Leto IV.
Szombathely, 21. januara 1017.
Štev. 3.^/
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Je na leto vlakom! na njegov naslov 6 K, SkOpno v edno faro............... . . 4 K.
Cena Novin v Ameriko Je na leto . . . . . 12 K.
Cena ednoga droboa je doma 6 fllerov.
VREDNIK: '	*
KLEKL JOŽEF	\
vp. pleb, v Črensovcih, CSÉRFŐLD, Zalamegy¾.
K tomi oe more pošilali naročnine I vsi doplsl, oej pa v tlskarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanski dobijo k NOVINAM bresplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jezušovoga“
nščóm, očisti se!"
Ednomi gobavcí so zadonele té reči Jezušove vu vühaj pa prle, kak bi meo čas paziti na to, kak se bode to godíto, je bio že očiščeni.
Ki poznajo té beteg, právíjo, ka so, ki treseti, štiridesét let trpijo na njem, dokeč ne zgübijo kotrígo za kotrígov, dokeč ne ptíde tá gnjüoba do pleme-nitejšega dela téla ino njemi ne po-konča žítka.
Tak je mogeo biti tüdi té betežník. Vnoga leta se je trápo, sküšávao je vse vrástva, štera so njemi lüdjé pri-! poráčali, Vnogi dén je stano z bolšim vüpanjom, kda se malo ležešega čűto pa vsa tá vüpanja, nevolivanja ino vračíla so njemi ne mogla porpágatí nikaj. Že je zgűbo na slédnje vse vü-panje, henjao je nova zdravila ískati, v dvojnost spádjeni je čákao tisti dén, šteri ga má rešiti nevol ino skončati njegov nesrečen žítek.
Pa te je čüo, ka bodi tü eden med lüdmí, šteri ne potrebüje níkšega vrástva, šteri se niti ne. tekne dostakrát betežníka, samo se zglédne na njega, samo edno reč pove pa je že zdrav, ki je bio betežen. Pa si je premišlavao od njega on, ki je iskao dúga leta vra-čítele ino skušao vsa mogoča vrástva. Njegova zdrava, nepokvarjena pamet njemi je povedala, ka té ne more prosti človek biti, ár človek takšega ne činio nikdár. Záto ide pa njemi právi: „Go-spodne, či ščéš, moreš me očístíti. * Kakše močna vera! „Či ščéš, moreš“, to zoám, to verjem, to mi ne zgučí z srca i pá-metí nišče. „Moreš“, ka drűgí ne morejo, ka je ešče nišče ne mogeo. Pa glej, moje srcé je prípravno, jas sam nevolen, nanč prosití ne vüpam, liki čákam, jelí ščéš. To so bilé njegove ponízne misli!
Jezuš je pa šteo, ár je vido njegovo
močoo vero i vído je njegovo globoko poníznost.
Ne lepše prílike za grešdka, kak je tá dogodba. Kelko milíjon lűdi je na svétí, šteri "že za svoje‘mladoslí pridejo v gobavost smrtnih grehov. Sram jih je samé pred sebov, lüdem ne vüpajo v oči glédati, zdihávajo si, iščejo zdráv-níka za zdrávníkom svojoj dűši, sku-šajo zdaj to zdaj ooo pa se njim tak vidi, ka vse to nikaj ne valá. Molíjo, poslíjo se, ogibatí se ščéjo slabe tovar-šíje pa lí káplejo, kak či bi bili več nezvračlívi. Odíde njim leto za letom pa ne morejo pravili, ¾a bi eden sj;o-páj prišli naprej v bojí proti grehí. Pa Zakaj? Ár so takši, kak naš gobavec. Vu zvünešnjem djánji iščejo moč pa pomoč proti svojemi düševnomí betegí pa ne vejo, ka se té beteg z' človečov močjov ne vráči.
Ka njim je či niti? Nikaj drűgo, kak je včino té gobavec. Z poníznim srcom morejo spoznatí obprvim, ka človek za njé pomoči ne ma. Pri tom spoznanjí ne smejo pozábiti, ka so oni samí tüdi nezmožni proti samo mi sebi. Pa te morejo po pobožnom premišlávanji na to pridtí, ka je eden, ki božo moč má, ki je močnejši, kak vsa vezálja pekla, ki „more“. Na to pa hajdi k njemi, k Jezuší, k našem! lübomi Zveličítelí rekoč: ,Gospodne, nišče nemre rešiti moje dűše, liki ti, tí jo moreš“. Z po-punov poníznostjov, z srčnov podáno-stjov pravi Jezuší té reči, kde štéč si na svéti, ki si spoznao, ka niti tí, niti drűgi človek nemre pomágati tebí v tvojoj nevolí — pa Jezuš, ki more, te po-glédne s poglédom, šteri skoz tebé sé-gne pa vöpové reč bláženo: „Ščém, očisti se*. Pa de ti- dűša juvkala od vésélja, srcé ti strepeče od radostí pa boš tí v tíhom míri srcá šo dale, ár boš čűto, ka je Bog smilenjé včino nad tebov, štero je vékše od vse te-lovne čüde.
Iz pisem naših vojakov.
Srečna misel je rodila Novine. ,Srčno me veseli, da so oni to srečno misel sprejeti, med slovenskim narodom tiskano Reč božjo razširjavati. Na podporo toga Čisto apoštolskoga dela naročim za bra-tovo drüžino Antona Kollera v Veče-slavce na deset let Marijin Listek in pošteni v te namen po poští 20 koron.
Preporačam se v molítve posebno pa v Spomin pri sv. meši dühovnoga očo z najvekšim spoštüvanjem
Franc Koller, pešak V/20. etap. bat. Marijin List, najbnlši. pajdaš. »Pre-častiti Gospod, iz srca jih lepo pozdrav-lam pa se njim zahvalim, dobo sem od njih poslane Novine i Marijin List. Jako sta me razveselila. Dnes nam je stotnik žalosten glas naznano, da mo-remo oditi v túžen bo j ni kraj k tabor-skim žandarom. Ali zdaj, ka sem dobo Marijin List do rok, se nikaj ne bojim. Z veselim srcom idem z Marijinim Li-stom za domovino trpet, še vmret. Ra-dostno si ga pritisnem v svojo siro-maško torbico ino ga ne ostavim do hladnoga groba. On de moj najbőši pajdaš, z šterirn si lehko po maternom je-ziki zgučim, drügoga tak nemam, med sam)mi Vogri i Nemci sem v stotniji. To me pa najbole veseli, ka mamo dobre častnike, ki nas vsako nedelo i svetek k sv. meši pelajo.
Njihov ponizen sluga
IIozjm Jožef, p. 17. pp. žandarska stotnija.
Kaj je želo najbole, njemi je ešče tríid pomagalo. »Dobo sem v roke Marijin. List pa Novine, na šterom dari sem se njim nej mogoči zahvaliti. Ne-zgovorno veselje sem v src! ob-čüto, kda sem je do rok dobo. Malo pred tem sem prišeo domo z ponočne slüžbe, štero sem z svojimi ljüdmi opravlao pred neprijatelom pa sem si ravno na počinek legeo, na trdo leseno
2.
NOVINE
1917. Január 21.
postel pod zemlov. Istina, ka sem trü-den bio, ali kda mi je pajdaš pravo, „steni gori, ka sem ti prineso z pisarne Novine pa Marijin List,“ — sam itak včasi gprskoćo pa z veseljom proti Bogi zdehno i se njemi zahvalo, kax je nej moje prošnje za vrgeo, ka mi je dao do rok, kaj sem najbole želo, te lepe navuke, šteri so nam vojakom jako potrebni, ž njimi si krepimo naime düše pa tela v teh tužnih strelnih járkah. Maucec Ivan, poddesetnik 48. pp. 13. stotnije.
Jedino veselje. .To je jedino moje vestlje, ka vsaki pondelek redno dobim Novine; ovači svoje mile Slovenske reči tak ne čüjem. Ponosen sem, ka med našim narodom ne vidim teliko pokvar-jenosti, kak med drügimi. Hvala naj bo višnjemi Bogi za to.“ Gjörek Ferenc, sanitec v 6/5-oj taborskoj bolnišnici.
Kaj žele od vas, Slovenci i Slovenke, te vojak?! Naše Slovenske spise, hvala Bogi, vsigdar z redom vdabíam, šteri nas vse Slovence tak lübeznívo krepijo i tolažijo v vseh tužnostih naših. Iz srca radi bi njim poslali ešče slédnjem filer naš za podporo, ali za volo pošte je nej mogoče; kak bode prilika, ne iz-ostane. Oh da bi Bog dao milost našim dobrim Slovencom vrednost istinsko naših spisov spoznati, kak jo poznamo mi hodeč v senci vsigdar smrtnoj! Oh da bi je vrélo podpirali, ka bi močno i lepo cveli pa nigdar nej povéhnoli! Štero tüdi ne daj Bog, ár te kak do te mao tüdi na dale de se spunjavala med nami reč tista: „Oči i vüha majo, pa li ne vidijo i ne Čüjejo" ; to pa nej, že se ednok z staroga sna poistini predramimo, pa samo pravomi Bogi slüžimo. Šimon Šte-van, z Šülinc, pešak 83. pp.
Dobra kniga obramba proti slabim tovarišom. Sprijmiti pred v sem moj vdani poklon. Naznanjam Vam, da sam kniga „Več Luči“ dobo brezplačno. Prisrčno se Vam zahvalim za trüde, štere ste meli., Prosim Vas, blagovolite mi naznanila što je plačao ceno knige,
da se morem na doličnom mesti do-stojno zahvaliti:
Knigo sem začno pomali prebirati. Velikansko veselje mam nad njov. Istina, ka zavolo visikó misleče vse-bine, vsaki den samo edno stran preč-tem, ali vse edno jo razumevam. Da sam to knige proso, mi je dalo povod to, ka se jaz skoro med' samimi bogo-tajci i liberalci nahajam, pa z toga razloga se samo po sebi razmi, ka vsaki izraža i povdarja svoje nazore i smo tak včasi prišli do vnoge raz-prave v verskih rečeh. Lehko povem, da sem se nej rad spüščao v takša štükanja i či sam se püsto, sam se samo v takših pitanjah, gde sam bio osiguvani, da zmagam. Posebno sam v zadnjih časah dobro zmagovao zato, ka sam vse zvezke »Pamet in vera“, do dna preštuderao. Da si šče pri svojim višešnje ideje realnoga živlenja, sam proso to knige.
Či bi človek ne bio dobro podvučeni v verskih stvareh, bi njemi tej lüdje hitro podkopali vsaki fundament v veri. Poslüšati človek more, zato ka se je ognoti nemogoče, pa če dosta govorijo i človek ne vidi vsega dela v pravom pomeni, ne ostane to govorjenje brez; vpliva. Tak sam pa v zadnjem vremeni že več takših, napol vučenih vučenja-kov Spravo v sramoto. Vam vdani: Jerič Ivan,; ,četevodja ,telephoniški.
Vse, kaj na sveti žjvé, kmet z žü!natimi rokami pridela.
Dnes dén Vnogi ne preštímajo, kak teški i pun tröjave je zdaj kméčki stá-liš. Zato te prosim pobožen, drüžbeni naš list, nesí té moje rendice v roke tüdi tistim, ki mislijo, ka kmet! .vse samo tak ,vküp prileti!
Večkrát právi šteri vojak: „Vi tü živéte brez vse skrbi, mi se pa tam moremo telko mantratí za naše domovino.* Ve je to tüdi istina, ka vojáki trpijo vnogo kri-
žov. Ka pa mi kmécki ltidjé? lejko mi roké na križ držimo, kak po várašaj? Ali mi nikaj na včinimo za domovino ? Što pa podpira bole vojáke, kmet ali1 gospod? Vse pride k kmeti pa njemi právi: „daj za vojaške potrebnosti vse, ka premoreš, daj za to, daj za ovo stvár!“ Ali se nam zemla sama obde-lávle? O gotovo se moremo trüditi dnesdén največ sami i tak, da se z no-jom svojega obráza mantramö do# i dén. Hvála Bogi, smem povedati, ka je dozdaj pri nas v naših krajah nej bilo velikoga pomenkanja v deli, malo što je ostao, ka ne bi vsaki falaček zemle obdelao!
Záto si pa ne dajmo praviti, proti rojstnoj hiši, kje nam je tekla zibel, proti kméčkoj hiži, ka živémo brez vsega dela. En' mož iz Mátepolane.
Bojna.
Mesto mira boj divja dale. Dober Bog nam je šteo mir pode!iti, ali ne smo ga Meli sprejeti. Razvüzdane,. pijane ženske, pokvarjena mladina ne slüži mira. Nišče se naj ne čemeri nad tem i onim, ka so krivi boja; ščisti naj vsaki pred vsem svojo hišo. Tü se dela boj. Grehi naši ga vlečejo dale. Ne pitajmo, kak sv. prorok Gospodar »kak dugo boš se ešče srdo na'nas?* Pita nás smileni Jezušek z jáslic: »Kak dugo boš me še žalo z1 svojimi grehi ?“ — Dobre düše ne odstopite od Gospoda konči ve, če hüdobne neščo k njemi po pravoj po-kori! — Poročila z bojišč so sledeča:
Romansko bojišče. Po zavzetji Foksani trdnjave smo sovražnika prek Serei i Putna vode vrgli, i do 7000 1jüdi njegovih zgrabili. Pri Ojtoz sotini smo zavzeli ruske postojanke, 816 Rusov zgrabili 16 strojnih pušk zaplenila — Galac romansko mesto pri Čarnom morji obstrelavamo.
Na drügih bojiščah ne bilo posebno spremembe.
Dogodki iz vojne.
V... v belgijskom mesteci, na meji Nizozemskoga, so samostanske sestrice v začetki boja proti G... mesti zbe-žale. Da so mešuika nej najšle, je vo-ditelica presv. 01tarsko svestvo, — ka nebi ,poganskim pruskim* vojakom znabiti v nepoštene roke prišlo, pod svoj plášč skrile, pa s sebov nesla. Po poti so se sestre na nemško stražo na-meriié. Ta jih je stavila pa voditelico zavolo opozorljivoga obnašanja pitala, ka skrivle pod plaščom.
— Kaj si je znala, skrivnost je mogla odkrili.
— Srčno, spoštljivim glasom je odgovor^: ,Kristuša nosim v Oltarskom
svetstvi!* Tistoga Boga, pred šterim de se nej eden izmed vas že v bli-žanjih dnevah mogeo prikazati. Vsi, ki ste katoličanske vere, pokleknite pa molite Boga!*
Pa glej! „poganje“ si dolpokleknejo, edni celo z častnim spremstvom sprevod^ Svestvo na meje Hollandie.
Eden bavarski general vidévši svoje Boga moleče vojake je to pisao voj-nomi duhovniki P. W. E.: ,Dühovni oča, ne morem vam povedali, kak me to veseli, ka meji vojaki goreče molijo. Moleči vojaki so z ednim tüdi dobri, srčni junaki.*
W. L. tirolski strelec z jüžnoga bo-jišča je v bolhišnico prišeo. Bolečine je strašne, skoro neznosne meo. Z mer-no, vroče, jočeče je obračao v roki sv. Čislo, kak stalno zalogo zveličanja, zato ka Mati božja ne more svojega deteta zavrči. Z pobožuostjov je prijao svestva za mirajoče, po tom se pa z pro-sečim glasom obrhó proti smilenoj Sestri: »Sestra, pišité Oči mojemi, ka sam z svetstvi prevideni mro !“ Či toga ne bi zvedili, bi njim bila najvekša bolečina. Mirajoči je oči ne vzeo dol z podobe Srca Jezušovoda. Njegovo srce je ešče na zadnje za to pre-sladko Srce bilo, štero je v živlenji najbole lübilo.
IV*17. Jntmá*v 21.
NOVINE
S.
Dom i, svet
Angliji: Mro je tükájšnji ruski po-slauik g^df Benck°ndorff. v Rusija. Trepov, ministérski predsednik, veliki podpirač bbja, je mogo od-stopiti. Novi ministérski predsednik je khez Golitzyn. Ignatiev, minister poduka, je poslao v pökoj; na njegovo' mesto je stopo Kultscfiitschky.
ItaÜja. Dühovnika, prelátr sv. Očé, Gerlacha, tajnoga njihovoga komornika je talijanska Vlada samo zato pregnala z Rima, ka je rojeni Nemec. Lepo po-štüje, ta nevarna vladi) damo celo mi sveti reč, ka sv. Očé pravice ne de črbinila. — Pa li Kristus zmaga, če-ravno do po glavah hoditi prostozi-darje. — Za našega †. apoštölskoga kraja so jv. Oča dec. 20. siÜŽili sv. meše v kapali sv. Mathilde. Slovesna čarna meša še zpozosedbo.
Apöštolski Kral) se je zahvalo dr. Csernoch Janoši, knezoprimasi za korö-nauje i njemi poslao za dai* svojo i krdljicinö slikb (fotografijd).
Zlato rože blagoslovijo vsako leto 4. postno nedelo sv. Oča: To rožö dobi za dár imenitna katoličanska vla: darica. Letos jtiJ dobi Viktoriá, špabjol-ska kraljica.
Nas državni zbor je držabseiö. Pred1 njega' so vložené növe praVdé1 od kro-nanja, od zvünrednogá ravnábj# v' bd-jinskom časi, od vojno želfezhiškeTdáče i ptidignjenja ceno voznih listov, štempInov i drügifa za pošilatíje po železniói potrebno' pHstojbin, od veko-večenja spomina pokojnih vojakov i ka se postavi v Budapesti spomenek -j kralji.
Mir. Na naše ponüdbo so sovražnikt naši z potvarjanjom odgovoriti. Potvar-jajo nas, ka smo ne iz srca ponüdili mir, nego samo čas ščemö dobili. Naš dober apostolski králj, ki večkrat stopi k svetomi obhajili, — o da bi ga moški v tom nasledüvali! — je iz te z Kristušovov pravicov napunjene düše naznano celomi sveti, ka je iz odkrito-srčne düše želo mir dati svojemi Ijüdstvi, ali če ga sovražniki neščö sprejeti, oni so krivi vsoj na da 1 j nej nesreči sveta, naši vojaki pa pokažejo z orožjom, ka pravice z zmagov obranijo.
Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: Zsoldos Štefan pešak 48. pp. z Trnja jan. 1. Ostavo dovico, očo i bratjo; Cör Šte-van*poddesetnik 21. dpp. z Prosečke Vesi. Spadno 1. 1915. aug. 14.; Gomboc Jožef, desetnik 83. pp. z Gerlinec. Srce
Jezusovo naj venča njim düše v večno-sti, njüva ostale pa okrepi v žalosti.
Bolečino na obraz! nastanejo veči-noma zavolo prehlajenja. Morajo se zato vraćiti z tisti mi sredstvi, kak reumatične böléčiné po teli. Pri obrazi pa je to malo težko, zato ka se močno ne more ri-bati i ne toplo zavijati. Tü pomaga Fellerov ,Elsafluid" iz rastlinskih essenc. Te krvotok oživlja. Više 100 jezer pi-sem ga hvali. Predbojnske cené. 12 glažkecov franko 6 kor. Pravi se na-roča pri lekarniki É. V. Feller, Štubica, Centrala 146. Horv. Z ednim se naj naročijo Fellerove rebarbarske, na rabi poganjajoée „Elza Krogljiče“. 6 škatljic poštnine prósto 4 kor. 40 fil. — Proti glavoboli se dobi tü mentolov črtnik.
Pazite na to!
Vsaki, ki ma’ Novine, mora vzeti tiidi Marijin List. RazÍočití jihva ne moremo zaíVoljo dragoče. Siromaki pravi, če ne morejo za oba cele naročnine platiti, jihva dobijo za menjšo ceno ali pa brez-plačrio popolnoma siromaškim
Vredništvo.
Kortj kronanja. Králj se je jezdo pri kronanji' na ščista' serkastom konji, štéroga zovejo Kresos. Vogrski, osemlet star je i meri 16 prgišč. Na konji je bilo tiéto bogato pozlačeno sedlo, kan-tári i brozde, štere je rabó † Fraric Jožef 1. 1867.' Toga1 konja več nikdár ne vprežejo. Dobi posebno štald v Kla-drubi, kje so kraljevski konji i če crkne, ¾ edno kopiitö njemi ódvzemejo, jo vtr-dijo na srebretto lopatico, kam. za pišejo zgodovino konja. To se je godilo i pri † králja köüji, na šjerora je jezdó, kda je naréjüvao štiri vdarce z mečom na breščeki kronanja.
Keliko zemle májo židovje na Vogr-8kom ? Lastivno njihovo je više dvá milijona, stošestnajsetjezero, dvesto-sedemdesetdévet plügov; z áreride pa májo više dvámilijona, sedemstopetnaj-. set jezero, stodevetdesetosem f)lügov. To se, samo pri vekših imánjah računa, štera od 100 plügov več meri jo. Pa pri menjših zemíiščah tüdi dosta ladajo. Z toga zdaj te lehko zarazuminó, Zakaj lármajo proti katolíčahškój ma-tericerkvi, štera' samo dober polmilijoh plügpv má, pa z toga ne živejo samo cerkveni lüdjé, nego se zdržava brez računa cerkvi, šol, za vodov, bolnišnic i podpira" nešteto siromakov. Ali naj njihovih pét milijonov plügov v pamet ne vzemejo, záto kričijo: glejte keliko majo popi.
Ednok je v Törnišči na senji eden tolvaj nekaj vkrao. I kak se je rešo vlovlenja ? On je najbole krićao: eno tá beži, zgrabite ga. í da je vsaki to kričao, vujšo je. Rávno tak delajo pri nas židövje. Kričijo ¾a drüge, naj njihovoga vnogokrát po krivom správle-
noga bogástva v pamet ne vzemejo. Odprimo si ednok oči, i ne hodimo po krčmah ešče bogatit naše sovražnike.
Živež v železnoj županija Za železno županijo (Vasmegye) je veliki podžupaü sledeče razdelo živež : na edno Osebe spadne graha, leče, ali grahščeka 1 kila; mesti 1 kila, kave 12 in pol dek, cukra edna kila na mesec; krumpišov pride pol kile na človeka vsaki den.
Rekviríranje v železnoj županiji, če-ravno se je véStno opravljalo, ne pri-nes!o teliko, kak je na županijo navr-ženo bilo. Več vzeti je pa nemogoče ljüdem. Ruski delavci So 16 ki! krüha dobili na mesec, pa so delo zaloga volo li gorpevedali. — V zalavskoj županiji v šestih nótarošijah bo še ednok rekvi-riranje, zato ka so premalo zrnja po-slale v središče hranilno.
Zgorelo je v Pestszentlörinci dévet železniških kol petrola. 1skra z želez-niške peči ga je vužgala.
Giühonemí je spregovorov. V Lands-hut na Moravsko jé pripelan v bolnl-šnico Müller Henrik, pešak, šteri je zaglühno i zanemo od granate, štera se je poleg njega razpočila. Kda je pri pošetavanji prek ceste šteo na drügi kraj priti, je ne vpamet vzeo automo-bila, šteri je leto proti njemi. En hipek, i povozo bi ga. Zdaj ga zgrabi za roko ni kak iz šetajočih i ga potegne naglo vkraj. Nato se je — ovaravši automobil — tak zosagao, ka je skričao od strahű pa z tem kričám njemi je prišo nazaj zgovor i poslüh tüdi.
Dete so požrli psi v ljutomerskom (Lotmerk) okraji v Gresovčaki občina j Slamjak. Ostanke 3 — 4 tjedne staroga deteta so najšli tü v logi. Je dete živo raztrgano ali mrtvo, ne znati.
Keliko se piše vojoim zajetnikom. Iz Brna (Morava) se poroča, da je tamo-;šnji poštni zbiralni urad (hivatal) za vojne prévzete odpravo do konca l. 1916. 210 miljon pisem, 43 milijonov zavo-jov (pakov), približno 4 milijone pake-tov, šteri so meli 7 milijonov kilogra-mov i 6 milijon poŠtnih nakaznic (utal-vány) v vrednost! 85 milijonov frankov (kron).
Z benzinom ne svetke. To je jako nevarno. Benzin se naglo vužge i v zrak zleti. Zna se velika nesreča zgoditi. Na Bistrici je ženska peč mazala zno-traj; tü je vužgala lampicó z benzinom nalejano pa bi se skoro peč podrlaj nje pa hajdá zadüšilo. V drügÓm mesti bi se pa štala skoro vužgala. Pazimo! Ne je pa nevarno z trepétinščekom ali repičnim oljom sveti ti.
Janko so zgübille ništerne rulade žene v ednoj* dolnjoj fari. Zapojile so se od nima, vina, pa ne verno od česa
4.
NOVINE
1917. Január 21.
še. Bile so večinoma vesele dovice, štere može ali v Ameriki majo ali so njim pa v boji spokapali. Človek, ki je janko najšeo, je žep preiskao. Pa ne čüdivajte se! Znate, kaj je najšeo v žepi janke? pamet i poštenjé teh žensk v ednoga črvivoga oreha lüščanji.
Na železnico ne jem*jejo zavitke po sredah i četrtkah. Žive stvari, živež i drüge reči za občinske potrebe če se zato sprejmejo.
Galic je dobila Vlada. Zalavska županija ga 20 vagonov razdeli med gori-čance. Galic je že v Kaniži.
Rekviriranje. Ves živež se vktipspiše. Vlada je odredila, da vsaki more iz tistoga, kaj više ma, naj je mleko, smetana, mast, piščenci ali kajkoli za Živež, prepüstiti onim, ki stradajo. Pra-vična odredba, samo ka v naših krajeh se zdaj malo takših najde, ki bi odviš meli. Komaj sebe prežive večina. Ki pa ma, naj iz srca rad da, vsi smo ednoga nebeskoga Oče deca.
( 0tiesila 80 je v Sebeborcih Železen Jožefa 38 let stara žena. Zrok samo-mora je neznan. Brščas je v zblojenoj pameti napravila te veliki krivi stopaj.
Kraljevski brat, nadvojvoda Maksi-milijan je pohodo Črnogoro i Albanijo. Prebivalstvo ga je povsod toplo spre-jelo i pozdravilo.
Pozdrav pošilajo: Talijnn Štefan, pešak 83. pp. z bolnišnice; prosi molitve za mir, za sveto živlenje, ka do starišje mogli svoje sine nazaj dobili; Šerüga Ivan, Špilak Števan, domobr. 20. dpp., naše čtenje njima srce na nebeska želenja podigava i moč da za trplenje f IIozjan Jožef, topničar; slab, betežen je brez čitenja, veselo skoči pa na peté, kak je do rok dobi; Viniec Jožef, strelec 11. bataljona, častniški sluga, z Male Polane.
Glas Z Renkovec. Domovina pütarov pa kupinarov veselo napredüje ne samo v trgovini nego tüdi v pobožnosti i Ijü-beznosti do svoje materne reči. Magdič Martin, zvonar, širitél naših listov je z svojov gorečnostjov podvojo število naročnikov. Lani jih je bilo 42, zdaj pa 82. — Zaistino hva le vreden uspeh! O da bi v vsakoj občini živo takši zvonár, čeravno je ne zvonar,^ ka bi zvonio za Novine i Marijin List.
Širite!je naši, ki se povsod z celoga srca trüdite tak v železnoj kak zalav-skoj županija, tak na Horvackom kak na Štajarskom i dosegnete zaistino lepe uspehe pri nabirauji naročnikov, ka se poprek povekšava njihovo število, vze-mite našo iskreno zahvalnost za svoje trüde 1	Vredništvo.
Pošta,
Brtalanič M. Krajna. Brezplačno tebi i našim. Hvala na trüdi. — Sabő Va-lentin. Sp. Slaveči. Vredi je. — Gomboc Mihal. Gerlinci 116. Vaš sin Jožrf je 1. 1914. okt. 5. pri Machowi junaško smrt pretrpo. Podajte se v božjo sveto volo i mnlite za njegovo düšo. — G Joh. Lang. Beč Lepa hvala na bogatoj na-ročuimi. Zaistmo hvolevredna je vaša Ijübav do ,slavne Slovenske rojstne domovine“. Če bi vsi Slovenci v tüjini tak mislili, vnogo kaj bi se dalo doma napraviti. — Schadl Jožefa žena. Vp-Česlavci. Moža so lani jul. 28. Rusi zgrabili. — Štefan Vesenjak II./59. vi-sokogorska stotnija. Dobo sem 1 kor. podpore. Hvala. — Pertoci Treza. Sa-tahovci. Išće se gor. — Fujs M. Vancar. Sini sem poslao Novine. Od njega sem niednok nej dobo pisma. — Žilavec Franc Gerlinci. V Ameriko več ne po-šilamo Novin. Za dete do sedmoga leta se ne slüži meša, pride naime po smrti zraven v nebesa. — Harcan Júla. Schöpfendorf. Za pošte nikaj neste dužni. Zadostüje naročnina. Za si na le mo!íte. — Rob Tomaž M. Srdišče. Podpora prišla. — Rodik Franc. Štrigova. 3. kor. sem dobo. To je še na stara leto računano, ker ste pozabiti Novine platiti. — Mencigar Filipa žena. Veče-Slavci Prišli so penezi. Bog plati. — Keréc Št. Prosečkavés. Od Cőrofoga Števeka je té stalen glas prišo, ka je 1. 1915. Aug. 14. v Narasinowi junaško smrt pretrpo. — Čahuk Jožefa. Skakovci. Bog plati na bogatoj haroćriihi. — Cigler Jožefa. Obranja. 3 kor. sem dobo. Z tem je lanska naročnina poravna na, štero ste pozabiti dozdaj platiti. Vogrinč č Marija. Cankova. Listov tüdi teliko dobile kak Novin. Dajte je te vsele Topolovčarom. — Jablanovec Fr. Pljpitz. Dobo sem naročnino. Mo-ževi bom brezplačno pošilao vse. Od vas siromakov nikaj več ne želem. — Fl. A. Satahovci. Nemate metlé, ka bi nagnali ž njov tistoga šmrklavca? Na-znanite ga veškomi poglavarstvi ali žandarom.
vkrepčevalne, téč-ne in žejo gaseč si more vsaki sam napraviti za male Stroške. \ zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkl,jüčen. Ta domača pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 10 postane proste proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t d. je to sredstvo Velikansko vrednost!, ker se de!avci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko) zmožiosti
Janez Grolich, drogerija „ pri angelju* Brno Štev. 85. ¾ravsko.
V VSAKOJ DOBI
je Fellerov ,Elsafluid-* — to de-mače vrastvo, štero preporača više stojezér zahvalnih pisem i vnogo zdravnikov — cuvar zdravje i od-vmitel bolezni. Trganje,' protin, čeravno so že bstareli betegi, smi-caoje, glavo, áinjeka vüho i zobo-boI, živčena bolezen, seč, rezanje, zvinjenje, influeoza, bolečina v hrbti i ledevjáh, odrevenelost, os-labljenost, migrén najdejo pomoč v njem. Ravnotak izvrstno pomaga .Fellerov Elsafluid' proti slabomi pogledi, mozolom, ranam, brez?m i drüglm betegam, vrači, oživljau Dober je tüdi proti kašlji, zamuk-ojeoosti. náéeci, prsnoj i gutnoj bolezni i v vročinskomi betegi.
Toga po zdravnikah priporoče-ooga domačega vrastva priljübenost je vnogaga trgovca na to nadig-nola, da so v oglásah ali po pre-küpcah ponarejeae reči, kak elik-sere, rakije, balzame za tak dobre razglasili i ešče večkrat so je po-nüjali z rečmi .brezplačno* ali nikaj ne košta.' Ceni pa človek naroči takšo reč, navadno dosta more za njo plačati i končno spozna, da bi najbole bilo včasi v začetki naročili zaistino dober ,Elsafluid.* •
Cene predbojnske. 12 malih, ali 6 dnplišKib, ali 2 špecialnivi kantici EÍsafluida franko stane 6 K, 24 malih, ali 12 dupličkih, ali t ápeeial lih kautic franko 10 K í() lil.; 48 malih, ali 24 dupliškik iti 8 špocialnih kantic franko 20 K.
Feller Y. Engen, Stnbica,
Gentrale 146. (zagr. znp.)
Razpošilanje po povzetji ali če se aaprejplača. Preporača se, da se penezi po poštnoj nakaznici naprej pošljejo, ovači pošte 12 fll. aa povzetje računa.
STRAH
nas obide, če nam krv Bili v glavo, če cütimo glatobol, nekrvnost, mrzloto, telovne bolečine krč, nap jenost. Vse to shaja navadno iz prébavskih zmot, Večkrat potroši-mo slabo, napinjajočo, žmetno pre-bávlajočo hrano, se pripeti, ka si žalodec z premrzlimi pijačami pre-hladimo i večkrat zamüdimo pra-vočasno svoja dobra sprázniti. Če zato nastopijo nepnjétne, bolne, krćovite i ■ nemirne razmere, potrebno je, naj zburkano prebavo, hranenje i krvotok kak" náj hitrej v red denemo. Vnogo jezér p riž nanic irdi, da v tej slúčájaj izvr-stno pomaga močna svedska tink-tura (tinctura svedica). štera se i za životni essenc ali balzara zové. Vtiša bolečino, oživlja i pomirja živce, stolec napravi, čisti, pripo-more krvotok i odprávi vnogo be-tegov. Vsikdár bi jo mogli pri hiši meti proti naglim slabim ćütenjom. Pomaga proti naglim slabim čüle-nj im. Pomaga proti krči, napih-njenosti, riganji čnoboli, bojazni, krvostávljnnji. metamci, mržnji i drügim prebávskim zmoiam če je včasi pri rokáh. Pomaga prebávo i zato povekšava krv, to krepi i zaloga volo je izvrstno sredstvo za slabokrvne i oslabljene, ka si ž njov hranenje v red poslavijo. Vnogo snovi otopi v našoj hráni, šteri bi ovak neprebavno se trgli vü z našega tela. Moćno svedsko tink-turo moremo pri
Feller Y. Engen
lekarniki naročiti, Stu-
bica, Centrale 146.
Zagr. žnp • Predbojnske cene. 3 velike kant postnine prosto za 5 K. ali 12 malih kantic postnine prosto za 4' krone.
s Nyomatott az Egyházmegye könyvnyomda gforssajtóján Szombathelyen.