TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo In otorL
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. iJradnlštvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958,
l,<eto XIV.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	soboto, 12. decembra 1931.	Telefon	št.	2552.	Štev.	142.
Ing. Milan šuklje:
Zaščita umne svojine
Po konferenci gospodarskih zbornic v Ljubljani
Danes priobčujemo zadnji del resolucije, katero so soglasno sklenile skupne gospodarske zbornice v naši državi na svoji zadnji konferenci, ki se je vršila v Ljubljani. Kakor smo poročali, so se udeležili konference' najpromineut-nejši zastopniki našega gospodarstva, ki so si stekli za dobrobit gospodarstva v naši državi neoporečne zasluge. Večina skupnih zbornic ni »bila zastopana samo po svojih glavnih tajnikih, ampak po članih samih, tako n. pr. dubrovniška zbornica po dveh, novosadska po dveh, osiješka po šestih, črnogorska, splitska in velikobečkereška pa po enem članu svojega predsedstva.
Konferenca je pridobila na važnosti s tem, da so se je po svojih zastopnikih udeležile vse skupne zbornice v naši državi razen skopljanske, ki je pa odsotnost svojih zastopnikov opravičila in konferenco brzojavno pozdravila ter v brzojavu naglasila svoje stališče za sistem skupnih zbornic po banovinskih področjih.
Na konferenci, ki je trajala dva dni, se je izčrpno razpravljalo o položaju zbornice, podanem po novem obrtnem zakonu, iz vseh mogočih vidikov, posebno pa iz narodno-gospodarskega, nacionalnega in državno političnega stališča. Razprave so bile jako živahne. Udeleževali so se. jih vsi delegati, ki so se eno-dušno ‘postavljali na stališče skupnih zbornic tako, da je resolucija enoten in enodušem izraz volje pretežnega dela našega gospodarstva.
Ljubljanska zbornica, ki je po svojem predsedstvu dala inicijativo za to konferenco, je lahko ponosna na uspeh, ki pomenja v zgodovini naših gospodarskih zbornic važen mejnik za njihov bodoči razvoj.
V	težkih časih, katere preživlja naše gospodarstvo, mu more pomagati samo do skrajnosti izveden solidarizem. Interesi posameznih gospodarskih panog so med seboj tako ozko povezani, da se v splošnih vprašanjih nikakor ne more s pozitivno sigurnostjo reči, kje nehajo interesi ene in kje pričenjajo interesi
PREGLED 1000 DINARSKIM BANKOVCEV.
>Službene novinec objavljajo nared-bo Narodne banke, glasom katere bo 21. decembra začela pregledovati vse novčanice po 100 Din ter jih pričeta nadomestovati z novimi, ki bodo starim podobne razen posebnega znaka, ki bo vnesen v nove bankovce. Pregledovanje tisočdinarskih bankovcev je ukazal finančni minister z naredbo z dne 4. decembra in predvsem zato, da se zaščiti ljudstvo pred ponarejenimi tisočdinarskimi bankovci. Narodna banka izjavlja, da bo bankovce pregledovala in zamenjavala do vštevši zadnjega dne v februarju 1932 leta. Novčaui-ce po 1000 Din, ki so bile izročene prometu dne 30. novembra 1020 in ki ne bodo predložene Narodni banki v pregled in zamenjavo, bodo 1. marca 1932 prenehale biti zakonito plačilno sredstvo v zasebnem denarnem prometu. Narodna banka sama pa jih bo še nadalje sprejemala v plačilo.
Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi!
druge stroke. Kdor ima naše gospodarstvo kot enoto pred očmi in se zaveda, da obstoji glavna moč gospodarskih zastopstev ravno v složnem in enotnem nastopu, bo tudi uvidel, da morejo samo skupne zbornice uspešno zastopati interese gospodarstva. Za dosego ciljev so mogoča različna pota, .vendar pa izkušnja kaže, da se morajo gospodarski interesi uspešno zastopati samo v slogi in v enotnem nastopu vseli gospodarskih činiteljev.
Med našim obrtništvom se je pojavila maloštevilna, a tem agilnejša grupa, ki se ne ustraši nobenih sredstev, da zaseje v naših obrtnikih razdvoj in razpoloženje za ločene obrtniške zbornice. Poslužuje se raznih demagoških gesl, katerih dosedaj nismo smatrali za vredne, da jih zavračamo, ker gredo predaleč, da bi jim razsodni ljudje, ka-koršni so v pretežni večini naši obrtniki, mogli verjeti. Za vzgled navajamo samo klasičen primer demagogije iz enega njihovih shodov, ko je govornik trdil, da obrtniki ne morejo biti v eni zbornici s trgovci, ker trgovci tudi prodajajo obrtniške izdelke, ki so največkrat tujega izvora. Nehote se vsiljuje vsakomur vprašanje, ali trgovci potem, ko se obrtniki izločijo iz skupne zbornice, ne bodo prodajali več obrtniških izdelkov, ali se 'bo položaj potem kaj izboljšal. Sožitje sloni tako v privatnem kakor v gospodarskem življenju na kompromisih, ki se morajo upoštevati. S svojim delom rušijo na ta način posamezniki slogo v obrtniškem pokrelu na škodo stvari same in na prilog elementom zunaj naših vrst, za katere enotnost gospodarstva, kakoršno predstavljajo skupne zbornice po svoji mogočnosti, nikakor ni v skladu z njihovimi osebnimi interesi in ambicijami. Vrgli so med naše obrtnike jabolko spora in obrnili njihovo pozornost v smer, ki je na videz samo formalnega značaja, v bistvu pa naravnost ogroža interese gospodarstva v naši banovini, katerih na ljubo posameznikom pač ne bomo žrtvovali.
ODLIKOVANJE NAŠE DOMAČE INDUSTRIJE!
Na VI. mednarodnem velesejmu v Solunu je bila odlikovana Samotna tovarna, Celje z zlato medaljo. Tako priznanje je najlepši dokaz, da nadkrilju-jejo proizvodi naše domače industrije one od tuje konkurence in se je le čuditi, da se še vedno najdejo ljudje, ki uvažajo tuje izdelke! Take ljudi imenujemo po pravici lahko škodljivce, našega naroda.
NOVE DRŽAVNE CESTE
Nj. Vel. kralj je na predlog gradbenega ministra s soglasjem predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o dopolnitvi zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929. 1.
§ 1. Po točki 50. § 5. zakona o državnih cestah sledita tile dve točki:
Točka 51.: Naklo—Tržič—Ljubelj — avstrijska meja.
Točka 52.: Škofljica—Turjak—Velike Lašče—»Ribnica—Kočevje— Livold—Delnice.
§ 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v ^Službenih novinah«.
Zaščita umne (intelektualne) svojine obsega po sedanji kodifikaciji sledeče panoge oziroma zakone:
Zaščito industrijske svojine, avtorsko pravo, pobijanje nelojalne konkurence, in navsezadnje še zaščito znanstvene svojine. Prvi trije kompleksi so urejeni z nacijonalnimi jugoslovanskimi zakoni na osnovi mednarodnih konvencij, katerim je naša država obvezno pristopila. Četrti kompleks, zaščita znanstvene svojine, se nahaja še v embrionalnem stadiju, pa se nadejamo, da se bo plod odpravil, predno postane živ.
Že na uvodnem mestu je treba povedati, da je pri teh zakonodajnih aktih najzaslužneje sodeloval odlični naš slovenski rojak, gosp. dr. Janko Šuman. On je bil izdelal načrte preje omenjenih treh zakonov, to pa s pre-vdamo uporabo najboljših zakonskih določil drugih držav in upoštevaje njih znanstveno oceno ter z njimi pridobljene praktične izkušnje. Njegovi zakonski projekti so postali zakoni skoro brez sprememb, vsaj pa brez bistvenih. Da so ti zakoni dobri in koristni, se splošno priznava.
I.	Zaščita industrijske svojine ureja patentno zaščito za tehnične izume, s katerimi se ustvarjajo novi produkti industrije ali nova sredstva produkcije; potem zaščito novih modelov in vzorcev, ki se nanaša na zunanjo obliko industrijskih proizvodov, v kolikor služi novo izumljena oblika v zadostitev okusu ali v materijelno rabo; slednjič je z žigovniin pravom zaščiteno za vsa področja industrijske delavnosti poslovno ime ali firma in se ta zaščita zlasti nanaša na označenje robe.
Prvotni in glavni namen patentov je bil ta, da se zajamči uspevanje izuma samega. Interes splošnosti zahteva, da izum ne ostane tajen, da se marveč čim prej objavi in dovede splošni rabi, kakor tudi, da se vrši tehnično izkoriščanje izuma po obratu, ki je za to čimbolje usposobljen. Nezaščiteni izumitelj, ki hoče vendar imeti materijelno. nagrado za svoje duševno delo, bi bil primoran držati svoj izum v tajnosti, da vsem drugim onemogoči izrabo njegovega izuma in si na ta način ustvari praktičen monopol. Razume se, da je tajnost izuma, ki se praktično izrablja, učinkovita in mogoča le pri nekaterih izumih.
Navzlic temu je važno, da postaneta s patentno zaščito nepotrebna tovarniška tajna in tovarniški monopol, ki sta cba izrazita sovražnika industrijskega napredka. V strokovni literaturi se prikazuje la moment na epohalnih iznajdbah v produkciji jekla. Ko je Krupp iznašel livno jeklo, ni mogei v Nemčiji doseči patenta za svoj izum; zato se je zavaroval s strogo tajnostjo in je pod njeno zaščito tekom pol stoletja dovedel svojo industrijo do veličastnega, toda popolnoma izoliranega razvoja. Anglež Bes-semer ni mogel dobiti patenta v Nemčiji za znani svoj proces, zato se njegov izum dolgo časa ni uvedel v Nemčijo. Nemške železarne so izdale ogromne stroške za poizkuse, da bi njegov postopek brez pomoči izumitelja in njegovih izkušenj posneli. Pokazalo se je, da je posnemanje brez nagrade izumitelja slab in drag posel. Nasprotno je dosegel Thomas-proces takoj po izumu patentno zaščito in je
mogla nemška železna industrija istočasno z Angleško uvesti ta postopek, pa se je z njegovo pomočjo povzpela na višino, ki je zaostala edino za ameriško produkcijo.
Zgodovina patentov sega v Angliji nazaj v 16. stoletje. Takrat so angleška sodišča proglasila od krone podeljene industrijske monopole neveljavnim, češ da naspotujejo industrijski svobodi in osnovnim državnim zakonom. Pač pa so sedišča priznala veljavnost onim privilegijem, ki so bila podeljena samemu izumitelju za izključno izrabo njegovega izuma. Isto načelo se je potem sankcijoni-ralo s parlamentniin aktom iz leta 1623, pri čemer se je veljavnost patenta omejila na največ 14 let. — V Ameriki datira patentna zaščita od prve ustave leta 1787, v Franciji od leta 1790. V največji meri je patentna zaščita uplivala na industrijaliza-cijo Amerike, katere si sploh ne moremo misliti brez učinkovite zaščite izumov.
V 19. stoletju se je storil predlog, da se naj da izumitelju namesto patenta državna nagrada, izraba izuma pa naj se prepusti splošni konkurenci. Ta misel se je v poedinih primerih z uspehom izvedla, tako v Franciji glede znanih izumov Jacquard-a in Daguerrc-a. Jasno pa je, da je la postopek mogoč le pri onih redkih izumih, ki so očividno in brezdvomno splošne vrednosti in splošnega pomena, kajti le v takem primeru more nastopiti država kot kupec v korist splošnosti. Največji del izumov se mora še boriti za priznanje ali pa pride v poštev samo za poedine industrijske grane, in v vseh teh primerih preostane samo patentna zaščita.
V kraljevini Jugoslaviji se je uzakonila zaščita industrijske svojine leta 1920 z uredbo, ki je postala leta 1922 zakon. Srbi ja ni imela patentne zaščite in bi se morda izdaja tega zakona še zavlekla, da nista mirovni pogodbi Senžermenska oziroma Trianonska določili izvestne obveznosti, katerim se ni moglo zadostiti drugače nego z izdajo zakona in s pristopom mednarodni Pariški Uniji za zaščito industrijske svojine, osnovani leta 1883. Naša država jo s posebnimi zakoni leta 1928 izrekla svoj pristop k revidirani Pariški linijski pogodbi ter k Madridskemu aranžmanu iz leta 1891 o mednarodni registraciji tvor-niških in trgovinskih žigov. Slednjič je leta 1930 v duhu Pariške unije izdala Zakon o pobijanju nelojalne konkurence. Tako je za nas materija zaščite industrijske svojine urejena z nacijonalnimi zakoni in z mednarodnimi pogodbami.
Podeljevanje patentov se vrši v raznih državah zlasti po sledečih dveh sistemih: po sistemu predispitanja in po oklicnem postopku. Brezdvoma je najboljši prvo imenovani sistem, po katerem se pcdeli patent le tedaj, če je strogo predispitanje pokazalo, da je izum smatrati novim. Tu obstoja edino ta nevarnost, da postane metoda urada inkvizitorna in da se izdaja patentov ovira s tesnogrudnim preiska-vanjem, osnovanim na načelu, da pod solncem sploh ni ničesar novega. Vendar pa ima ta sistem veliko prednost pred oklicnim postopkom, ki je pri-lično tudi pri nas uveden, po katerem se zahteva zgolj formalno pravilna
prijava in se prijavljeni izum pred podelitvijo patenta skezi dva meseca javno izloži z istočasno objavo v uradnem glasniku Uprave za zaščito industrijske svojine. Vsak interesent ima možnost ugovarjati proli podelitvi patenta, ki ga sme po zakonu zahtevati samo pravi izumitelj ali njegov pravni naslednik in le za nov izum. Ob podelitvi patenta se njegov predmet v celoti publicira. S publikacijo se sploš-nosti omogoči takojšnje izkoriščanje izuma za teoretično raziskavanje. Znanstveni nauki in principi kot taki Pa so izključeni od patentne zaščite.
Po vsem tem je jasno, da naj patentna zaščita največ služi splošnim gospodarskim interesom, pri čemer je zavarovanje nagrade izumitelju za njegovo duševno delo samo akcesor-no. Tudi se patentna zaščita ne daje za vsak tehnični izum iz naslova avtorskega prava, marveč mora hoditi izumitelj trnjevo in drago pot postopka podelitve patenta. Čim je patent dosegel, mora plačevati letne takse, kojih višina se naglo stopnjuje. In ves čas je v nevarnosti, da z eno ali drugo zamudo izgubi njemu podeljeno zaščito. Temu nasproti opozarjam na najvažnejšo določbo Bernske konvencije za zaščito književnih in umetnostnih del, vsebovano v členu 4. te konvencije, ki pravi: »Uživanje in izkoriščanje teh pravic ni podvrženo ni-kakim formalnostim.;; Jaz tedaj mislim, da se more v polni meri dokazati, da je pojem avtorskega prava apliciran na industrijsko svojino le v naj-skromnejši odmeri. Mnenja sem, da so v tej panogi veljavna načela zdrava in koristna, pa bi nastala velika škoda, če bi prodrlo ono drugo nabiranje, ki hoče industrijsko svojino spraviti na kopito avtorskega prava. Žal so se že dogodili primeri, da je naša novejša zakonodaja neugodno posegla v to materijo. Zakon o pobijanju nelojalne konkurence ustanavlja strožje sankcije za imitiranje tujega obeležja robe in za imitiranje tujega tvorniškega ali trgovskega znaka, nego jih določa žigovno pravo v Zakonu
o	zaščiti industrijske svojine. Drug primer takega posega se je zgodil v Zakonu o avtorskem pravu, po katerem obdrži zaščito po tem zakonu tudi ono delo, ki je že zaščiteno kot industrijski vzorec ali model. Slednja zaščita, ki se doseže zopet le po dosti dragem postopku, traja največ 10 let, dočim naj velja avtorsko pravo še 50 lel po smrti avtorja! Taka določba je v očividnem protislovju s pametnejšimi načeli zaščite industrijske svojine'.
Konvencija za zaščito industrijske svojine, revidirana v Haagu leta 1925, to je: veljavna konvencija Pariške unije, pravi v členu 1. takole: »Zaščita industrijske svojine ima za predmet patente, modele za ukoriščanje, industrijske vzorce in modele, tvorni-ške ali trgovinske žige, trgovinsko ime in oznake izvora, kakor tudi pobijanje nelojalne konkurence.. —
Države, ki so pristopile tej konvenciji, so se obvezale, da po svojem notranjem zakonodajstvu dajo zaščito izumom, modelom in vzorcem ter tvor-niškim in trgovinskim žigom. Obvezujejo sc nadalje ustanoviti posebno Upravo za industrijsko svojino. Z isto konvencijo se je bil ustanovil Mednarodni urad industrijske svojine v Bernu, ki stoji pod pokroviteljstvom vlade švicarske konfederacije. Uradni jezik njegov je francoski. Države po-godnice se zavezujejo dati vsem pripadnikom unije dejansko zaščito zoper nelojalno konkurenco. Akt nelojalne konkurence je vsak akt konkurence, ki nasprotuje poštenim običajem v trgovini in industriji (čl. 10 bis).
Tudi'naš Zakon o zaščiti industrijske svojine vsebuje, poleg patentne zaščite, zlasti tudi zaščito žigov in trgovinskega imena, nadalje izvestna določila za zaščito napram nelojalni konkurenci. Vendar je slednja materija še obdelana v posebnem zakonu.
Tvorniški in trgovinski žigi so znaki, s katerimi se označuje izvor robe v prometu in ki so bili v ta namen uradno registrirani. Oznaka robe vsebuje lahko polno navedbo imena in sedeža producenta ali trgovsikega posrednika, ali pa je oznaka dana v sliki. Slika zlasti služi v to, da se roba spozna tudi tam, kjer je oseba producenta ali posredovalca nepoznana in je znana le kvaliteta njegove robe. Zig je vezan na podjetje, in se registrira samo za izvestno robo, tako da sme druga tvrdka uprfrabiti sličen žig M drugačno roko. Časovno je obstoj žiga neomejen, dokler se registracija vzdržuje s plačevanjem letnih taks. Zveza med žigovnim pravom in avtorskim pravom je tedaj dosti rahla, pač pa obstoji tem nujnejša zveza s pojmom trgovske in industrijske konkurence.
Zgodovinsko sega izvor žigov daleč nazaj v 16. stoletje in so najpreje sestavili registre žigov nožarji in fabri-kanti jeklene robe, združeni v cehah, tako v Avstriji kot v Nemčiji in v Angliji. Pravilni splošni zakoni o žigih so se izdali šele v drugi polovici 19. stol. Tako sta bila tudi v Srbiji 1.1884 proglašena zakon o vzorcih in modelih ter zakon o zaščiti žigov. To je bil edini del industrijske svojine, ki je bil v Srbiji zakonito urejen, dočim v Črni gori sploh ni obstojala nikaka zaščita industrijske svojine. Pri tem je zanimivo, da je bila Srbija pristopila Pariški uniji ob njeni ustanovitvi, to je že 1. 1883. Kraljevina Jugoslavija je pristopila 1. 1928 tudi Madridskemu aranžmanu, to je konvenciji o mednarodnem registriranju tvorniških in trgovinskih žigov. Po tej konvenciji more vsak državljan pogodbenih držav zahtevati registracijo svojega žiga pri Mednarodnem uradu za industrijsko svojino v Bernu, in uživa tako registriran žig enako zaščito v vseh državah, ki pripadajo uniji.
(Nadaljevanje sledi).
Dunajsko finančno poročilo
Zadnji teden je bil označen po trdni l>or/.i. Zdi se, da se je občinstvo deloma opogumilo in se zbudilo iz letargije. Marsikakšen nakup je bil izvršen morda v pričakovanju, da se bo dalo na ta način izogniti deviznim predpisom. Kupci so kupili nacionalnodržavne papirje in so jih hoteli poslali v inozemstvo, da jih tam na borzah prodajajo in dobijo zanjo tuja plačilna sredstva. Ker je pa za to potrebno posebno dovoljenje, finančna uprava prošnje za izvoz efektov izredno počasi rešuje, v kolikor niso čisto avstrijskega značaja. Kakor hitro se je gibanje na borzi pričelo, tako hitro se zna tudi končati. — Zelja po rešitvi kapitala zbuja najrazličnejše poskuse. Tako je bilo opazovati pre.t kratkim zelo živahno povpraševanje po malih hišah, ki je potem zopet ponehalo, kot se sploh na trgu realitet vidi močno kolebanje. Dejstvo bo vsekakor, da bo v
*	doglednem času zopet cela vrsta stanovanj prazna. Dunajska občina nadaljuje gradibo stanovanjskih hiš; kdor more pretvarja velika stanovanja v mala; pre-zidavajo se tudi trgovske hiše. Tako bo
nastala kmalu prevelika ponudba stanovanj. Sicer se pa nihče ne bo selil, kdor stanuje v najemninsko zaščiteni hiši; kajti tako poceni ne bo nikjer stanoval. V novih hišah se zahteva za sobo, ne vračunši stranske prostore, 70 do 100 šilingov. Tako stanovanje je torej drago in ostane zato vsakdo rajši v sta-em stanovanju, za katero plačuje 30 do 80 šilingov na mesec, po naše 240 do 640 dinarjev.
JAVNA PRODAJA
se bo vršila v skladišču glavne carinarnice v Ljubljani dne 15. t. m. ob 9. uri. Prodalo se bo: 1 sod vina, razne papirne izdelke, preparati za čiščenje metalov, bombažne tkanine, 1 dečji bi-cikel, saharin, svilene nogavice, izdelki iz litega železa, svilene tkanine i. dr.
Nizozemski velesejem v Utrechtu se
lio vršil od 15. do 24. marca 1932.
^msdbe.poupiaSmiiili
Arturo (iogoy, Trieste, Via San Ana-stasio No. 16 želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvoznimi tvrdkami za jabolka,
ki žele imeti v Italiji svoje zastopstvo.
Fernando Nocentini, Firence, Casella Postale 355 želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki jabolk.
RO'LEX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
„KARTOTEKA“ d. z o. z. l.lublianu, Selenburgova 6/1 Telefon štev. 33-58
% svetit
■ -er-’- - -	*	m
Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trs 9.
Konkurzi in poravnave
Društvo industrijcev in veletrgovcev
v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenili in odpravljenih kon-kurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 21. do 30. novembra 1931. A. Otvorjoni konkurzi; Dravska banovina: Ovilak Martin in Josipina, Ja-renina; Ilernet Mirko, Maribor; Scliara Arnold, Razvanje pri Mariboru. — Savska banovina: Cirilo-Metodska nakladna knjižara i papirnica d. d., Zagrel); Gornik Ivan, llrast, p. Suhor. — Primorska banovina: Jungbauer Vladimir, Split.
— Drinska banovina: Pajevič Dragomir, Cačak; Petrovič Milorad, Draginac. — Zetska banovina: Roško v ič Jefta i sin, Kolašin. — Dunavska banovina: Bo-škovič Jovan, Dobrinac; Lazarevič Božidar, Smederevo. — Moravska banovina: Zivojinovič M. Života, Vel. plana. — Beograd, Zemun, Pančevo: Djurdjevac Dra-gutin, Beograd; Konstantinovič N. Darinka roj. Sapundžič, Pančevo. — B. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: Dravska banovina: Poš Anton, Maribor. — Savska banovina: Gregl E., Varaždin; »Jugokirurgija« k. dr., Zagreb; Milankovič Marijan, Požega; Nedeljko Vasilij, Donji Miholjac; Sattler Mavro, Ludbreg. — Zetska banovina: Galič Bartul, Dubrovnik. — Drinska banovina: Izakar Z. Danon, Sarajevo; Jankovič Ivan, Vukovar; Papo J. Isak, Sarajevo. — Dunavska banovina: Ber Jo-sef, St. Bečej; Bola/, Lajoš, St- Bečej; »Esencija« E. Gusman, Novi Sad; Jolič Ivan, Nova Kanjiža; Jankovič Sava, In-djija; Kovač i Gelanji, Subotica; Momči-lovič Jovan, Smederevo; Polakovič Alojzij i Zomborčevič Stipan, Subotica; Sekulič Vojin, Stari Bečej; Starek Dezider, Subotica. — C. Odpravljeni konkurzi: Vrbaska banovina: Gvozden Julija, Pr-njava. — Primorska banovina: Hajon Lelio, Split. — Drinska banovina: Gli-gič Mihajlo, Ub. — Zetska banovina: Dudič Milan, Mokrine; Nedeljkovič Mili-sav, Batula. — Dunavska banovina: Braun Ladislav, Apatin; Djordjevič Dragomer, Kragujevac; Krgič Stevan, Novi Sad; Rakovič Gmitrij, Kragujevac. — Moravska banovina: Brkič Milovan, Kragujevac; Nikolič Jakob, Zaječar; Pre-movič Milojko, Končič. - Vardarska banovina: Blagojevič Cvetko, Prizfen.
D. Odpravljene prisilne poravnave: Dravska banovina: Bevc l ranc, St. Jernej; Loschnigg Rihard, Slov. Bistrica; Koražija Ivan, Maribor; Kramžar Janko, Prevalje; Trapečar Kudolf, lladna. — Savska banovina: Jeliuek Josip, Zagreb; Kovačevič Iliia. — Drinska banovina: Kovačevič Brača, Srem. Mitroviča. — Du-navska banovina: Golušin i Popov, Ku-mane; Ivanovič M. Vel. Kikinda; Ki at/. Barbara, roj. Kohl, Indjija; Krat/. Georg, Tndjija; Krat/, Peter, Indjija; Krat/. Ste-fp.ii,' Indjija; Krat/, Terezija, roj. Schwartz, Indjija— Polak Mavro, Novi Sad; Ran-čin Brača, Vršac; Teldjiši i Senti, Bačka Topola; Zi?ič Djoka, Ruma. — Vardarja banovina: Jakovljevič Bora, Kra je-vo — Beograd, Zemun, Pančevo: Frted-man Leon, Zemun. — Opomba: Ostali podatki, n. pr. kedaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzm (prisilni) upravitelj, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu.
Izvoz iz Jugoslavije v češkoslovaško
je v češkoslovaški uradni statistiki naveden za prvih deset letošnjih mesecev z 277 milijoni Kč, izvoz iz Češkoslovaške v Jugoslavijo pa s 676-5 milijoni. Jugoslavija je torej v relaciji s češkoslovaško še zmeraj močno pasivna.
Francoski proračun izkazuje nad 40 milijard frankov izdatkov in skoraj prav toliko dohodkov.
Tovarna vagonov »Ferrunu d. d. v Subotici je zaprosila za otvoritev prisilne poravnave izven konkurza. Ponuja 50 odstotkov. Od leta 1919 dalje je delala ta tovarna z več sto delavci.
Od češkoslovaškega uvoznega žitnega kontingenta za december v znesku 6000 vagonov je dodeljenih 4000 vagonov Jugoslaviji in 2000 vagonov Rumuniji. Cena Iranko Bratislava je za našo pšenico 80 Kč, za rumunsko-banatsko le 60 Kč.
Zadnji izkaz Češkoslov. Narodne banke govori o 34-8 odstotnem kritju obtoka bankovcev v znesku 7166 milijonov Kč.
Wabash Railroad Co, ena največjih ameriških železniških družb, ki razpolaga z omrežjem več kot 35.000 km, je zašla v plačilne težkočo in ne more več poravnati svojih obveznosti. Železniško omrežje Jugoslavije ima 10.000 km.
Zadolžcnjn Nemčije v inozemstvu se ceni na 28 milijard mark, dočim znaša imovina nemških državljanov v inozemstvu ca. 8 milijard mark.
Insolvenco francoskih podeželskih bank se nadaljujejo. Vedno na novo se bere kakšno novo ime. Isto se bere iz Nemčije.
Obtok bankovcev v Ogrski je v znesku
391,800.000	pengo krit v zlatu s 123 milijoni 300.000 pengo; razmerje se od predzadnjega izkaza ni dosti spremenilo.
Mednarodni kartel žice je ustanovljen, sedež moi je Bruselj. Kartel, ki mu pripadajo francoska, nemška, belgijska, holandska, danska in češkoslovaška podjetja, ima za cilj efektivno kontrolo cen
potom centralizacije izvoza.
Tudi Turčija se zapira proti inozemstvu in navaja za vzrok zaščito vrednote in obramlH) proti dumpingu. Zanima se pa za izmenjalno trgovino.
Zlate zaloge Francoske banke so po zadnjem bančnem izkazu dosegle vsoto 67.844 milijonov frankov.
Obtok bankovcev v Avstriji je bil na koncu novembra v znesku 1130 milijonov šilingov krit v zlatu in devizah s 27 28 odstotki.
Cena surovega masla na Danskem se vsled razvrednotenja danske krone dviga. Krona je, kot smo že povedali, navezana na angleški funt.
Nizozemska banka je prodala vso svojo zalogo angleških funtov. Nizozemsko-indijski banki, ki hoče plačati s tem dve funtovi posojili Nizozemske Indije.
Konkurzov v Avstriji je bilo otvorje-nih v novembru 77, poravnalnih postopanj 359.
Omejitev uvoza premoga v Francijo je
bila zvišana od 20 na 25 odstotkov, razen onih vrst, ki jih Francija sama ne producira.
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
ipecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za
i<avo in mlin za dišave z električnim obratom
fon
'26-66
Zahteve skupnih zbornic
(Rezolucija, sprejeta na gospodarski konferenci delegatov skupnih zbornic za trgovino, obrt in industrijo, ki se je vršila dne 27. in 28. novembra 1931. v Ljubljani.)
(Konec.)
III. Pripadniki zbornic.
Konferenca zlasti ipovdarja, da v obrt-
npm zakonu ni izčrpno predvideno kdo spada k zbornicam. Vse obrli in vsa podjetja pa naj jih upravljajo fizične ali pravne osebe, naj si bodo državna ali samoupravna ali privatna morajo spadati pod zbornice. Treba pa je to točno in taksativno dotočiti v zakonu. Razne gospodarske grane kakor n. pr. rudarstvo, gozdarstvo, ibankairstvo, zavarovalna podjetja, gospodarske zadruge, elektrarne itd- morajo spadati pod skupne zbornice brez ozira na to ali je njihovo delo regulirano z obrtnim zakonom ali s kakim drugim specijalnim zakonom. Dotični specijal-ni zakoni ne smejo ob-rogirati zakonske določbe v pogledu ■vprašanja pripadnosti h gospodarskim ■zbornicam. To mora zlasti veljati za denarne zavode in rudarska podjetja.
IV. Naloge zbornic.
Konferenca meni, da je treba naloge zbornic določiti na način kakor je to že napravljeno v obrtnem zakonu za strokovne organizacije.
Med prve naloge zbornic smatramo, da spada:
1. Proučavanje vseh vprašanj v pogledu ‘trgovine, industrije in obrti kakor tudi vsega onega, kar je v zvezi s temi tremi granami.
2. Vlaganje predlogov in poročanje •o vseh teh vprašanjih državnim oblastem pa bodisi iz lastne inicijative ali na podlagi zahteve oblasti.
3. Podajanje mnenj o zakonskih načrtih, uredbah in predpisih, bodisi da ti direktno interesirajo trgovino, obrt in industrijo, bodisi da so v kakršnikoli zvezi s temi tremi granami. Tako n. pr. ureditev odnosov med delodajalci in delavci, zaščita delavcev, splošna šolska in strokovna izobrazba itd.
4. Ustanavljanje zavodov in ustanov za pospeševan je trgovine, obrti in industrije, upravljanje teh ustanov in sodelovanje pri njih osnovanju.
5. Zbiranje in obdelovanje statističnih podatkov v vprašanjih vseh gran narodnega gospodarstva in zlasti pa trgovine, obrti in industrije.
6. Izdajanje potrdil o obstoječih trgovskih nzansah.
7. Izdajanje potrdil o poreklu blaga, legitimacij trgovskim potnikom, kakor tudi ostala potrdila v stvareh zborničnega. delokroga.
8. Nadzorstvo med trgovskimi, industrijskimi in obrtnimi udruženji.
9. Sodelovanje pri reguliranju vprašanj javnopravne narave, kakor so n. pr. vprašanje gradnje komunikacij, luk, javnih skladišč itd.
V.	Razdelitev na odseke in odbore.
Skupne zbornice se .morajo načelno razdeliti na tri odseke: trgovski, industrijski in obrtni. Ustanavljanje speci-
jalnih odsekov za druge srane gospodarstva se prepušča odločbi plenarne seje z namenom, da morejo posamezne zbornice čim bolje upoštevati specijalne potrebe tudi drugih gran svojega področja. Število članov v specijalnih odsekih je lahko manjše od števila članov v glavnih odsekih. Ustanavljanje odborov, kakor tudi njih število se prepušča svobodni odločitvi zbornic.
VI.	Finansiranje zbornic.
V pogledu finansiranja zbornic, predlaga konferenca, da se izpremeni in dopolni zakon o obdavčevanju in plačevanju zborničnih doklad z dne 2. junija 1930 zlasti z uporabo sledečih določb:
1. Da spada odobritev zborničnih bu-džetov, končnih računov in zborničnih doklad v izključno pristojnost ministrstva trgovine in industrije.
2. Da dohodki v smislu tega zakona ne smejo biti manjši od 1 °/00-
3. Da ugodnost, ki jo uživajo gotova podjetja, da ne plačujejo davkov, ne sme imeti nikakega vpliva na to, da bi ta podjetja ne plačevala tudi zborničnih doklad.
Konferenca nadalje predlaga
a) da se določitev višine taks, katere plačujejo zbornice i v bodoče prepusti svobodni odločitvi zbornic,
b) da se zbornice oproste plačevanja poštarine in drugih taks, kakor je to tudi sedaj določeno za večino naših zbornic.
VIII. Stalno razsodišče.
Osnovanje stalnega razsodišča pri zbornicah se prepusti uvidevnosti zbornic z ozirom na potrebe dotičnega področja in v smislu določb civilnega procesa in to v svrho reševanja sporov trgovske, industrijske in obrtne narave.
Za delovanje stalnega razsodišča in za določitev pristojbin, ki jih je treba za to plačati, bo vsaka zbornica izdelala poseben pravilnik, ki bo veljal šele, ko ga odobri minister trgovine in industrije.
V zakonu je treba določiti, da veljajo za sodbe in poravnave stalnih razsodišč dosedanje takse iz taks. zakona.
VIII. Razporeditev zborničnih področij.
Konferenca predlaga, da se razmejitev zborničnih področij izvrši iz razloga ad-ministrativno-tehnione narave tako, da se njih meje krijejo z mejami banovin.
Toda konferenca uvideva, da je za podravsko in posavsko področje (t. j. sedanje področje osiješke zbornice) in področje Dunavske banovine, to načelo neizvedljivo. Radi tega predlaga, da se na teritoriju Savske banovine obdrži razen zbornice v Zagrebu še ono v Osijeku, ki obstoja že 78 let. To zahtevo si je razlagati z velikostjo Savske banovine, številom prebivalcev in zlasti še radi tega, ker je bil Osijek že od nekdaj gospodarski center celokupnega trgovskega, obrtnega in poljedelskega gospo-
darskega udejstvovanja vse Podravine in Posavja, kakor tudi središče suho-zemskega in rečnega prometa. V svrho likvidacije nenaravne razmejitve področja med osiješko in novosadsko zbornico, bi bilo potrebno, da bi se srezi, ki gravitirajo k sedežu novosadske zbornice odcepili od področja osiješke zbornice in priklopili k novosadski zbornici ter da se istočasno priklopijo osiješki zbornici oni srezi, ki k nji gravitirajo. Tako n. pr. da bi se priklopilo mesto Zemun Beogradu, srezi irištki, ilooki, rumski, zemunski in staropazovski Novemu Sadu, a srezi baranjski, dardjan-ski in bat inski Osijeku.
Obmejni položaj, specijalne gospodarske, nacijonalne in prometne prilike v Banatu zahtevajo, da ostane za področje Banata še nadalje samostojna zbornica za trgovino, obrt in industrijo s sedežem v Vel. Bečkereku. Geografski položaj Banata je tak, da tvori Banat posebno, popolno in zaokroženo gospodarsko edinico ter da se smatra kot eden najbolj važnih izvoznih centrov.
Odobrene zbornične doklade, bazirane na davčni moči banatskih gospodarstvenikov, so zadostne za vzdrževanje in nemoteni razvoj skupne gospodarske zbornice za Banat.
V	ostalem opozarjamo na to, da je ministrstvo za trgovino in industrijo s svojim aktom V. br. 54409 z dne 29. aprila 1927, ki ga je poslalo komisiji za izdelavo obrtnega zakona, stalo na stališču, da tudi če bi banatska zbornica ne obstojala, da bi jo bilo treba ustanoviti z ozirom na položaj Banata na-prarn Romuniji in Madžarski.
Z ozirom na prometne prilike in gospodarsko strukturo Zetske banovine meni konferenca, da bi bilo treba razdeliti teritorij te banovine na dve samostojni zbornični področji, eno s sedežem v Dubrovniku in drugo s sedežem v Podgorici. Nesporno je, da gravitirajo k Dubrovniku srezi Dubrovnik, Boka Kotorska, Trebinje, Ljubinje, Gacko, Foča, Bile<5e in Nevesinje. V pogledu barskega sreza konstatira konferenca, da gravitira s svojim pomorstvom k dubrovniškemu področju, a s svojimi suhozem-skimi zvezami k področju Podgorice. Vse ostale sreze Zetske banovine bi bi-
lo	treba priključiti k zbornici v Podgorici iz administrativnih in prometnih razlogov.
Trgovsko - industrijska zbornica v Skoplju brzojavno sporoča, konferenci, da je ona za skupne zbornice po banovinah.
Konferenca je končno sklenila, da se izdela in predloži ministrstvu v okviru zgoraj omenjenih načel popolen načrt novele ter ostalih pravilnikov, ki so potrebni za pravilno reguliranje vseh vprašanj o gospodarskih zbornicah.
Že V 24 lirah ISLtS*
leke klobuke itd.
^krnhi in •‘retlolika nrajr«. ovratnik* 'n manšete. 1’ere. »uSi. inouga in lika domače perilo
tovarna JOS. RRICH.
Kupulmo domače blago!
K člankom, ki jih v zadnjem času prinašajo naši strokovni kakor tudi drugi časopisi, zlasti sedaj v hudi gospodarski krizi, poslali so nam mariborski manufakturisti zanimiv članek, ki ga v nastopnem dobesedno priobčujemo v glavnem radi tega, ker veliko trgovcev še zdaj ni na jasnem, koliko znaša carina na manufakturno blago in kalkulirajo v ceno carino, prevozne' stroške in skupni davek, ki dejanski izmeri nikakor ne odgovarja, ter s tem provzročajo sebi škodo, svojim tovarišem pa konkurenco, ki bi pri pravilni kalkulaciji bila nemogoča.
Pišejo nam:
Koliko znaša pri nas carina, prevozni i. dr. stroški ter prometni davek za nekatere cencjše vrste tekstilnega (ma-nufakturnega) blaga?
Za primer navajamo nekaj vrst cenejšega blaga, katerega kupuje v večini le naše kmečko in delavsko ljudstvo, oziroma manj premožni sloji.
1.	Doiible-sukno, za zimske suknje. Večbarvno vzorčasto blago cenejše vrste; tehta
1 in ca 1 leg in stane v tovarni za 1 m Din 55-—, za to blago znaša carina za 1 kg Din 34'65, za t ni Din 35'—, prevozni in drugi carinsko-maniptilacijski stroški 5’— dinarjev, prometni davek (ki se sedaj plačuje že pri uvozu) Din 3*—, torej znašajo vse dajatve skupaj za 1 m Din 43*—, lo je 80% od vrednosti blaga v tovarni.
2. Črno in drugo enobarvno sukno za zimske suknje. V eni barvi, gladko ne vzorčasto, cenejše vrste, tehta 1 m ca 1 kg in stane v tovarni za 1 m Din 50‘—, za to blago znaša carina za 1 kg Din 27*72 za 1 m Din 28-—, prevozni in drugi stroški za 1 m Din 5-—, prometni davek za 1 m Din 3*—, torej znašajo	vse	dajatve	skupaj	za 1 m
Din 36-— torej znašajo vse dajatve skupaj za 1 m Din 36*—, t. j. 70% od vrednosti blaga v tovarni.
3. Kanigarn, za moške obleke. 140 do t-'0cm širok, večbarven, vzorčasto blago, cenejše vrste,	tehta 1 m ca	45 dkg	in stane
v tovarni za	1 m	Din 110'—, za	to blago
znaša carina	za 1	kg Din	53-90,	za 1 m
Din 25'—, prevozni in drugi stroški 3*— dinarje, prometni davek Din 4'50, vse dajatve skupaj Din 32-50, t. j. 30% od vrednosti blaga v tovarni. (Na še cenejše blago te vrste, je ista carina kot zgoraj, ako je v isti težini.)
4. Sukno (Lodon), za navadne moške obleke. 140—150 cm široko, večbarvno, vzorčasto blago, cenejše vrste, tehta 1 m ca
50 dkg in stane v tovarni za 1 m Din 33”—, za to blago znaša carina za 1 kg Din 53-90, za 1 m Din 27-—, prevozni in drugi stroški za 1 m Din 3-—, prometni davek 2*— dinarja, vse dajatve skupaj Din 32'—, ali 95% od vrednosti blaga v tovarni
5. Hlaževina, boinbažasto blago, vrsta S. 120—125 cm široka, dvobarvno tkana, tehta
1	m ca 40 dkg in stane v tovarni 1 m 22-— dinarjev, za to blago znaša carina za 1 kg Din 21-56, za 1 m 8-50, prevozni in drugi stroški za 1 m Din 2—, prometni davek Din 1-—, vse dajatve skupaj Din 11-50, ali 50% od vrednosti blaga.
6. Blago za ženske plašče, cenejše vrste. Volneno ali pol volneno, večbarvno in vzorčasto, 140—150 cm široko, telita 1 ni ca 50 dkg in stane v tovarni za 1 111 Din 55-—, za to blago znaša carina na 1 kg Din 53-90, za 1 m Din 27-—, prevozni in drugi stroški za 1 m Din 3-—, prometni davek Din 2'80, vse dajatve skupaj Din 32-80, ali 60% od vrednosti blaga v tovarni.
7. Gladko blago za žensek plašče, ccncjše vrste. Volneno ali polvolneno, enobarvno gladko blago, 140—150cm široko, tehta lm ca 50 dkg in stane-v tovarni za lm 55-— dinarjev, za to blago znaša carina na 1 kg Din 43-12, za 1 m 21-50, prevozni in drugi stroški za l m Din 3'—, prometni davek Din 2'60, vse dajatve skupaj Din 27-10, ali 50% od vrednosti blaga v tovarni.
8. Kanigarn in ševijot za ženske obleke,
KOLIN IKA VVORMICA CIKORIJE LJUBLJANA
»lil
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
"cenejše vrste. Volneno ali polvolneno, enobarvno gladko blago, 130—140. cm široko, tehta lm ca 25 dkg in stane v tovarni za
1 m Din 40-—, za to blago znaša carina na
1 kg Din 46-20, za 1 m Din 11*55, prevozni in drugi stroški Din 1 ‘50, prometni davek Din 1*75, vse dajatve skupaj Din 14*80, ali 37% od vrednosti blaga v tovarni.
9. Poplin (lahko volneno blago za ženske obleke), ccncjše vrste. Enobarvno, gladko, 95-r-100cm široko, tehta lm 12 dkg in stane v tovarni za 1 m Din 17*—, za to blago znaša carina na 1 kg Din 46*20, za 1 m Din 5*55, prevozni stroški za 1 m Din —*75, prometni davek za 1 m Din —*75, vse dajatve skupaj Din 7*05, ali 42% od vrednosti blaga v tovarni.
10. Cefir (homlmžasto blago za ženske obleke). Večbarvno na obeh straneh enako vzorčasto (križasto ali črtasto), 95 cm široko, tehta lm 15 dkg in stane v tovarni za 1 m Din 12-—, za to blago znaša carina na 1 kg Din 26*95, za 1 m Din 4*— (car. postavka 277—1/b večbarvno des.), prevozni in drugi stroški za 1 m Din —*90, prometni davek Din —-55, vse dajatve skupaj 5*45 dinarja, ali 45% od vrednosti blaga v tovarni.
11. Cefir-porhat za obleke in podloge.
Večbarvno, na obeh straneh enako vzorčasto (križasto ali črtasto), 65—70cm široko, tehta 1 m 15 dkg in stane v tovarni Din 7*—, za to blago znaša carina na 1 kg Din 23’10, za lin Din 3*46 (car. postavka 277—l/a večbarvno des.), prevozni in drugi stroški za 1 m Din —*90, prometni davek Din —*38. vse dajatve	skupaj	Din 4*74, ali	68%	od
vrednosti blaga v tovarni.
12. Cefir (blago na olieb straneh enako vzorčasto, za srajco), cenejše vrste. Večbarvno, 76—80	cm	široko, tehta	1 m	ca
9 dkg in stane v tovarni Din 10*—. za to blago znaša carina na 1 kg Din 34*65, za 1 m Din 3*12 (car. postavka 277—2/b Večbarvno des.	—	za	mercerisirano	blago	še
dodatek za	1 m	90	par), prevozni	in drugi
stroški za 1 m Din —*60, prometni davek Din —-45, vse dajatve skupaj Din 4*17, ali 42% od vrednosti blaga v tovarni (za mercerisirano še 90 par, skupaj 50%).
13. Flanela (zimsko blago za perilo itd.), cenejše vrste. Večbarvno, 70—72 cm široko, tehta 1 m ca 10 dkg in stane v tovarni 5-— dinarjev, za to blago znaša carina na 1 kg Din 21-12, za 1 m Din 2*11 (car. postavka 277—l/a večbarvno), prevozni in drugi stroški za 1 m Din —-60, prometni davek —-25 dinarja, vse dajatve skupaj Din 2'96, ali 60% od vrednosti blaga v tovarni.
14. Klot, črn in v drugih barvah za podloge, cenejše vrste. Enobarvan, 140 cm širok, tehta 1 m 20 dkg in stane v tovarni Din 14-—, za to blago znaša carina na 1 kg Din 21-56, za lm Din 4-31, (ako je nierce-risirano še dodatek za lm Din 1-54, (car. postavka 277—1/b enobarvno) davek —-70 dinarja, prevozni in drugi stroški Din 1-20, vse dajatve skupaj Din 7-75, ali 55% od vrednosti blaga v tovarni.
15 -Tiskovina (Blaudruck) za predpasni-
i 7 ®fne-ise vrstc- Dvobarvno. 70 cm ši-D n°'4n * W,0dkc stane v tovarni n	0	blaeo znaša carina na 1 kg
za \111 D'11 1'85 (car. postavka i*/—1/a bojeno), prevozni in drugi stroški “in —-00, prometni davek Din —-26, vse dajatve skupaj Din 2-71, ali 50% od vrednosti blaga v tovarni.
16. Platno za rjuhe, ccncjše vrste. Beljeno, debelonitno, 150 cm široko, tehta 1 ni 40 dkg in stane v tovarni Din 13-—, za to blago znaša carina na 1 kg Din 17-16 za
I m Din 6-86 (car. postavka 277—1/a ’beljeno), prevozni in drugi stroški Din 2-40 prometu, davek Din --74, vse dajatve skupaj Din 10	,	ali	75% od vrednosti blaga v
tovarni.
17. 1'latno za perilo, cenejše vrste. Beljeno, sredno-nitno, 72 cm široko, tehta lm
II dkg in stane v tovarni Din 5*—, za to blago znaša carina na 1 kg Din 17-16, za 1 m Din 1-90 (car. postavka 277— l/a beljeno), prevozni in drugi stroški Din —-60, prometni davek Din —-25, vse dajatve skupaj Din 2-75, ali 55% od vrednosti blaga v tovarni.
Svileno blago.
18. Svilena ruta (robci za na glavo, katere nosijo pri nas kmetice in delavke),
tehta 12 komadov 1 kg in stane v tovarni za komad Din 50'—, carina znaša za po-robljene za 1 kg Din 495--, za 1 komad Din 41-—, prevozni in drugi stroški 1-— dinar, prometni davek Din 3-—. vse dajatve
skupaj za 1 koru. Din 45.—, ali 90% od vrednosti blaga v tovarni,
19. Polsvilene rute, robci za na glavo. 12 Komadov tehta 1 kg in stane v tovarni za 1 komad Din 222'—, carina za poroblje-ne za 1 kg Din 220'—, za 1 kom. Din 18-—, prevozni in drugi stroški za 1 kom. 1*— dvr.ar, prometni davek za 1 kom. Din 1-35, vse daiatve skupaj Din 20'35, ali 90% od vrednosti blaga v tovarni.
20. Svileno blago (za obleke, bluze itd ), cenejše vrste. Enobarvno, iz umetne svile 100 cm široko, telita Im 8.dkg in stane v tovarni Din 30'—, za to blago znaša carina za 1 kg Din 277'.—, za 1 m Din 22'—, prevozni in drugi stroški za 1 m Din —‘50, prometni davek Din 1'70, vse dajatve skupaj Din 24‘20, ali 80% od vrednosti blaga v tovarni.
Seveda je razen tega še mnogo drugega tekstilnega blaga, katerega se še ne izdeluje v zadostni meri v naši državi in se mora isto že vsled tega uvažati, vendar pa radi pomanjkanja prostora ni mogoče vsega tukaj navesti.
Iz navedenih postavk, se pa razvidi, kako visoko je s carino zaščitena naša tekstilna industrija in koliko mora nas trgovec-uvoznik investirati za carino, prevozne stroške in druge dajatve, katere znašajo na zgoraj navedeno cenejše tekstilno blago, povprečno vzeto, več kot 50% od vrednosti blaga. Seveda mu vse te izdatke končno povrne konzument, a to šele tedaj, kadar mu odkupi in tudi plača blago.
Vse te ogromne izdatke za uvozno carino, prevozne stroške itd. naš trgovec le težko zmaguje in prepričani smo, da ako bi mu bila dana možnost, da si nabavi vse potrebno blago — po primernih cenah in današnji težki gospodarski krizi primernih plačilnih pogojih — pri nas, bi vsak raje kupo-
val blago doma, ne pa v inozemstvu, žal pa temu ni tako.
Zato se še vedno toliko tekstilnega blaga uvaža in temu glavni vzroki so pa sledeči:
1. Vse zgoraj omenjene vrste blaga se še ne izdelujejo v naši državi, vsaj ne v zadostni množini. Volneno blago: kamgarn, ševijot, poplin itd. za ženske obleke se pa sploh še ne izdeluje pri nas.
2. Trdimo lahko, da naša tekstilna industrija povečini izrablja zaščitno carino v preizdatni meri v svoj prid — radi tega je tudi več vrst blaga, izdelanega doma, dražjih kot pa v inozemstvu.
3. Inozemski industrijci in veletrgovci oddajajo svoje blago zlasti sedaj, ko je nastala težka gospodarska kriza, na dolgotrajne plačil ne pogoje — kakršnih pri nas skoro ni mogoče doseči.
4. Večina naše industrije oddaja svoje izdelke le veletrgovcem, tu in tam še tudi večjim detailnim trgovcem, manjšim trgovcem pa skoro ni mogoče dobiti blaga naravnost iz tovarn, ker baje premalo rabijo, pač pa dobe krošnjarji, ki povzročajo trgovini veliko konkurenco, vsako količino tudi direktno iz tovarne.
5. Tudi s tožbami in eksekucijami niso inozemski dobavitelji tako nagli, kot naši in je tudi v tem splošna želja, da bi bili naši dobavitelji, vsaj v tem težkem času napram drugače solvent-nim in solidnim trgovcem glede plačilnega roka nekoliko potrpežljivejši.
To bodo menda tudi glavni vzroki, zakaj se še vedno toliko tekstilnega
blaga uvaža in to vkljub zgoraj navedeni visoki carini in kljub temu, da se dosti tega blaga že izdeluje pri nas.
Zato bi priporočali naši tekstilni industriji sledeče:
1. Pri prodaji blaga naj v večji meri upošteva inozemske cene, ki so dokaj nižje nego pri nas.
2. Poizkuša naj izdelovati tudi Takšno blago, koje se dosedaj pri nas še ni izdelovalo, da ne bodo trgovci primorani tako blago še vedno uvažati, na primer: volneno blago, ševijot, kamgarn, poplin, šerž finejše cefirje za perilo, flanelaste odeje itd.
3. Po možnosti naj oddajajo svoje izdelke tudi manjšim solidnim trgovcem, popolnoma naj pa opuste prodajo blaga krošnjarjem, pa četudi blago takoj plačajo.,
4. Po možnosti naj prilagodi sedanje kratke in stroge plačilne pogoje onim, ki so v inozemstvu.
Ako se bo tem željam ugodilo, potem smo prepričani, da se bo še vedno
ogromni uvoz tekstilnega blaga, znatno zmanjšal in le potem se bo našemu trgovcu lahko reklo, oziroma priporočalo: Kupuj domače blago!
Trgovski gremij v Mariboru, odsek inanufakturistov.
IT*
.mmunmu
bona
Tečaj 11. decembra 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2274-74	2281-58
Berlin 100 M		—•—	—-—
Bruselj 100 belg	78386	786-22
Budimpešta 100 pen«6	_•—	— -—
Cur:h 100 fr. .	1097-85	1101-15
Dunaj 100 šilingov . . .	—-—		•	
London 1 funt	182-06	189-56
Newyork 100 dolarjev .	5611-30	5628-30
Pariz 100 fr		221'54	222-20
Praga 100 kron ....	166-87	167-37
Stockholm 100 Šved. kr	_ •		
Trst 100 lir		287 26	29326
* kti k	*	*.^_
GRADBENO "i., PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA » •
MIROSLAV ZSSPAN - Ljubi jjžBSTB«!
STAVBENIK	Poštni	ček.	račun	štev.	12.834 Telefon štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. O ® Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh
O ®
načrtov stavbne stroke © ® v tehničnih zadevah
Tehnična mnenja • • Zastopstvo strank
<Spedici/$ko podjetje
^azizinger
Telefon št. 2060
Ljubljana
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora. Carinsko skladišče. Mestno trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje. Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili
d&rzoiavi: SKrispercoloniale Xjubljana — ‘Gelefon it. 2263
Ant. SCrisper Coioniale
Slastnih: Josip Verlič
Zaloga ipirita,
‘Veletrgovina koloni- £ m
Jalne robe.	mLSJ ULBL&fLfj mJLKMv&. raznega iganja in
cVelepraiarna kave.	_	,	p	p	konjaka.
Zllini za dišave.	JJUnajSka Cesta J J mineralne vode.
Všočna postrežba
Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago
KLIlIfl
vse/i vrsl por folog rafij a /l-ali risbah.
i % vri* š
najscrltdnejše
hi £s
ST-DIU
LJUB HANA
DAl MATI NOVA 13
MLINSKO TEHNIČNE POTREBŠČINI)
MLINSKA SITA
GONILNA JERMENA
MLINSKI STROJI
MLINSKI KAMNI VSEH VRST
BUČAR & Co., Ljubljana, Kolodvorska ul. 35	.
Telelon SL 27-25	Ceniki brezplačno
SLOVENI
Železniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje
'y'-W'
RANSPORT
Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro
Ljubljana, Miklošičeva 21
MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI — PRESELITVE
Telefon 27-18
Motvoz Grosuplje
domai slovenski izdelek • Svoji k svojim!
Tovarna moivoza in vrvarna d. <9.
Grosuplje pri I
Kreditni	zavodza fpgevinc	industrija
____ ___________________________1—B—M——
Hjubljcmci* Pffcscpncva ul. 50 (v lastnem poslopja)
Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št.: 2040, 2457, 2548;
Interarban: 2708, 2806. - Peterson International Banking Code
ObreatoranJ« vlog, nakup in prodaja vaakovratnlh vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročil*, predujmi in kreffltl vaake vrste, eskompt tn inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepoelti l. L d.
Kristalna soda
v vrečah po 50 in 100 kg.
Pralni lug znamke »Zora« z 5“/o mila.
Pakovan v zavitkih po 'It kg. Zaboji po 25 kg.
Odprto blago v zabojih po 50 kg.
Pralni milni praški znamke »Zora«.
Kvalitete »Prima«, pakovan v zavitkih po '/ikg.
Zaboji po 25 kg.
Odprto blago v zabojih po 50 kg.
Kvalitete »Ekstra«, odprto blago v zabojih po 50 kg. Zahtevajte ponudbe od tvrdlce:
Dolničar St Pickler, Ljubljana
Zvonarska ulica
I. Slanovic
splošno ključavničarstvo
Ljubljana, Gajeva ulita 2
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
I Halo!	Halo!
Vsa pleskarska, sobo- in črkoslikarska dela
prevzema in strokovno izvršuje
družba z o. z. Josip Mam, pleskar, ličar sobo- in črkoslikar Ljubljana, Dunajska cesLa šl. 9
Cene zmerne!
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko • industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. M1CHALEK, Ljubljana.
'Ul v€ fMMUr ?u^ V/Ud 'foihv	'fywnac<h■fflmrv--
rw tmvHs. J/urrul v ?wlo/PVfrrn
Jfca|wf& (iti, Sdti,
slali pred polomom in si ne bi znali pomagati. Strašno težko mora biti človeku pri srcu, kadar vidi, da je vse njegovo prizadevanje in življenjsko delo uničeno.
Tako daleč ne sme priti!
Vi gotovo nečete razočaranj!
Vi si gotovo želite velikih uspehov!
Lahko jih dosežete, toda ne dosežete jih samo s tem, da delate vse dni in noči, temveč dosežete jih z razumom Razmišljajte o metodah, kako in na kakšen način najlaže dosežete svoj cilj. Kakšne priprave boste izvršili, da bo Vaše delo uspešno. Hodite z duhom časa, delajte tako, kakor sedanja doba zahteva.
Današnji čas zahteva močnih ljudi, ki hitro mislijo in hitro ukrepajo
Nikar ne delajte poizkusov na lastni koži, ker boste razočarani. Dajte se poučiti od tistih, ki jih je življenje izšolalo, ki so plačali za svoje cilje visoko šolnino. Vsi veliki možje: Edison, Ford, Firestone, Bell, Wright. Tesla, Pupin, Rockefeller, Bata, so doživeli velika razočaranja, preden so dosegli uspehe. Vse bridke ure obupa bi jim bile prihranjene, ako bi jim bil kdo pokazal pot, ki vodi do cilja.
O vsem tem je zbral mnogo gradiva svetovnoznani narodni gospodar Herbert N. Casson.
Spisal je 69 knjig, izvečine o trgovskih zadevah, katerih se je prodalo na sto tisoče. Več izmed njih je bilo prevedenih v druge jezike: v češkega, danskega, francoskega, norveškega, švedskega, nemškega, ogrskega, holandskega, španskega, rumunskega, poljskega in grškega. Posebno velike angleške izdaje so izšle tudi v Ameriki in Avstraliji.
Veliko je Slovencev, ki hočejo doseči v življenju vidnih uspehov. Zato smo odkupili avtorske pravice Casso-
1	/ovili del. Izbrali bomo najboljša njegova dela. Izdajali bomo tudi njegov list »The Efficiency Magazine« pod imenom »Uspeh««, revija za trgovsko vedo. Sedaj imamo v tisku tele njegove knjige:
SREČA TE IŠČE . . .«
»KAKO PREMAGAM POSLOVNE TEŽKOČE<
'VEČ ČISTEGA DOBIČKA.«
»BUSSINES — KUPČIJA«
»PRODAJAJ Z USPEHOM.«
Te knjige Vam bodo dale novih idej in migljajev. Kadar boste malodušni in si ne boste vedeli pomagati, Vam bodo knjige pokazale nova pota in Vas bodo podžgale, da boste lahko premagali zapreke.
Izkušeni industrijci, praktični trgovci in obrtniki bodo dobili v teh knjigah smernice, kako lahko dvignejo svoj promet, kako premagajo poslovne težave, kako zvišajo dobiček, kako se prodaja z uspehom in kako pride človek do novih trgovskih metod.
Mladi ljudje, ki si hočejo ustvariti dober položaj ali ki hočejo dobro službo, ne smejo čakati, da jim »sreča« prinese bogastvo. Sreča je v njih samih. Vsak je sam svoje sreče kovač. Sreča je Vaša sposobnost. Sposobnost pa je odvisna od idej, od vzpodbude, od znanja in od razuma.
Mladi ljudje naj si tole zapomnijo:
• Mojster je tisti, — ki ustvarja! Pomočnik je tisti, — ki kaj zna! Vajenec pa je-----------------------------------------vsak!
|llllllllllllllll|
KAJ HOČETE BITI .
Ali hočete stati v ospredju slovenskega življenja? Ali 1IIIIB hočete biti v prvih vrstah naših narodnih gospodarjev? § Ali hočete imeti vpliv in hočete biti mož-mojster-voditelj? T
C a s s on o v e k n j i g e V a m p o kaže j o p o t, * k a k o m o r a t e h o d i t i, d a n e b o s te v ž i v l j e -n ju delež n i b r i d k i li r a z o č ar a n j.
Z izdajanjem knjig z a dosego uspehov zamašimo vrzel v slovenskem knji -gotrštvu. Uvažujemo sedanji težki čas, ko je povsod pomanjkanje denarja. Zato hočemo omogočiti nabavo knjižnice za trgovsko znanost z nizko ceno in ugodnimi plačilnimi pogoji.
Naročnina za vseh pet knjig in list »The Efficien-ey Magazine« s sloven-
skim imenom »USPEH«, revija za trgovsko znanost, znaša mesečno: za mehko vezane knjige in list Din 20.—;
za vezavo knjig v platnu je treba doplačati po Din 5.—.
Vseh pet knjig broširanih in list stane torej Din 240.— ;
v platno vezanih pa Din 300.—.
poudarjamo, da Dam povrnemo denar, če Dam knjige ne bodo všeč.
Zagotavljamo Vas pa lahko, da knjige, kadar jo dobite v roke, ne boste prej odložili, dokler je ne boste do konca prečitali.
Priložili smo naročilno dopisnico in Vas prosimo, da jo izpolnite. Nikar ne odlašajte z naročilom. Take knjige potrebujete ta-
koj. Sedaj jih lahko dobite za Din 20.— na mesec, kesneje boste plačali za teh pet knjig Din 410.—.
Prvo knjigo Vam pošljemo takoj, ko vplačate dva obroka v znesku Din 40.—, oziroma za v platno vezane Din 50.—.
VAŽNO UTEGNE BITI ZA VAS,
ČE PREČIT ATE ŠE TELE VRSTICE:
KDO JE HERBERT N. CASSON?
Rodil se le leta 1869. v majhni vasi v pokralini Ontario v Kanadi. Pri svojem očetu, ki je bil misijonar med Indijanci, se je H. JV. Casson razvil v vestnega in znanstvenega misleca, polnega zdravega tipično ameriškega duha in humorja. Visoke študije je dovršil na Vic-loria-Collegen na vseučilišču v Torontu v Kanadi. Ko je bil 24-let star. je odpotoval v Združene države. Leta 1893. je bil že urednik pri Enciklopediji za socialno reiormo in je že slovel kot odličen predavatelj o izvirnih poglavjih socialne vede. Nato je bil pod Arthurjem lirisbaneom urednik pri listu »New York YournuU. Štiri leta je bil član uredništva velikega Pulitzerjevega dnevnika »The New York World«, tri leta pa je sodeloval pri velikem mesečniku »The Munsey's Magazine«.
Ker se je specializiral za povesti in članke iz trgovskega in finančnega življenja, je postal družabnik Harringtona Emerssona. inže-njerja učinkovitosti (Efficiency), in se je tako visoko povzpel, da je postal eden glavnih voditeljev učinkovitost/lega (Etficiency) gibanja v Ameriki.
Seveda mu ni zadostovalo, da bi o svojih teorijah samo pisal. Hotel le svoje teoretično znanje tudi praktično uporabiti, zato se je napotil po Ameriki, Kanadi in Angliji od tvornice do tvornice. Najrajši je pomagal tam, kjer so bile težave in kjer je podjetje stalo pred polomom. Neutrudljivo le delal na osnavljanju industrijske organizacije. Sodeloval je pri največjili in najpomembnejših podjetjih sveta (»Bell Thelephone Company«, »International Marvester Company«, »Standard Oil Company«), ki se imajo za svoje veleuspehe zahvaliti samo Cassonu in njegovim previdnim in preudarnim nasvetom.
H.	N. Casson je osnoval v New Yorku »H. K■ Mac C.an Com-pany«, založništvo, ki je dalo že v drugem letu obstoja en milijon dolarjev dobička.
Leta 1914. je prišel na obisk v očetovo domovino na Angleško. Ko se je vnela vojna, je ostal na Angleškem in ustanovil »The Effi-ciency Magazine«. Ta trgovska revija izhaja sedaj v 30.000 izvodih. Izhaja pa tudi hkrati v petih tujih jezikih v nakladi 20.000 izvodov.*
*	Izhajal bo tudi v slovenskem jeziku pod imenom »USPEH«, revija za trgovsko znanost.
Kaj piše Casson o posameznih knjigah:
Zakaj sem napisal knjigo: » šče te sreča «
Res je - verujem v srečo. Ampak sreča se naredi, ustvari, se ne rodi. Noben človek se ne rodi srečen. Srečnih zvezd ni. Ni talismanov. Želim pa, da bi bili.
Človek, ki ima srečo, je zase spoznal skrivnost sreče. Tudi ja/, sem jo. Dognal sem celo trinajst skrivnosti sreče, ki jih podajam v pričujoči knjigi.
Navzlic temu, da je bil s svojim delom in pisateljevanjem močno zaposlen, se mu je med vojno poverilo nadzorovanje in vodstvo rvornic za municijo in vojni material.
S svojo genialno nadarjenostjo je dvignil produkcijo v tem času pri več ko 50 podjetjih.
H.	N. Casson je zgovoren, da ga občudujejo veliki finančniki in pridobitniki. Soglasno priznavajo, tla je njegova umetnost koristna vsem poslovnim ljudem.
Cassonova predavanja so splošno znana. Ko je nekoč leta 1914. predaval pred 3.000 ameriškimi podjetniki, je tako zaslovel, da so mu ob priliki trgovskega kongresa ponudili za polurno predavanje
1.000	dolarjev (56.000 Din).
Zdaj živi Casson v Londonu. Je predsednik »Publicity Cluba« in y>Royal Society ol Arts«. Ugleden in silno bogat mož je, za kar sc ima zahvaliti sebi in svojemu delu.
Neprestano se trudi, da bi svojo znanost o finančnih in trgovskih poslih razširil v vseh panogah poslovnega življenja. Mnogim industrijcem in trgovcem je zvest in nepogrešljiv prijatelj, svetovalec in vodnik mladih ljudi, ki jih hoče privesti s svojimi nasveti do vidnih uspehov.
Zato spadajo njegove knjige na mizo vsakega izkušenega poslovnega in mladega, po napredku stremečega človeka, ker Cassonove knjige prinašalo zlato.
V	tej knjigi razlagani, kaj pomeni sreča.
Čitatelju nudim pogled za kulise in mu razodevam prave vzroke sreče.
Na stotine srečnih ljudi sem spoznal v življenju. Da, vse svoje življenje sem preživel med ljudmi, ki so se povzpeli do vrha ali pa so bili na potu navzgor.
Premotrival in proučeval sem vzroke njih sreče in vselej sem zasledil dobre vzroke.
Dandanes je še na tisoče in tisoče ljudi, ki so zaprti v majhno delo, in mislijo, da nimajo nobene prilike, da bi postali srečni. Ne znajo priti do sreče. Poizkušajo vse mogoče stvari, da bi ujeli srečo. Pa je vendar tako lahko. Ako prečitale knjigo, boste spoznali, da sreča ni zaklenjena, da Vas sreča išče.
Pričujoča knjiga je knjiga dinamita, vsaj njen namen je tak.
Njena svrha je, da premaga nedelavnost, ki mrtvi velik del trgovcev in tvorničarjev, in škoda je le, da je ne bodo kupili tisti, ki jo najbolj potrebujejo.
Knjiga je pobuda, ki kaže pota in sredstva. Ako se dobi trgovec, ki jo prebere, potem pa sede in nič ne stori, takemu človeku ni mogoče pomagati. Eden je izmed nepokopanih mrtvih.
Največja potreba sedanjega časa je volja človeka, da se bori zoper težave in malodušnost. Se nikdar ni bilo toliko tega na svetu kakor dandanes.
Nasplošno imamo deset vrst težav:
1. Pomanjkanje denarja.
2. Pomanjkanje znanja.
3. Pomanjkanje priložnosti.
4. Ovirajoči ljudje.
5. Trgovske prilike.
h. Konkurenca.
7. Osebna nesposobnost.
8. Družinske sitnosti.
9. Slabo zdravje.
II). Pozabljivost.
Vse te težave se dajo bolj ali manj premagati. Pričujoča knjiga pa se ne bavi s težavami kakor je n. pr. neznosno obdavčenje, tuja carina ali oboroževanje, ker posameznik nima moči, da bi jih premagal.
Peča se samo s tistimi osebnimi težavami, za katere ni treba zakonodaje ali mednarodnega sodelovanja.
Po mojih mislih to ni knjiga vsakdanjosti. Ne pravim samo: »Volja premaga vse težave«, potem pa pustim vse skupaj na miru.
Pot kažem. Kažem, kaj naj se ukrene. Knjiga je kažipot, ne molitvenik. Pisana je za ljudi, ki ne znajo premagati svojih trgovskih težav.
Vsebina te knjige, mimo tega pa poštena količina poguma, delavnosti in vztrajnosti bo pomagala vsakomur skozi težave, ki ga tarejo.
Veliko obetanje je to za nekoliko dinarjev, pa — evo je.
VSEBINA TE KNJIGE JE:
1. Proučuj povprečnosti in odsotnosti.
2. Doženi vzrok.
3. Bodi hiter.
4. Pojdi tja, kjer je sreča.
5. Vzbujaj ugodno pozornost.
6. Tvegajl RiskirajI
7. Imej mnogostransko zanimanje.
8. Igraj svojo igro.
9. Vzdrži, dokler ne zmagaš.
10. Pridobi si prijateljev.
11. Deli srečo z drugimi.
12. Ravnaj pošteno.
13. Žena ti bodi tovarišica.
»Kako premagamo težave?«
VSEBINA KNJIGE »KAKO PREMAGAMO TEŽAVE« JE.
se uči.
4. Odločitev, ne odlašanje . . .
5. Praktična vrednost poguma . . .
1. Potrata s skrbmi in jezo . . .
2. Vrednost težkoč . . .
3. Kadar imaš težkoče pred seboj —
6. Vztrajnost nad vse! . . .
7. Kaj treba najprvo storiti . . .
8. Kako najboljše uporabljamo ban-
ko .. .
9.	Uredi — priredi —, izboljšaj . . .
O knjigi »Več čistega dobička« pravi H. N. Casson tole:
Pričujoča knjiga ju z a sedanje čase.
Knjiga kaže, kako se da povečati čisti dobiček, in doseže, kar nobena druga ne: vso pozornost osredotoči-na čisti dobiček.
Dejstvo je, da mora moderni trgovec misliti o toliko drugih stvareh, da kaj kmalu zanemari prav tisto, kar je najvažnejše.
Zapleten je v mešanico vsakdanjih dolžnosti, ki se 11111 vse vidijo važne. Ako je glavni vodja podjetja, prevzame vsakdanje delo navadno vse njegove moči.
Polovico dneva mu lahko vzame korespondenca, drugo polovico pa zadeve posameznih oddelkov njegovega podjetja.
Ves dan mora imeti opravka s pismi, brzojavi, razgovori in vprašanji, in vendar se lahko zgodi, da ni ganil z mezincem, da bi povečal čisti dobiček podjetja.
Mnoga naša podjetja se v resnici upravljajo in vodijo, kakor bi bila državni uradi.	.
Marsikatero podjetje dela leto za letom z veliko izgubo, kakor •da bi bila le-ta nekaj primernega in navadnega. Podjetja so delala s takimi izgubami, da so jim banke zaklicale: »Stoj!« in jili prisilile, da so se preuredila.
Izgube začenjamo smatrati za normalne. Upravni svet, ki zaključuje leto z občutno izgubo, se izvoli iznova.
Nič resnega se ne stori. »Bo pa drugo leto boljše!« pravimo. In uprava mečka zopet nadalje in vztraja pri načinu vodstva in upravljanja, ki mora zopet prinesti izgubo.
Prišel je torej čas, ko moramo vso pozornost osredotočiti na čisti dobiček.
Sedaj, ko so razmere tako neugodne, ta problem ovira 111 otežuje vse druge.
Ves naš prospeh in napredek, da, naša bodočnost je odvisna od
čistega dobička.
Razmere moramo preurediti in jih spraviti v pravi tir.
Pričujoča knjiga je po mojih mislih prva, ki je kdaj osredotočila vso pozornost samo na ta predmet, in upam, da bo marsikateremu trgovcu, obrtniku in podjetniku sploh pomagala, da zmanjša izdatke in izgube ter poviša dohodke.
Samo iz večjega dobička pridejo lahko boljše razmere, boljše plače in vi si i življenski standard.
VSEBINA KNJIGE JE TALE:
1. Več čistega dobička.
2. Malo podjetij ima velik dobiček.
3. Zakaj je čisti dobiček tako majhen
4. Kako zvišali čisti dobiček.
Pisateljev uvod h knjigi »Bussines«:
Najpoprej naj omenim, da se to, kar po navadi imenujemo »trgovino«, razvija polagoma v znanost. S tem pa seveda ne trdim, da je ta veda že popoln nauk. Še vedno nima določnih smernic, obče priznanih osnov in zakonov. Še je zmedena, neurejena in nejasna. Vendar pa so že nastopili posamezni trgovci, pionirji, ki so določili nekatera načela in dokazali njih pravilnost tudi z uspehi.
Poedine industrije, ki so ustanovljene na znanstveni podlagi, kažejo presenetljive uspehe. Statistično je ugotovljeno, da dela danes v Zedinjenih državah pod »znanstvenim vodstvom« 200.000 delavcev. Na žalost nimamo podobnih podatkov iz drugih držav, kjer je industrija tudi visoko razvita.
V	splošnem je pa zamisel »trgovinske znanosti« čisto nova. Komaj dvanajst dobrih del razpravlja o tem predmetu. Le v nekaterih šolah se poučuje tisto bore malo, kar je doslej znanega. Največ tega pa se na tiliem koristno uporablja.
Vendar mislim, da je že napočil čas, ko morajo nastopiti glasniki trgovske znanosti in predati javnosti uspehe svojega prouča-vanja. Nobena znanost se ne more v temi razvijati in živeti. Seveda
se lio s tem vzbudila tudi kritika. Toda nič ne more tako silnega pokreta zadržati na njegovi zmagovalni poti.
Trgovina se naslanja kakor matematika na neizpremen-Ijiva pravila ali aksiome. Tudi njej so podlaga neovržne resnice. To so osnovni in glavni stebri vse »trgovine- . Za trgovca so, kar je za mornarja magnetniea, kar je za tesarja sekira, kar je za inže-njerja šestilo.
V5EB NA JEt
1. nauk: Za kupčijo sta potrebni naj-
manj dve osebi ali več.
2. nauk: Vsaka kupčija sestoji iz l «
prvin:	iz kupca, prodajalca
in blaga.
3. nauk: Prodajna cena je vsota stro-
škov in dobička.
4. nauk: Preobilica blaga niža njegovo
ceno, pomanjkanje pa jo dviga.
5. nauk: Kupec je tisti, ki mu je
predmet sam važnejši od kupne cene.
6. nauk: Poraba časa povečuje stroške.
7. nauk: Promet blaga povečuje stro-
ške.
8. nauk: Množinska proizvodnja zmanj-
šuje stroške.
9. nauk: Lastni stroški so vsota na-
bavnih in drugih izdatkov.
10. nauk: Najprej stroški, potem Šele
dobiček.
11. nauk: Cim večje tveganje, tem \ s
dobiček.
12. nuuk: Vrednosti se izpreminjajo.
13. nauk: Imamo trenutne vrednosti in
vrednote bodočnosti.
14. nauk: Le zlato je denar.
15. nauk: Po povprečnosti sodimo.
16. nauk: Trgovina stremi po zedinje-
nju.
O knjigi »Prodajaj z uspehom« piše tole:
l a knjiga vsebuje popoln tečaj o umetnosti nadrobnega prodajanja. V bistvu je določena za lastnike trgovin in njih pomočnike.
Ona nam daje navodila, kako si obdržimo stare odjemalce in kako si priborimo novih, kako vzdržimo ceno na isti višini in kako dosežemo hitrejšo prodajo, kako izobrazimo trgovske pomočnike in podobno.
To so praktični problemi, s katerimi se mora ukvarjati detajlist. Njih uspešno izvajanje mu prinese lepe dohodke, mu morda ustvari celo premoženje. Ce jih pa misli zanemarjati, naj rajši svojo trgovino takoj zapre.
V	svojih zadnjih dveh poglavjih podaja knjiga življenjepise onih uspešnih trgovcev, ki so razvili nove metode za zvišanje prodaje, in 25 predlogov za izvajanje in uporabo.
2e zaradi teh dveh poglavij je vredno kupiti to knjigo. Za malo denarja dobite tu več kakor za stokratno vsoto, ki bi jo morali plačati za tečaj o umetnosti prodajanja.
Ta knjiga ne vsebuje ničesar, kar bi ne bilo b r e z p o g o j n o potrebno. Skoraj na sleherni strani dobite kako idejo ali migljaj, kako lahko zvišate svoj promet.
VSEBINA KNJIGE JE|:
1. Prodajati! Prodajati! Prodajatil	7.	Kaj razumemo pod besedami -slu
2. Napravite prodajni nairt.	8	p *!, p ^ j ['te™ “promet.
3. Kako s. obdržimo odjemalce.	9	Kako izučimo prodajalca.
4. Kako pridobimo novih odjemalcev.	jq.	Kako zbudimo dremajočo trgovino.
5. Pravilna politika s cenami.	H.	Enajst uspešnih trgovcev.
6. O tehniki prodajanja.	12.	Praktični nasveti.
Založba »Domači prijatelj« Vam jamči, da boste
s knjigami	zadovoljni. Prav		nič ne tvegate. Ne
odložite na	jutri, ker	sreča Vas išče že danes. Ideje	
za dosego	uspehov	dobite s	priloženo dopisnico.
Izpolnite in	pošljite	jo založbi	revije in knjig za
dosego uspehov »Domači prijatelj«, Ljubljana.
TISKOVINA	i	P—
za 25 par
Založba revij in knjig za trgovsko vedo
DOMAČI PRIJATELJ
LJUBLJANA
Založba revij In knjig za trgovsko vedo »DOMAČI PRIJATELJ« V LJUBLJANI
Naročam proti mesečnemu odplačilu tele knjige:
1.	Herb. N. Cassona: »SREČA TE IŠČE«,
Z
3.
4.
5.
6.
»KAKO PREMAGAM POSLOVNE TEŽAVE«,
»vec čistega dobička«,
»BUSSINES — KUPČIJA«,
»PRODAJAJ Z USPEHOM«,
»THE EFFICIENCY MAGAZINE« revija za trgovsko znanost »USPEH«.
Pošljite mi položnice. Nakazoval bom za broširane knjige mesečno po Din 20.—, za v platno vezane knjige pa po Din 25.— Pošiljajte mi revijo »USPEH« od 15. novembra t. 1. dalje. Prvo knjigo »SREČA TE IŠČE« mi pošljite takoj, ko bom vplačal dva mesečna obroka. Ce mi knjiga ne bo všeč, Vam jo v osmih dneh v priporočenem zavitku nepoškodovano vrnem.
Vi pa se obvežete, da mi takoj po prejemu te knjige vrnete oba vplačana obroka.
Ime .............................................   —
Poklic_______________________________________________
Kraj ................................................
Zadnja pošta ........................................
Cesar ne želite, prečrtajte!