kateri je moč kupiti kvalitetno blago.
PRITLIČJE
V pritličju je seveda vrvež največji. Sem lahko stopite po .časopise in tobak. »Pri roki« so izdelki domače ki umetne obrti ter spominki. Otroci vas bodo brez dvoma zaustavili ob bogati izbiri igrač, tu lahko kupite tudi opremo za dojenčka. V pritličju je drogerija ki parfumerija, prodajajo kozmetiko, bižuterijo, kožno galanterijo, okraske, zlatnino. Zlahka boste izbrali darilo, kupite lahko tudi cvetlice.
V pritličju je dobro založen foto in kino oddelek. Izbirate lahko med različnimi fotoaparati, kino kamerami, foto papirjem, filmi ki ustreznem priboru.
Na voljo je fotokopirni aparat, v pritličju boste našli tudi javni telefon.
V pritličju sosednje poslovne stavbe Metalke je specializiran oddelek, v katerem prodajajo opremo za centralno ogrevanje ki izolacijski material ter blago iz konsignacije za devizno prodajo.
ALKA BAR
V blagovnico Metalka lahko stopite tudi na kavico. V na novo urejenem snack baru vam bodo postregli s hladnimi jedili in p|ačami vseh vrst. Imajo tudi točeno pivo. Zlasti po preureditvi so v Alka baru na voljo izvirne ki posebej pripravljene jedi, zakuske, malice, sendviči.
Alka bar dopolnjuje tovrstno ponudbo v samem središču Ljubljane, obiskujejo pa ga seveda zlasti kupci v blagovnici.
Odprt je tako kot blagovnica. i
(™) Hl GTti i SCO Blagovnica Metalka je odprta vsak dan od 7,30 do 20. ure,
ob sobotah pa od 7,30 do 14. ure.
ITIiSlASEPnEPSTAVlJA - LjUPtjAjjAJEW}EP^
SLOWU.ES
trgovina
Ijubljana
sodobna tgovina zahteva veleprodajna skladišča
Delovna organizacija Slovenijales* trgovina je sestavni del poslovnega sistema  sestavljene organizacije združenega dela Slovenijales, ki združuje 22 proizvodnih delovnih organizacij. Nova organiziranost delovne organizacije Slovenijales-trgovina obsega 16 temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb, ki se vključujejo v tržni prostor širom Jugoslavije. Prodajna mreža delovne organizacije Slovenijales-trgovina obsega 63 prodajnih mest — trgovin za prodajo lesnega in gradbenega materiala, stanovanjske opreme ter opreme objektov z inženiring storitvami. Razen tega pa zastopa in ima konsignacijo za proizvode vrste renomiranih svetovnih firm, v Kopru pa deluje  Slovenijalesov  sodoben obrat za proizvodnjo tropskega žaganega lesa.
Promet delovne organizacije Slovenija-les-tcgovina je zasnovan na načrtnem sodelovanju s proizvodnimi in drugimi delovnimi organizacijami.    Samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju je podpisan z več kot sto proizvodnimi delovnimi organizacijami oziroma z dvestotri-desetimi tozdi. -Med podpisniki tega samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju je tudi 22 proizvodnih delovnih organizacij, s katerimi je delovna organizacija Slovenijales-trgovina povezana v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenijales. Koncem lanskega leta je v delovni organizaciji združevalo delo 2499 delavcev.
Doseženi gospodarski rezultati v preteklih letih so postavili delovno organizacijo Slovenijales-trgovina v sam vrh jugoslovanske trgovinske dejavnosti, ne gre pa seveda mimo tega, da je ta delovna organizacija tudi največji izvoznik pohištva pri nas. Tudi lanski poslovni rezultati so bili za delovno organizacijo ugodni, saj se je povečal dohodek na 1449 milijonov din, medtem ko je bil leto pred tem 994 milijonov din. K uspešnemu poslovanju pa je prispevala tudi zunanja trgovina, saj je vrednost izvoza v lanskem letu dosegla 200 milijonov dolarjev. Največji del izvoza odpade na ZSSR in sicer f|5,4 milijona dolarjev, sledi pa izvoz v Italijo s 40,1 milijona dolarjev in ZDA s 33 milijoni dolarjev. Takšni izvozni rezultati pa seveda obvezujejo tudi za naprej; po planu izvoza naj bi letos vrednost izvoženega pohištva dosegla 250 milijonov din, v letu 1985 pa naj bi bil izvoz kar dvakrat večji. Takšen cilj v tem srednjeročnem obdobju pa verjetno samo s proizvodi lesne industrije in gozdarstva ne bo mogoče doseči,  zato   Slovenijales-trgovina načrtuje v tem srednjeročnem obdobju višje oblike sodelovanja tako z razvitimi deželami kot tudi z deželami v razvoju. To pa pomeni razvoj proizvodnih kooperacij med tujimi partnerji in domačimi proizvodnimi delovnimi organizacijami. V načrtu je oblika postavljanja proizvodnih obratov na ključ za obdelavo in predelavo lesa in to predvsem z deželami v razvoju in v državah SEV.
V srednjeročnem obdobju 1981—1985 načrtuje delovna organizacija Slovenijales-trgovina hiter razvoj proizvodnje strojev in opreme za obdelavo in predelavo lesa. In-
r
Vse na enem prodajnem mestu — to je poslovno geslo Slovenijales-trgovine — Ta delovna organizacija si je ♦ zastavila nalogo, da z izgradnjo velikih prodajnih centrov in skladišč omogoči ne le velik in kompleten izbor stanovanjske opreme in opreme za poslovne in druge javne prostore, pač pa tudi takojšnjo dobavo kupcu — Obenem pa bo z izpopolnjenim družinskim servisom razbremenila kupca skrbi tako za prevoz, montažo nakupljenega blaga na domu in še prej s strokovnim nasvetom za pravi izbor
..:iww»"^'--"
ieniring in oprema objeK^Ko^so^-
ji investicijskih vla
ski lokali, šole, vrtci, pos vrst, banke in bolnišnice Slovenijales sposoben
— za vse to bo ponuditi sodobno organizacijo in tehnologijo dela. Enako velja tudi za opremljanje skladišč. Prav tako pa je v razvojnih usmeritvah srednjeročnega obdobja tudi razširjanje in poglabljanje poslovnih vezi v okviru že začetih dejavnosti na področju proizvodov celuloze in papirja ter grafične dejavnosti, kemičnih proizvodov in gradbenih materialov ter kompletne opreme za namakanje.
Med glavne razvojne usmeritve v tem srednjeročnem obdobju si je delovna organizacija Slovenijales-trgovina med drugim zapisala tudi nadaljnje povezovanje proizvodnje in trgovine, kar pomeni skupno planiranje, razvoj in skupno ponudbo tržišču ter v smislu zakona o združenem delu tudi delitev pomen v
din. Na
proizvodnji pri realizacij ganj, kar naj bi pomenilo seveda kvalitet nejši, raznovrstnejši in konkurenčnejši izbor blaga tako za domače kot tuje tržišče.
Najsodobnejše in največje prodajno mesto Slovenijales-trgovine je Prodajni center na Titovi cesti 52 v Ljubljani. Ta center, ki je plod skupnega sovlaganja številnih proizvodnih delovnih organizacij, obsega kar 19.000 kvadratnih metrov bruto površin, od tega je razstavnega prostora 7663 kvadratnih metrov. Prodajni center je pomena tako za Ljubljano kot okolico; potrošniku namreč mestu celotno izbiro blaga,
skupnega   prihodka.   Obenem to „ tudi nadaljnje sovlaganje sredstev proizvodnjo in sicer v višini 100 milijonov ta način bo trgovina pomagala
izrednega tudi za njeno nudi na enem ki ga potrebuje za izgradnjo in opremo svojega doma. V eni hiši ponuja vse od stanovanjske opreme, to je pohištvo, belo tehniko in notranjo dekoracijo, zavese, posteljnino, svetila, talne in zidne obloge, gradbeni material in ostali tehnični material ter akustične aparate. Na voljo v tem centru pa je tudi oprema za javne objekte, kot so šole, vrtci, poslovni prostori, hoteli in drugo.
V današnjem času, ko nas ura pregaria na vsakem koraku, je pač dobrodošla ditev prodajnih centrov, kjer se dobi na mestu vse, kar je potrebno za dom.
Za gorenjskega kupca pa je — napol v Ljubljano — zanimiva tudi Stovenif1' sova trgovina v Vižmarjih — Premijera ki prav tako ponuja kompleten izbor grad-l benega materiala in stanovanjske opreme!
Razvoj maloprodajne dejavnosti in preJ hod v novo kvaliteto — prodaja blaga J zalog, pa vidi delovna organizacija Sk*e*l jales-trgovina v razvoju centralnih oziroa« veleprodajnih skladišč; tako velikega pral dajnega centra, kot je v Ljubljani, ni mogool sproti oskrbovati iz majhnih priročnih skH dišč. Zato je že med gradnjo Prodainegl centra v Ljubljani stekla tudi gradnja ceaj tralnega skladišča v Črnučah pri Ljutom Tako je bito že lani odprto prvo sklad&f takoimenovanega Skladiščno prodaj«* \ centra v Črnučah, ki bo imelo ob dokonča dograditvi okoli 100.000 kvadratnih meWi površine. Na 4000 kvadratnih metrih s**J dišča v Črnučah so na voljo tile pohišt^ programi, ki jih lahko kupcu takoj pnpeiH na dom.
— komponibilni program Viva-0**^| črna in rjava izvedba, proizvajalec Sf**f*
Celje
— komponibilni program Kuhft proizvajalec SVEA, Zagorje
— sedežna garnitura Darja, lec Brest, Cerknica
Izgradnja takšnih objektov pome«*jL kakor novo kvaliteto v povezovanju vodnje in trgovine, saj temelji nar/to*^ nih odnosih, na razvoju lastnih modekM stalni sortirni zalogi in računalniško «T» mativnim sistemom, ki vsak trenutek0*1(1 goča vpogled nad velikim številom 8J*4* celotne nabave  in  prodaje, velik piatfl blaga in predvsem kvalitetnejšo prodajo sedaj  pomeni   skladišče v Črnučah \' bolj pa bo potem, ko bo skladiščni c*^1 v naslednjih letih dograjen, za kurxara\y skrajševanje rokov dobave, za trgovine I povečevanje obsega maloprodaje.
Ena pomembnejših nalog v nasledra^ srednjeročnem obdobju je prav gotovcV' popolnitev družinskega inženiringa ie\v< slej so kupcu v Slovenijalesovih trnov*!** strokovno svetovali pri nakupu in marš*! teremu so bili nasveti arhitektov za oomr* stanovanj več.kot dobrodošli. Takšno tovanje — gratis seveda — naj bi biku doče še boljše, dopolnjeno. Praktit* to izgledalo nekako takole, kupec se pri svetovalcu arhitektu s tlorisom vanja ali stanovanjske hiše, po arhitekta naroči delno ali celotno od pohištva, do tapet in zaves. „ trgovina pa nato vse naročeno dosa*1 dom — in to ne pred vrata, pač pav vanje, kjer montažerji sestavijo instalaterji električne aparate od kov do pralnih strojev, svetil in Da bi kar najprej uresničili zamisel polnem družinskem servisu, si v , lesu-trgovini prizadevajo za takšne ustrezno usposobiti kadre.
Takšna je razvojna usmeritev te trgovinske organizacije; s . skladiščnih prostorov bo Štovani vina omogočil še večjo ponudbo boljši servis in takojšnjo dobavo l*M Geslo Slovenijales-trgovine je ntaitt "j vse na enem mestu, kar potrebuj* opremo doma.
Ljubljana se predstavlja - LjUrljaNa se predstavlja
OB
te-i oi
kompas Jugoslavija
Kompas se lahko resnično brez zadrege imenuje Kompas Jugoslavija. V zadnjih letih je postal vodilna jugoslovanska turistična agencija; uvrstil se je med največje delovne organizacije, ki skrbe za prihod tujih gostov k nam in za odhode naših turistov drugam. Kompas še posebej, morda bolj kot druge agencije, skrbi za množična potovanja znotraj Jugoslavije.
Letos praznuje jubilej. Ustanovili so ga pred tremi desetletji. Odtlej zavzema pomembno mesto v slovenskem in jugoslovanskem turističnem gospodarstvu. Rezultati, ki jih pri tem dosega, so plod zavzetega odgovornega in strokovnega dela njegovih delavcev.
Kompasovi hoteli, poslovalnice, avtobusi in sorazmerno velik potencial osebnih vozil za izposojanje, so se v rokah njegovih delavcev prebili v sam vrh jugoslovanske turistične ponudbe.
Dejavnost Kompasa postaja v tem letu še pomembnejša zlasti ko gre za določene procese združevanja in skupnega nastopanja brez katerega v turizmu, zlasti ko gre za predstavitev na tujih tržiščih, kratkomalo ne gre več. Vtem pogledu bo Kompas odigral v Sloveniji zelo pomembno vlogo.
KOMPASOV HOTEL V LJUBLJANI
malica, kosilo v bistroju
yr o hitite   z   ljubljanske avtobusne M oziroma    železniške   postaje po I Miklošičevi   proti osrčju ljubljanskega mesta ugledate po sto meti m desni mogočno, sodobno zgradbo, vjinbudi vaše zanimanje. Če doslej še niste orfftpifi vanjo, vas vabimo, da greste z nami. Kompas ima vrsto hotelov v naših znanih vrstičnih krajih,   ne   le v Sloveniji, tudi * obali. Tudi v Ljubljani ga ima, star je jrtrih šest let. Vpet je, z vhodom z Miklo-Ifeve, v poslopje, v katerega vas želimo 0jati ' 'em,   sodobno opremljenem
vfclu visoke B kategorije je 122 postelj, ^enoposteljnih, 40. dvoposteljnih sobah '»5. apartmajih. V sobah so telefoni, ra-sprejemniki in seveda tuši. Apartmaji % televizor, kopalnico z banjo in tušem £ delovno dnevno sobo. Skratka udoben Ittei, s katerim so gostje zadovoljni. Tudi tek sprehod    po    hotelskih prostorih »je povedal, da je to čist, prijeten hotel.
V medetažnem delu ima hotel resta-ffffMio, klasične  vrste, z odprto kuhinjo,
kateri pripravljajo  jedi na žaru. Lično ,j|//emljena  restavracija je kot nalašč za Jđtfjućene družbe, vabi, da popeljete sem l^jatelje na kosilo, večerjo. Če radi opazu-vrvež na ulici vam postrežejo tudi na ■rati-
V petem nadstropju pa ima hotel samo-jAMrežni bife, ki je povezan s kongresno «fir/ano, ki je primerna za seminarje, po-
Še nekaj, če pridete v Ljubljano z avtom, ga lahko pustite v garažah, ki so v poslopju. Stvar je kaj enostavna. Zapeljete do vhoda, ko boste dvignili karton, so vam odprta vrata v šest nadstropij garažne hiše. Dvigalo vas bo popeljalo v pritličje, kjer boste ob povratku dvignili kovanec, ki vam bo odprl vrata ob odhodu.
Hotel Kompas Ljubljana, Miklošičeva 9, telefon številka 061 /326-061
Poslovalnica na Titovi Poslovalnica na Miklošičevi
KOMPASOVI POSLOVALNICI V LJUBLJANI
vozovnice, potovanja, oddih ...
mm ompas ima poslovalnice po vsej Mm Jugoslaviji. Nekatere posebej skril be za prihod tujih gostov k nam, druge, ki spadajo v okvir TOZD-a Domači turizem, pa za nas, ko odhajamo drugam. V niz slednjih spadata tudi poslovalnici v Ljubljani. Prva, »starejša« je na Titovi 12, tik ob hotelu Slon oziroma nasproti Name, druga, »mlajša« pa na Miklošičevi 11, v pritličju sodobne zgradbe, v kateri je tudi Kompasov hotel, bistro, restavracija . . .
Če odhajate na pot, potovanje, oddih ... v Kompasovih poslovalnicah takorekoč dobite vse.
Kupite lahko domače in mednarodne letalske, ladijske in železniške vozovnice, rezervirate spalnike in ležalnike, dobite informacije o letalskih, železniških, avtobusnih voznih redih.
Kompasovi poslovalnici posredujeta hotelsko namestitev doma in tujini, pa tudi v privatnih sobah v Ljubljani.
Kompas nudi pisano izbiro izletov in potovanj. Vse od potovanj po domovini in v bližnje dežele pa do takoimenovanih interkontinentalnih tur kot je obisK Amerike, Mehike, Zambije in še bi lahko naštevali. Pa kaj bi naštevali, pri Kompasu vsako leto izdajo ličen katalog potovanj, v katerem boste našli vse podrobnosti.
Bistro Janez
Kompas skrbi tudi za naše počitnice, poleti in pozimi, letovanja, oddih: v slovenskih turističnih krajih in zdraviliščih, po vsej domovini ter seveda na naši obali in otokih. V hotelih, turističnih naseljih, privatnih sobah. Zajeten je letošnji Kompasov katalog počitnic in letovanj in če se še niste odloČili, kje boste preživeli dopust, sfo*pite v Kompasovo poslovalnico.
Omeniti velja še letošnjo novost, tako-imenovani letalski paket. Kompas je pripravil eno ali dvotedenske počitnice ob morju, ki vključujejo tudi letalski prevoz v obe smeri. Otroci imajo pri tem poseben popust.
Kompas organizira za zaključene skupine najrazličnejše izlete, naročite lahko poseben avtobusni prevoz ali potovanje s posebnimi letali po Jugoslaviji in tujini.
V poslovalnici si lahko sposodite tudi osebni avto, saj ima Kompas močno rent a car službo.
Kompasova poslovalnica na Titovi 12 je odprta vsak delavnik od 7. do 19. ure, poslovalnica na Miklošičevi 11 pa vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure.
Kompasovo poslovalnico na Titovi 12 lahko pokličete po telefonu številka 061/24-611 in 20-032, poslovalnico na Miklošičevi 11 pa po telefonu številka 061/326-453 in 327-761.
(KOMPAS
[JUGOSLAVIJA
Da srečanja in sestanke. Sprejme 140 , s premično   steno  pa jo je moč raditi v dve manjši dvorani. Opremljena sodobnimi   avdiovizuelnimi naprav^f-pri Kompasu je lahko vzamete v nada pojdimo v pritličje, kamor boste Idvoma najčešće zašli. Bistro, ki gleda iMHclošičevo ulico, je odprt od 5,30 do tm, le ob sobotah od 7. do 15. V bistro lahko navsezgodaj zavijete na prvo kavico. Že od devete ure naprej so Ipoleg hladnih na voljo tudi topla jedila, torej.  Kuhajo  tudi kosila, po zelo [jih cenah. Kosili boste lahko za 70, 80 rjev.  Pripravljajo    seveda  tudi jedila Iftaročilu. Nad bistrojem je prijeten ape-bar, Janez  mu   pravijo. Strežejo vse pijač in  izbrane  sladice. Poskusiti Kompasov žličnik, ki ga gostje, po-|tuji, ne morejo pozabiti. Bistro ima tudi vrt, v katerem bo prijetno bedeti v vročih poletnih mesecih.
KOMPASOV MOTEL MEDNO IN PENZION JANEZ
prijetna lokala na robu ljubljane
Ma poti z Gorenjske proti Ljubljani, takoj za Medvodami — še dobrih devet kilometrov je do Ljubljane — na griču nad cesto ugledamo Kompasov motel Medno. Morda ste že bili tam, posebej zvečer, ko v kleti oživi disco klub. Tujci se v motelu radi ustavljajo, ^i v restavraciji naroče kosilo, večerjo, mnogi tudi prenočijo.
Motel stoji na lepi razgledni točki in posebej s senčne terase nudi pogled tja do visokih gorenjskih gora. Motel ima 43
Kvaliteta gostinskih usluv in prijeten ambient v Kompasovem penzionu Janez v Guncljah postajata vse bolj znana tudi na Gorenjskem.
sodobno opremljenih sob s skupno 92 ležišči. Sobe so ogrevane, imajo telefone, tuše s hladno in toplo vodo ter sodobne sanitarije. V restavraciji s 120 sedeži in na letnem vrtu s 180 sedeži postrežejo z raznimi specialitetami in pristnimi pijačami.
Vsak večer je poskrbljeno tudi za zabavo, disco klub je odprt od 21. do 3. ure.
Okblica motela nudi mikavne sprehode. Stopite lahko do Goričan, kjer je muzej neevropskih kultur, v sklopu motela je tudi kopališče ob Sori. Blizu je Zbiljsko jezero s čolnarno ter več planinskih izletniških točk: Slavkov dom, Katarina, Toško čelo, Šmarna gora. Pozimi pa je v neposredni bližini na voljo smučišče z vlečnico, ki je primerno za manj zahtevne smučarje.
v motelu vam naročijo tudi osebno vozilo s šoferjem ali brez njega v Kompasovi rent a car službi.
Drugi prijeten Kompasov gostinski lokal pa je nekaj kilometrov dlje proti Ljubljani, tik pred Šentvidom, kjer zavijete na desno v naselje Gunclje. Kompasov penzion Janez je to, nekdaj popularna ljubljanska taverna am-am. Rečemo lahko, da so storitve ostale na tedanjem nivoju, le cene so dosti zmernejše, na kar je bilo tedaj največ pikrih pripomb.
Penzion Janez je tako danes po opremi in izdelavi edinstven v Ljubljani. V restavraciji vam bodo postregli z odličnimi domačimi jedili, imajo pisano izbiro domačih in uvoženih pijač, v slaščičarni pa izbrane sladice.
Vtočilnici je na voljo štiristezno kegljišče. Poleti pa je odprt senčni vrt s sto sedeži, kjer bo prijetno posedeti v vročih mesecih.
Penzion ima sodobno opremljene sobe za prenočevanje, posredujejo pa tudi prenočevanje v zasebnih sobah v bližini.
Kompasov Penzion Janez je poleti odprt od 7. do 23. ure, tja pa lahko pokličete po telefonu številka 061/51-179.
Še poslovalni čas motela Medno: poleti je prav tako odprt od 7. do 23. ure, pokličete pa lahko po telefonu številka 061/611-200.
Terasa Kompasovega motela v Mednem
T++*
Ljubljana se pijepstaVlja - Ljubljana se phepstaVlja
gorenje v malem v ljubljani
Gorenje je marca letos odprl v Ljubljani nov razstavno prodajni center za Bežigradom. V prostorni in privlačni prodajalni so na voljo najrazličnejši izdelki Gorenja, vse od bele tehnike do najnovejšega medicinskega programa Gorenje.
Wogočne, sodobne zgradbe so zadnja leta zraste v Ljubljani za Bežigradom, ob Titovi cesti. Ena izmed njih je tudi Poslovni center Gorenja. V pritličju so 2. marca letos odprli moderen razstavno prodajni salon. V poslopju vam je na voljo tudi servis Gorenja. V etažah pa 80 predstavništva nekaterih vej raziskovalne dejavnosti Gorenja, kot sta raziskovanje sončne energije in medicinska elektronika.
Ob poslovnem centru je dovolj parkir-iih prostorov, posebej v popoldanskih urah.
Toda pripeljati vas moramo najprej do jih. Iz skice lahko razberete, kje je novi iorenjev poslovni center. Po Titovi cesti orej, mimo stadiona in mednarodnega entra. Ugledali boste poslopje z napisom zorenje. Toda, takoj ne boste mogli zaviti
na desno, ker je Gorenjev center ob zaprti ulici. Zato bo treba naprej do prvega križišča, po Allendejevi ulici na Vojkovo, nato mimo nove ekonomske fakultete v Mariborsko ulico in prišli boste prav. Lahko pa zavijete na desno že pred mednarodnim centrom.
Vstopih boste v prostoren in privlačno urejen razstavno prodajni prostor, saj meri kar 260 kvadratnih metrov. V njem so na voljo izdelki vseh temeljnih organizacij Gorenja, zaradi dopolnjevanja pa tudi nekateri izdelki drugih izdelovalcev.
Celotna bela tehnika torej, mali gospodinjski aparati, kuhinje z vgradnimi elementi, gradbenimi elementi kot okna, vrata, premične stopnice za podstrešje, oprema kopalnic in drugih sanitarnih prostorov, keramika, akustika kot televizijski sprejemniki,
Medicinski program
Široka je paleta izdelkov Gorenja in veliko prostora bi porabili, da bi opisali vse. Poznate jih, saj so namenjeni iiroki uporabi in prav gotovo bi težko našli dom, v katerem ni itedilnika, pralnega stroja ali malega gospodinjskega aparata Gorenje.
Iz tovarne pa nenehno prihajajo novi izdelki.
Nov je takoimenovani medicinski program, izdelki s področja medicinske elektronike: terapevtski in funkcionalni električni stimulatorji. Teh izdelkov verjetno ne poznate, saj so novi. Namenjeni so bolnikom in največ jih prodajo na zdravniški recept.
Terapevtski električni stimulator Unifes je namenjen elektroterapiji pri mišični oslabelosti, učenju gibov, pooperacijskih stanjih in podobno. Funkcionalni električni stimulator Hemifes je pripomoček za odpiranje dlani pri bolnikih s poškodbo centralnega živčnega sistema, na primer po možganski kapi, pri možganskem tumorju ali po poškodbi glave. Stimulator Mikrofes je pripomoček za izboljšanje hoje bolnika s poškodbo centralnega živčnega sistema. Vagicon, recticon in recticon O (otroški) so vaginalni in analni stimulatorji mišic medeničnega dna, uporabljajo pa se za neoperativno zdravljenje uhajanja urina. Takšen namen ima tudi Vagicon x, avtomatski vaginalni stimulator, ki je po zamisli in konstrukciji edinstven na svetu.
hi -fi centri, zvočniki, antenski pribor, aparati za varjenje, pa Gorenjev najnovejši medicinski program.
V prodajalni je postavljena razstava, ki jo stalno preurejajo in dopolnjujejo z novimi izdelki, ki prihajajo iz tovarne. Razvoj Gorenja je hiter, zato so razstavljeni izdelki nenehno novi.
Razstava, nazorno prikazani izdelki v prodajalni, je seveda posebej dobrodošla vsem, ki opremljajo kuhinjo ali kopalnico, saj so kuhinje celovito predstavljene. V razstavno prodajnem centru Gorenja delajo tudi svetovalci, ki postrežejo z nasveti. Posebnega svetovalca imajo za kuhinje. Predlagal vam bo izbor iz številnih kuhinjskih elementov, vgradnih aparatov in tekočih delovnih plošč, da bo vaša kuhinja funkcionalno izkoriščen prostor. Če boste želeli, bo prišel tudi k vam na dom.
Obiščite
RAZSTAVNO-PR00AII
CENTER GORENJE v Ljubljani n» <r*d cesti 118. Telefonska šte\r 2* Odprt je od 7. do 19. ure.
Nadaljevanje iz 8. strani
.irrjske nagrobnike, Robbove plastike, :sohe emonskih škofov, gotskih škofov, gotskega Križanega in kip Sočutne iz srede 15. stoletja.
Ob stolnici je ŠKOFIJSKI DVOREC, najpomembnejše zgodnje baročni dvorec v Ljubljani. Stavba je ohranila tudi vrsto elementov iz časa prvotne pozidave (I. 1512), portale, okenske okvirje. V njej je bival tudi Napoleon. Nadalje za Stolnico je SEMENIŠČE (I. 1708—1714), ki ga krasi monumentalni portal dveh GIGANTOV (delo A. Pozza, I. 1714). Znana je semeniška knjižnica in njena baročna oprema. V neposredni bližini je slikovit ŽIVILSKI TRG s spomenikom Valentina Vodnika, prvega slovenskega pesnika. Nasproti spomenika je peš pot na ljubljanski grad.
5. LJUBLJANSKI GRAD
domnevajo, da je bil utrjen že v prazgodovini in da so imeli svojo utrjeno postojanko tu tudi Rimljani. V zgodnjem srednjem veku je bila na hribu utrdba. Prvič je omenjen I. 1144. Leta 1511 je bil'sezidan današnji grad, ki so ga večkrat prezidali. Sedaj ga preurejajo v kulturne in turistične namene. Z gradu je izreden razgled na mesto in njegovo okolico.
6. MESTNA HIŠA — ROTOVŽ
sezidana I. 1484, prezidana leta 1717—1718 (arhitekt G. Maček in C. Martinuzzi) posebnost dvoriščnih arkad so grafitne dekoracije in Narci-sov vodnjak. Na trgu pred Rotovžem stoji VODNJAK KRANJSKIH REK z obeliskom, kjer so alegorično uporabljene tri Kranjske reke (delo F. Robbe — I. 1715). Mestna hiša, vodnjak kranjskih rek, Stolnica z zvonikoma in kupolo ter barokizirane hiše tvorijo izredno stvaritev baročne dobe, tako da se lahko meri s katerim-koli evropskim mestom.
7. MESTNI IN STARI TRG
na Mestnem trgu, ki se lijakasto zožuje proti Tranči, je vrsta znamenitih hiš in drugih drobnih zanimivosti. Pod trančo  je  prehod  v  najstarejši del mesta, na Stari trg, ki je izredno zanimiv zaradi stavb. Tu je tudi prehod preko   Ljubljanice   (Čevljarski most). Na  Starem  trgu  stoji   Stiski dvorec (zidan okrog I.  1630). GORNJI TRG, z zanimivimi stavbami, ločenimi pre-ledki in strešnimi slemeni obrnjenimi Toti cesti, je zanimiv dokument sred-ijeveške zazidave Ljubljane. Na koncu rga je cerkev Sv   Florijana (zidana . 1672) z zanimivimi oltarji.
8. LEVSTIKOV TRG — CERKEV SV. JAKOBA
(zidana I. 1613—1615) ima bogato oltarno opremo. Glavni oltar je delo F. Rdbbe (I. 1828—1732). Zanimiva je Frančiškanska kapela iz leta 1669 Na trgu stoji MARIJIN STEBER v spomin na zmago nad Turki. Na južni strani trga je mogočna GRUBERJEVA PALAČA (sezidana I. 1773 arhitekt Gruber), znana kot iredno kvali-tena arhitektura, k« je v Ljubljano uvedla kitajski slog, pomembna je tudi njena notranjost (štukature, Kremser-Schmidove slike).
9. ANTIČNI SPOMENIKI EMONA — RIMSKI ZID
jugozahodna stranica obzidja rimske Emone, pozidan v začetku našega stoletja. V bližini je JAKOPIČEV VRT z ohranjenimi ostanki dveh rimskih stavb (insul). Ob Erjavčevi ulici, pri šoli Majde Vrhovnikove je Baptisterij, s portikom iz okrog I. 400. Tu je bilo krščansko središče Emone.
10. TRG FRANCOSKE REVOLUCIJE — KRIŽANKE
kompleks nekdanjega samostana nemškega viteškega reda iz 16. stoletja (arhitekt D. Rossi). Enega najmikavnejših ljubljanskih spomenikov je preuredil arhitekt J. Plečnik. Arkadno dvorišče gledališče so danes namenjeni ljubljanskemu festivalu za njegove prireditve. Na trgu pred njim stoji ILIRSKI STEBER v spomin na Napoleonove ilirske province, spomenik Simonu Gregorčiču in AUERSPERGOVA PALAČA, danes MESTNI MUZEJ.
11. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
(sezidana I. 1935—1941) zgrajena po načrtih arhitekta J. Plečnika, hrani dragocene rokopise, slovenske prvotiske iz 16. stoletja in druge knjižne dragocenosti. Na njeni zunanjščini se v originalni zasnovi prepletajo beline ometa, zamolkla sivina kamnite obloge in rdečina gole opeke. V notranjosti jo odlikuje marmorno stopnišče. Ob knjižnici je bil nekdaj zid Emone, kjer je zdaj ploščad z doprsnimi kipi slavistov, pred sosednjo Akademijo za aiash^ v Vegovi ulici pa stojekipi slovenskih skladateljev.
12. SLOVENSKA AKADEMIJA ■'MANOSTI IN UMETNOSTI
uric. bvoj sedež v baročni palači iz 18. stoletja, ki ima na dvoriščni strani Neptunov vodnjak iz 17. stoletja. Palača stoji na Novem trgu, ki ga krasi vodnjak, od koder je lep pogled na stari del mesta z gradom in rra Ljubljanico z njenimi mostovi.
I. 1896—1902 kot deželni dvorec (arni tekt Hudec).
SLOVENSKA FILHARMONIJA
ustanovljena I. 1701, stavba iz I. 1891.
SLOVENSKA MATICA
ustanovljena I. 1864, ima sedež v hiši, ki je značilno delo v bidermajer-skem slogu.
14. URŠULINSKA CERKEV
sezidana I. 1718—1726, je naj-plemenitejša baročna zgradba v Ljubljani, veliki oltar je Robbovo največje delo (I. 1744). Pred Uršulinsko cerkvijo je TRG OSVOBODITVE, ki je v tlorisu ohranil prvotno klasicistično zasnovo (iz 19. stoletja). Severozahodni vogal Trga osvoboditve zavzema palača KAZINA, najznačilnejši predstavnik klasicistične arhitekture v mestu. V parku je kip cesarja Magnecija, kopija kipa, ki so ga odkrili pri izkopavanju Emone.
15. SKUPŠČINA SRS
sezidana I. 1954—1959 (arhitekt Glanz). Njeno notranjost krasijo stenske slike s prizori iz narodne zgodovine, vhod je okrašen s simboličnimi figurami iz brona (kiparja Z. Kalin in K. Putrih). Ob njej je GROBNICA HEROJEV (arh. E. Mihevc in kipar B. Kalin), pred njo nastaja TRG REVOLUCIJE.
16. NARODNI MUZEJ
nastarejša muzejska ustanova v Ljubljani (ustanovljena I. 1821—stavba sezidana I. 1883—1885, arhitekt W. Treo), z bogatimi arheološkimi, etnografskimi, kulturno-zgodovinskimi in prirodoslovnimi zbirkami. Pred njim je spomenik zgodovinarju J. Val-vazorju.
17. MODERNA GALERIJA
(arhitekt E. Ravnikar) ustanovljena I. 1945, hrani zbirke slovenskih likovnih umetnikov iz 20. stoletja in je pomembno središče mednarodnih grafičnih razstav. Stoji ob robu znanega parka Tivoli. Pred Moderno galerijo je spomenik PRIMOŽU TRUBARJU.
18. NARODNA GALERIJA
ustanovljena I. 1918. Stavba je bila pozidana I. 1896 kot Narodni dom (arhitekt Skabront) in je osrednja slovenska galerija z zbirkami kiparskih
in slikarskih del slovenskega ozemlja od 13. do začetka 20. stoletja.
19. OPERA
pozidana 1.1892 (arhitekt I. V. Hraskv, A. J. Hruby) v neorenesenčnem slogu — alegorična figuralna skupina je delo A. Gangla.
20. MUZEJ LJUDSKE REVOLUCIJE SRS
hrani in razstavlja bogato zbirko iz časov revolucionarnega vrenja in narodno osvobodilne borbe.
Ljubljana ima veliko spomenikov, ki spominjajo na obdobje NOB: spomenik ILEGALCA (arhitekt L. Mihevc in kipar F. Smrdu) v Kidričevi ulici pred Nebotičnikom, spomenik v* Gramozni jami (delo kiparja Z. Kalina) v spomin streljanih talcev in spomeni!« na LJUBLJANSKIH ŽALAH (delo Z. Kalina in J. Bolke). Veličasten je spomenik na Urhu pri Ljubljani, (delo arhitekta B. Kobeta in kiparjev K. Putnika in Z. Kalina). Preko sto spomenikov in spominskih kamnov spominja na žično oviro, s katero so hoteli okupatorji preprečiti prebivalcem Ljubljane odhod v partizane.
21. HALA TIVOLI
zgrajena I. 1965, 12 000 sedežev, stoji v športnem parku Tivoli. V njej je bilo že več svetovnih in evropskih prvenstev in je prizorišče številnih prireditev.
22. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
je bilo zgrajeno po osvoboditvi. Na njem so razne mednarodne, -specializirane sejemske razstave in druge prireditve.
MUZEJI: i
NARODNI MUZEJ, Trg herojev 1, je muzej zgodovinske stroke z arheološkim, kulturno-zgodovinskim delom, numizmatično zbirko, bogato knjižnico z grafičnim kabinetom.
Odprt od 1. aprila do 30. novembra, vsak dan od 9. do 13. ure, v sredo in petek tudi od 16. do 19. ure, ponedeljek zaprto. Odprt od 1. decembra do 31. marca, vsak dan od 10. do 12. ure, v sredo in petek tudi od 16. do 18. ure. Zaprto vsak ponedeljek in ob državnih praznikih.
V okviru narodnega muzeja deluje razstavni salon.
ARKADE, Trg osvoboditve 18, kjer so občasne razstave zgodovinske stroke. V času razstav odprto vsak delavnik od 10. do 18. ure.
PRIRODOSLOVNI MUZEJ, Trg herojev 1, razstavlja zoološke, biološke, botanične in geološke značilnosti
slovenskega ozemlja. Odprt je kot narodni muzej.
MUZEJ LJUDSKE REVOlUCtf SLOVENIJE, Celovška 23. razstav« gradivo iz obdobja NOB in I volucije. Odprto od 9. do 13. ure v srttf petek, soboto in nedeljo ter diH tudi od 15. do 18. ure, zaprto v tC*" deljek 1. januarja, 1. maja, 29.in! * vembra.
Muzej   vključuje  tudi restavr«e» del rimske Emone — muzej na prosu* v Jakopičevem vrtu, Mirje 4t«rafWr ški rezervat na dvorišču osnovi Majde Vrhovnikove, Gregorčičevi *
GALERIJE:
NARODNA GALERIJA. Ca**! va 20, hrani dela starejše slov**** likovne umetnosti od začetka '? * začetka 20. stoletja. Odprta i« *** dan od 10. do 18. ure, poned»F zaprto, nedelja od 10. do 13. ure.
MODERNA GALERIJA, Ca*«*" va 15, hrani slikarska, kiparska f grafična dela slovenske likovne**' nosti 20. stoletja. Vsako neparno gosti tudi pomembni mednue* grafični bienale.
Odprta je vsak dan od 10. do 11** ob nedeljah od 10. do 13 ure. po«*" deljek zaprto. Zaprto tudi-1. jaw**> 1. maja 1. in 29. novembra.
MALA GALERIJA, Titova 1HJ razstavni prostor za občasne P**" stavitve sodobnih likovnih urr*Wl* iz Jugoslavije in tujine. Odprta ** dan od 10. do 20. ure.
MESNA GALERIJA, Mesni t»|^ prireja občasne razstave so*^ slikarstva, kiparstva, grafike. »P* ilustracij, keramike in pred**" industrijskega oblikovanja. Ot* od 10. do 18. ure.
BEŽIGRAJSKA   GALERIJA, J* va 61, odprta vsak dan razen M*4*; od 10. do 13. ure in od 17. do 20.ure.
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RiK«* JAKOPIČ, Gradišče 12, odprto ***** kot Moderna galerija.
SAMOPOSTREŽNE RESTAVRACIJE
EMONA, Titova 11. MAXIMARK? Plečnikov trg, TRIGLAV. Miklc?-. JADRAN,   Miklošičeva  19. LAGUNA. Linhartova   28,   LJUDSKA KUNtM Streliške 12.
NOČNI LOKALI:
Bar hotel ILIRIJA, Trg prekomorskih brigad 4, Bar hotela SuOS r tova 10, Bar hotela TURIST. Da™: nova 13, ČUK KLUB. Četom.« M VIDEO DISCO CABARET T-.- : DISCO KLUB —hotel LEV. Vošnjato«^
LJUBLJANSKA TURISTIČNA ZVEZA
LJUBLJANA SE PnEPSTAVlJA  - LjUBIJAUA SE PREDSTAVLJA
f
nama
vas pričakuje
I
me NAMA je v slovenskem gospodarstvu prisotno že več kot 35 let. Ljubljanska NAMA je bila ustanovljena leta 1946 kot podjetje zveznega značaja z imenom Narodni magazin in bo letos slavila 35-letnico obstoja. V tej delovni organizaciji združuje.delo 1500 delavcev, ki bodo letos ustvarili skupni prihodek nad 3 milijarde din.
Nama se je s svojimi trdnimi cilji in dobro organiziranim delom, povzpela do močne in sodobne delovne organizacije, ki danes zavzema solidno mesto v preskrbovanju potrošnikov z blagom vsakdanje široke rabe in trajnimi dobrinami. Potrošniku nudimo veliko izbiro blaga v prehrambenih proizvodih, tekstilu, tehničnem blagu, pohištvu in športno galanterijskem blagu v vseh svojih veleblagovnicah. Zaradi nezadostne akumulacije se je NAMA nekaj let nazaj odločala za samoodrekanje in si s tem zgradila trdne temelje svoje prihodnosti. V zadnjih 15 letih je v Sloveniji zgradila 8 sodobno urejenih veleblagovnic (v Ljubljani, Skofji Loki, Kočevju, Velenju, Slovenj Gradcu, Ravnah na Korškem, Žalcu in Cerknem), s katerimi je vnesla nov način poslovanja in nove odnose do potrošnika. Pri načrtovanju svoje rasti in razvoja je kolektiv NAME vedno stal na stališču. . da dobro založeno in sodobno trgovino občan in krajan v vsakem kraju potrebujeta. Zato se je NAMA ves čas svojega razvoja uspešno vključevala v blagovne tokove in skušala svoj način prodaje približati najširšemu krogu potrošnikov z uvedbo samopostrežne in samoizbirne ponudbe, s sodobno metodo pristopa h kupcu. Preokretnico k poslovanju po modernih blagovniških principih je pomenila otvoritev Namine prve Veleblagovnice pri pošti leta 1965. Tak način poslovanja je postal osnova tudi vsem preostalim Naminim veleblagovnicam, ki smo jih gradili do leta 1976 in so sledile druga drugi. Zadnja štiri leta se je hitra rast nekoliko umirila, smernice srednjeročnega obdobja pa že predvidevajo da bomo mrežo veleblagovnic razširili v kraje, kjer razvoj drugih gospodarskih panog prehiteva trgovsko in gostinsko dejavnost. N amini bodoči prodajni centri bodo prav gotovo postali središče trgovskega in potrošniškega življenja v tamkajšnjih krajih.
Delovna organizacija NAMA Ljubljana danes razpolaga s približno 45.000 m2 poslovnih prostorov, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa nameravajo delavci Name zgraditi nove objekte odnosno posodobiti obstoječe za preko 20.000 nri2, to je več kot 40% povečanja današnjih prodajnih površin. Gradili odnosno dograjevali bomo naslednje objekte:
— Blagovnica Ruski car z 2000 m2 skupne površine
— Veleblagovnica pri pošti z 2.500 m2 dodatne površine -
— Blagovnica Poljane z 2.500 m^skupne površine
— Blagovnica Gorenja vas z 2.500 m2 skupne površine
— Blagovnica Kočevje z 2.500 m*dodatne površine
— Blagovni center Novo mesto s 7.000 m2 skupne površine
— Blaqovni center Leveč pri Celju z 4.000 m2 skupne površine Vso svojo skrb NAMA posveča ponudbi blaga, zato stalno spremlja
in raziskuje potrebe tržišča in navade kupcev. Zaveda se, da je kupca možno pridobiti samo s kvalitetno in strokovno postrežbo ter pestro izbiro blaga. Kupci v Naminih veleblagovnicah lahko ugotavljajo, da so prodajni objekti dobro založeni in da so tudi novitete v Namini ponudbi kmalu prisotne. V svojih poslovnih usmeritvah bo NAMA tudi v bodoče posvečala ponudbi veliko pozornost in v skupnih akcijah z dobavitelji ustvarjala najugodnejšo izbiro in tako obdržala
zaupanje potrošnikov in dobaviteljev. Notranji odnosi NAME so osnovani na izredno dobro organizirani samoupravljalski pravici slehernega delavca, da soodloča o svojem položaju v združenem delu kot tudi o delu in razvoju celotnega kolektiva. Svoj prispevek k temu daje tudi pravilen sistem informiranja, ki je v Nami organiziran tako, da je vsak delavec podjetja obveščen o dogajanjih v svoji delovni sredini. Samoupravljanje v Nami je neločljivi del izvrševanja vsakodnevnih opravil delavca. 100 članski aktiv ZK in dinamični programi dela preostalih družbenopolitičnih organizacij v Nami so garancija, da se bodo notranji odnosi medsebojno še bolj poglabljali in da bo sodelovanje med poslovodnimi, samoupravnimi in družbenopolitičnimi organi potekalo v uresničevanju skupnih ciljev in interesov za pravilno in dobro gospodarjenje delovne
organizacije kot celote. Posebno skrb posveča NAMA tudi vzgoji svojega prodajnega kadra. Za poklic trgovskega delavca se pripravlja 360 učencev, ki se bodo po zaključku teoretičnih osnov aktivno vključili
v Namin delovni proces.
Ljubljana se predstavlja - Ljubljana se predstavlja
živalsko življenje na pobočju rožnika
Življenje v živalskem vrtu ni poceni. Aprila letos so živali pojedle skoraj 27 ton hrane: 4,5 tone mesa, 6 ton zelenjave, 1,2 toni rib, 500 kg sadje, 600 kg kruha, 2.000 jajc, 800 enodnevnih piščancev, 80 litrov mleka, 250 kg briketov, 3 tone krmne repe, 185 kg navadnega ovsa, 60 kg soli, 170 kg travne mešanice ... Pa seveda vsak dan sveže nakošena trava, detelja, kostanj, želod, drevesne veje ... V to seveda ni všteta koruza, ki jo obiskovalcem prodajajo v živalskem vrtu. Lani so prodali 33.550 zavitkov koruze, v vsakem je 25 dekagramov.
^^P"  ivalski vrt so v Ljubljani, na po-toUfl  bočju   Rožnika,  ob  Večni poti, AT  začeli urejati pred tridesetimi leti. Leta 1951 si je 8 vrst z 12 primerki živali ogledalo 44 tisoč ljudi. Odtlej se je veliko spremenilo. Danes je v vrtu 136 vrst živali s 760 primerki. Lani jih je obiskalo 265 tisoč ljudi, od tega več kot 150 tisoč odraslih. Kaže torej, da živali ne privlačijo le otroke. Sicer pa, tudi sprehod in sveži zrak pod Rožnikom je vabljiv.
V Jugoslaviji imamo 13 živalskih vrtov, od teh enega v Sloveniji. Ljubljanski je po površini največji, meri nekaj več kot 18 hektarov. Trenutno je zajetih 8 hektarov. Po številu živali pa je ljubljanski živalski vrt na drugem mestu. Zagrebški ima 300 živali več.
Živalski vrt se kljub velikemu številu obiskovalcev ne more preživljati sam. Hrana je vse dražja, živali pa na mesec pojedo skoraj 30 ton hrane. Na primer, 100 kilogramov mesa vsak dan, torej eno kravo v dveh dneh. Brez pomoči torej ne bi šlo. Živalski vrt denarno podpirajo ljubljanske občine, posebej Vič-Rudnik, kamor sodi. Tudi nekatere delovne organizacije kot Emona, Perutnina Zalog, hotel Lev, Tovarna močnih krmil. . .
Le s pomočjo je danes 22-članskemu delovnemu kolektivu uspelo v zadnjih letih narediti marsikaj novega. Da brez dotacij ne gre, potrjujejo šestdeseta leta, koje denarna podpora usahnila in so živalski vrt zaradi številnih težav hoteli celo preseliti. Nekako pred šestimi leti se je delovni kolektiv krepko pomladil, prišli so mladi, zagnani ljudje. Leta 1975 so vrt ogradili, tri leta kasneje uredili parkirišče in boljšo cestno povezavo. Pred tremi leti je bil živalski vrt pravo gradbišče, premaknilo se je tudi pri živalih. Zgradili so nov prostor za slone, voliero za papige, uredili prostore za dinga, volka, šakala . . .
Prišle so nove živali: še ena slonica, dvogrba kamela, bobri, risja samica, zebre in še bi lahko naštevali. Živalski svet je postajal vse bolj pisan in seveda tudi vse bolj zanimiv za ljudi, zato obisk stalno raste. Okrog dvesto ljudi pride vsak dan, ustavljajo se tudi tujci, ki potujejo mimo Ljubljane, prihajajo skupine otrok iz vse Slovenije.
Morda se boste začudili, toda vsaka žival ima svoje ime. Tako sta slonici Ganga in Inda, šimpanza Marko in Mojca, vovkuljo kličejo Špela, volka pa Šargo, tigrici pravijo Miša, tigru Lepi, medveda sta Jaka in Meta, košuta je Lenka, kameli sta Sus in Liza. Ko smo že pri kameli — tik pred prvomajskimi prazniki je kamela Liza skotila mladiča, ki ga kličejo Jus. To je njen prvi mladič in mati, rojena v ujetništvu, mu ni pustila blizu. Mamo mu nadomeščajo delavci živalskega vrta. Vsake tri ure ga hranijo z mlekom, ki mora biti segreto na 38 stopinj Celzija, vmešan mora biti rumenjak, 3 kapljice limoninega soka, 4 mililitri glukoze. Jus že krepko stoji na nogah In kVnalu bo zapustil »gnezdo«. Posebej ponosni so v živalskem vrtu na mlade bobrčke, kar sedem mladičev je pred dnevi povrgla volkulja, novih je sedem muflonov, dve mladi košuti tekata med obiskovalci.
Letos bodo v živalskem vrtu dobili težko pričakovane pingvine, par vider in par pavijanov. Če bo dovolj denarja bodo uredili medvednjak. Sedanjega, v katerem sta dva rjava medveda in se v prostoru kar »izgubita« bodo pregradili na tri dele — za tri vrste medvedov. Tibetanske imajo zaradi neustreznih prostorov v zagrebškem živalskem vrtu, severni pa čakajo v Paliču. Nameravajo ureditj tudi most čez veliki bajer nasproti okrepčevalnice in otroških igrišč, urediti pot, ki vodi mimo lame in ob njej pripraviti tudi oboro za divje prašiče, ki so prav tako v Paliču.
Kolut, z mladičem teka kar ma obiske-
/--•----_
Živalski vrt v Ljubljani je odprt vsak dan od 7 do 19. ure. Vstopnic je 20 dinarjev, za otroke od 2 do 14. leta 10 dinarjev, za skupine pa po 5 dinarjev.
u HI
Skupine Iz vrtcev In iol so pogosti obiskovalci živalskega vrta v-«h^ m
pridejo, saj je bilo lani med 265 tisoč obiskovalci kar dve tretjini odraslih    * tUdl
\
x
\
•V
nedeljsko kosilo v levu
Hotel Lev brez dvoma poznate, saj je eden najbolj znanih ljubljanskih hotelov. Toda morda ste se doslej le peljali mimo in še niste prestopili njegovega praga. Radi bi vam povedali, H   kaj vse vam nudi. Zlahka se boste odločili za obisk.
PRIHAJATE V LJUBLJANO MED TEDNOM
Hotel Lev, na gorenjski vpadnici v samo ljubljansko mestno središče, vam je tako-rekoč pri roki.
V Ljubljani je težko s parkiranjem, to veste. Hotel Lev vam ponuja zanimivo rešitev. Avto lahko pustite ves dan na varovanem parkirnem prostoru hotela, če v recepciji dvignete konzumacijski bon za 150 dinarjev. Odhitite po opravkih. Ko se utrujeni vračate, vas v hotelu čaka okrep-čilo, kosilo, večerja. Bon morate namreč porabiti isti dan, sicer zapade.
Ni kaj, zanimiva rešitev, če samo pomislite, koliko časa vam lahko vzame iskanje parkirnega prostora, kako drago je napačno parkiranje ali če vam avto odpelje znameniti ljubljanski pajk.
TELEFON 310 555 TELEGRAM LEVHOTEL P. O. B. 367 TELEX 31350
2IRO RAČUN 50100-601-10222 LJUBLJANA,
Posebej za Gorenjce
Hotel Lev je pripravil posehn«*. ^ renjce.   Objavljamo   kupon   * I boste imeli 10 dinarjev kat*n* čunu nad 150 dina/jeJ »l\
300 dinarjev lahko vnovčrtl h čunu * in tako naprej. vnovC'te dva kupo«|
I
Senčen vrt hotela Lev
r
PRIDITE V SOBOTO, NEDELJO
Ob sobotah in nedeljah se Ljubljančani vsujejo iz mesta, poslovni utrip zamre. Tedaj je prav prijetna za obisk. Morda živalskega vrta, gradu, stare Ljubljane. Po sprehodu v Tivoliju, morda tudi kopanju v letnem kopališču Ilirija, ki ima ogrevano vodo, je le korak do hotela Lev. Ob sobotah in nedeljah namreč kuhajo družinska kosila, ki jih strežejo tudi na lepem senčnem vrtu. Izbrali boste lahko menu za 90 ali 120 dinarjev, otroci imajo poseben popust.
POSEBNE PRILOŽNOSTI
Čas obletnic matur je, prijatelj se poročil,   pripravljate   brucovanje. Kje za koliko denarja vam bo na voljo večerja dober ansambel, morda tudi humorist vas bo zabaval do zgodnjih jutranjih ur?
Imate gosta, ki mu želite predstaviti nekaj kulinaričnih posebnosti ali ki iz zdravstvenih in drugačnih razlogov želi posebno prehrano?
Ste že razmišljali, kje boste ob lahki glasbi, po obisku gledališke ali kino predstave v Ljubljani poskusili Šomlojske žlič-nike?
Na taka in podobna vprašanja boste našli odgovor v hoielu Lev.
Večer ob glasbi
Hotel Lev ima restavracijo « ^ vrtom, ki je zvečer odprlo 23 TZ bo na vrtu začel delati gri, ?n prav^JS f*UiVn°č,^mKeSeCih veče™' WspJmm?
?pr«if^«fVietUi?mo °bisk restavrac*T2
lik IK88.' J6r b0 v poletnih ^ vsak večer plesna glasba.
bo in
ki
i5
61000 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA VOSNJAKOVA 1 wt«v'J« TELEFON 310 555 TELEGRAM LEVHOTEL P. O. B. 367 TELEX 31350
2IRO RAČUN 50100-601-10222 LJUBLJANA,
vam nudi:
10 DIN POPUSTA
pri računu za gostinske storitve v vrednosti nad 150 dr
I
JUNIJA 1981
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
-SA PISMA
ZA MLO OBLEČENI
Šivilja iz Skofja Loke je 'kole odgovorila na objavljeni m\ Johna Lennona in Yoko
»V prilogi vam pošiljam ne-m\o bolj oblečene osebe, ki sto jlobjavili v Glasu št. 40
.19.STRAN.G LAS
Ju> sem jim »krojila tako, morda všeč tudi tovarišu, jih je zaradi nagote if v eni prejšnjih šte-wJ vsej obilni tekstilni nji Kranja bi že našli krpico za čez rit! ' pa sem naredila za to, Jotroci radi berejo Glas in da libi tiste na sliki zamenjali s »kravo molznico.« i, šivilja, za »toplo« šonje — ae vam zahva-predvsem in izključno Marta    z gospodinjske
JAVB8T
. — Krajevna skup-Podrta rt   odgovarja na Nevarna hoja mimo p»: »V bodicah sta ob-\neresno vest — Cešnjičani omenjenega   usada ni Halo    Cestno podjetje, Vodno gospodarstvo za ' \ Kranj po načrtu in strokovnjaka Geološ-navoda   Slovenije. Vsa to bila opravljena stro-v zelo kratkem času. Če nekaj   delovnih dni razsvetljavo, bi stala dvajset milijonov sta-vrjev. Vest ste objavili -ri, cesta pa je bila pre-J za ves promet že 16. maja ■ V pasu popravila usada je testa zaprta  s predpisa-\tnaki in postavljenimi na itraneh   obvozni znaki. *e t takim pisanjem žali k ki se nenehno priza-i in i svojem prostem času > m napredek kraja. Tako je škodljivo in razbija krajanov. Krajani mi-J da vam je podatke poslal dolgoletni  dopisnik Roz-\ m ga tako po nedolžnem t. Vodstvo krajevne skup-Podnart zahteva, da spo-naslov pisca omenjenega i, uredništvu pa pripor o-da v bodoče objavljate me vesti in sicer od do-<A), ki jih dobro poznate.* jtni,   tudi Čeftnjičani, neodtujljivo pravico, tudi preko sredstev -»'• obveščanja pritožijo problemi, ki jih tulijo. » m zmotili pri izvajalcu k v  njihovem imenu rfeajem,     kolikor pa jts ie t eri 1 o predvsem i je bila noja mimo arad-nevarna. Y*sko tudi    nase, si seli, da ae oglasi cim-'knusaov letnik — jasno, iteeaim« podatki  - saj a*i drughn   tudi   n» .« spozna v a;o    kr*n ir» , ■ ae ie >»ylhov napre leaive^    tudi     ni-r>' v
C.!oli sp*mi^i
KAJ PA VZGOJA PREBIVALCEV OB BLOKIH?
V Glasu sem brala članek tov. Sedejeve, v katerem se norčuje iz obvestil ob skrbi za čisto okolje v Radovljici, kjer je med ostalimi navodili prepovedana gojitev visokih kultur (fižola).
Ta nerodno oblikovan stavek (vemo, da so mišljene po cm visoke poljedelske kulture) se je ponavljal že v prejšnjih letih v obvestilih krajevne skupnosti. Pustimo ga ob strani, saj ni nič zalegel, ljudje so na vrtovih sadili kar se jim je zdelo potrebno in visoke fižolovke prav gotovo niso kazile podobe Radovljice tako, kot jo kvarijo nemarnosti.
Dotaknila se bom le nekaterih. Tov. Sedejeva, oglasite se enkrat na upravi Alpdoma in samoupravne stanovanjske skupnosti v Cankarjevi ulici in jih vprašajte, kaj so naredili za lepši izgled stanovanjskih zgradb, ki so v njihovi oskrbi? Vprašajte jih, zakaj dovoljujejo, da se uničujejo zelene površine s s parkiranjem avtomobilov? Zakaj dovoljujejo odlaganje drv
in druge ropotije okoli hiš v Prešernovi ulici? Vprašajte jih, zakaj je vsepovsod tolikšna razlika med urejenostjo okolice zasebnih hiš in urejenostjo oziroma neurejenostjo okolice stanovanjskih blokov? Vprašajte jih, k»j so storili za vzgojo
Erebivalcc-v v stanovanjskih lokih, da bi imeli boljši odnos do družbene lastnine? Seveda bost« morali še vprašati, kje so igrišča za otroke itd, itd.
Rekli boste, to ni problem le v Radovljici Res. In prav zato naj bi začeli reševati ta vprašanja! Vss obvestila in navodila pa bodo ostala le na papirju, če nihče ne bo skrbel, da bi jih tudi uresničili.
Bralka iz Radovljice
KJE JF PETER8ILJ?
Letošnja, skoraj devet mesecev dolga zima je verjetno ponekod pustila pozebo, vsaj tam, kjer so z obdelovanjem vrta bolj hiteli, kakor narava sama. Toda sedaj je že junij in bi se v tem mesecu   tudi   vdrugič vsejani
Eeteršili že opomogel, vsaj na metliških farmah in v toplih gredah.
Peteršilja, ki raste hitreje kot korenje, pa ni in ni... Ne splača se ga pripeljati na Bled niti tistim, ki stalno in skromno zalagajo blejske potrošnike z zelenjavo.
Sedaj se že dobi nov str5čji fižol (cene ta hip še ne poznam), novi grah, krompir po 36 dinarjev (stari je še kar po 17 dinarjev), koleraba itd. Le peteršilja in zelene, torej jušne zelenjave ni, čeprav je že precej gostov v kampu Zaka, in ti si kuhajo sami in nabavljajo na Bledu ...
Čudno, da se prodajalkam iz Goriških Brd na blejski tržnici splača prodajati samo češnje po 60 dinarjev in novi grah po 50 dinarjev. Ali gre res vsa jušna zelenjava z Gorenjske v izvoz? Kako to, da se v Radovljici dobi vse, na Bledu pa ne? Morda zaradi bližnje občine?
Predlagam, da blejski potrošniški svet najame neobdelane njive in seje prenese na teren. Pripravljen sem pomagati pri obdelavi takih njiv, zato, da Bled ne bi bil več tako skromno založen z zelenjavo.
Će kdo ve za boljšo rešitev,
si'
Črtomir Zoreč
POGOVORI O TRZICU,
NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH
naj se oglasi!
Alojzij Vovk, Bled
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj
TOVARNA MERILNIH IN8TRUMENTOV OTOCE
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke razpisuje na osnovi določil statuta temeljne organizacije prosta dela in naloge
1. VODJE RAZVOJNEGA ODDELKA
2. VODJE    ODDELKA    GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
3. VODJE PROIZVODNJE
4. VODJE ODDELKA ZA EKONOMIKO IN ANALIZE
Kandidati   morajo  poleg   splošnih   pogojev  izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1.
— visoka izobrazba tehnične smeri,
— 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v dejavnosti merilno regulacijske tehnike,
— znanje enega svetovnega jezika,
pod. 2.
— visoka ali višja izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejših delovnih mestih na tem delovnem področju,
— znanje enega svetovnega jezika
pod. 3.
— visoka ali višja izobrazba tehnične ali organizacijske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj, od tega namanj 3 leta v dejavnosti merilno regulacijske tehnike,
pod. 4.
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejših delovnih mestih na tem delovnem področju
Kandklbt morajo biti družbeno politično aktivni in imeti aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega jr. >:•» s*<
* Izpolnjevanje teh po«i jev se bo ocenjevalo v skladu z družbenim dogovorom o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR
sloveniji.
Vat informacije »< delu daje individualni poslovodni orean tovarne. Plamene ponudbi    pni le rimi dokazili naj kandidati pošljejo do 2'J. junija  1981   ■   Starti ovdjjvfci na naslov ISKRA Elektromehanika K'ai.'   Tovarn«  morihtifc  instrumentov, Otoče, Otoče 5'a, 04244 Poonart, c oznako »na razpis«.
>   i.j i»ti pod«, "b <•    •-   o iibiri v r.»ku t5 dni ro onjavi.
(2. zapis)
Prvi zapis o Tržiču sem končal z omembo srhljivega spomenika žrtvam ljubeljskega uničevalnega taborišča In kar brž moram še pripomniti: ni prav, da se avtorstvo te resnične umetnine pripisuje samo nedavno umrlemu arhitektu Borisu Kobetu. O soavtorju umetnostnemu kovaču Joži Bertonclju pa navadno niti besedice.. No, ker sem z obema dolga leta prijateljeval, vem kako je bilo:
Zamerljivi (taki, občutljivi so pač umetniki!) kovač Bertoncelj se je v Kropi nekaj sporekel in jo kar na vrat na nos ubral v Ljubljano, na metalurški inštitut, kjer so mu dodelili prostor za delo. Tam je skoval kar precej »ljubljanskih zmajev«, pa tudi okostnjaka za ljubeljski spomenik. To je res: po načrtih in anatomskih risbah arhitekta Kobeta. Lepo prijateljsko sta sodelovala. Sploh pa je bil  Boris K obe možak takega formata, da ni nikoli podcenjeval (ali celo zamolčal) Bertoncljevega sodelovanja.   Kroparski   kovač je ljubeljskega   okostnjaka   skoval s svojimi rokami, s svojim tehnološkim znanjem in s svojo globoko čustvenostjo. Lahko rečem: železni okostnjak je Bertoncljeva stvaritev (plastika), kovana seve v nenehnih posvetih z arhitektom in nato vkom-ponirana v edinstveni spomenik, ki ob ljubeljski cesti dan za dnem, noč za nočjo obtožuje. Hkrati pa Tržiča-ne povezuje z organizacijo preživelih francoskih internirancev-jetnikov.
Zato bo kar prav, če se bomo popravili in poslej govorili o spomeniku, ki je skupno delo kultiviranega arhitekta in preprostega kroparske-ga kovača, a tudi umetnika!
Spomenik pod Ljubeljem je bil odkrit 7. avgusta 1954.
Da ne bo kakšnih zmajevanj z glavo ali pa celo dvomov, povem, da sva si bila z Borisom Kobetom blizu že iz skupnih let na ljubljanski realki, z Jožo Bertoncljem pa sva Štiri leta družno poučevala na Kovaški oblikovalni šoli v Kropi (on umetno kovaško tehnologijo in prakso, jaz modeliranje in nauk o zgodovinskih slogih).
Sicer pa ni samo ljubeljski spomenik skupna stvaritev dveh umetnikov. Tudi spomenik na Sv. Urhu pri Ljubljani je skupno delo arhitekta Borisa Kobeta in kiparjev Zdenka Kalina in Karla Putriha. Prav isto je s spomenikom v Dražgošah: tu sta z arhitektom Kobetom sodelovala kipar Stojan Batič in slikar Ive Subic.
POT CEZ LJUBELJ
Kar brž velja povedati, da moramo govoriti o dveh nadmorskih višinah, pri katerih je nekoč vodila pot čez Ljubelj s kranjskega na Koroško (1368), sedaj pa cesta prekorači državno mejo med Jugoslavijo in Avstrijo dosti niže (1057), sredi ljubeljskega predora. Tudi to velja povedati, če hočemo biti natančni — četudi ne piko lovci — da sedanja državna meja v ljubeljskem predoru ni natanko v sredini: 688 m predora sodi v Jugoslavijo, 873 m pa v Avstrijo; skupna doliina predora je torej 1561 m, okroglo puldrug km.
Vsekakor je vodila tovom iška prometna pot čez Ljubelj že v prazgodovinski dobi. Bolj zanesljive vesti o tej meddeielni poti pa imamo šele iz rimskih časov. Vse kaže, da je bil prvi zametek za ostvaritev naselja h ošpic stiskih menihov, pozneje pa najdba živosrebme rude. No, o obeh teh dogodkih v prihodnjih zapisih. Zdaj pa bi rad prepustil besedo staremu zgodovinarju Val-vazorju, ki je znal o svojih dognanjih tako prijetno pokramljati. Tudi sodobnik rad prisluhne njegovi pripovedi; realisti seveda z določeno
Tako je videl ljubeljski prelaz Val-vazorjev bakrorezec (tudi pnjotni predor - »luknja« - je dobro viden tik pod vrhom »gore Ljubelj« (P<rg Loibl).
zadržanostjo in smehljaji. Bil je Val va zor pač otrok svoje dobe in je pač marsikaj verjel (n. pr. v obstoj čarovnic), čemur niti današnji otroci ne nasedejo. A, pisati pa je le znal zanimivo in umljivo!
Da pa ni pod soncem dostikrat nič novega in da se zgodovina pač le mnogokrat ponavlja, priča že ljubeljski predor. Misel nanj je bila živa že pred Valvazorjevim časom, torej že v začetku 17. stoletja, saj o kratkem predoru, ki je predrl najbolj strm mejni predel, priča že slika, bakrorez iz Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske, predor »skozi goro Ljubelj« je dobro viden, še bolj določno pa ga omeni napis: Die Stressen aus Crain in Kharendten Uber undt durch den Perg Loibl (prevod iz te s taro nemščine: Cesta s Kranjskega na Koroško čez in skozi goro Ljubelj)...
VALVAZORJEVA PRIPOVED
Pisal pa je Valvazor takole: »Ljubelj je luknja, ki so jo napravili zgoraj na snežniku, tako da skoznjo lahko jahaš ali se pelješ. V tej luknji se ločita Kranjska in Koroška. Marsikdo, ki stoji pqd goro, si ne bi mogel misliti, da drži čeznjo cesta, kajti neizmerno je strma in visoka, povrh še skalnata in porasla z bukovjem. Toda neutrudna pridnost izravna marsikaj hrapavega, ugiadi marsikatero ne-uglajenost in napoti včasih celo ne-prehodnost samo na pravo pot.
Ne glede na to, da je ta gora od zdavnaj bila zaradi višine nedostopna za vozove in konje, so jo le privadili na pot, ki se vije okrog nje in gre celo miljo po kačje navzgor. Na mnogih krajih je vsekana ali vdelana v skale, onekod pa je podzi-dana.
Pred nekaj leti sem bil voljan, da bi spodaj ob vznožju napravil luknjo, tako veliko kakor zgoraj, ki bi se dalo skoznjo jahati in voziti. Sem jo tudi že izmeril. Sla bi pri Sv. Ani v goro, ven bi pa prišla na drugi strani pri Sv. Lenartu in bi držala čisto naravnost od vhoda do izhoda. Toda kuga, ki je tedaj zavladala na Dunaju, je to onemogočila. Zahteval sem namreč od nj. ces. veličastva za trud in za stroške večno prevoznino poleg določenega prispevka, a to se v žalostnih in tesnobnih kužnih časih ni dalo doseči. Bilo bi splošno koristno delo in vsakomur v znatno pomoč, ker je treba vsako leto precej za popravilo ceste, a pozimi obtiči tam mnogo ljudi, kadar se trgajo plazovi, t. j. kadar se zgoraj sneg proži in drsi navzdol. Cez goro sta dve milji hoda, ena gor, druga dol; tako pa bi bilo skozi goro le pol četrti milje.«
Tako je modroval in umno načrtoval stari Valvazor! Se to: milje, ki jih kot geografsko dolžinsko mero omenja Valvazor, so seveda nekdanje »nemške milje«, t. j. 7420,44 m.
Spomeni* internima um pod 'jt,b>ljem
G LAS 20.STRAN
SPORT IN REKREACIJA
TOREK, 9. JUNUA1M1
Zgladmo sodelovanje - Nogometni klub iz Britofa že nekaj let dobro sodeluje z Oljarico, delovno organizacijo v tem kraju. Nov dokaz temu je tudi sobotna delovna akcija mladih nogometašev TI. selekcije, ki so poa vodstvom trenerja Filipa Sekneta na delovni akciji očiščevali okolje v Oljarici, obenem pa so spoznali tudi delovanje delovne organi zacije. Sobotna akcija, ki prispeva k boljšemu sodelovanju krajanov z domačim združenim delom, zanesljivo ne bo zadnja. — J. Košnjek
Nogomet
JUTRI CETRTFINALNO SREČANJE
NAKLO - jutri bo na nogometnem igrišču v Naklem 6etrtflnalna področna tekma v slovenskem nogometnem pokalu maršala Tita. Naklanci, ki ao v osmini finala tega pokala .-nepričakovano premagali moštvo ljubljanske garnlztje, se bodo pomerili z enajeterico StoT-Kamnik.
Domačini, ki ao v tem srečanju favoriti obljubljajo, da bodo »pet pokazali dobro igro. Z zmago in uvrstitev v alovenaki pol-ffnalc bo to največji uapeb v zgodovini naklanakega nogometa. Srečanje bo ob 17.«rl. dh
TRIGLAV ANI OSTALI V LIGI
KRANJ - 8NL Triglav : Lendava 1:2 (0.0). stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 200, sodnik Bunjevac (Ljubljana).
Triglav: Hafner. M. Belančic, Tkalec, Legat, Valant. Osredkar, Z. Belančic, Eržen (Mujič). Česen (Gros), Kordei, Ra-d osa vije vi č.
Lendava: Terek, Jalek, Balažič, Sep, Suč, Braniaa, Žižek, Hozjan, Banotai. Sebjan, Horvat.
Zasluzen uspeh gostov v predzadnjem kolu slovenske članske lige. V drugem delu srečanja so bili boljši nasprotnik od Tri glava, ki ae bori za ostanek v H—* rt~—-»i
za ostanek v ligi. DomaČi-, »™ vem delu boljM. V zaključnih akcijah pa niso imeli preveč sreče.
V drugem delu ao gostje i* Lendave izkoristili dve nepazljivosti obrambe Triglava in brez te ta v povedli. Igralci Triglava so
Kizkušali vse, da bi izid izenačili. Uspelo a je le, da so omilili poraz. Čeprav so bili Triglavani v tem predzadnjem kolu poraženi, so kljub temu ostali v slovenski ligi.
-dh
TRZISKE ŠPORTNE VESTI
BALINANJE - Športno združenje 5. avgust je pripravilo balinarski turnir v četrorčkih za ekipe osnovnih organizacij zveze sindikatov. Sodelovalo je oaem ekip. Vratni red: 1. Konferenca OOS Peko, 2. Društvo upokojencev Trtic, 3. K8 Ravne itd.
KEGLJANJE - Delavci iz Pekove temeljne o/ganizacije Orodjarna so se pomerili v kegljanju. Zmagal je Anton Pavšek s 1970 podrtimi keglji pred l x>j zetom Laue-segerjem, 1164. in Francem Stritihom, UM,
ROKOMET - V pripravah na letošnje armadno prvenstvo, ki je bilo v Črnomlju, se je rokometna ekipa V. P. 10*8 iz Kranja na igrišču v Krizah pomerila z ekipo Peka. Vojaki ao zmagali z 18:24.
ATLETSKI KR08 - 140 otrok iz trtl-tkih vrtcev je sodelovalo na obcinaneni prvenstvu v krosu. Na 260 metrov gol progi ao bili v posameznih skupinah najhitrejši: Romana Tomažin, Uroš Klemen-čič, Damjana Mlinaric, Gregor Revnih. Med vzgojiteljicami je zmagala Anica Jerman, ekipno pa je bila najboljša vzgojno-varatvena enota Deteljica.
NOGOMET - Po nepopolnem petem kolu )■■ vrstni red v občinski nogometni trimski ligi naslednji: 1 Podmladek 8 točk, Petrol 8, Koprive 7, Lepenka 7. Pri m o loco S, Blue racers 5, Kino 2, BPT 1, brez točk pa sta ekipt Tokoea in SGP Trtic.
IGRE V MESECU MLADOSTI - Maja je občinska konafereuca ZSMS Trtic pripravila vrsto športnih tekmovanj. Mladinke in mladinci so se pomerili v rokometu, malem nogometu, odbojki, streljanju z zračno puško ter v košarki. Ekipni vrstni red osnovnih organizacij ZSMS: 1. Bistricu 21 točk. 2. Tržič-mesto 15, 8. Osnovna šola heroja Grajzerj* 14, 4. do S. Peko tozd Obutev, Ravne in Oblačila Novost po 10 točk, 7. SGP Gradbinec tozd Gradbena operativa Trti«, 5, 8. Sebenje 4, 9. in 10. mesto pa al delita osnovna šola Kokršb ega odred« ter Lom s po 4 točkami.
V SOBOTO TEK NA VRŠIČ
KRANJSKA GORA - Turistično društvo Kranjska gora in športno društvo bosta v soboto, 13. junija s startom ob 16. uri organizirala tek na Vršič. Tek sodi v sklop zimskega teka na smučeh in jesenskega kolesarjenja na Vršič. Tekmuje se za pokal »Treh tekov«.
2e sedanje prijave kažejo, prijavilo se je že nad tristo tekačev, da bo tudi ta suhi tek na Vrti* glede udeležbe odlično zaseden. Organizatorja bosta prijave sprejemala še uro pred sobotnim startom. Vsi osti, ki se boste udeležili teka, se boste lahko okrepili pri Mihovem domu. Razglasitev rezultatov bo na Vršiču. Če bo slabo vreme, pa eno uro po teku v Kranjski gori.
-dh
ŠTRUKELJ -
OSMIČ REPUBLIŠKI PRVAK
V Slovenj Gradcu je bilo na letališču koroškega letalskega centra slovesno zaključano 19. republiško prvenstvo v jadralnem letenju. Za leske tekmovalce je bilo prvenstvo pravo zmagoslavja. Med 31 tekmovalci iz vseh slovenskih »»»oklubov in letalskih centrov razen i? Ajdovščine je te osmič zmagal Franc Stui.lt. član Alpskega letalskega centra iz L**c, ki je bil doslej te dvakrat državni prvak.
Na letošnjem republiškem prvenstvu pa ni bil le Štrukelj tisti, ki je pokazal premoč nad tekmeci. Vsa leska ekipa je bila razred zase. Zastopali so jo Ivo Šimenc, drtavni prvak pred tremi leti, Miha Thaler, drtavni prvak pred šestimi leti, J.mez Pinter. "lanski drtavni prvak, mladi, komaj dvajsetletni Karel Ceč, ki mu je bilo to šele drugo tekmovanje. Tone Čerin in Brane brodnik, oba še mlada tekmnvai::a. saj tekmujeta šele dve leti.
V preteklih letih ie bilo v Alpskem letalskem centru tetku sestavljati ekip«- za udeležbo na prvenstvih, tako republiških kot državnih. Najboljši letalci so imeli vedno te ta ve z dopusti, ponavadi pa jih sploh niso dobili. Letos je bilo bolje, sodelovali so s sedmimi letali.
2e prvi dan se je dobra pripravljenost obrestovala. V hitrostnem preletu po trikotniku Slov. Gradec - Murska Sobote -Celje, — Slovenj Gradec je zmagal Štrukelj, vsi ostali pa so se uvrstili do osmega mesta. Tekmovanje je trajalo šest dni, preletenih je bilo 31 tiso* kilometrov, organizacija pa je bila odlična. Najdaljšo razdaljo je preletel štrukelj, na cilj je priletelo kar 21 tekmovalcev, zmagal pa je Šimenc. Pintar je zmagal v drugi disciplini. Štrukelj pa v ostalih štirih. Leščani so pobrali vse posamične zmage. Prijetno presenečenje je bil mladi Ceč, ki je tudi te opravil izpit za poklicnega pilota.
Končni vrstni red: 1. štrukelj 6727. 2. Šimenc 5362. 3. Thaler 5264, 4. Ceč (vsi ALC) 5231, 5. Kolari« (Ptuj) 5222, 6. Staro-vič (Celje) 4903. 7. Pintar (ALC) 4000, 8. surih« (Ljub.) 4502, 9. Mithans (SI. Gradec) 4376, 10. Pitoren (Celje) 4175, 11. Cerin 4161, 13. Brodnik (oba ALC) 3516 .
L. Mesaric
Atletika
Vsak zase zmagovalec
Sobotna premiera množičnga pohoda in tekov v znamenju »TREH SRC« je po udeležbi, organizaciji rezultatih in vtisih presenetila številne obiskovalce in nastopajoče Še več. Slabšim poznavalcem razmer in zavesti občanov, da sta hoja in tek postala pomembno gibalo ohranjanja zdravja in delovne sposobnosti, ie zastal dih ob sporočilih iz Radenc. Množični tek danes ie dobiva pravo športno rekreativno vsebino, ki si jo vsi telimo: to ni nadomestilo za športne ambicije marveč obogatitev »=-.(:„_;„ , mikavno igri-
60 let TVD Partizan Gorenja vas
Bogata preteklost obeta prihodnost
Že dve leti po ustanovitvi društva je bil zgrajen društven d -   Sedaj največ zanimanja za zimske športe  - v 5wT
izgradnja športnih igrišč
GORENJA VAS - S številnimi športnimi prireditvami in osrednjo proslavo, ki je bila v nedeljo popoldne in na kateri so najbolj zaslužnim članom podelili priznanja, »o v Gorenji vasi nad Skofjo lx>ko proslavili 60-ietni jubilej telovadnega društva Partizan. Kot je povedal predsednik društva Jote Jezeršek v slavnostnem guvoru, je bil pobudnik ustanovitve »okolskega društva leta 1921 Jelovcan Franc Kaaverij, ki je postal tudi prvi starosta. V okviru Sokola se je v osrednjem delu Poljanske doline začela odvijati organizirana športna dejavnost.
Ze takoj po ustanovitvi so se lotili izgradnje doma. Veliko so naredili sami s prostovoljnim delom, premožnejši krajani in kmetje pa so pomagali tudi z denarjem in materialom. Za tedanje razmere je bila v gornjem koncu vasi zgrajena impozantna stavba, ki ao jo predali namenu leta 1923. Ze ob tej priložnosti, so v vajah na orodju nastopili tudi člani domačega društva.
Tedanji aokolaki dom je postal center vseh telesnokul turnih in kulturnih aktivnosti. Po pripovedovanju tedaj aktivnih članov ni bilo večera, da ne bi bila dvorana zasedena. V okviru društva so bili vzgojeni tudi vaditeljaki kadri, ki so veliko pomenili pri nadaljnjem delu in razvoju društva. Tako so se člani društva lahko enakopravno merili s svojimi vrstniki na telovadnih akademijah in vsesokolskih izletih doma in v tujini.
Sokolsko društvo je bilo tudi jedro napredne misli in mnogi člani Sokola so odšli v partizane. Veliko se jih ni vrnilo, na kar spominja plošča pred vhodom.
Ime TVb Partizan je društvo dobilo leta 1951. Poleg orodne telovadbe so se začele razvijati tudi druge aktivnosti. Največ zanimanja je bilo za zimske športe. Tako so bila tekmovanja v bobu, v alpskem smučanju, v smučarskih skokih. Alpsko smučanje ima še danes največ privržencev. Tradicionalna tekmovanja, ki jih prirejajo vsako leto, so nočni veleslalom pri »škofovem bunkerju«, smuk za »Pre-sercem«, najpriljubljenejši pa je prvomajski meddruštveni »blegoški veleslalom«. Pomembno mesto v društvu ima košarka, namizni tenis in v zadnjem času tudi nogomet. Zal pa je skoraj zamrlo zanimanje za orodno telovadbo.
vsakodnevnega življenja »tekmuj s samim seboj m zmagovalci ■«
vsTkTpreaitainjo opravijo«. Za povezne dolžine prog ho bife po-tavljeneičmovm
SPOROČILI STENAM
NOVA ZMAGA FERENČAKOVE - V Zagrebu je bil tradicionalni Grillov memo-** t*ni8»cic« in tenisače do 14 let. Tekmovanje je razen državnega prvenstva najkvalitetnejša tovrstna prireditev pri nas. Pri pionirjih je premočno zmagal Zagrebčan Bruno Orešar, pri pionirkah pa je prepričljivo slavila Kranjčan k« Feren-čakova. Uspeh kaže, da je kvalitetno že prerasla to kategorijo. Pionirji Kranja so Izpadli te mnogo prej, pri pionirkah pa se ie Skarabotova prebila do četrtfinala.
I. Por
omejitve za doaegc"^fJ" bronastega testa. Razumljivo, da je bilo ajtežje potrditi test na najdaljši preizku^ .; •_____-Ai i«.»m vremena in
nji tek na 42 km zaradi toplega vremena
'"Soudeleženci prireditve ni manjkalo teka z Gorenjake. Gotovo so to
MAJNIKOV SLALOM NA JEZERSKEM - Smučarski klub Jezersko prireja te vaa povojna leta v spomin na nekdanjega jezerskega smučarja, alpinista in borca Ferda Majnika tradicionalni Mejnikov slalom oziroma veleslalom na smučiščih pri Češki koči. Prireditev so načrtovali že za 23. maja, pa je slabo vreme preprečilo prireditev, ki je bila tako 30. maja ob nekoliko slabši udeležbi. Pri članih so bili najhitrejši Jezerjani Luka Karničar, Rado Markič in Ivan Parte, pri mladincih pa Triglavana Mitja Krampi in Miro štular ter domačin Simon Jakopič. Najboljši pionirji ao bili Matjaž Peneš (Triglav), Gorazd Kocjan (Jezersko) in Marko Pogačnik (Radovljica), med članicami pa je zmagala domačinka Lea Jakopič pred Renato Bregar. Najhitrejša mladinka pa je bila L«a Dežman (Triglav). Ekipno je tmagai Triglav pred Jezerskim in Radovljico.
A. Karničar
LOCAN5 IN PREDDVORCANKE VODIJO - Mladinci ao v rokometni skupini center odigrali 20. kolo. Mladinci Jelovice ne poznajo poraza in ao najuspešnejše moštvo vseh štirih skupin. Napredujejo tudi mladinci Peka. Jelovica je prva z 38 točkami, Peko pa tretji s 24 točkami. Peti je Kranj z 20 točkami, sedmi pa Kamnik s 15 točkami. Med mladinkami pa so prve Preddvorčanke, ki imajo po nepopolnih 13. kolih 26 točk. Polje jih ima 18, Alples pa 17. Dupljanke no četrte s 16 točkami. Kamničanke pa sedme s tremi točkami. V drugi republiški rokometni ligi — zahod vodi med moškimi Mokerc. Kamnik je četrti, Zabničani pa sedmi s tekmo manj. V tekmovanju žensk v tej skupini pa vodi Peko pred Dupljami — France Prešeren, Radečami, Olimpijo, Alplesom itd.
•I. K
privržencev _
najbolj vneti tekači, kateri redno vadijo in vzdržujejo kondicijo. Skoraj sto se jih ie zbralo v Pomurju, nekateri s svojimi vozili, drugi z vlakom, večina pa z organiziranim prevozom iz Kranja. Ta druščina skupne poti je bila še posebno vesela! Druži jih prijateljstvo z zimskih prireditev, pohodov v gore...
Za nastop se je prijavilo prek 1100 udeležencev, kateri so se po lastni presoji odločali za tek v treh disciplinah: maraton 42 km, mali maraton 21 km in rekreacijski pohod 10 km. Za večino udeležencev je bila valovita pot skozi Slovenske Gorice in Kapelo enkratno doživetje. Dah po cvetoči akaciji in bezgu, razcvetenih travnikih, pozdravi domačinov v naseljih, poljih, je dalo nastopajočim polet in vspodbudo da v •svojem« tempu dosnžeio čili.
mL
A
CESTNO PODJETJE KRANJ
obvešča, da bo Cesta l. maja v Kranju (od trgovine na Planini do avtobusne postaje v Čirčah ) dne 11. junija 1981 zaprta za ves promet zaradi asfaltiranja Mestna avtobusna linija Bri-tof- Hrastje bo obratovala do samopostrežne trgovine na Planini. Obvoz za ves promet pa je na relaciji Kranj — Šenčur— Voklo- Prebacevo—Hrastje- C'irče in obratno.
Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upofiteVajo, da navedena dela iz tehničnih in varnostni!) razlogov ne moremo izvajati med prometom.
Na osrednji prireditvi v potok** 60 letnice TVD Partizan Gort* i>as so nastopili tudi člani domob* šolskega športnega društva Hoji
Foto: L. B.
Kaj pa prihodnost? Glavni c* *** njih let je izgradnja in uredne* «•*■• igrišč in smučišča »na logu«. 2al**** zagotovljena zemljišča. Letos »za*'* črtu izgradnjo manjšega tgrifca g* Jeseni bodo tudi začeli urejati na#* »na logu«, kjer jih čaka še vezloga* voljnega dela.
Posebej so se na proslavi uhvifch u**-nima organizacijama Gidor is Gena*«* in Marmorju Hotavlje. ki sta pmahr pokroviteljstvo nad letošnjimi prireditvami.
Vaterpolo
DOBRA IGRA IN PRVA ZMAGA
KRANJ -zvezda 10:8
I. ZVL Triglav :
(1:2, 2:2, 4:3, 3:
Crvena 1), letni
bazen, gledalcev 500, sodnika Ašiko Novi Sad, Jovič, (Split).
Triglav Plavc, Jerman, Vukanac, Calič, Svarc, Stariha, Svegelj, Strgar. Rakovec, Mala vasic, Balderman, Wag-ner, Perkovič.
Crvena zvezda: Vrane«, Ristič, Alek-sič, Čolič, Rančič, šegert, Stamenić, I. Lozica, Barjaktarovi*, Petrovič, Prlja, Sinobod, Jerimič.
Strelci za Triglav: Svarc 4, Stariha, Svegel po 2, Calič in Vukanac po 1; za Crveno zvezdo: Šegert 6, Bariaktaro-vič 2, Petrovič 1. * Izključitve: Triglav šestkrat igralca manj, Crvena zvezda trikrat igralca manj.
4 - m: Triglav 0. Crvena zvezda 2(2).
Končno v prvi zvezni ligi ni nobeno moštvo več brez točk. Kranjskim vaterpolistom je v soboto v osmem kolu uspelo, da so prvič zmagali. S tem so dokazali, da niso tako slabo moštvo kot je kazalo po sedmih zaporednih porazih.
V letnem bazenu smo tokrat gledali kvalitetno in razburljivo arečanje. Gosti iz Beograda, ki so v Kranj prišli po točke, so bil zasluženo poraženi. V prvi četrtini ao bili še v prednosti zadetka. Toda že v drugi so bile moči po izidu izenačene. Čeprav so Triglavani tudi v tej precej grešili, so bili v vodi enakovredni gostom. Do odločitve je prišlo v odločilni četrti četrtini. V tej so domačini demonstrirali, prvič v tej vaterpolski sezoni, visoko raven igre. -Hitro se je plavalo in tudi v podajah ao bili tokrat bolj natančni. Plod take igre jim je prinesel uspeh. V tej četrtini so bili zdaleč boljši nasprotnik od gostov. Le-ti so poizkušali vse, da bi izid vsaj Izenačili. Dobra igra domačinov jim to ni dovoljevala. Za prvo zmago pohvalo zaslužijo vsi igralci Triglava, še posebno pa se je tokrat izkazal Karlo Svarc.
PRIČAKOVAN PORAZ
KRANJ - I - ZVL Triglav : Partizan 4:15 (0:2, 0:4. 2:6, 2:4), letni bazen.
V osmem in devetem kolu™* zvezne vaterpolske hge /e£* boljšo   igro   pokadi JJ^l' Svarc. SZarc % %\fa' zaslužnejšimi/da osvojil prve   točkeJ v\£f! beograjsko Crveno Foto: D. Humer
gledalcev 400, sodnik. Ašiko (Novi 8ad^
Jov*
Triglav:   Plavc, J-—.. Calič, Svarc, Starih-^*! u
Strelci za TrigW *' ^WT
Balderman po 1 •
fTkli„Ai,..„. S^~l*POL
StariM
•e. kdo j« kajadidat-^- —
Izključitve:   mglav trikrat tanj; Partizan i*T-iv_ Ve - - ^
državnega prvaka. Čeprav j« ksagv ski Partizan v soboto izgubil sakati" še vedno med tistimi moštvi, ki ntm na naslov. Triglavani niso SMgb diti več. V vodi so bili podrejeni iz « poraz je bil pričakovan. Čeprav •» ak domačini poraženi, so pokazali akt igro.
Plavanje
Jošt iz Nakla, zmagovalec maratona v Radencih v svoji kategoriji — J.K
Na najdaljši in najtežji preizkušnji -maraton 42 km, je prvi pritekel v cilj atlet Kotnik iz Ljubljane, za njim pa Kavčič in Mravlje iz Kranja. Ta razvrstitev velja tudi za odprto prvenstvo SRS. Za njima se je zvrstilo v tej disciplini na cilju že prek 100 udeležencev, kar pomeni svojevrsten rekord! Ne bodimo skromni in omenimo še najboliše uvrstitve in vse Gorenjce, ki so pritekli to progo: moški: kat. do 30 let — Sitar Janez; kat. do 40 let - 1. Kavčič F., 2. Umek J.: kat. do 50 let - 1. Jošt L., 3. Šink V., 3. Kavčič C.
Razen »kolajn« so naatopili večina osvojila srebrni oz. bronasti test še: Finci M., Hrovat F., Viskovič P., Valjave« S., Rožič F., Taler P., Močnik P., Prime L.
Na polovico krajši progi 21 km se je zvrstilo na ciljv. 268 tekačev. Med prvimi so pritekli na cilj: moški: kat. do 18 let: 3. Dolenc L; kat. do 40 let: 2. Janša F.; st. člani: L Štros R.. 2. Dolenc J., veterani nad 60 let: 3. Jošt I., nad 60 let: 3. Konštatin S.; ženske nt. članice: 1. Erzetič D., 2. Rozman G.
Trimski pohod in tok na 10 km je bil po številu najbolje obiskan - 680, in tudi najbolj pisan po starosti udeležencev od najmlajših do starejših občanov s šestimi in sedmimi »križi«. .J.Dolenc
VISOKO VODSTVO PLAVALCEV TRIGLAVA
KRANJ - Letni bazen je goatil najboljše slovenske plavalce in plavalke, ki so merili moči v kategoriji starejših pionirjev, mlajših mladincev in članov ter članic v prvem kolu za pokal PZ Slovenije. V tem prvem kolu je nastopilo stodeset tekmovalk in tekmovalcev iz desetih slovenskih plavalnih kolektivov.
Po pričakovanju je največ dosegel kranjski Triglav, ki je imel tudi najbolj izenačeno moštvo. Njihovi plavalci in plavalke so v veliki točkovni prednosti pred drugim kolom. Za začetek sezone so bili doseženi solidno rezultati v vseh disciplinah. Po lestvicah mednarodne plavalne zveze FINA je najboljši rezultat nasploh dosegel domačin Borut Petrič, ki je na 1500 metrov kravi s 15:45,72 dokazal, da je odlično pripravlen za letošnjo letno plavalno sezono. Tudi njegov rezultat na 200 m kravi je obetajoč. Enako dobro kot Borut Petrič je v najdaljši moški disciplini plaval tudi Darian Petrič. S 15:66,43 je Darjan dosegel svoj drugi najboljši rezultat v tej disciplini. V ženski konkurenci sta najholjta rezultata po točkah dosegli trbovcljčanka Alenka Alauf na 200 m hrbtno in Trigla-vanka Spela Rebolj na 860 m kravi.
Moštveni vratni red: 1. Triglav (Kranj) 18.279, 2. Rudar (Trbovlje) 13.608, 3. Ljubljana 11.211, 4. Birija (Ljubljana) 10.680, 5.
Branik (Maribor) 9.960 ft Okaaaa
2'.309      C*,tt,0,wr <Kr**«> 2.U4. »
Rezultat. - moški - 469 a san**1 4:49,15, 3. Drnač (Ljubljanai J tU*
Triglav)   2:04,32   3.   Bučar (Uahjea*
oJ2™: o0*! m, pp*BO: 1 ru»uei tW* 2:38,77, 2. Jocič 2:39 «7. i. AoUr l«W T* glav) 2:46.98; 200 m hrbnuTuU (Rudar) 2:20.02. 2. Dna* llJaMkaU 3- VeHčkovič fTrlgnJlTnVK 100 m delfin: 1. Hantekovi* 1«.». 1 Vozel (oba Rudar) l:6Ml. J mnaai rTriglav) 1:06,78: 1560 m kravi i B.Nr* l»!4*'7*jJ- u Peto** IVM.U. j. vdie> vi* (vsi Triglav) 17:22,61;
*?","ke - »SO m kravi: l fesa, (Triglav) 2:16,66. 2. Uraakar (takrt 2:17,41. 3. Kraeovec (Ilirija) i:\KH: m . prsno: 1. Cvek (Triglav) »:M,«7.1 rman (Ilirija) 2:54.03. 3. Kosiraik flW 2:65.08: 200 m hrbtno: 1. Alarf VMM i Burja (obe Rudar) 2:37,37,1 Lseieei (Bn> nik) 2:37,94, 4. Kosiraik (Triglav) m* 100 m delfin: 1. Praprstaik (Tnga«i 1:09,67, 2. Zavratnik (Branik) 1:11 <r l Berložnik (Triglav) 1:19,43; Stilni 1. Rebolj 9:32,73. 2. Przarotaik Triglav) 9:33.39. 3. Krasom 9:36.45.
(Mr* 1 ham I
9 JUNIJA 1981
REPORTAŽA
21.STRAN.C LAS
Zlata kolajna za Creino
CREinfl
V kranjski Creini so izdelali nov kmetijski stroj »silokombi«, ki skrajšuje postopek pobiranja silaže in krmljenja živine -J c° , obili najvišje priznanje na sejmu kmetijstva v Novem Sadu - Na sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju pa so bili nagrajeni za nov izdelek - 5000-litrsko gasilsko cisterno
ALPETOUR
organizacija i b Kranja, ki deluje sestavljene or-Bje   Alpetour, je lproizvajalka kmetij-<aehanizacije. Njen poznan izdelek so z vakumskimi čr-za črpranje, pre-razprševanje gno-vode,    fekalij in tekočin za gnojenje ivanje poljščin. Iz-jfjo jih v vseh veli-od 1000 do 10.000 tako, da so primerne na zasebnih kih gospodarstvih i v kombinatih. i«hni proizvajalci me-rije   v Jugoslaviji, si  s kakovostjo pridobili velik ie Creina je prav-postala pojem kani cestern.
del proizvodnega ima   so traktorski Iti za trošenje umet-pioja. Ta del proiz-(r/^a programa  je re-dolgoročne proiz-t// kooperacije,   ki jo 'r«na že vrsto let z najbolj poznanih jJcev kmetijske VICON   iz Nizo-Izdelujejo tudi m opremo   za oba Pri cisternah /, mešalci   fekalij in tekočin, ki olajšajo in razprševanje, (faktorskih prikolicah dodatna oprema, iva za trošenje gno-i vrstah in deponatorji lognojevanje   pri ko
Silokombi je dobil najvišje priznanie v Novem Sadu. 3
vale so se svetovne i: kušnje pri izdelavi tovrst ne mehanizacije obogaten i z lastnimi spoznanji i< konstrukcijskimi reŠitva mi.
Predvideva se, da bod( prvi stroji na trgu kone* letošnjega leta. v začetki silokombiji večjih kapa citet primernih predvsen za delo na večjih kmetij skih posestvih in kombina tih. Kasneje pa bodo vpe ljali v proizvodnjo celotne linijo takšnih strojev Strojev, ki bodo primern: tudi za zasebna kmečki gospodarstva, /. manjšo ka paciteto.
Prve ocene kmetijskih strokovnjakov, ki so si ogledali delo s silokombi-jem.so zelo ugodne. Razstavili so ga tudi na nedavnem sejmu kmetijstva v Novem Sadu, kjer je bil deležen izredno velikega zanimanja. Strokovna žirija mu je podelila zlato medaljo in Creina je tako postala edini dobitnik najvišjega priznanja novo-sadskega sejma iz Slovenije za nov proizvod v tem letu.
na kmetijskem sejmu
Foto: M. Ajdovec
MANJ DELA
S KRMLJENJEM
ŽIVINE
NOVA
GASILSKA
CISTERNA
V Creini so tudi oživili proizvodni program gasilskih cistern. Zaradi nekaterih originalnih tehnološ-
kih rešitev in povečane kapacitete je nov proizvod deležen velikega zanimanja. Pred nekaj leti so sicer
'M nekaj   leti   se je * preselila iz Lahor v prostore v industrij-i na Primskovem, majo sodobne delav-► ki omogočajo uvajale tehnologije in s zabavljanje še večje mi izdelkov. Ze ta-<A preselitvi so začeli Ijati o poživitvi pro-programa. Na mi so želeli obo-obstoječi proizvodni z vpeljavo bolj ih izdelkov z višjo tehnologije, po grani pa so začeli popolnoma nove ki so novost tudi lovanskem tržišču, (goltati   teh prizadelo  se   pokazali v t letošnjega  leta s ivitvijo SILOKOM -   10.   To je ;i stroj,  pri kate-na originalni način pobiranje, prevoz ijr in doziranje silaž-jnst Z njim si bodo t*  veliko pomagali dnem na večjih kmeti nosestvih.   kjer je
bilo pobiranje krme iz silosov, prevoz do hleva in polaganje v jasli izredno zamudno delo. ki je dražilo prirejo.
Novi stroj iz Creine namreč posname silažo, jo skozi puhalnik vpuha v voz in jo premeša. Mešanje opravlja že, ko traktor vleče stroj proti hlevu. Na silokombiju se potem odpre posebna loputa in skoznjo stroj dostavlja v jasli točno določene količine silazne krme. Iz tega je razvidno, da gre za univerzalno rešitev, saj večina takšnih in podobnih sistemov znanih svetovnih proizvajalcev uporablja za spravilo krme iz koristnih silosov in polaganje silaže v jasli dva stroja — enega za odvzemanje silaže iz silosa in drugega za prevoz in doziranje silaže.
Razvoj silokombija je v Creini slonel izključno na domačih strokovnjakih. Zlasti se je pri načrtovanju in uresničevanju novih zamisli uveljavil Milan Mali s sodelavci. U pošt e-
Milan Mali, glavni konstruktor silokombija.
gasilske cisterne že izdelovali, vendar samo manjših kapacitet. Sedaj so izdelali 5000 litrsko cisterno, ki je namenjena za gašenje tako manjših, kot večjih požarov, s tem, da jo lahko poganjamo s pomočjo traktorja.
Zato je izredno primerna za gasilska društva na vasi, kjer ni  hidrantov saj je opremljena z rotacijskimi črpalkami - s   katerimi je moč črpati vodo iz potoka ali reke ali vodnjaka do globine 5 do 8 metrov ali pa   se   voda   dovaža z vakumskimi cisternami, ki jih uporabniki na vasi že imajo. S pomočjo takoime-novanih     topov doseže vodni curek višino tudi do okoli 50 metrov, s še petimi samostojnimi priključki pa se izredno poveča učinkovitost gašenja.
V Creini računajo, da se bo serijska proizvodnja nove gasilske cisterne začela novembra. Njen glavni konstruktor je bil domači strokovnjak Borut Perpar.
Gasilska cisterna je bila pretekli teden razstavljena na sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju, kjer je dobila veliko pohval in so se obiskovalci zanjo zelo zanimali. Njenih kvalitet in prednosti pa ni prezrla tudi žirija in je Creino nagradila s posebnim priznanjem. *
G L A S22. STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
inštalacije
Skofja Loka
Delovna organizacija ponovno razpisuje kadrovske štipendije za naslednje poklice:
ELEKTROINŠTALATER (6) MONTER OGREVALNIH NAPRAV (4)
Pogoji:
Kandidati morajo vlogi za štipendijo priložiti:
— potrdilo o vpisu v 1. letnik šole za usmerjeno izobraževanje,
— fotokopijo zadnjega Šolskega spričevala,
— potrdilo o premoženjskem stanju družine
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov DO Inštalacije, Kidričeva 80, Skorja Loka.
GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat
Skofja loka
Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje proste delovne naloge
direktorja TOZD
Pogoji:
— najmanj srednja strokovna izobrazba,
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornih nalogah v gospodarstvu,
— znanje enega od svetovnih jezikov,
— da ima ustrezno moralnopolitično kvalifikacijo, da ima pravilen odnos upravnega   socialističnega   razvoja   in   delavskega   samoupravljanja ter vodenja ob uporabi sodobne tehnologije
Kandidati naj pošljejo vloge s potrebnimi dokazili v 15 dneh po objavi raznima prti ovojnici na naslov GRADIŠ, TOZD LIO, Skofja Loka, Kidričeva cesta oznako »razpisna komisija«.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 sprejem prijav.
do samo-sposobnost
v za. 56. z
dneh po poteku roka
za
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO Podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana,
TOZD za vzdrževanje stabilnih naprav električne vleke Ljubljana, n. sol. o.
objavlja prosta dela in naloge
2 KV ELEKTROMONTERJEV
za delo v Nadzorništvu za vzdrževanje
elektromstalacij Jesenice
LTTioK sk,?ni.tev. delovnega razmerja so končana poklicna soia uektro stroke in uspešno opravljeno 2-mesečno poskusno
kSfiILZ dokazili ° izpolnjevanju pogojev sprejema vffkSSJ! i1el°Vna ra™erja TOZD Ljubljana Cesta VII. korpusa 14 v roku 15 dni od objave oglasa.
ENTRAL
Kranj
TOZD GOSTINSTVO
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 30. januarja 1981 razprodajo rabljene gostinske opreme iz kuhinje in točilnice hotela Hor v Preddvoru in nekompletne smučarske vlečnice (motor in konzole) Razprodaja bo v četrtek, 11. junija 1981 ob 10. uri v hotelu Bor—Grad Hrib v Preddvoru za družbeni in zasebni sektor. Interesenti si opremo lahko ogledajo od dneva objave do razprodaje vsak dan od 8. do 10. ure v hotelu Bor — Grad Hrib v Preddvoru.
Prometni davek plača kupec. Interesenti morajo pred razprodajo položiti 10 odstotni polog od izklicne cene.
HTDO
JESENICE
TOZD Gostinstvo Jesenice
Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge
4 KUHARJEV Pogoji:
- KV kuhar ali z delom pridobljene delovne izkusi*
- delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnm
delovnim časom
3 NATAKARJEV Pogoji:
- KV natakar ali z delom pridobljene delovn*   l eJ
- de ovno razmerje se sklepa za nedoločen T ^ delovnim časom n       » polnirr
Pismene prijave pošljite v roku 15 dni »w» v
slov HTDO Gorenjka, Jesenice, Pretek°b,avi *• a*
p™rt Kandidati bodo P^no obve^n? v^^J
novo novo novo novo novo novo novo novo
YxA£nxL
Spalnice, regali, sedežne garniture, vzmetnice jogi Kmečko pohištvo, kosovno pohištvo, pohištvo za mlade Sestavljivi programi, predsobno pohištvo priznanih proizvajalcev Svetila Meblo
^O^.kAOO^
«0*
NOVE PRODAJNE POVRŠINE v II. nadstropju veleblagovnice
Posebne ugodnosti: za nakup
GLOBUSU
— brezplačna dostava pohištva in talnih oblog do doma, oddaljenost do 30 km
— brezplačna montaža pohištva
— brezplačno robljenje zaves in manjša popravila konfekcije
— odobravamo potrošniška posojila
UGODNE CENE KOSOVNEGA POHIŠTVA DO RAZPRODAJE ZALOGE
NOVO novo novo novo novo novo novo novo
.9. JUNIJA 1981
OGLASI
I Prodam
"/Aun 7 tednov starega BIKCA •mtilat, z rodovnikom in SALONITNI CEVI, premera 40 in 45 cm, z napako, rjpni dolžini Mm. Ceftnjica 23, Želez I 5444 1 Prodam 3 »klaftre« suhih bukovih PfiV Ambrož 6, CerkTje 5445 Prodam 16-colski GUMI VOZ. Zor U Moie 9. Smednik 5446 »rodam nov FOTOAPARAT olimpus H 22, s flesem. Sitar Viktor. Pajerjeva SmAir 5447 .Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za l*v. Sitar Francka, Voglje 95, Šenčur
5448
Prodam PUJSKE - bekone, težke od '/,30 k« Zg. Brnik 28, Cerklje .5449 >rodam 2 ha stoječe TRAVE. Gostilna tkšk, Bela 5450 Vodim 7 tednov staro TELIČKO Lnulko. za rejo. CeSnjevek 13, Cerklje
5451
Prodam dobro  ohranjeno 15-kubično MMkladalno   PRIKOLICO. Jerala, Avne 111 5452 Prodtm TRAKTOR IMT 533 de lux, «1 leto in 3 leta star ZETOR 4911 *nka c. 92. Kranj 5453 Prodam 6 tednov   staro TELIČKO, knr Anica.  DobruAa  2.  Vodice nad ^tiano 5454 jodno prodam ČOLN maestral 18 z .CTRJEM tomos 4. Informacije vsak I* l popoldanskem času. Zore Marjan, laatraka 28, StražiAče 5455
Prodam približno 1000 kg SENA in OTAVE. Ravnihar. Knape 4. Selca nad SkofjoLoko 5456
Prodam PRALNI STROJ gorenje BaAa Angela, Trg svobode 30n. Tržič
Prodam JARCKE in BROJLERJE za nadaljne pitanje, start- 8 tednov. Urh Jože, Reber 3, Zasip - Bled 5457 Prodam   traktorski OBRAČALNIK heublitz. Prime Alojz, PoljSica pri Pod-nartu, tel. 70-217 5458 Prodam  obžagan   LES  za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku 5459 Prodam  VENTILATOR  za suftenje sena, MLATILNICO z dvojnim ciAče-njem   in   SLAMOREZN1CO (drava) Telefon 61-578 5460 Ugodno   prodam   OBRAČALNIK s priključkom za traktor pasqvali. Telefon 064-79-487 od 14. ure dalje 5461 ZAMRZOVALNO   SKRINJO LTH. 300-litrsko, novo in star PRALNI STROJ gorenje prodam. Telefon 74-352 po 13. uri
5462
.OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
23.STRAN GLAS
KUPIM
ORBIT AL Ljubljana
Drenikova 33
razpisuje po sklepu 11. seje Delavskega sveta z dne 25. 5. 1M1 javno licitacijo za prodajo
DVOBARVNEGA OFSET TISKARSKEGA STROJA, tip SOLNA 230, leto izdelave 1M5,
z izklicno ceno 1.500.000, — dinarjev
Navedeni stroj ni vanju - v okvari
v ob rat o-
c uUp'w-. • ^zno Rra^beno dvigalo Suhor Viki. Cesta svobode 30 Bled tel. 77-529 '
VOZILA Ili
Prodam LADO 1300 letnik 1976. Aljančič Štefan, Šenčur, Rožna 3 5464
Ugodno prodam NSU 1110. registriran. Kosir, Zapoge 13, Vodice 5465
Prodam FIAT 850, celega ali po delih. Stegnar Janez, Sebenje 47, Tržič 5466
Kupim prvo KOLO ali samo PESTO »dromelj« od NSU prima. Telefon 22-104 zvečer 5467
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske, Kranj
LB- Temeljna banka Gorenjske je v mesecu marcu letos razpisala stečaj za najboljše literarno, likovno in fotografsko delo. Natečaja io se lahko udeležili varovanci vzgojnovarstvenih zavodov, učenci jinovnih in srednjih šol. Tema je bila svobodna. Enakovredne nagrade prednosti din 1500.— bodo podeljene v četrtek, 11.6. 1981 in jih bo /ejela razredna skupnost, likovni krožek, šolska hranilnica ali -ruga organizacija, za katero je udeleženec tekmoval.
bjava rezultatov  Medšolska tekmovanja za najboljše literarno, likovno ter fotografsko delo
jrajena rarna dela
Osnovna šola »Peter Kavčič« Skofja Loka avtor: Gregor Cerkvenik 8.e r. mentor: Ljudmila Mavri
Osnovna šola »dr. Josip Plemelj« Bled avtor: Metka Blaževič, 8.cr. mentor: Marijana Eri-Birk
Osnovna šola »Peter Kavčič« Skofja Loka avtor: Primož Franko, 2.c r. mentor: Simona Mrak
Osnovna šola »dr. France Prešeren« Kra avtor: Janez Avsec, 5.d r. mentor: Duša Vehovec
Osnovna šola »Cvetko Golar« Skofja Loka avtor: Andreja Ahačič, 8.b. r. mentor: Cilka Kregar
Zdravstvena šola Jesenice avtor: Mateja Smagin, 3.a r. mentor: Maruša Podrekar
Gimnazija Kranj
avtor: Milena Marijanac, 2.a r.
mentor: Lado Čenčur
Gimnazija Kranj
avtor: Majda Novak, 3.a r.
mentor: Lado Cenčur
jrajena frvna dela
Vzgojno varstveni zavod »Najdihojca« Kranj avtor: Mitja Stanjko, 4 leta mentor: Saša Groser
Vzgojno varstveni zavod »Maksa Rozman-Tatjana« Kranj avtor: Mitja Skaza, 6,5 let mentor: Metka Kristan
Vzgojno varstveni zavod Golnik avtor: Igor Repinc, 6,5 let mentor: Jerica Korpič
Osnovna šola »Simon Jenko« Kranj avtor. Adam Rus, 4.a r. mentor: Jolanda Pibernik
Osnovna šola »Heroj Bračič« Tržič avtor: Dušan Kuljič, 7. r. mentor: Kamilo Legat
Osnovna šola »dr. France Prešeren« Kranj avtor: Iztok Mihelčič, 6.a r. mentor: Dušan Premrl
Osnovna šola »Tone Čufar« Jesenice avtor. Katarina Velerec, 3b r. mentor: Roman Savinšek
Gimnazija »Boris Ziherl« Skofja Loka avtor. Maja Šubic, 1. r. mentor: Tone Logonder
Center slepih in slabovidnih Skofja Loka avtor: Janez Kržišnik mentor: Magda Flander
jrajena
irafska dela
Osnovna • ola »16. december- Mojstrana avtor. Borut Potočnik, 8. r. mento.: Meta Košir
Osnovna šola »dr. France Prešeren« Kranj avtor: Tomaž Pleša, 8e r. mentor: Jože Velušček
iraljujemo se vsem, ki so sodelovali pri razpisu, nagrajencem iskreno čestitamo!
Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. GolniAka 109, Kranj 5468 Kupim rabljena zadnja BLATNIKA za AMI 8. Telefon 27-312 5469 Prodam  SIMCO  1300, po generalni, prevoženih 1000 km. Muftič, Struževo 2/c, Kranj 5470 R-12 TL, letnik 1975, prevoženih 69.000 kilometrov, prodam. Informacije po tel. 23-400 5471 Prodam  2  zimski GUMI  za Škodo 155/14. Telefon 26-973 5472 Prodam   ALFA  SOUD  TI. Telefon 77-964 5473 Kupim ZOBATO LETEV za spačka Ponudbe po telefonu 77-319 dopoldan
5478
Prodam prenovljeno ZASTAVO 750, letnik 1972. Plačilo možno tudi z gradbenim kreditom. Strahinj 117, Naklo 5479
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Stupan Renata, Cegelnica 46, Naklo 5480
STANOVANJA
Mlada družina z otrokom vzame v najem STANOVANJE ali manjšo HIŠO v Kranju ali bližini. Informacije po tel. 064-28-016 5414
Fant in dekle iftčeta SOBO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali Skofji Loki Šifra: Nujno 5474
Mlad zakonski par brez otrok išče SOBO v Radovljici in okolici. Šifra: Radovljica 5475
1 POSESTI 1
Kupim starejfto HIŠO ali zazidljivo PARCELO z lokacijskim dovoljenjem za opravljanje samostojne obrti (cvetličarstvo) v okolici Kranja ali Škofje Loke. Dostop možen s kombijem. Informacije od 9. do 12. ure po tel. O58-72-048 5420
ZAPOSLITVE I
GOSTILNA ERJAVŠEK, Cerklje 130 sprejme v redno delovno razmerje KUHARICO. Telefon 42-051 5424
^OBVESTILA
SERVIS: za čiščenje »tepihov«. tapi-soma in itisona. Čistim za zasebni in družbeni sektor. Kličite 25-819 od 14. do 20. ure 5253 Upisujemo v TEČAJE iz cestno prometnih predpisov za voznike B-katego-rije. Cena tečaja 380 din. MLADINSKI SERVIS KRANJ 5428
PRIREDITVEN
DRUŠTVO
GASILSKO IJKUSTVO PREDOS-IJ>. Pnredi v soboto, 13 6 1981 oh 18 un   VELIKO   VRTNO   VESELICO /
OSTALO
S 1. 7 1981. sprejmem v VARSTVO na S,Va Naslov v oglasnem
5477
Izdaja C\* Glas, Kranj, Stavek TK gorenjski tisk Kranj, tisk: Zl' Ljudska pravica. Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, MoJe Pijadoja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju: Številka M;>00-fi03-31999 - telefoni: nt. 28-941, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835. redakcija 21-860. komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-34 1.
Individualna polletna naročnina 250,— din. za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poAtnino.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 121-1 /72.
Pri zahvali za pokojno Ma-njano Naglic - Petanovo se pravilno glasi MARIJANO in ne Marijo kot je bilo objavljeno. Za neljubo napako se opravičil jemo.
GORENJSKA PHEOILNIC A
GORENJSKA PREDILNICA
Skofja Loka Kidričeva 75, n. sol. o.
razpisuje prosta dela in naloge
1. ZUNANJEGA DELAVCA (2delavca)
2. VZDRŽEVALCA DVORIŠČ
3. DELAVCA V TRGALNICI
4. DELAVCA V STROČNARNI
Za navedena dela in naloge zadostuje nepopolna srednja šola. Osebni dohodek je od 8.300 do 8.800 din. Poskusno delo traja tri mesece.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Gorenjska predilnica Skofja Loka. Kidričeva 75. Kadrovska služba.
Nenadoma se je za vedno poslovil od nas dolgoletni
sodelavec
DOMINIK VOJSKA
tt monter
Pogreb pokojnika bo v torek, 9. junija 1981 v Sebreljah pri Cerknem
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ  - TOZD TELEKOMUNIKACIJE!
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 84. letu starosti naš dragi mož. oče, brat in dedek
JURIJ DOLENC
upokojenec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 9. junija 1981, ob 15.30 na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOĆI VSI NJEGOVI!
Kranj, 8. junija 1981
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je /.a vedno zapustila naša draga mama, teta, babica in prababica
FRANČIŠKA LOGONDER
p. d. Babnikova mama
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter izrečena sožalja. Lepa hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Najlepša hvala g. župniku Andreju Glavanu za pogrebni obred in poslovilne besede. Zahvaljujemo se vodstvu in sodelavcem livarne in montaže LTH in kolektivu varnostne službe ter Janezu Potočniku za prevoz. Posebna hvala sosedovima Mariji in Jožetu ter zvonarjem.
ŽALUJOČI: sinovi Anton, Jože in Vinko, hčerke Manca, Ana in Tončka z družinami ter drugo sorodstvo!
Crngrob, 2. junija 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tete
IVANE SEMEN
roj. Gorenc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom za vsestransko pomoč, pevcem, nosilcem praporov, g. župniku Ladislavu Kovačiču za lepo opravljen obred, dr. Janezu Bajžlju za večkratni obisk na domu in sodelavcem Iskre — TOZD Stikala. Prav vsem, pa najlepša hvala za darovane vence, cvetje in izrečeno sožalje ter številno spremstvo
na zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI!
Kokrica, 4. junija 1981
NESREČE
ZAPELJAL 8 CESTE
Pod t« bor — V petek, 5. junija ob 3.25 je na magistralni cesti med Kranjem in Tržičem zapeljal s ceste voznik osebnega avtomobila Aleksander Ahačič (roj. 1939) iz Tržiča. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo v levo najprej v živo mejo, nato pa je trčil v kovinsko zaščitno ograjo in nato Se v drevo. V nesreči je bil voznik lažje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 50.000 din.
CESTA NI BILA PROSTA
Radovljica — V petek, 5. junija ob 11.35 je na lokalni cesti Radovljica—Nova vas v križišču pri podvozu magistralne ceste voznik avtobusa Srečko Šorli iz Kranja zapeljal v križišče s prednostno cesto Radovljica — Nova vas prav tedaj, ko je po tej cesti iz smeri Radovljice pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Šolar. Voznik Šolar je sicer zaviral, vendar pa je kljub temu trčil v avtobus. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 70.000 din.
Štefka Malijeva iz Tupalič, izdelovalka podplatov za cokle: »Začetek je bil težak.« — Foto: D. Dolenc
Za cokle le jelša in lipa
NENADOMA ČEZ CE8TO
Radovljica - V bližini Vrbe se je v petek, 5. junija nekaj po 19. uri pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil huje poškodovan 11-letni Boštjan Justin iz Vrbe. Voznik osebnega avtomobila Aleksander Cerne iz Zg. Gorij je peljal od Lesc proti Žirovnici. Ko je peljal mimo avtobusnega postajališča, kjer je prav tedaj izpeljaval avtobus, je nenadoma stekel čez cesto Boštjan Justin. Avtomobil je Boštjana zadel, tako da je obležal s kompliciranim zlomom noge.
PADEL Z MOTORJEM
Tržič — Na regionalni cesti med Brezjami in Bistrico pri Tržiču je v nedeljo, 7. junija ob 18.15 zaradi neprimerne hitrosti padel z motornim kolesom Marjan Sušnik (roj. 1931) iz Tržiča. Ko je peljal po klancu navzdol v desni ovinek, je zapeljal v desno na bankino, kjer pa ga je na pesku zaneslo, da je padel. S hujšimi poškodbami, ima zlom lobanjskega dna in druge poškodbe, so ga prepeljali v bolnišnico.
PONESREČI ODPELJAL
Radovljica - V nedeljo, 7. junija ob 17.50 se je na Cesti svobode- pri hiši št. 14 pripetila prometna nezgoda, v kateri je povzročitelj pobegnil. Voznik osebnega avtomobila Dimitrij Ješe (roj. 1946) iz Radovljice je peljal od Lancovega proti Radovljici in na zoženem delu ceste pred parabol ičnim ogledalom počakal, ker je videl, da iz nasprotne smeri prihaja nek avtomobil. Voznik osebnega avtomobila iz nasprotne smeri pa je pripeljal preveč po sredini, tako je trčil v zadnja leva vrata in blatnik Ješetovega avtomobila. Voznik je po nesreči odpeljal naprej, Ješe pa si je še lahko zapisal registrsko številko.
ODKRILI POBEGLEGA VOZNIKA
Jesenice — V četrtek, 4. junija, so delavci milice Jesenice ugotovili, da je nesrečo, v kateri je bila 2. junija ranjena Helena Mulej s Potokov, povzročil voznik osebnega avtomobila Vladimir Horvat z Brega pri Žirovnici. Horvat se je vračal iz Sp. Gorij, kjer ga je ob 18.30 ustavil miličnik zaradi suma vinjenosti. Ker je alkotest pozelenel, mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, vendar pa je Horvat potem, ko je miličnik odšel, kljub temu peljal naprej in na Potokih zbil Mulejevo.
L. M
Si še lahko zamislite vroče poletje, kot se je začelo pretekle dni, brez udobnih, gladkih, hladnih lesenih cokel? Ne, prav gotovo ne. V njih noga počiva, diha. Osnova je seveda podplat. Zgoraj so več ali manj enake, podplatov pa pride vseh vrst: navadne nizke, gorjanske ali švedske bi lahko rekli, pa s srednjo peto, pa s celo peto, pa ravne brez pete, pa z visoko peto za modne ženske cokle, ki jim bodo pribili živobarvne jer-menčke . .. Izmišljajo si vedno nove modele. Kaj hočeš, moda tudi tu naroča svoje.
Pri Štefki Malijevi v Tupaličah smo se oglasili. Lesno galanterijo ima in izdeluje nič drugega kot cokle. Pravzaprav samo podplate zanje. Od najmanjše otroške številke pa do največjega moškega podplata. Za ERO Velenje dela pogodbeno, zgornje dele izdeluje pa spet drug kooperant.
Na zadnjem Glasovem izletu po Koroški smo jo spoznali, ko je vesela, razigrana, živahnih črnih oči v avtobusu ustvarila tako »štimun-go«, da je bil avtobus sama pesem, sam smeh. Marsikdo od nas je tedaj pomislil, da je za to veselo ženo Življenje praznik. Pa ni. Prej bi rekli, da je njeno življenje en sam delovni dan. Z redkimi izjemami, ko si privošči izlet z obrtniki, ko z otroko-' ma skoči do morja, k mami v Komendo . . .
V svoji delavnici, v lesnem prahu, ki se zažira v vse pore, je raje kot v stanovanju. 2e čez nedeljo težko zdrži brez njene »kopirke«, »pant« žage, pa »šlifarce«. V delu najde
Pogin rib
Tržič — V petek, 5. junija so v Tržiški Bistrici v dolžini enega kilometra poginile ribe. Člani ribiške družine so skupaj z delavci milice Tržič ugotovili, da je v BPT Tržič puščal eden od ventilov na cevi za pretok hipoklorida in je strupena tekočina stekla v Bistrico. Škoda še ni ocenjena, podrobnejše vzroke pogina rib pa še raziskujejo.
Našli utopljenega
V soboto, 6. junija so pri Podreči v Savi našli truplo Boža Nemačeka iz Litije. Pokojni je bil pogrešan od 23. maja, ko se je skupaj s prijatelji v čolnih spustil po Savi. Ko se je njegov čoln prevrnil, je Nemačeka| Sava odnesla in ga kljub večkratnemu iskanju niso mogli najti.
KS Kranj Center, ki ima kar 58 krajanov, starejših več kot 80 let, je v petek v hotelu Jelen priredila srečanje, ki postaja že kar tradicionalno. Najmlajši krajani so jim pripravili kratek kulturni program, nato pa se je srečanje v sproščenem pogovoru nadaljevalo v zadovoljstvo udeležencev. (M. Ajdovec)
uteho. Kot balzam, kot zdravilo ji je, pravi.
Pred leti, ko je bil še mož živ, so imeli pri hiši mizarstvo. Štefka je pa imela popoldansko obrt in je izdelovala copate. Ko je pred devetimi leti mož umrl — morda se spominjate nesreče, ko je lovec ustrelil prijatelja lovca — je ostala sama z majhnima otrokoma, z delavnico in stroji. Ze mož je hotel začeti z izdelavo cokel in je imel tisto »kopirko« že kupljeno. Potem se je morala odločiti: ali v tovarno ali se spoporijeti z vsem, kar prinaša obrt. Odločila se je za drugo. Občudujem ženske, ki se same lotevajo obrti. Vse moraš biti v eni osebi: delavec, organizator proizvodnje, mojster, pa še nabavni in prodajni zraven. Res, dovolj korajže mora biti v tebi, da se spoprimeš z vsem tem.
Začetek je bil težak. Nobenega nasveta ni bilo od nikoder. Skoraj bi bila že vse »na konja obesila«, pa šla na šiht. Toda, ko je najhuje, se obr-le na bolje. Štiri leta zdaj že dela za Cro. Iz Prekmurja in iz Banja Luke
Dan šmarnic na Slajki
Do Slajke, prijetne izletniške točke nad Hotavijaari ▼ Poljanski dolini, je speljana nova cesta — Izleti tadj T okoliške   hribe   —   Prizadevno   turistično   društvo Saajaj
Hotavije pripravlja tudi druge prireditve
Preteklo nedeljo je turistično društvo Hotavlje pripravilo tradicionalno srečanje turističnih in planinskih društev škofjeloške občine na planinski postojanki na Slajki nad Hotavljami. Prireditev, ki nosi naslov »Dan šmarnic«, je bila tokrat že enajstič. Predstavniki turističnih društev so se pogovorili o tem, kako izboljšati turistično in planinsko pobudo na loški nlaninski poti.
Udeleženec je naprej pozdravil predsednik občinske turistične zveze ''Jože Nastran, ki je poudaril, da je turizem na loškem v zadnjih desetih letih napredoval. Zlasti je omembe vreden razvoj kmečkega turizma, saj je vse več kmetij, ki se odločajo za to vrsto dopolnilne dejavnosti. Pred približno desetimi leti se je v okolici Starega vrha odločilo za sprejem gostov na kmetijah osem kmetov, od tedaj pa se je dejavnost razširila tudi na žirovski konec, v okolico Škofje Loke in druge dele Poljanske in Selške doline. Najbolj pomembno je, je dejal predsednik turistične zveze, da niti ena kmetija, ki se je začela ukvarjati s kmečkim turizmom, tega ni opustila.
Hotavljsko turistično društvo je med najbolj delovnimi v občini in se
jelšo. Ravno brez grč. Na,
ne E
dobiva les: lipo in prav suh mora biti, Gorenjskem ni pravega lesa za njo. Najprej nažaga les na kose, posamezen kos vpne v »kopirko«, ki iz lesene kladice izstruži grob rnode
Tajnik društva Janko Sturm
Predsednik turističnega društva Slajka Pavle Oblak
zelo trudi za lepši izgled vaai s pripravlja najrazličnejše priredit med katerimi velja posebej spomladanski   »Dan šmarnic« »Semanji dan pod lipo«, ki p pripravljajo  avgusta. Prizadevajo 9 tudi za ureditev planinskih poti. a je v njihovem kraju še največja pomena izletniški turizem. Tako » prispevali za pot na SUjko VM dinarjev, krajevna skupnost Go*> nja vas pa  100.000 dinarjev a jr sedaj cesta na Slajko prevoau tat z osebnimi avtomobili. Ram *• so opravili nad 700 udarni** * Letos so cesto tudi posuli s p*** Delalo je 30 ljudi, ki so s «*• m peljali tudi pet traktorjev.
Na Slajki, pri kmetu kjer je tudi štampiljka lostofka* ske poti, so na prireditvi v atfch" postregli z domačimi jedrni, kol * ajdovi žganci s toplim ah ka* mlekom. Na Slajko je najkrajaf* iz Hotavelj, lepe. ne preveč napo* poti, primerne predvsem ta rdi* cijo pa so tudi iz Kladja nad Csi nim, iz Stare Oselice in Ermano** in iz drugih krajev v dolini.
L. Bogati'
na »pant« žagi potem
obreze »cofe«,
ki ostanejo na sprednjem in zadnjem delu, nazadnje jih pa še olepša na brusilki. Lepo gladke, zaobljene, brez napake, brez grče gredo naprej. Veliko lesa gre v nič. Zagotovo tretjina. Če pa dobi slab les, pa tudi polovica. Porabi ostanke, kolikor pač more. Sama najbolj ve, kako se da kaj privarčevati. In prav zato tudi najraje dela sama. Pravzaprav, sinu zdaj že lahko zaupa »kopirko«, če ima kaj prostega časa zraven šole. Hči gimnazijka ji vodi knjige. In ko se takole skupaj vzamejo, je tudi veliko narejenega. Pridna sta in zadovoljna je z njima. Ne pusti, da bi pohajkovala. Predobro ve, da bi vsak mlad človek potem v življenju lažje živel, če bi se v mladosti naučil delati. Tudi ona je morala zgodaj začeti in nikoli ji ni bilo žal za to. Kot mlad deklic, doma s kmetije na Klancu pri Komendi, je hodila s pridelki na ljubljanski trg, potem, ko je izdelovala copate, pa po tržnicah vse do Velenja, Celja, Ptuja ...
Ne, brez dela ni bila nikoli in tudi danes ne bi zdržala več. Ce se ji kdo smili, so to ženske, ki se dolgočasijo in se nimajo kam dati. Njej ob njenih lesenih podplatih dan mine kot trenutek ... D Doient.
Atletika
100 šol iz 34 občin
KRANJ - Jutri ob 15.00 uri se bo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju pričelo eno najbolj množičnih, hkrati pa tudi najkvalitetnejših atletskih tekmovanj v kategoriji pionirjev in pionirk doslej, finale »Atletskega pionirskega pokala Slovenije« /.a osnovne sole za šolsko leto 1980/81. V dvanajstih posamičnih disciplinah in dveh štafetah se bo pomerilo rekordno število ekip — kar 100 osnovnih sol iz 34 slovenskih občin. Nastopilo bo okoli 300 tekmovalcev in tekmovalk, ki so si pravico nastopa v finalu priborili na podlagi rezultatov, doseženih na devetih področnih tekmovanjih.
Največ finalistov — po pet — imata pri fantih osnovna sola Grm iz Novega Mesta in France Prešeren iz Kranja, pri dekletih pa osnovna sola Velenje — sest. Zmaga med občinskimi reprezentancami pa se zagotovo obeta Mariboru, ki ima v obeh konkurencah najštevilnejšo ekipo. V finalu APPS se bo točkovala uvrstitev in sicer prvo mesto 1-5 točk, drugo 14, tretje 13 itd. Po končanem tekmovanju bo objavljen dvojni vrstni red: najprej vrstni red 88D osnovnih sol, nato pa se vrstni red posameznih občin.
I. Kavčič
GLASOVA ANKETA
Športna rekreacija
Športna rekreacija na Gorenjskem dobiva vse širši razmah in z njim tudi pravo vsebinsko podobo. Ni več nekakšno nadomestilo za neuresničene mladostne sanje, čeprav si redki posamezniki še žele predvsem tekmovanja z drugimi, ampak predstavlja obogatitev vsakodnevnega življenja. Njeno geslo postaja »tekmuj s samim seboj«, organizatorji številnih množičnih prireditev pa ga dopolnjujejo še z drugim: »vsak, ki preizkušnjo opravi, je zmagovalec«.
Zakaj športna rekreacija dobiva iz dneva v dan več privržencev, smo povprašali tri udeležence nedeljskega petega pohoda na Veliko Poljano.
pritegne smučanje, predvsem m sko. Sodelujem na vseh sind**] nih prvenstvih zdravstvenih «m lavcev. Mislim pa, da je hojavttj darle najboljša rekreacija H napornem delu potrebu jeni snm stitev, svež zrak. Tudi drufjm.M se še niso odločili, priporočam.« odidajo v naravo. Za rekreacija nikoli ni prepozno niti Škod*, časa.«
Rajko Konjar iz Dupelj: »Pomena športne rekreacije ne vidim samo v tem, da združuje ljudi. Rekreacija sprošča, daje novih moči za delo in ima velike zdravstvene razsežnosti. Dosti se ukvarjam z njo. Pozimi smučam. Delam v organizacijskem odboru tradicionalnega dupljanskega maratona, ki je že zdavnaj prešel ozke okvire, udeležujem pa se tudi vseh sindikalnih tekmovanj v okviru temeljne organizacije. Prav tako dajem rekreaciji veliko pozornost poleti. Kolesarim, igram v rokometni ekipi dup-ljanskih veteranov in hodim v hribe. Na pohodu na Veliko Poljano sem že petič.«
Štefka Križnar iz Škofje Loke: »Rada se udeležujem rekreacijskih prireditev, ker čutim, da je to potrebno, zdravo. Na tem pohodu sem prvič, sicer pa s svojo druščino vsako leto prečešem škofjeloške hribe. Tudi plavam veliko. Pozimi me najbolj
Milan  Terplan  s Kokri«:
»Čeprav je v zadnjih letih ki veliko množičnih pohodov v pa* nine, jih želim še več. Tega. as Veliko Poljano, se udeležujem W od vsega začetka. Hoja v hnbrj me privlači, sprošča. Ne lase marjam pa tudi drugih oblik rekreacije. Pozimi dosti smučam, poleti ps kolesarim. Največ sam Ceste od Kokrice proti goram sc za to prav primerne. Včasih nem tudi na kakšno organu irano trimsko akcijo, medtem, ko na. sindikalnih tekmah običajno nel manjkam. Od vsega pa me. kot sem že rekel, najbolj pritegnejo planine.«
H Jelovčan I