St«¥. 114 V Ljubljani, torek 21. maja 1940 Cena Din 1*- Leto V Mussolinijev odgovor na spomenico predsednika Združenih držav: Italija bo še nadalje ostala nevojskujoča se država Iz Rima poročajo o pripravah za nova pogajanja med Anglijo in Italijo NeWyork, 21. maja. m. Dopisnik »Newyork j Timesa« jioroča iz Rima, da je italijanski zunanji minister grof Ciano dal ameriškim časnikarjem izjavo o vsebini Mussolinijevega odgovora na Rooseveltovo poslanico. Grof Ciano je izjavil, da v odgovoru Mussolini potrjuje, d a bo Italija še nadalje ohranila stališče nevojskujoče se države. Dopisnik »Newyork Timesa« pravi, da se je prepričal, da Italija vendarle stoji »na robu miru in vojne«, te.r ugotavlja: Za zdaj Nemčija ne zahteva od Italije nagle odločitve, ker smatra, da Italija igra zelo važno vlogo že s tem, ker s svojim sedanjim stališčem zadržuje veliko število francoskih čet na alpski meji in ker je prisilila precejšen del angleške mornarice, da mora stražiti v Sredozemskem morju. Dopisnik dalje poroča, da je slišal po Kanem zadnjem govoru grofa Ciana iz m* jasne vzklike: »Tunis, Korsika!« < . Včeraj je ministrski predsednik Mussolini fcprcjem maršala Badoglia ter imel z njim daljši razgovor o vojaškem položaju na zahodnem bojišču. Maršal Badoglio nasprotuje misli, da bi Italija vstopila v vojno. Na koncu svojega poročila dopisnik »New-york Timesa« poudarja istočasni prihod nemškega vojaškega zastopstva ter japonskega vojaškega odposlanstva v Rim. Nemške zastopnike ,vodi general von Epp. Danes bodo v Rimu velike vojaške vaje, na katerih bodo preizkusili nov sistem obrambe pred napadi iz zraka. kon-množice Rim, 21. maja. m. Italijanski politični krogi še vedno z vso pozornostjo zasledujejo razvoj zunanjepolitičnih dogodkov v zvezi z izidom bojev med zavezniškimi in nemškimi armadami. Istočasno italijunski listi razlagajo tudi zadnji govor zunnnjcga ministra Ciana. Politični krogi poudarjajo, da je ta govor v Rimu vzbudil vtis; da so vrata še vedno odprta. Zadnji Cianov govor dejansko v ničemer ne spreminja položaja. V zvezi s popuščanjem napetosti v Sredozemskem morju, po- učeni italijanski krogi naglašnjo, da so že prvi stiki med Italijo in Veliko Britanijo za pogajanja, da bi sc sklenil nov trgovinski spo-razum ter izpolnile nekatere italijanske z a h t c v e. Te vesti potrjuje tudi diplomatski urednik »Timesa«, ki pravi, da sporazum med Italijo in Anglijo sicer še ni dosežen, čeprav potekajo razgovori za olajšanje razmer na Sredozemskem morju. Zavezniki poročajo, da Nemci v zadnjih 24 urah niso napredovali Težave s preskrbovanjem nemških prvih bojnih vrst Pariz, 21. maja. m. V ministrstvu za narodno obrambo so dobili časnikarji enoči' naslednje sporočilo o stanju na bojišču: položaj na bojišču v severni Franciji se v zadnjih 24. urah ni poslabšal. Poleg te ugotovitve 60 časnikarji dobili še naslednje informacije: 1. Položaj zavezniških čet na krilih nemškega prodora pri Naubeugeju in Montmedyju se je zdaj okrepil. 2. Napredovanje sovražnika pri St. Quentinu je zaustavljeno. Nemške vesti o bojih v Belgiji in Franciji Maršal Goering hvali vofnt nažrt kanclerja Hitlerja Berlin, 21. maja. o. Snočnje uradno nemško potočilo z bojišč pravi: Pri Liege ju smo zavzeli...notranji dal prednja črta Utrdb. Pri Namurju so vse trdnjave razen ene j naših rokah. Francozi so poskusili s protinapadom na jug, da M si priborili izhod iz neprijetnega položaja, pa so bili odbiti. Angleška vojska v Belgiji se zdi, da se hoče tkniti proti pristaniščem ob Rokav skem zalivu. Berlin, 21. maja.. Maršal Goring je včeraj imel daljši govor pred zastopniki nemškega tiska. Razpravljal je o delu padalcev, ki so v Holandiji držali »vrata holandskih utrdb odprta za napredujočo nemško vojsko«. Te padalce je neprenehoma obstreljevalo nasprotno topništvo, angleške bojne ladje, angleški bombniki in francoske čete. Nemško letalstvo je doseglo premoč v zraku in jo bo tudi phranilo. Maršal Goring se je v govoru dotaknil tudi iz-fcub v sedanji vojni in dejal, da jc Hitlerjev način vojskovanja revolucionaren, po svojih ukazih udaren in se ne opira na dolgotrajna štabna posvetovanja, zato mora biti Nemčija pripravljena na velike žrtve in izgube, ki pa se ne bodo dale primerjati velikanskim izgubam v svetovni vojni ob Marni in Sommi. Vse te izgube ne pomenijo dosti spričo doseženih uspehov. Nemški narod ve, da je vse te uspehe omogočil vodja Nemčije. Njegovo genialno vodstvo je osnova ea vse te uspehe. Nemški narod pozna svojega voditelja. Ogromna moč nemške narodne skupnosti je njegovo delo. Kot največji državnik sedanjih časov je v zadnjih letih brez uporabe orožja povečal Nemčijo kakor noben državni poglavar pred njim. V njegovi osebnosti se združujejo sposobnosti državnika in genialnega vojskovodje. Z neprestanim razmišljanjem je ustvaril vodja Nemčije silen vojni načrt. Kakor je načrt za vojno na Poljskem in smelost akcije na Norveškem njegovo delo, tako je bil tudi ta načrt njegov. Vodja Nemčije razpolaga kot nihče, pred njim s prednostmi velikega vojskovodje. On razpolaga z ogromnim znanjem o vojnih in tehničnih zadevah. Ker je vodja Nemčije preživel svetovno vojno kot najbolj junaški vojak na zapadnem bojišču, ve bolj kot vsi drugi razpoloženje vojakov. Vodja Nemči je je človek prakse ter nasprotnik vseh fraz strategije, ki se proučujejo v zaprtem prostoru daleč za bojiščem. Vodja je vodil največjo vojno v poljski vojni, sedaj pa isti mož vodi vojno, katere uspeh bo nasprotnik v kratkem čutil. Genialni vojni uačrt je v nekoliko dneh pripeljal naše Zahteve ameriške vlade za izpopolnitev letalstva čete do same obale. Po svojih izkušnjah navadnega vojaka v svetovni vojni je izdajal povelja tako. da so se vsi koraki lahko izvedeli z najmanjšimi izgubami. Nemški narod je vedno upal in slutil, da bo v njegovih najtežjih časih vodja Nemčije s svojim genijem upravljal in vodil vojne operacije tako, kakor so sc izvedle. Zaradi tega Goring gleda s polnim zaupanjem na končno zmago. Berlin, 21. maja. o. Italijanski radio poroča iz Berlina: Po neuradnih 'vesteh 60 nemške čete včeraj zasedle Laon v severni Franciji ter prispele do prekopa med rekama Oise in Aisne. Trdijo, da so nemške čete v .severni Belgiji pred mestom Gand in bodo skušale vsaj del belgijske ia zavezniške vojske obkoliti. V Berlinu se širijo nepotrjene vesti, da je neki nemški prednji oddelek na nekem mestu že prispel | do belgijske obale v Rokavsekm prelivu. Ravno tako 6e širijo nepotrjene vesti, da so nemški oddelki v neki vasi severno od Reimsa ujeli vrhovnega poveljnika francoske vojske na tem bojišču generala Girauda z več višjimi častniki. Vesti 21. maja na Washtngton, 21. maja. o. Ameriška vlada je seji z z.astopniki letalske industrije stavila naslednje predloge: 1. pospešitev izvedbe zavezniških naročil; 2. pospešitev izdelave motorjev in nujno raz-iiritev tovarn za motorje; 3. razširitev sedanjih tovarn letal s pomočjo zasebnega kapitala, tako da bi bile vsp investicije garantirane od ameriškega vojnega in mornariškega ministrstva; 4. 30 novih letalskih tovarn v vsej državi, tako da bi se letna proizvodnja zvišala za 30.000 letal. Sedanja letna proizvodnja znaša, po mnenju strokovnjakov, 15.000 letal. Zadnjo točko predloga Se preoučujejo. Da bi pospešili dobave naročenih letal zaveznikom, bodo morali verjetno delati v tovarnah 24 ur dnevno. Za nemškega vojaškega upravitelja v zasedenih belgijskih in holandskih pokrajinah je bil imenovan general Falkenhausen. Amerika je opozorila vse svoje državljane, naj čim prej zapuste Egipt, kjer potekajo nagle priprave za obrambo pred morebitnim tujim napadom. 3. Opažajo se velike težave v preskrbi nemških čet v prvih bojnih vrstah. 4. Kljub vsem naporom, ki so jih storili Nemci včeraj, se' j:m ni posrečilo zasesti nobenega mostu na Aisni, kakor tudi ne Montmedyja na Meusi. 5. Na Maginotovi črti ni zasedena nobena utrdba, pač pa so Nemci zasedli nekaj čisto sprednjih utrjenih stražnic, ki pa niso posebno važne. London, 21. maja. g. Posebni Reuterjev dopisnik pri angleški vojski poroča: Neprestano izkrcavajo ladje nove čete, ki prihajajo iz Anglije ter jih prevažajo s tovornimi avtomobili na bojišče za veliko bitko. Nemške čete, pred katerimi gredo tanki in oklopni avtomobili, se trudijo na vse mogoče načine razširiti črto, ki so si jo že ustvarile na zavezniškem ozemlju. Na severu se strateško unvkanje zavezniških čet nadaljuje v Belgiji. Umikanje je poteklo pod najboljšimi pogoji. Britanske čete so zavrnile nemške protinapade. V središču fronte pri St. Quentinu se bije velika bitka, v kateri sodeluje več tisoč francoskih, britanskih in nemških tankov. Bitka poteka kakor val zdaj na to zdaj na drugo stran. Zato ni mogoče te bitke zemljepisno lokazilirati. Na reki Aisni so Nemci izvedli napade bolj v južno smer v v pokrajini Rethel. V noči od nedelje na ponedeljek so s protinapadi ujeli vse nemške vojake, ki so pripadali temu oddelku. Pri Montmedyju so Nemci po nenavadno krepki topniški pripravi prešli v nove napade. Te napade so Francozi odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Na drugih delih fronte ni bilo nobenih dogodkov. London, 21. maja. o. ABC poroča, da hudi nemški napadi trajajo vzdolž vse bojne črte v Belgiji in Franciji Ponovni nemški napadi pri reki Scape severnovzhodno od St. (juenlina, so bili odbiti. Francoske čete 60 odbile tudi nupad pri St. (juentinu na severu in na jugu, kjer so nemške motorizirane kolone za vsako ceno hotele prebiti francoske postojanke. Zaradi močnega ojačen ja francoskih čet, se napad ni posrečil. Nemškim četam je uspelo le na nekaterih točkah predreti, kar pa jim ni koristilo, ker so se morale zaradi nevarnosti, da bi bile obkrožene, vrniti na svoje prejšnje postojanke. Angleško letalstvo je včeraj spet bombardiralo zbiranje nemških čet, mostove, železniške proge v Belgiji, posebno pa na odseku ob Aisnei. V nedeljo so angleška letala po zatrdilu angleškega letalskega ministrstva z uspehom bombardirala petrolejska skladišča v severovzhodnem delu Nemčije. General Weygand - novi vrhovni poveljnik zavezniških vojska v Franciji Pariz, 21. maja. o. Za novega vrhovnega poveljnika francoske vojske mi zavezniških armad na zahodnem bojišču je bil imenovan general Wcygand, največji francoski vojaški strokovnjak pred leti. Weygand slovi tudi kot odločen katoličan, v čemer vidi vsa Fraacija poroštvo, da bo svojo dolžnost do domovine v skrajni meri izpolnil. Dosedanji vrhovni poveljnik Gamelin je bil odstavljen, ker se ni obnesel. Novo imenovani vrhovni poveljnik francoske vojske in glavni poveljnik zavezniških vojsk na zahodnem bojišču general Weygand, naslednik Focha, prevzema dolžnost v času največjih bojev. Wey-gand je že prej zavzemal podoben položaj. Rodil 6e je 21. januarja 1867 v Bruslju. Končal je višjo vojno akademijo v Saint-Cyru, kasneje pa se je še specializiral. Svetovna vojna ga je zatekla kot podpolkovnika konjenice. Takoj v začetku svetovne vojne ga je maršal Foch imenoval za svojega pomočnika, ker ni v njem cenil le strokovno vojaško usposobljenost, temveč tudi druge njegove lastnosti. Oba sta ves čas svetovne vojne sodelovala in bdela nad usodo Francije. Po vojni je Weygand sodeloval v delovanju vojaškega zavezniškega odbora v Versaillesu. Angleški in francoski listi prinašajo članke o pieosnovi francoske vlade in o spremembah na vrhovnem poveljstvu posebno glede na mednarodno politiko. Časopisje ugotavlja, da je Weygand vojak, Ki uživa velik sloves zaradi svoje odločnosti. Imel je že odslej zelo važno nalogo na vzhodu, zdaj je pa prevzel odgovornost za vrhovno vodstvo britanskih in francoskih čet, To imenovanje in izpremem-ba francoske vlade, v katero je vstopil maršal Petain, je napravila v javnosti zelo ugoden vtis, podoben vtisu, ki so ga ustvarile nekatere izpremembe v britanski vladi. Splošno prevladuje prepričanje, da pomeni ta korak naprej k močnejši enotnosti in odločnejšemu vodstvu vojne. Berlin, 21. maja. m. Berlinsko časopisje objavlja več razlag v postavitvi generala Weyganda za vrhovnega poveljnika zavezniških čet ter poudarja, da nemških vojaških krogov in nemške javnosti ta novica ni presenetila, ker je nemški generalni štab bil v naprej obveščen, da je general Weygand že dva dni pred svojim imenovanjem poveljeval francoski vojski na zahodnem bojišču. Angleški letalski napadi nad Nemčiio London, 21. maja. Reuter: Poročajo tele podrobnosti o operacijah angleškega letalstva proti skladiščem bencina v bližini llanovra in železniškim zvezam pri Kolini. Sobotno dopoldne je angleško letalstvo izvršilo napade na nemške čele v Franciji. V minuli noči je letalstvo spet bombardiralo koncentracijo nemških čet in nemška letališča ter prometne zveze na nemškem ozemlju. V bližini Lan-dresa so angleška letala bombardirala nemški motorizirani oddelek. Dalje so napadla petrolejska skladišča v Miesburgu, nekaj milj od llanovra, ter važne mostove v bližini teh skladišč. Napad se je začel takoj po polnoči in je trajal do dveh zjutraj. Ko so se vračali zadnji bombniki, so se, dagajale eksplozije, ki so dokazovale, da so bila skladišča zadeta. Angleška letala so zbila od sobote na nedeljo čez 50 sovražnih letal. Od teh je bilo 34 popolnoma uničenih, Iti pa poškodovanih. Angleške izgube ne znašajo niti polovico tega števila. Nemški poslanik v Budimpešti je sporočil madžar ski vladi, da bo Nemčija dala za 100.000 mark podpore v raznem blagu za madžarske prebivalce. Belgijska vlada je dopotovala v francosko pristaniško mesto Le Havre Italijanski zunanji minister grof Ciano je imel v nedeljo in ponedeljek v Milanu in Cremoni dva govora, v katerih je v glavnem povedal, da je Italija pripravljena stopiti v vojno, kadar bodo zahtevale njeno pravice in kadar bo zapovedal Mussolini. Zdi se pa, da bo Italija še čakala z odločitvijo, kako se bo od-Jočil 1)0j na zahodu. »Glede .izida tega si v Italiti — kakor tudi driigod — še niso na jasnem. Novi francoski notranji minister Mandel je takoj upokojil prefekta (bana) v severni francoski pokrajini Aisne, kjer so Nemci doslej prodrli najdalje. Prefekt je dajal komunistom vso možnost, da so po navodilih iz Nemčije organizirali vohunsko akcijo, ki je imela pri zadnjih dogodkih pomembno vlogo. Švedska vlada uradno zavrača vesti o tem, da bi bila Nemčija zahtevala za svoje čele prost prevoz čez švedsko ozemlje v Narvik, kjer so nemške posadke zaradi nasprotne premoči v veliki stiski. Tem četam ni mogoče poslati znatnih ojačanj drugače, kakor po tej poli. Romunska vlada je prepovedala objavljati v listih in izobešati zemljevide o sedanjem položaju na evropskih bojiščih. Zdi se, da se je to zgodilo na zahtevo nemškega poslanika. Telefonska zveza med Londonom in evropsko celino je bila včeraj nenadoma pretrgana. Trdijo, da je bil iz neznanega vzroka pretrgan telefonski kabel čez Rokavski preliv. Med Italijo in Anglijo potekajo pogajanja za olajšanje pomorskega nadzorstva, trdi londonski dnevnik »Times«. Zveza bolgarskih rezervnih častnikov je na svojem občnem zboru sprejela sklep in poudarila, da hoče Bolgarija za vsako ceno ohraniti mir in nevtralnost, likratu pa je pripravljena odbiti sleherni sovražni napad. Včeraj jc bila v Budimpešti skupna seja jugosl.-madžarskp trgovske zbornice. V govorih so poudar jali vedno boljše' gospodarske in politične zveze med obema državama. Sedanje vojne sta krivi zahodni velesili, ker sla lani zavrnili Hitlerjeve mirovne ponudbe, pravi uradno glasilo sovjetske vlade »Pravila«, prav lake trditve pa vsebuje tudi obsežni letak, ki so ga izdali komunisti na ljubljanski univerzi pred nekaj dnevi. Litva. Letonska. Estonska. Finska in Sovjetska Rusija naj bi v kratkem sklenile politično in obrambno zvezo, da bi se lažje upirale morebitnemu napadu od zahoda. Do te zveze bo prišlo na pobudo Sovjetov, ki jim ni dosti na tem, da bi Nemčija hitro in odločilno zma-gala. trnka) V tem printeru bi bilo takoj 'jasno, kaj čaka Sovjete. Francoska vlada je zaradi obrambnih potreb odpravila nedeljski počitek v letalski industriji ter v rudarstvu. Po vsej Franciji se vzdiguje' silovita jeza proti voditelju francoskih socialistov in ljudske fronte Blumu, ki ga dolže, da je spravil Francijo v sedanjo stisko e tem, da jc zagovarjal nemško oboroževanje, izpraznitev Porenja, da je s svojo zmešano politiko odbil Italijo od Francije, da je z vsemi silami preprečeval francosko oborožitev na morju in v zraku, da je zaradi svojega slepega strankarstva upokojil večino sposobnih generalov in celo še pred kratkim javno v svo1 jem glasilu zagovarjal misel, naj Francija takoj sklene brezpogojen mir z Nemčijo. Nekateri francoski listi zahtevajo, da je treba Bluma takoj ustreliti. Nemške izgube v sedanji vojni niso večje kakor se bile v svetovni vojni na francoskem bojišču, pravi berlinski dnevnik »Der Montag«. Po uradnih nemških podatkih je bilo v bitki na Marni ubitih 106.000 nemških vojakov, ujetih in pogrešanih 137.000, 449.000 pa ranjenih. Torej so tedaj izgube znašale blizu 700.000 mož. V Ameriki se je ustanovil odbor za obrambo in za pomoč zaveznikom. V odbor je vstopilo več sto najuglednejših ameriških osebnosti. V svojem razglasu zahtevajo, naj sc Amerika moralno in gospodarsko postavi na stran zaveznikov. Pariški nadškof kardinal Suhard je ob francoskem narodnem romanju v španska svetišča, obiskal tudi španskega notranjega ministra Sunerja in imel z njim dolg razgovor. Angleški inženirji so zelo izpopolnili plinske maske za civilno prebivalstvo. Te maske bodo takoj razdeljene prebivalstvu. Ameriške delavske in meščanske organizacije sprejemajo na svojih zborovanjih resolucije, naj Roosevelt tretjič kandidira, za predsednika Združenih držav, ker je to potrebno zaradi sedanjih zunanjih dogodkov. Velik potres fe v nedeljo bil ob južnem obrežju . Kalifornije. Škode je povzročil za 2,500.000 dolarjev. Švedski listi poročajo, da je neka nemška bojna ladja zadela na mino v švedskih obrežnih vodah in se potopila. Nemške oblasti so kot plačilno sredstvo v zasedenih belgijskih in holandskih pokrajinah izdale posebne papirnate nakaznice, s katerimi bodo zamenjavali holandski denar, belgijski in francoski denar. Po novih določilih je holandski goldinar zdaj vreden pol marke, belgijski frank desetino marke, francoski frank pa dvajsetino marke. V prostem premetu po ntvojskujočih se državah je to razmerje seveda čisto drugačno. Holandska kraljica Viljemina je izdala posebno poslanico prebivalstvu v Holandski Indiji. Grški tisk zanikuje vesti, da bi sc bila začela kaka vojaška pogajanja med Turčijo in Grčijo. Francozi se močno držijo pri obrambi in pri napadih, pravi neko včerajšnje nemško uradno poročilo., Skrb za vojne ujetnike Beril, 21. maja. o. švicarska telegrafičnn agencija: Osrednji odbor za vojne ujetnike v Ženevi, katerega delo je znano izza svetovne vojne, je začel znova s svojim delovanjem. Poleg nemškega, francoskega in angleškega oddelka sta bila ustanovljena še belgijski in holandski oddelek. Odbor je dobil že prva sporočila o belgijskih in holandskih ujetnikih. Občinske volitve na Hrvaškem Postojank« SDS med Srbi so se omajale Zagreb, 21. maja. m. Akcijski odbor za občinske volitve v banovini llrvatski, ki ga vodi ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, sporoča naslednje podatke o razporeditvi političnih moči v srbskih občinah: Naše liste so v krajih, kjer so bile volitve, 'dobile 56, medtem ko so v istih krajih liste Samostojne demokratske stranke dobile samo 32 občin. V čisto srbskih občinah, kjer imajo Srbi absolutno večino, so naše liste zmagale v 42 občinah, medtem ko so liste SDS zmagale samo v 24 občinah. Važno je poudariti, da »o pri teh volitvah samostalci izgubili nekoliko svojih najvidnejših političnih središč, kakor lidbino, Korenico in druge. Čeprav so bile volitve zelo ostre, se lahko reče. da ni bilo ponarejanj, toda tisti, ki so bili na oblasti, v tem primeru satnostalci. so v polni meri izkoristili uradni aparat in s tem do go- tove meje popravili svoj položaj, ki je bil zelo težak. Te volitve jasno kažejo, da je treba Srbe pri izgraditvi banovine 1-lrvatskc upoštevati in da njihov delež v upravi in v vsem javnem življenju banovine llrvatske mora biti v so-elasju ne samo z dejansko močjo Srbov v teh krajih, temveč tudi z njihovo orientacijo nasproti političnim razmeram in grupacijam v banovini llrvatski. V vsakem primeru je za vsakogar jasno, da srbskega elementa v banovini llrvatski politično ne predstavlja SDS. To, kar smo vedno poudarjali, da Srbi v banovini llrvatski niso proti sporazumu, temveč samo; zahtevajo, da v upravi banovine Hrvatske sodelujejo izraziti in pravi zastopniki srbskega naroda, se je na teh volitvah jasno ugotovilo ter bo poprava v tej smeri dala še večjo oporo in večjo moč soglasnemu in skupnemu delu Srbov in Hrvatov tudi v vodstvu splošnih narodnih in državnih poslov. Ljubljana od včeraj do danes Včeraj dopoldne je lepo kazalo. Sončno je bilo in oblake je sever nosil proti jugu. Kje bi si bil človek mislil, da »e bi utegnilo ir. brezpomembnih oblačnih grmad, ki so se potuhavale po obzorjih, napraviti še neurje. Pa se je! te ob pol enih je bilo nebo črno, in ni trajalo dolgo, pa se se je vlil gost dež, prava ploha. Ljudje so skakali v zavetja po pasažah in pod vežne oboke, utiskali so se k hišnim vratom in čakali, da bo pljusk ponehal. Ponehal je nekoliko, preden pa je čisto jenjal, sta mirili dve uri. Ob treh pa je spet začelo. Pozneje je bilo skoraj do večera zatišje, takrat pa je narahlo pršelo dobre četrt ure. Nebo se čez noč ni utegnilo do kraja sprevedriti, toliko pa se je le, da nas je davi pozdravilo s soncem. Kmalu pa se je spet zač«lo mreniti, sonce je postalo neveselo, nemara, da bomo danes spet dobili dan, ki bo včerajšnjemu na las podoben. Je že tako. da vsaka reč enkrat pride na vrsto. Kar je dežja manjkalo v aprilu, ga bomo dobili v maju. Vreme zadnjih 14 dni je čisto tako,^ kakršnega srno ponavadi vajeni aprila meseca. Zdaj že kar z gotovostjo skoraj lahko računamo na to, da bomo vsak dan vsaj popoldne deležni vsaj majhnega pljuska. Takšno vreme bomo najbrž obdržali Še kar tja v mesec junij, če ne še dalj, prav v julij. To seveda ne bi bilo posebno všeč tistim, ki poleti vsako prosto urico prečepe v savskih valovih. V£era| so spre|ell itlrl ponesrečence Včeraj so v ljubljanski bolnišnici sprejeli 4 ponesrečence. Naj navedemo njihova imena in smolo, ki so jo doživeli: Janeza Vidica, tesarja 1* Ovsiš, je v hlevu sunila krava. To pa bi še ostalo brez posledic, če ne bi bil Vidic pod močjo sunka padel vznak tako nerodno, da si je pri tem zlomil nogo. Neznan, brezobziren motociklist, ki je bil povrhu še tak zajec in reva, da jo je potem, ko je zakrivil nesrečo, odkuril meni nič tebi nič — kakor da se ne bi bilo nič zgodilo — je podrl na cesti pečarja iz Podutika, Stanka Turka. Turk se je pri padcu precej poškodoval. V Škaf vrele vode je padla Štiriletna delavčeva hčerka iz Gorij pri Bledu, Breda Kobilca. Precej nevarno se je Opekla. Zena univerzitetnega sluge, Tončka Rostohar, je padlo s kolesa, pa tako nesrečno, da ti je poškodovala hrbtenica Tako predrznega ropa pa i« kar ne pomnimo v nafem mestu I V Ljubljani, tem mirnem, idiličnem mestu, < se morale roditi v glavi vsakemu, ki je bil na tej proslavi navzoč in ni fanatičen »naprednjak«. Kdor je sestavek bral in je bil na proslavi ter videl tudi notranjščino odkupljene Aškerčeve domačije, bo rad priznal, da napisane misli niso bile »zlobne, žaljive besede« ali celo »navadna, zlobna laž«, kakor so blagovoli izražati Akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije, temveč resnične ugotovitve. Kdor ni bil osebno na proslavi, lahko sklepa, da so bile besede, za katere pisec našega sestavka obžaluje, da so bile izrečene, res izgovorjene, že iz tega, da jih ni zanikalo niti »Jutro«, niti Akcijski odbor. Notranjost obnovljene Aškerčeve domačije pa lahko ogleda vsakdo in se prepriča, kako in kaj. 3. Res pa je »navadna, zlobna laž« trditev, da je hotel naš dopisnik »nosilce Aškerčevega imena stigmatizirati za vrsto manjvrednih, le prezira in mrž-nje vrednih ljudi«. Kvečjemu bi zaslužili tako stigmatizacijo dotični, ki se ne sramujejo takih zavijanj v odgovor na misli, ki so bile napisane iz najboljšega namena, vzbuditi pri pametnih in uvidevnih ljudeh nasprotnega, to je »naprednega« tabora zavest, da ni prav, Če slavijo namesto Aškerca-pesnika, Aškerca-liberaica, vabilo k slavnosti pa pošljejo tudi v katoliške liste in nabirajo prispevke od vseh ?nialih ljudi« ne glede na to, če so morda »klerikalci« in da še celo ni prav, ako gospodje, ki so v smokingih izročali Aškerčevo domačijo v bivanje njegovim sorodnikom, niso od zbranih prispevkov žrtvovali vsaj nekoliko tudi za to, da bi mogli biti vsi udeleženci slavnosti notranjščine obnovljenega doma Aškerčevih veseli, ne pa žalostni. Pripomba, »da je po bregovih med Zidanim mostom in Šmarjeto na kupe še brez primere bolj siromašnih bajtic«, samo še povečuje krivdo vseh onih »naprednih« Slovencev, ki si zamišljajo možnost napredka slovenskega naroda, to je »malih ljudi« —• brez dela in žrtev za to, da bi ne bilo treba nobenemu slovenskemu človeku živeti v takih »bajticah«! Socialnega čustvovanja, ki preveva vse Aškerčeve najlepše pesmi, pač oni, ki ga najbolj bučno slavijo, nimajo, zato jim Aškerc ni velik pesnik, temveč le »velik borec« — proti klerikalizmu, in »glasnik svobode« — to je liberalizma 1 Nam, »malim ljudem« p« je Aškerc velik le kot pesnik, ki je budil sočutje do vseh trpinov. Zato tudi nesporazum. Hude sodbe za tatove in prodajalce ur J ~ Maribor, 20. maj«. Poročali smo že o velikem procesu, ki se je vršil pretekli petek pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Bila je to razprava o največji tatvini, ki je bila kdaj izvršena v Mariboru. Dne 8. novembra lanskega leta je mlad, komaj 21 letni tat in postopač Ivan Maček z Meljskega hriba izmaknil na hotelskem hodniku trgovskemu potniku Rusu iz Celja kovčeg, v katerem »e je nahajalo 497 ur v »kupni vrednosti 127.010 dinarjev. Maček je prišel sedaj s svojimi 13 pajdaši, katerim je prodal kovčeg z urami za 2000 din, pred sodnike. Sodba je bila razglašena danes predpoldne ter je bila zelo huda. Ivan Maček, ki je izvršil tatvino, je dobil največji delež — namreč 4 leta in pol robije; Ivan Klavž. kateremu je Maček prodal kovčeg z urami za 2000 din, je bil obsojen na 2 leti, 3 mesece in 15 dni strogega zapora, 4000 din globe ali nadaljnih 70 dni zapora in na povprečnino 1000 din; Anton Weis«, ki je pomagal Klavžu organizirati prodajo ur _ je dobil 2 leti in 1 mesec strogega zapora, 6000 din denarne kazni ali 100 din nadaljnega zapora ter 2 leti izgube častnih pravic. Ivan Peklar se je zelo uspešno udejstvoval pri prodaji ur ter je bil zato obsojen na 7 mesecev strogega zapora, 1000 din denarne kazni ali 17 din nadaljne jece; Ferdo Kraner, ki je pomagal Peklarju pri prodaji ur, je dobil 4 mesece in 10 dni strogega zapora ter 600 din globe ali 10 nadaljnih dni zapora; Janez Lazar je bil obsojen na 4 mesece in 15 dni strogega zapora, 1800 din globe ali 30 dni nadaljnega zapora; Romih Jurij je dobil 2 meseca in 10 dni zapora; Darko Julijana 500 din globe ali 9 dni zapora; Ajdnik Jurij 1000 din globe ali 17 dni zapora; Sch6nbacher Ivan 2 meseca strogega zapora in dve leti izgube častnih pravic. V odsotnosti so bili obsojeni trije obtoženci, ki niso prišli k razpravi in sicer: Roš Martin 400 din globe ali 7 dni zapora, Voglar Mirko 500 din globe ali 9 dni zapor*. Popič Branko pa 3 mesece strogega zapora, 1200 din globe ali nadaljnih 20 dni zapora. Clements Ripley: KRIŽANA LJUBEZEN »Pres, Pres prihajal Vrnil se je!« To je bila edina Julijina misel, in ta misel je Julijo vsak dan bolj poživljala. Zraven fi je ustvarjana nove načrte, nove mreže, * katerimi bo enkrat asa vselej privezala Pres« na sebe, da je ne bo mogel nikdar več zapustiti. »Oti pndc v petek in bo prišel naravnost k njejl Obljubil ji je Ted!« je premišljevala in veselo skakljala po vseh koncih in prisostvovala vsem pripravam, ki so bile potrebne za zabavo. V svoji vedrosti in radostnem razpoloženju je bil* bolj podobna neumnemu otroku ali naivni veverici kot pa dekletu, ki nosi v ssbi tako bogate načrte za osvojitev nekega moža. te od rane mladosti ji je bil tako blizu, a vendar je bilo mogoče, da ga je s svojo kljubovalnostjo in trmasto neposlušnostjo tako lahko izgubila! Vse bo popravil«, vse bo storila, da •« mu bo zopet omilila in če jo je začel pozabljati ali i* kakršnih koli razlogov nehal misliti na njo, jo bo zopet vzljubil tako močno, kot jo je ljubil prej, kot jo je ljubil i« nekaj trenutkov pred slovesom, v cm strašni noči, ko sta >e vračala, ob« krvavo bičana od nizkih, suženjskih dui, iz olimpijskega plesa. {»Stričke Cato.ji ali je to dovolj7« j* kljub «voji vedrosti c neko skrbjo spraševala zvestega služabnika svoje hiše, visokega črnca, ki se je izredno dobro razumel v mešanju raznih močnih in opojnih pijač. »Da, gospodična! Gospoda bo uživala pri tej pijačil« je samozavestno odgovarjal stric Cato, ki še vedno ni pozabil svoje umetnosti, čeprav že dolgo ni imel prilike pohvaliti se pred g06ti. »Pomni, pijača mora biti ledeno mrzla!« »Pijača, ki jo jaz nudim, je vedno le deno mrzla!« je počasi in s poudarkom od govoril nekoliko užaljeni stric Cato in zraven z veliko skrbnostjo mešal različne tekočine in dišave. »Pre6 se bo gotovo radoval in počutil sc bo, kot bi bil spet doma!« je z zvitim nasmeškom pripomnil Cato, ker je vedel, da bi se z ničemur dragim ne mogel bolj prikupiti svoji gospodarici. Medtem pa j« bila Julija že stekla hitrem poskoku na stopnice in zaklicala Zetti: »Zette, pripravi mojo obleko! Pridem takoj!« In v trenutku je bila skoraj v diru iz stopnic v svoji sobi. »Ali Gros Bat pazi na Presov prihod?« ja zaskrbljeno vprašala evesto Zetto, »Pazi, on in mali pazita!« je odgovorila Zctta in se sklonila skozi okno, da bi videla, če je kaj novega pri vratih, ki so vodila v dvorec na plantaži Halcyon. Pri vhodu v dvorec, ki je bil ograjen e ograjo, prerastlo z zelenjem, pa sta stezala svoje črne vratove črnec Gros Bat in oni mali deček, s katerim sc je bila Julija nekoč šalila. Izbuljila sta svoje velike oči, prestopala iz noge na nogo, si zasenče-vala oči e širokimi, velikimi in težkimi dlanmi in se v medsebojni tekmi, kdo bo prvi zagledal dragega gosta, vzpenjala celo na ograjo. . T ... Vsa nemima «1 razburjena je Julija z nestrpno radovednostjo pričakovala prvega srečanja z ljubljenim Prcsom, ki ga že tako dolgo ni videla. Kot bi bila brez uma je skoro letala po sobi in prenašala velikansko vazo svežega cvetja iz enega mesta na drugo, se odmikala od nje pa zopet približevala in jo opazovala, nekaj časa zadovoljna pa zojjet nezadovoljna. Kakorkoli je vazo postavila, sc ji je za zdelo, da to cvetje na tem mestu ne pove dovolj glasno onega, kar bi ona hotela povedati in pokazati brez besede. Medtem je neopaženo prišla v Miss Julijino sobo tetka Belle in opazovala to Julijino početje e nekim radostnim nasmeškom, vsa vesela te Julijine nestrjjnosti, nato pa je zresnila svoj obraz in rekla: »Julija, zakaj to cvetje toliko prenašaš? Verjemi, da delaš preveč in zastonj! Zvenelo bo še preden bo prišel!« »Vse mora biti na svojem mestu kot je pravi .Vsaka malenkost mu mora govoriti o meni in za mene!« je naglo odgovarjala Julija in znova zgrabila vazo « cvetjem in o iz mize sredi sobe odnesla na malo mizico, ki je stala na levi strani vrat . »Tudi jaz mislim, da mora biti takq! A Ti, Julija, še mnogo bolj! Prosim t«, reci mi odkrito, ali ei razburjena?« je zvito vprašala tetka Belle in malo pomežiknila. »Srce mi bij« kot bi bilo e uma! Toda premagati se moram!« je priznala Julija. Tetka Belle j« razumela, kaj to pomeni. Počasi so je obrnila na avojem mestu in pustila Miss Julijo in njeno Zette v njeni sobi. Naj se dete pripravil »Zette, obleklo bom ono belo obleko od lanskega leta, ki jo razen takrat ni- sem potem imela nikdar več na sebi. Prinesi jo urno! No, Zette, ali ne čuješ? Zdi se mi, da je prišel nek voz! Ali je on, daj, poglej!« jc vsa nemirna Julija naglo menjavala svoje ukaze. »Kaj, slišate, ali je prišel voz?« j« zaklicala Zette skozi okno Gros Batu in malemu dečku. »Nobenega voza še ni!« sta odgovorila oba hkrati, ne da bi s pogledom zapustila smer iz katere morajo priti gostje. »Se nobenega voza ni!« je odgovorila Zette Juliji, ko *e je umaknila e okna in stopila k Mi?s Juliji, da bi ji j>omagala zapenjati obleko. »Zakaj niste že prej nosili te lepe obleke?« je boječe vprašala Zette . »Hranila sem jo za današnji dan!« je z zadovoljstvom odgovorila Miss Julija. »Te obleke ne bom dobil* niibrie nikoli!« j« .vzdihnil* Zette,. Pri vhodu v dvorec pa je začel Gre« Bat tako glasno kričati, da se je slišalo daleč na okrog. »Voz prihaja!« »Steci k oknu, Zette, In poglej, kdo je prišell Jaz ne morem,« je pridušeno rekla vsa zmedena Julija. Bilo ji je kot bi jo nekdo stiskal za grlo. Zette je veselo stekla k oknu. Ona jc razumele razburjenost svoje gospodarice. Sočustvovala je njo v vseh njenih radostih, ker j« poznala vae tajne njene boli in njenega hrepenenja. Četverovprečna kočija baročnega sloga, z velikimi steklenimi stenami m velikim zakrivljenim steklom zadaj, je drvela po cesti in puščala ca sabo obleke rumenega prahu. Pred vhodom v dvorec Planaže Halcyon se je kočijo ustavila, rihod gostov je spremljal lajež velikan-ckih zamorskih psov m krik otročadi, ki jim je bil te vrete voz novost, pa tudi nedvomen dokaz, da se vozi v njem velika mesto« gospod«, ki jo bo nagradila z napitnino. »Mr Buck in Mr.Dick!« je sporočil Gros Bat. »Počakaj na Mr Preša!« je Miss Julija ukazala Zetti. Skozi odprto okno je dobro slišala, kako so se odprla vrata, ki so vodila v hišo in kako je tetka Belle sprejela goste z ljubeznivimi besedami. »Samo izvolite vstopiti! Počutite *e kot v svoji hiši!« je govorila tetka Belle-Sam med se je, r. vso sladkobo, razlival z njenih ustnic. »Zelo smo srečni, d* «** prišli semkaj!« - Od tu in tam Predsednik vlade Cvetkovič je dal dopisniku »Hrvatsikega dnevnika« v Belgradu izjavo, v kateri je poudaril, da je v današnjih razmerah dolžnost vseh političnih ljudi, da duhovno jačijo našo narodno in državno skupnost. Nato pravi predsednik vlade, da morejo le slepi strankarji kritizirati sporazum, ki je prinesel najprej duhovno pre-orientacijo državne iti narodne skupnosti, zaradi česar moremo mirno gledali na razvoj mednarodnih dogodkov. Držeč se stroge nevtralnosti se mo-re jugoslovansko ljudstvo posvetiti urejanju domačih razmer. Kajti le na znotraj urejena država bo mogla biti kos vsem nevarnostim, ki bi utegnile priti nad našo državo. Le tako bo mogoče zajam-tčiti lepšo bodočnost Srbom, Hrvatom in Slovencem V nedeljo je bila v Belgradu odprta velika spomladanska umetniška razstava, katere se je udeležilo čez 100 umetnikov iz vse države, med njimi tudi precej Slovencev. Razstavo je odprl namesto odsotnega prosvetnega ministra pomočnik ministra dr. Nikič. Popoldne je razstavo obiskala kneginja Olga in Se posebej zanimala za dela jugoslovanskih umetnic. — Prav tako pa je bila v /.a grebu v nedeljo odprta druga umetniška razstava, katere pa se udeležuje okrog 100 hrvaških umetnikov s 400 razstavljenimi deli. V Nišu je te dni gostovalo hrvaško pevsko društvo >Tomislav«. Pokroviteljstvo nad koncertom je prevzel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. V Niš sta prišla za to priliko tudi ministra dr. Jure Sutej in dr. Konstamtinovič. V nedeljo zvečer j« bil gostom na čast prirejen banket, na katerem je govoril tudi predsednik vlade in izrazil veselje, d« more pozdraviti hrvaške goste, ki prihajajo v bratsko srbsko sredo. Poudaril je, da je sedaj potrebno duhovno edinstvo, bratska sloga in sodelovanje. Najbolj pa je potrebno zaupanje, brez katerega uspešnega dela ni. In to zaupanje se med Slovence, Hrvate in Srbe vrača hitreje ,kakor pa je bito mogoče pričakovati. Za vse nas je prostora v tej bogati državi. Vsak naj se v svojem domu čuti gospodarja, kajti to bo za nas jamstvo, da bomo složno branili domovino. Danes je bolj kot kdaj prej potrebna solidarnost. Danes so Srbi, Hrvati in Slovenci duhovno popolnoma zedinjeni.« Bolgarski poslanik na našem dvoru dr. Stojilov f* v Belgradu obiskal prostore jugoslovansko bolgarske lige in se seznanil z vsemi delavci v tem društvu. Dr. Stojilov je tam izjavil, da bo z vsemi silami delal za sodelovanje Bolgarije in Jugoslavije. Poudaril je, da sta se jugoslovanski in bolgarski narod lotila sodelovanja s srcem in ljubeznijo, in kjer se tako dela, tam niso potrebni nobeni pakti iu nobene pogodbe. Posebnega zbližanja ni treba, ker so Bolgari in Jugoslovani bratje in etia kri. Končno je izrazil željo, da bi vsi sodelovali z njim kot novim poslanikom, kakor so sodelovali l njegovimi predniki. Izredno velik uspeh je že v nekaj dneh zabeležil« mednarodna kmetijska razstava v Novem Sadu. Glavna pozornost je posvečena razstavi plemenske živine in konjereji. Na razstavo je prišlo izredno veliko gospodarjev iz raznih krajev, ki so kupovali plemensko živino in žrebce. Za poslednje #o se zanimali zlasti dirkači iz Belgrada, kjer se jahaški šport naglo razvija. 2e do sedaj je bilo prodanih okrog 80% vseh razstavljenih grl govedi V? koniev- V nedeljo pa so najboljšim gojiteljem živine in drobnice podelili nagrade, med njimi tudi pokal kralja Petra II., nagrade več ministrov, bana in raznih gospodarskih zadrug. Belgrajska borza je imela v preteklem poslovnem letu velik promet. Vsega skupaj so zabeležili prometa za 2 milijardi in dobrih 661 milijonov dinarjev. Navzlic vojni in motnjam v gospodarstvu se jc promet v primeri z lansko poslovilo dobo povečal za 122 milijonv dinarjev. Zborovanje borze je vodil podpredsednik, ker se predsednik Slo-iadinovič nahaja v prisilnem bivališču. Nato je bilo izvoljenih v upravo novih šest odbornikov, ki bodo s starim vred izvolili iz svoje srede novega predsednika borze. Dviganje rušilca »Ljubljane« so morali zaradi tehnične nezgode odložiti za en mesec. Dela so zadnje dni lepo napredovala in so ladjo napol že potegnili iz vode. V nedeljo pa so nenadoma popokale železne vrvi, s katerimi so privezali pod ladjo dva balona, napolnjena z zrakom, ki sta odrivala ladjo proti površini, med tem ko so reševalci s stroji črpali iz notranjščine ladje vodo in prostore napolnjevali s stisnjenim zrakom. Odtrgana balona sta se z velikim truščem dvignila iz dna, obenem pa se je rušilec spet pogreznil na dno in se vlegel v lego, kakor pri prvi potopitvi. Reševanje so morali zaradi tega oilgoditi za en mesec, dokler ne bosta prispela dva nova cilindra, s katerima bodo ladjo dvignili. Strokovnjaki pravijo, da so bile najbrže železne vrvi iz slabega ma-terijala ali pa sta bila oba cilindra preslaba, da bi vzdržala vse breme težkega rušilca. Sedaj so poklica H iz Zagreba tudi dva vseučiliška profesorja, ki eta strokovnjaka za ladjarstvo. S tajinstvenim in nerazložljivim zločinom se bavi belgrajska policija. Neki neznanec je zvečer v manj prometni ulici napadel študentko, ki se je vračala od predavanja na univerzi. Olga Zuhina je srečala v bližini svojega doma nekega neznanca, ki je držal eno roko na hrbtu. Neznanec jo je spraševal o neki drugi ulici in študentka mu je vse pojasnila. Ko pa je odšla naprej, je neznanec stopil za njo in jo udaril z nekim železnim predmetom po glavi. Dekle je padlo vse okrvavljeno na tla, nakar jo je zločinec udaril še nekajkrat, potetn pa pobegnil. Študentka je imela še toliko moči, da se je privlekla do doma in povedala podrobnosti zločina. Zanimivo pa je, da se dekle ne spomni, da bi v življenju kdaj videla napadalca, niti ne more policija dobiti nobenega znaka, ki b* vsaj v neki meri nakazoval nagibe, zaradi katerih je neznanec napadel študentko in ji skoraj glavo razbil. Zaradi slutnje, da ji nekdo streže po službi, se je obesila v Zagrebu uradnica veterinarske fakultete. Suknaičeva je bila zadnje čase potrta in zaprta sama vase, vendar 'njeni domači niso opažali na njej znakov notranjega razkroja, niti ni ženska govorila o svojih težavah. Sele pp njenem samomoru 'se je odkril jx>vod za njen obupen korak. Suknaičeva je v poslovilnem pismu napisala, da ji nekdo že dalj časa streže po službi in da •{ je zato iz bojazni vzela življenje. V pismu je iudi navedla, koga smatra za krivca svojega obupa. Tri smrtne nesreče so se zgodile v nedeljo na železniških progah v Zagrebu. Najprej so našli v predmestju zjutraj na progi razmesarjeno truplo 18 letnega brivskega pomočnika Protulipca, za katerega n* vedo ali je stot-il samomor, ali pa je zabredel v nesrečo po neprevidnosti. Druga žrtev je bil slepi jiotnik, ki se je peljal brez vozovnice. Zlezel je zato na streho vagona, pa ni pazil, ko se je vozil čez most. Z glavo je zadel v mostno konstrukcijo, ki mu je razbila glavo, da je revež ostal na mestu mrtev. Tretja žrtev pa je bil neki siromak, ki je skušal nabrSti nekaj starega železa z vagonov, polnih starega železa. Ko pa je zagledal, da se bližajo železničarji, je naglo skočil z vagona in stekel čez tire. Tedaj pa je pridrvela lokomotiva in reveža do smrti povozila. f Najzabavnejša burka, ki bo izzvala cel orkan smeha! Najboljši komiki Vas hodo razveseljevali in to Paul Kemp, Lucie Englisch in Georg Aleksander Naia mala ienka KINO UNION tel. 22-21 Ob 16., 19. in 21. uri V gl. vlogi popularna Vesela vsebina teja filma bo nudila vsakomur obilo razvedrila! KSthe Nagy i Velike feikoče pri gradnji ceste Maribor-Sv. Lovrenc Na Fali razstreljujejo ie več mesecev ogromno skalo - pravljično „Falsko peč" Maribor, 20. januarja. Na desnem breeu Drave dosedaj ni bilo od Sv. Lovrenca na Pohorju, Dev. Marije v Puščavi iu Fale prav nobene zvezne ceste z Rušami in Mariborom. Ves promet se je mogel vršiti samo preko broda pri Sv. Lovrencu in Fali na levi breg in proti Mariboru. Velika zapreka je bila znana strina pečina pri falski graščini nad Dravo in globok prepad med pečino in falsko graščino. V iipeuu prebivalstva pohorske kotline pri Sv. Lovrencu in Puščavi je g. Josip Petrini, šolski upravitelj pri Sv. Lovrencu, kot član okr. cest. odbora mariborskega tako dolgo deloval na to, da je okr. cestni odbor s pomočjo banske uj>rave začel graditi novo cestno zvezo med Falo in ^ Rušami. Najprvo se je zgradil veliki moderni železobetonski most čez nevarno brezdno med graščino in pečino. Samo ta most je stal nad 200.000 din ter je lej>a moderna zgradba. Sedaj pa že skoraj leto dni podjetje inž. ' Ferluga razstreljuje veliko pečino nad Dravo in železniškim predorom. To delo je zvezano z izrednimi težavami in nevarnostmi. Pod pečino teče železnica skozi predor. Od pečine do dravske struge je velikansko brezdno, globoko svo jih 4<) m. Posebnost te pečine je, da ne obstoji iz trdega kamna, kakor bi človek mislil, če gleda pečino od daleč, ampak je ta pečina stisnjeni pesek, ki ni potem za nobeno rabo, temveč ga morajo delavci vsega zmetati v dravsko strugo. Vendar |)a stane razstrelitev te peščene pečine ogromno denarja. Pečino morajo vrtati s posebnimi stroji 5—8 ni globoko in potem denejo v te luknje posebne razstrelilne patrone, ki pa zaradi čudne sestavine pečine niti vedno ne eksplodirajo. Delavci morajo biti silno previdni, ker je teren tako nevaren, kakor malo kje drugod. Paziti morajo tudi na železniško progo in smejo razstreljevati samo ob strogo določenem času. Vendar pa delo pod spretnim nadzorstvom tehničnega voditelja okr. cest. odbora g. inž. Stergaršeka le|>o napreduje, tako da bo ta važna cestna zveza letos vpo-stavljena. Okr. cest. odbor bo nato s pomočjo banske uprave in interesentov gradil cesto dalje proti Rušam in je tako ujiati, da bo v nekaj letih cesta sposobna tudi za avtomobilski promet direktno iz Maribora preko Ruš na Sveti Lovrenc na Pohorju. Ko bo ta moderna cesta gotova, nameravajo M P v Mariboru odpreti direktni avtobusni promet Maribor—Ruše—Fala—Puščava—Sv. Lovrenc. Ta zgradba je iz narodno-gospodarskih, tujsko-prometnih in še drugih važnih ozirov izrednega pomena. Slika bednega življenja Oče In mati obsojena, ker sta pustila otroke na mrazu In brez hrane Maribor, 20. maja. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru so danes razpravljali žalosten primer, ki je prav žarko osvetlil bedne razmere, v katerih so letošnjo hudo zimo preživeli revni ljudje. N* zatožni klopi sta se nahajala zakonca 43 letni Blaž in 31 letna Marija Rajh iz Zitečke vasi pri Ivanjkovcih. Oba obtoženca sta živela tam kot uboga najemnika skupaj s svojima otrokoma, 7 letno Terezijo in 4-letno Kristino. Sredi najhujše letošnje zime, proti koncu januarja je družini zmanjkalo živil ter so začeli strašno stradati. Zakonca Rajh sta obšla vse sosede, ki so jima nekaj časa pomagali, potem pa je tudi ta vir začel usihati ter sta sklenila, da se zatečeta jx> pomoč k sorodnikom. Dne 28. januarja sta se odpravila od doma do Ormoža skupaj, tam pa sta se ločila ter je odšel mož proti Sv. Miklavžu, žena pa proti Sv. Lovrencu v Slov. gor. Svoja otroka pa sta starša pustila doma. Zaklenila sta ju v hišo ter deklicama naročila, naj se nikamor ne ganeta. Pustila pa jima nista prav nobene hrane. Bil je tedaj strašen mraz, drv pri hiši sploh ni bilo in deklici sta vso noč neusmiljeno prezebali, povrhu pa ju je mučil hud glad. Na ves glas sta se naslednjega jutra otroka jokala. K sreči je tedaj prišel mimo Rajhove hišice posestnik Ivan Orsinek. Zaslišal je otroški jok, vdrl v hišo ter našel obe deklici že najK>l zmrznjeni. Nato so ju sosedje vzeli k sebi ter jima tako rešili življenje, ker bi bili sirotki gotovo od gladu in mraza umrli. Njuni starši so se povrnili domov šele čez dva dni. Zaradi te malomarnosti je državno tožilstvo oba obtožilo, sodišče pa jima j« prisodilo primerno kazen in sicer je dobil Blaž Rajh 2 meseca nepogojnega zapora, njegova žena Matija pa 1 mesec za-pora, pogojno za dobo 3 let. V maju ie 100 kupnih pogodb za 9 in pol milijona Ljubljana, 21. maja. Lepi majnik zaznamuje že doslej sto kupnih pogodb, zapisanih v zemljiški knjigi okrajnega sodišča ljubljanskega. Celotna kupna vrednost za prodane hiše, vile, stavbne in druge zemljiške jiarcele znaša točno 9,497.154 din. V prvih povojnih letih in tudi do lanskega leta skoraj celo leto ni toliko kupnih pogodb zaznamovala ljubljanska zemljiška knjiga, niti ne za tako čedno milijonsko vsoto. Vse hiti investirat svoje prihranke in kapitalije v zemljo in hiše. Prav zanimiv je pojav, da vedno bolj silijo ljudje z dežele in drugih slovenskih mest v Ljubljano nakujjovat zemljišča. Mnogi j>a gredo celo v druge, južnejše banovine in skušajo tam pridobiti razna posestva. Med Srbi ni tako epidemično razvita š|>ekulacija z zemljišči, kakor sedaj pri nas. Državni zaklad je že v maju na prenosnih taksah prejel prav čedno vsoto, kajti pri vsaki kupčiji zaračunajo 0% državno doklado, poprej je bila 4%. Torej je državni zaklad že v maju prejel prav čedno vsoto! Med važnejšimi kupčijami naj navedemo: Sedaj pokojni Rajko Stoje in njegovi nedoletni otroci so prodali Elizabeti in Adalbertl Verovškovi v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 2, nepremičnino vi. št. H72 k. o. Petersko predmestja I. del (hiša št. 12 na Resljevi cesti z vrtom) za 1,125.000 din. Javornik .Josip, posestnik in mesarski mojster, Ljubljana, Potočnikova ulica, in soproga Julijana sta prodala Mariji Kržišnikovi, gostilničarjevi soprogi in posestnici v Kostanjevici na Dolenjskem nepremičnino vi. št. 203 k. o. Poljansko predmestje (hiša št. 10 v Potočnikovi ulici z vrtom) za 909.000 dinarjev. Cerček Edvard, gimnazijski profesor v Novem mestu, je prodal Franu Demšarju, posestniku v Tržiču, pare. št. 332-3 k. o. Zgornja šiška v izmeri 893 m’ za 80.370 din. Hity Albina, posestnica v Ljubljani, Kongresni trg št. 13, je prodala Zofiji MUllerjevl, posestnici v Črnomlju, pare. št. 129-7 k. o. Gradiško predmestje v izmeri 87 m* in pare. št. 1102-33 k. o. Vič v izmeri 888 ni’ za 76.020 din. Dermastja Fran in Ana, posestnika v Stožicah, sta prodala Franu Pečniku, državnemu uradniku v Stožicah št. 175, nepremičnino vi. št. 312 k. o. Brinje (hiša št. 154 v Stožicah) za 125.000 din. Brunčič Marija roj. Černe, posestnica v Stepanji vasi št. 80, je prodala Angeli Andrašičevi roj. Gro-han, veletrgovčevl soprogi, posestvo vi. št. 928 k. o. Petersko predmestje I. del za 900.000 din. Demšar Rafael, posestnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 3, je prodal Josipu Selovinu, trgovskemu zastopniku v Ljubljani, Masarykova cest« št. 23, nepremičnino vi št. (567 k. o. Dravlje (hiša št. 5 v Sv. Roka ulici) za 300.000 din. Brezovšek Marjan, Majda, Anica in Vida, zastopani j>o očetu Karlu Brezovšku, gostilničarju v Komenskega ulici št. 28, so prodali Rudolfu Rakovcu, posestniku in trgovcu v Spodnjih Duplah št. 54 na Gorenjskem, nepremičnino vi. št. 391 k. o. Petersko predmestje I. del (stavbna parcela 92-2 ln 311 iste k. o.) za 050.000 din. Mergenthaler Adolf, tovarnar v Ljubljani, Moste št. 26, je prodal Mafiji Pevec roj. Podboršek, posestnici v Podsmreki št. 5 pri Brezovici, parceli št. 279-2 in 280-2 k. o. Petersko predmestje I. del v skupni izmeri 9247 m5 za 250.000 din. Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico v Ljubljani je prodala Rudolfu Pajku, izdelovalcu moških in ženskih klobukov v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 38, nepremičnino vi. št. 446 k. o. Vič (hiša št. 24 na Glincah, Tržaška cesla) za 200.000 din. Rozman Martin, posestnik in mesarski mojster, Ljubljana, Korytkova ulica št. 26, je prodal Kreditni zadrugi z o. z. v Ljubljani »Kovinar«, Miklošičeva cesta št. 22, posestvo vi št. 234 k. o. Petersko l>redme$tje II. del (stavbna parcela 73-7 v izmeri 315 m’ in vrtna parcela št. 73-24 iste k. o. v izmeri 1042 m’) in posestvo vi. št. 235 k. o. (parček 80-25 v izmeri 143 m’) za 825.000 din. Rekar Antonija, posestnica, Ljubljana, Goriška ulica št. 85, je prodala Viktorju Baeblerju, Ljubljana, Langusova ulica št. 14, parcelo št. 109-10 k. o. Kapucinsko predmestje, v izmeri 785 m* za 105.000 dinarjev. Anton baron Codelli, graščak na Kodeljevem, je prodal več parcel, in sicer: Veri Mikličevi, modni salon, Ljubljana, Gajeva ulica it. 1, parcelo št. 179-1 k. o. Udmat v izmeri 514 m* za 33.400 din, dalje Alojziju Janežiču, zyasebniku, Polica št. 38 (Grosuplje), parcelo št. 179-79 k. o. Udmat v izmeri 724 in1 za 30.000 din. Gdč. Krajec Marija, posestnica v Stepanji vasi št. 125, je prodala Franu Kovačiču, posestnika sinu v llzmani št. 4, pošta Rob pri Velikih Laščah, posestvo vi št. 487 k. o. Stepanja vas (hiša št. 125 v Štejianji vasi) za 120.0Q0 din. Dimnik Ivana, posestnica v Ljubljani, Smar-tinska cesta št. 58, je prodala gdč. Elidi Baeblerjevi in gdč. Vilmi Baeblerjevi, obe v Novem mestu, parcelo št. 693-4 k. o. Brinje, v izmeri 822 m’ za 180.000 dinarjev. Šušteršič Egidij, posestnik in pleskarski mojster, Ljubljana, Igriška ulica št. 14, je prodal ge. Heli Podvinec, industrialki in posestnici v Karlovcu, nepremičnino vi. št. 568 k. o. Gradiško predmestje (hiša št. 14 v Igriški ulici) za 1,080.000 din. Na koncu za zabelo še veselo in komično zgodbo. V nedeljo dopoldne so sedeli v neki elegantni kavarni mnogi odličniki in petičniki. V teh burnih časih naravno so mnogo govorili q vojni in razpravljali o raznih zemljiških kupčijah. Vsak je zatrjeval drugemu: >Kaj? Jaz. da bi zapustil to lepo in prijazno Ljubljano? Nikdar in nikdar! Tudi če se vsi izselijo, jaz ostanem.« Vsak je takole zatrjeval. Junaško so se razšli. Popoldne pa je bilo nekje na Dolenjskem prav nenavadno srečanje. Gospodje odličniki in petičniki »o se pripeljali v neko mirno dolenjsko naselje ogledovat čedno hišico z vrtom. Lahko si mislite, kako *o se med seboj gospodje spogledovali 1 Kadar zazvoni mrtvaški Zvon, se vprašamo, ali ni »pet kdo umrl za jetiko. Spomni «e jetičnih bolnikov in daruj za njihovo zdravljenje! Stroga nevtralnost na jugovzhodu Evrope postavlja gospodarstvo pred nove in ne vedno lahko premagljive naloge in težkoče. Stalno menjajoče se prilike zahtevajo ponovna presmerjenja načrtov v privatnem gospodarstvu. Od podjetnika »e danes zahteva več kot kdaj poprej. Zahteva se, da je orientiran o trenutnem gospodarskem ]>oložaju ne samo naše države, marveč skoraj vsega sveta. Nikdar poprej ni bila tako potrebna najožja strnjenost in povezanost gospodarstva kot sedaj. Gospodarstvo ne zanima več samo industrijca in trgovca, marveč je to skrb celega naroda, saj so z gospodarstvom v najožji povezanosti najbolj pereča socialna vprašanja. Noben napor države, organizacij in poedincev ni prevelik, da se dosežejo za gospodarstvo zadovoljivi rezultati. Ljubljanski velesejem se je od vsega po-četka stavil v službo našega gospodarstva. On je mnogo pripomogel, da se je ustvarila všečna vez med producentom in konzumentom, on je prikazal uspehe domače produkcije in dosegel, da gledajo danes tudi široke plasti naroda s ponosom na naše domače gospodarsko ustvarjanje. Kakor vsako leto, bo Ljubljanski velesejem tudi letos od 1. do 10. junija prikazal s svojo prireditvijo ustvarjalno silo našega gospodarstva ter z njo prepričal narod, da naša industrija in trgovina kljub vojni vihri na za-p|fiu ni ohromela. Vremensko poročilo , S »Slovenskega doma« Kraj Baronieter-sko stanje Temperatura » (J* ■ ** a > ■ir. » B £> I C a - P Veter Hmer, iakost) Pada- vine * .* aa <■> 3£ cc 1 *»■ 'mc UI/UI c ► Ljubljana 733-0 ;i-2 lOv 86 9 0 47 dež Maribor 763-* m 6-0 80 1 0 — n Zagreb 753-4 '1-0 ^•0 90 6 SW, — — Belgrad 75^-8 18-0 110 80 10 SW, 2-0 dež Sarajevo 76u<) 1D-0 7-0 80 10 0 5-0 dež Vis 761-3 18-0 10-0 60 5 NW, — _ Split 7o0- 20-0 13-0 <0 6 SE, — — Kunibor 761-0 W0 13-0 70 8 SE, — — Rab 76J-7 18-0 12-0 60 la SSE, 04 dež DuirovniD 762-2 23-0 13-0 70 6 SE, — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno', sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Koledar Danes, torek, 21. maja: Feliks. Sreda, 22. maja: Milan. Obvestila Nočno služb« imajo lekarne: mr. Lenstek, Resljeva 1; mr. Bahovec Kongrestni trg 12: mr. komotar, Vič 48. Dražba košnje v tivolskem parka bo v nedeljo, 26. maja ob 9 v mestni vrtnariji. Združenje kinematografskih podjetnikov dravske banovine I>o imelo svojo 5. redno skupščino 5. junija ob 9 v >Kožnih* (restavracija hotela Union v Ljubljani). — Uprava. Naša šarmantna rojakinja Kiithe Nagyi v veseli burki »Naša mala ienkac. V dobi, ko sta nam smeh in razvedrilo *ako zelo potrebna, predvaja kino Union eno najzabavnejših burk avtorja in režiserja nepozabne veseloigre »Vzorni soprog«, veselo burko >Naša mala ženkac. Trio najpopularnejših komikov: Paul Kemp, Lucie Englisch in Georg Aleksander, je najboljše jamstvo, da je film res izvrsten, odličen in zabaven. Glavno vlogo »male ženkec, ki je šarmantna, ljubezniva, obenem je tudi nagajiva in ljubosumna, igra Kiithe Nagy, naša znamenita in vsepovsod priljubljena rojakinja iz Subotice. — Oglejte si film v kinu Union. Mlada slovenska pevka, ki stopa v svoj poklic, gdč. Ksenija Kušejeva, bo koncertirala na samostojnem koncertu prihodnji ponedeljek, dne 27. maja v veliki dvorani Filharmonije. Poleg domačih avtorjev bo imela na sporedu dela kla-sikov in tujih skladateljev. Na koncertu bosta sodelovala docent Pavel Sivic, kot solist-pianist in klavirski spremljevalec ter Miljutin Raubar. ki bo spremljal eno Schubertovo pesem s klarinetom. Predprodaja vstopnic je v knjigarni GM. Razstav E. Piščančeve t Galeriji Obersncl po. daljšaoa. Z ozirom na veliko zanimanje in umeva-nje, ki ja je pokazala cenjena publika za razstavljena dela Elde Piščančeve, te je slikarka odločila razstavo podaljšati. Razstava bo odprta do 26. t. m. Vabimo ljubitelje lepe umetnosti, da si ogledajo razstavljena dela. Vstop v razstavne prostore Galerije Oberenel je brezplačen. Odbor frančiškanske proevete poživlja člane, aa plačajo članarino do najkasneje 1. junija 1940. Blagajničarka oziroma njen namestnik je na razpolago vsako sredo m soboto od 5—7 popoldne v Skrabčevi ulici, Frančiškanski prehod. Vabilo z« prijavo krvodajalcev v občni drž, bolnišnici v Ljubljani. Vsi oni, ki bi bili pripravljeni oddajati za odškodnino kri bolnikom tega zavoda, nni se javijo čimprej v bolnišnici, in sicer na I. kirurg, oddelku ob ponedeljkih in četrtkih v popoldanskih urah. Pogoj /a spre-jem v krvodajalsko skupino je neoporečno zdravstveno stanje in stalna pripravljenost ter dosegljivost jxxlncvi in ponoči. Za enkratno oddajo krvi plača uprava bolnišnice 250 din. — Uprava obče drž. bolnišnice v Ljubljani. Varujte se pred zlorabamil Iz verodostojnih virov smo do/.nali, da se razprodajajo v proti-tuberkiiloznem tednu nabiralni listki stare izdaje, ne pa listki s slikama »zdravilišče C*>lnik< in »bolnike. Ojx>zarjamo ol>čiiistvo, da kupuje samo ilustrirane nabiralne listke ter jih po nakupu takoj uniči. Listki brez slik datirajo iz prejšnjih let in niso več veljavni. Takisto se razprodajajo tudi tablice z napisom >Ne pljuvaj na ila!< ki niso opremljene z imenom z»-loznice I roti tuberkulozne zveze. Vse takšne ta-Mice, ki niso označene z imenom naše organi-zacije, odločno odklanjajte. — Protituberkuloz-na zveza v Ljubljani. »Slovanski klub v Ljubljani« je. imel občni /4x>r dne 30. aprila 1940 ter je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: dr. Grivec Franc, univ. profesor; podpredsednika: dr. Stele Fr univ. profesor, in dr. Murko Vladimir, univ. docent; tajnik: Bojc Etbin profesor: blagajnik: Herkopec Anton, akademik; revizorja: dr. Korošec Viktor, univ. profesor, in Povšič Jože, profesor; kot zastopnik Slov. dij. zveze; Peterlin Jože, dipl. phil. Proslava 40 letnega umetniškega dela člana Drame Josip« D.neša, ki je bila preložena »radi njegove bolezni, bo v nedeljo, dne 26. maja v opernem gledališču. Igral se bo Gogoljev »Revizor«. V vlogi poglavarja bo gostoval mesto našega L Ca-«1« j Je,na ol:oinih *ajah, veliki hrvaški igralec f^arkovič, *i šteje to vlogo med svoje najboljše. ___ Vstopnice, kupljene za 9. april veljajo ca to predstavo. Opozarjamo na ta izredni dogodek, — ob-£**tvo pa, ki je rezerviralo vstopnice prosimo, da jih dvigne do petka 24. maja opoldne. — Za jubilej našega najstarejšega in priljubljenega igralca je veliko zanimanje in zato segajte po vstopnicah, ki so v predprodaji v operi. UIIBUMSKO GLEDALIŠKE DRAMA — tmlfk ob • rvečeri Torek, 21. maja: Zaprto. (Gostovanje ljubljanske drame v Kranju: Asmodej). Sreda, 22. maja: »Strahopetec«. Rad Sreda. OPERA — začetek ob • zvečan Torek, 21. maja: »Adriana Lecouvreur«. Red B, Sreda« 22. maja: »Kleopatra«. Red A, Repertoar Narodnega oedali&a v Mariboru Torek, 21. maja ob 20: »Kriesalidac Red A. Sreda, 22. maja: Zaprto. Četrtek. 23. maja ob JO; »Ana Christie«. — Imsane cene. " " Vso zimo smo v Kohlenzu z1>irali nepomembno dogodbicc, pisali prikaze brez zveze in se dolgočasili v našem klubu. Nezdravo povojno poželenje po mameči zabavi, po sleherni zabav) ali razvedrilu, ta nenadna moralna otopelost, je okužila tudi nas. Pili in igrali smo ver, kakor pa je bilo dobro. Čeprav nas je le malo v tiskovnem oddelku zaslužilo na teden več kakor 75 dolarjev, smo igrali za visoke denarje. Jaz sem redko igral, toda nekoč sem pri kockanju zaslužil 800 dolarjev in jih spet prav naglo izgubil. To je bilo več denarja, kakor som ga kdaj v življenju imel. Po vsej Evropi so se začeli kazati moralni učinki vojne. Milijoni ljudi so zastavili vse, da bi si bežno požgačkali živce s plesom, pitjem, igranjem ali ljubeznijo. V Kohlenzu smo prebivali na otoku stedi morja siromaštva. Zavezniška ldokada je bila dosegla svoj cilj: izstradati nemški narod. Mršavi, papirnato bledi obrazi, utrujeno gibanje ljudi po cestah je pričalo o tem uspehu. Deset milijonov Nemcev je bilo tik pred smrtjo od gladu. D posledicah smo se prepričali celo v naši lastni jedilnici. Odkrili smo, da je naš preliranbeni podčastnik dobršen del naših zalog prodal ali mešetaril z njimi. Beli kruli, ki ga Nemci že leta niso jedli, čokolada, sladkor, prava kava in konzervo so doseglo neverjetne cene. Nemški civilni ljudje so dajali zanje, kolikor je bilo treba. Naš prehranjevalni podčastnik se je s tem stanjem okoristil in si po trgovini z živili, ki nam jih je dajala vojska, nabral majhno imetje. S kosi čokolade si je vzdrževal cel harem deklet. Pozneje so ga postavili pred vojno sodišče. Veliko ameriških vojakov, ki jih je ta stiska ganila, je nemškim civilnim ljudem dajalo ml svoje obilne preskrbe. Čeprav je bilo bratenje z nekdanjim sovražnikom prepovedano, bi vendar stavil, da i.ma lepo število mladih ljudi v Porenju ameriške očete. V Razberry-klubu sem spet lahko enkrat pogledal za kuliso velike politike. Charles Schwab, jekleni kralj in večkratni milijonnr, je nekoč vso no? sedel z nami pri pokerju. Po naključju sc je stekal k njemu, ves denar, ^čeprav si je prizadeval, da bi izgubil. Pravil je omembe vredno zgodbo o stavi z lordom Kitscliener-jent zaradi izdelovanja podmornic. Kitsebener je hotel pri Schwn-hovem podjetju naročiti določeno število podmornic v kar se da kratkem dobavnem roku. Bchwab je vprašal, koliko potrebujejo v Angliji za tako izdelavo. Kitsebener mu je povedal in Srhwab mu je imenoval za mesece krajši čas, v katerem jih je mislil narediti. Kitschener mu je ponudil stavo na ogromno vsoto, vsega skupaj za več stotisoč dolarjev, da je to nemogoče. Sklenila sta stavo na toliko in toliko tisoč dolarjev za podmornico in za mesec po angleški izdelavi ter narobe. Schvvab je stavo dobil. Pravil nam je, da je dobiček razdelil v priznalnicab delavcem, ki so podmornico naredili. Vladarske rodbine in svetovne države so se podirale. Novi narodi so se rodili. Revolucije so izbruhnile po vsej Evropi in celina je vrela v vstaji. Vse to so bile posledice nenadnega konca štirih let vojne. Jaz sem medtem v miru napisal natančno zgodovino vojnih dejanj, ki so jih izvedle ameriške divizije, ki so sodelovale v boju. Svetovno-zgodovinski dogodki okoli mene so mi bili tedaj nekako brez pomena. Mesece scin bil prebil sredi največjih dogodkov zgodovine. Nastopilo je popuščanje po teh razburjenih tednih. Za dodatno igro nisem mogel dobiti nič zanimanja. Takrat se je zdelo, kakor da se ne more nič več pomembnega zgoditi. Mnogo drugih ljudi je padlo v prav tako stanje kakor sem dognal pozneje po neodgovornem ravnanju nekaterih svojih prijateljev, ki so po vojni šli na psa. Niso se mogli več prisiliti k nobenemu delu, izgubili so svoja mesta, se zapili in prezgodaj umrli. 18 mesecev vojne' v Evropi je name bolj vplivalo kakor vsaka prejšnja doba mojega dela. Ti meseci so me utrdili, nie naredili bolj kritičnega in mi vzeli utvare. Dejstvo, da sem nekaj o vojni, največjem dogodku v zgodovini časopisja sam poročal, je ZTišalo mojo osebno in poklicno samozavest. v Polagoma sem začenjal v občevanju z ljudmi Čutiti manj zadržkov. Z rastočo samozavestjo so je nezavedno razvijala moja osebnost. Pač pa mi je ostala bojazen v občevanju z ženskami. Odkar sem bil zapustil Chicago, nisem imel več prilike za navadno družabno občevanje. Misel, da bi šel na bližnjo mirovno kontetenco in da bi prisostvoval kravji mešetariji, sporu za razdelitev plena iz uničene Evrope, mi je bila zoprna. Sporočil sem svojemu uredništvu, da bi rajši šel v Pariz. Pozneje som se zavedel, da sem se zmotil in da bi bil moral biti zraven kot priča diplomatskega dela, ki naj. bi Evtopi dalo novo obličje skoraj za človeški rod dolgo. Marca 1919 sem prevzel londonsko uredništvo, Edvard L. Keen pa se je priključil skupini tiskovnih zastopnikov na mirovni konferenci. Irska Ircem! Med vso mirovno konlerenco sem ostal v Londonu, v spokojni razdalji od vseh poročil, kakor je tedaj odgovarjalo mojemu razpoloženju. United Press mi je namignila, da sem izbran za voditelja pariškega uredništva. Zaradi tega sem se v neki večerni šoli zičel prav zares učiti francoščino. Med teni časom sem dobil več prilike, da sem redno hodil v družbo. Spoznal sem Mary Alstonovo, mlado Angležinjo in se zaročil z njo. Hodila je Z menoj v večerno šolo in se učila francoščine, ker je nameravala živeti v Parizu. Iz 500 dolarjev, ki sem jih dobil od Marka Mortona, sem kupil zaročni prstan. Poročila sva se nt)kaj prej, 'preden so me poslali v Francijo. Nekako ta čas sem doživel klasičen primer — in pozneje sem doživel še druge — kako so evropske vlade nadzorovale svoje zveze med seboj in zveze Evrope z Ameriko. Za Jugoslovansko tiskarno e Ljubljani: Joie Kramarič. - Izdajatelji Inž. Joie Sodja. - Uredniki Mirko Javornik. - Hofcoplaov ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina U din, ta inozemstvo 23 din. Uredniitvos Kopitarjeva olica UH. Telefon »L 4001 do 40«. Upravni Kopitarjevo alka K 2iv »dež« na sovražno zaledje. Dogodek Škof Wiple, ki je okrog lela 1900 misljonaril med Indijanci, je pripovedoval sledečo zgodbo, ki označuje mirnost in sainozatajevanje Indijancev. V nekem hotelu v Washingtonu je kosilo več indijanskih glavarjev. Ko je eden izmed njih videl, kako je neki beli gospod natresel popra v juho, je tudi on vzel posodico s poprom in ga precej veliko natresel na svoj krožnik. Ko je začel jesti, je bil navidezno čisto miren, vendar pa so mu, ko je začel poper preveč peči, tekle solze po licih. Njegov sosed je to zapazil in ga vprašal: »Zakaj jokaš?« — »Mislil sem na svojo rajno staro mater,« se je glasil odgovor. Sedaj si je natresel tudi drugi Indijanec popra, ki je nanj enako učinkovil kakor na njegovega soseda. Tedaj pa je prvi Indijanec ostro pogledal in vprašal: »Zakaj jokaš ti?« — »Jaz jokam,« je dejal drugi, »ker te tvoja stara mati ni vzela s seboj, ko je umrla.« Radio Program radio Ljubljana Torek, 21. maja' 7 Jutranji pozdrav — 7.09 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Dobrepolj. izvajajo učenci in učenke ljudske šole. vodi Anton Ljubič — 12 Mojstri harmonike (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Koncert na violon-cellu: prof. Č. Šedlbauer, pri klavirju prof. P. šivic: Saint Saens — 18.40 Dušeslovne orvine narod, gospodarstva (univ. prof. dr. Fr Veber) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Monahinja Jefimije in rtjena zahvala knezu La-zaru (Djuro Gavela, knjiž, Bgd) — 1940 Objave — 19.50 Deset minut zabave (Fr. Lipah, član. Nar. gled.) — 20 Mandolino igrajo (plošče) — 20.20 Janez Jalen: »Bratje«, drama (člani radij, igral, družine) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radij, orkester. Drugi programi Torek, 21. maja: Belgrajska kratkovalovna postaja (4913, 19.69m); 19.40 Poročila v slovenščini. Belgrad: 20.10 Schubertova VIII. simfonija. — Zagreb: 21:30 Ciril-Metodijski zbor. — Sofija: 20 Japonske pesmi. — Praga: 21.23 Orkestralni koncert, Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert: 20.30 Lahka glasba. — Rim-Bari: Verdijeva opera »Traviata«. — Florenca: 20.30 Operetna glasba — Budimpešta! 19.25 Veliki orkester. — Beromiinster: 21 Cerkvena glasba. — Bukarešta: 20 lz Johanna Straussa operet. Sreda. 22 maja: Belgrajska kratkovalovna postaja (4918, 19 69m): 19.40 Poročila v slovenščini. Belgrad: 20 Gledališki prenos. — Zagreb: 20.30 Ljubljana. — Sofija: 19.50 Opera. — Praga; 20.05 Filharmonični koncert. — Trst-Milan: 21 20 Lahka glasba. — Rim-Bari: 21 Simfonični koncert. — Florenca: 21 Gounodova opera Faust. — Budimpešta: 19.30 Musorgskega opera »Hovanščina«. — Bero-mfinster: 20.55 Jodlerji. — Bukarešta; 20 Audra-nova opereta »Maskota«. Nega ranfencev Težji ranjenci so bili nekoč V sodobnih vojnah je oskrba ranjencev na višku in samo po sebi umevna stvar. Na žalost pa ni bilo vedno tako in še pred nedavnim časom ni bil nobeden ranjen vojak gotov, če bo dobil takoj potrebno pomoč. To pa ne pomeni, da na ranjence sploh niso računali, temveč se je prva pomoč ravnala po znanju zdravnikov. Špartanci so zelo cenili svoje ranjence. Za časa cesarja Avgusta so že obstojali vojaški sanitetni oddelki, pozneje pa je začela s pripadanjem 6tare kulture pešati tudi zdravniška znanost. Posledica tega je, da so bili zdravniki v srednjem veku ljudje s kaj sumljivim znanjem. Najbolj 60 to občutili ranjenci sami, ki jim tedaj niso nij-dili nobene stvarne pdmoči. »Medikuse«, zdravnike za notranje bolezni so ljudje še nekam cenili, do-čim so »kirurge« odkrito prezirali. Sicer pa je to razumljivo, saj so bili glavni »kirurgični instrumenti klešče, nož in razbeljeno železo 6 katerim so izžigali rane. Ja6no je, da tudi obveze niso bile v tistih časih dovolj čiste, in nič čudnega, če je bilp mnogo ranjencev, posebno v težjih primerih že v naprej obsojenih na smrt. Koncem 18. stoletja že srečujemo tako imenovane poljske vojaške lazarete, bili pa so težko pre- nekoč in danes že vnaprej obsojeni na smrt makliivi in zaradi tega tudi zelo malo koristni. V svojem delu »Vojna in mir« je Tolstoj zelo živo opisal, kako so amputirali noge v nekem gibljivem poljskem lazaretu Celo za časa vojne od 1870. do 1871. leta je bila nega ranjencev zelo težavna. Šele pozneje, ko 6e je silno razvila medicina in ko je bilo pričakovati vojaško zdravništvo, so mogli ranjenci mirnejše pričakovali ozdravljenja. Ustanovljene so bile modernejše opremljene poljske bolnišnice, na razpolago so bili zdravniki specialisti, izučeni bolničarji in končno izšolane usmiljene sestre. Kaj je vse možno storiti za ranjence, je pokazala svetovna vojna (1914.—1918.), ko so se vsi ranjenci tudi po največjih bitkah že v kratkem času znašli v odlično urejenih bolnišnicah. V današnji vojni je na tem polju napredek še večji, 6aj je v ta namen na razpolago tudi večje število sanitet-skih letal, več kakor nekdaj sanitetskih voz, tako da ranjenci niso prepuščeni negotovi usodi. Tisti, ki se borijo za svojo državo vedo, da jih čaka oskrba in pomoč, če bi bili v tej borbi slučajno ranjeni. Razumljivo, da ima pri pomoči ranjencem in vojnim bolnikom zelo veliko vlogo Rdeči križ. (m) je katoliško vseučilišče, ki šteje nad 4200 slušateljev. V Bruslju je svobodna univerza, v Liegeju in Genouxu pa sta državni; vse skupaj obiskuje 13.000 dijakov. Poleg univerz pa ima država tudi nekaj visokih šol za kolonialno službo, za rudarstvo, tek-stilstvo, trgovino, dalje ima tudi vojne akademije in akademije za umetnost. Vse te šole so znane širom 6veta. V belgijskem Kongu je pouk v rokah misijonarjev, v zadnjih časih pa je država uvedla obvezni šolski pouk. Lani je posečalo vse šole 250.000 zamorskih in 4000 belih otrok. Narodni dualizem se opaža tudi v zelo razvitem tisku. V Belgiji izhaja okrog 70 dnevnih in 350 tedenskih časopisov, ki so večinoma valonski. — Katoličani imajo velik vpliv na tisk. V začetku 6e je belgijski tisk naslanjal na francoski, toda »Bel-, gijska brzojavna agencija« se je 1920. leta ločila od Havasa in tako je dobil tisk Belgije samostojnejša poročila. Največji in najbolj znani belgijski list je »Soir«, ki izhaja že skoraj 60 let v Bruslju dnevno 300.000 izvodih. Drugi največji ima 250.000, tretji 130.000 (oba v Bruslju), zadnji ima tudi podeželski izdaji v Genbuxu in Liegeju nad 25.000 izvodov dnevno. Katoliški »Gazet van Antwcrpen« izhaja v 125.000 izvodih, »Nation Belge (Bruselj) pa ▼ 100.000 izvodih dnevno. Kopna vojska, mornarica in letalstvo V mirnem času je štela belgijska oborožena sila 90.000 mož, od katerih je bilo 38.000 prostovoljcev. Vsako leto da 47.000 novincev, nekaj jih služi po 17, nekaj pa po 12 mesecev. V vojnem 6lanju šteje belgijska vojska okrog 700.000 mož. Jezikovno je tudi razdeljena posebe na flamske in na valonske armade. Vojaki so že po tradiciji dobri, borbeni in vzdržljivi, poleg tega so izredno točni v izvrševanju 6lužbe. Vzdolž nizozemske in nemške meje sc vije vrsta odličnih utrdb, v zadnjem ča6u zgrajenih; vse stare utrdbe pa 60 bile modernizirane. Vojne mornarice prav za prav ni. Vzdolž obale križari nekaj patrolnih ladjic, v ladjedelnici pa dokončujejo eno križarko. Trgovska mornarica ima okrog pol milijona ton. Letalstvo ima v prvi liniji nad 500 lovcev ter oglednih in lahkih bombnih letal. Zanimivo je, da Belgija sploh nima težkih bombnikov. Zelo močno je civilno letalstvo. Orožje, strelivo, tanke, oklopne avtomobile (belgijska vojska je skoraj vsa motorizirana in mehanizirana) in letala izdelujejo številne velike domače tovarne. Prestolnica Bruselj ima okrog 1,000.000 prebivalcev, drugo največje mesto pa je Anvers (500.000), tretje Liege (252.974) itd. «»♦«♦♦♦»» Ustanov telj zastavljalnic -frančiškan Ko smo v stiski, si poiščemo ta ali oni predmet in ga odnesemo s težkim srcem v zastavljalnico, kjer takoj dobimo dolgoročno posojilo. Kljub temu, da je pomoč tako hitra in enostavna, nam je ta pot skrajno neprijetna, ker pač ne pomislimo, kako je bilo takrat, ko še ni bilo zastavljalnic. V tistih časih so razni oderuhi posojali revežem denar, s tako visokimi obresti, da so jih v najkrajšem času spravili ria beraško palico. Proti tem brezvestnim izkoriščevalcem je prvi nastopil Martin Tomitano, ki se je rodil 1439. leta v Feltre. Ko je študiral na univerzi v Padovi, je poslušal v stolnici pridigo o sv. Jakobu, ki ga je tako prevzela, da je takoj vstopil v red sv. Frančiška Asiškega, kjer se je z vso vnemo posvetil teologiji in ekonomski vedi ter se istočasno izuril v pridigovanju. Kaj kmalu so njegove ganljive pridige prevzele in pridobivale srca vseh poslušalcev za krščansko življenje. Njegove prve pridige je poslušala velika množica v padovanski stolnici, v dvoranah in na Gosposkem trgu. Pridige tega znamenitega frančiškana so rodile obilne 6adove in večkrat tako razburile množico, da so motile javni mir, kakor se je n. pr. to zgodilo 1487. leta v Florenci, ko je ljudstvo po njegovem govoru napadlo Jude v njihovih hišah. Brez miru je Tomitano prepotoval večji del Italije in povsod neutrudljivo pridigoval proti izkoriščevalcem revežev in povdarjal nujnost ustanovitve zastavljalnic, katere naj bi olajšale položaj revnejših slojev. Skromno obleko frančiškanov je nosil 34 let in je umrl v Paviji 28. septembra 1494. star 55 let. Zaradi njegovih čudežev in velikih zaslug, ga je Cerkev, za časa vladanja papeša Benedikta XIII., 3. avgusta 1728. leta proglasila blaženim. (m) Kakšna je kraljevina Belgija Država je podobnega geopolitičnega sestava, kakor njena 606eda Nizozemska, vendar je v nekaterih predelih gorata, in njen najvišji vrh doseže 700 m. Tako po površini, kakor tudi po številu prebivalstva je Belgija nekaj manjša od Holandske: na 30.506 km2 prebiva 8,343.000 ljudi. Ima pa dokaj veliko kolonialno posest, ki meri 2,0 milij. km2, kjer živi 23,000.000 ljudi. Belgija je najgostejše naseljena država na svetu: 265 prebivalcev na km2; v provinci Brabant pa pride celo 512 ljudi na km2. Prebivalci so Flamci in Valonci; prvi bližji Germanom, drugi Francozom. Trenja med njimi predstavljajo že od starih časov največji državni problem, vendar ta ni nikdar tako nevaren, da bi pretil Belgiji z razpadom. Danes vlada državo mladi kralj Leopold III., ki je tudi vrhovni poveljnik vse oborožene sile. Zakonodajno oblast opravljata dva parlamenta. Volitve so tajne. Belgija je razdeljena v 9 provinc, njena glavna kolonija Kongo pa v 6. Država prekopov, rudnikov, radija in industrije Položaj Belgije je s trgovinskega stališča prvovrsten, izboljšali pa so ga še napori ljudskih rok in tehnika. Še važnejše kakor morska pot pa so za trgovino in napredek države kratke in plovne reke ter neštevilni prekopi. Glavna žila v organizmu Bel- gije, reka Šelda, čeprav je dolga le 200km, predstavlja s prekopi porečje skoraj 15.000 km2; torej polovico cele države. Vse ostale reke so prav tako povezane z neštevilnimi prekopi. Kljub temu je v državi zelo gosta železniška mreža, ki meri 5000 km prog, ki imajo na razpolago 125.000 vagonov ter 4000 lokomotiv. Enako veliko železniško omrežje je tudi v kolonijah. Industrija in rudarstvo zavzemata prvo mesto. Letna proizvodnja oglja znaša nad 30,000.000 ton, dalje pridobivajo 4,000.000 ton jekla in i6to količino železa. Zato se je razvila v državi' industrija vseh vrst; velik*: toVarne orožja so v Serengu (kjer živi več naših jugoslovanskih emigrantov), elektroindustrija v. Liegu in Charleroi, dalje velike ste- klarne, tekstilne tovarne, industrija volnenega blaga, kemije itd. Omembe vredno je tudi to, da proizvaja Belgija najdragocenejšo snov — radij, ki 6e nahaja v sorazmerno velikih količinah v Kongu. Poleg tega goji Belgija najboljše vprežne konje, čeprav imajo lam tudi sorazmerno največ tovornih avtomobilov v Evropi, saj pride na vsakega 36. državljana eno tako vozilo. Prosveia, tisk, omika Kraljevina Belgija je država dveh narodov in zato tudi dveh kultur. Odkar je ustava iz 1877. leta proglasila 6vobodo pouka, je dobila katoliška Cerkev velik vpliv na izobrazbo mladine. V Louvainu Nemški motorizirani oddelki na zahodnem bojišču prodirajo v sovražno ozemlje.