Številka 89
TRST, v soboto 30. marca 1907.
Tečaj XXXII.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć f
Izlitja vsaki dan > 3i eb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj 3 »amlčnc Številke ee prodajajo po 3 avi. (6 ptoiink; - ainogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, v rtujju, Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. /" HJfE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, viaok j t , mm) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink;
•s osmrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavo^v i j BO stot. Za oelaae v tekBtu lista do 5 vrat 5 K, vsaka na-Aljna vrste K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase Bprejema Inseratni oddelek uprave Kdinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Naročnina znaša
za vse leto 21 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K >>
naročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredniStvo lista. Nefrankovani
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglaBe in reklamacije jo pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Galattt 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINI. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorolja lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. PoŠtno-hranllnleni račun St. 841*652. —— TELEFOH štev. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.i
Vremenska napoved za Primorsko in Kranjsko.
DUNAJ 29. Močno oblačno, včasih soln-ce, milo, enakomerno stanovitno.
f Kardinal Macchi.
RDI Kardinal Alojzij Macchi je da-lies za pljučnico umrl.
Kardinal Macchi jo bil rojen v Vitcrbn -i. marca 1932. kardinal-dijakon je postal 11. i iebr. 1889.
Maroko.
LALLA-MABINA 29. Čete so odpotovale v Ujdo danes ob 4. uri zjutraj. General ]>yactey-im je sledil ob 8. uri.
TANKER 29. (Agencija Havas). Mohamed Torres je danes predpoludne obiskal rancoskega poslanca Regnaulta in poveljnika Križarke „Jeanne d'Are" ter je zagotovil, da ~e izdal odredbe, da se ohranita mir in red.
MADRID 29. V diplomatičnih krogih; vlada glede Maroka mnenje, da postopa1 Francija popolnoma zakonito z ozirom na to, ker zaslužujejo nedavno v Maroku izvršeni zločini kazen, da se v bodoče preprečijo enaki iogodki. Vendar smatrajo, da je položaj, ki te nastal sedaj v Maroku, zelo opasen in da ostopa Francoska povsem previdno.
PARIZ 29. Francoske četo so predpo-j iuilne zasedle mesto Udjda, ne da bi zadele ua odpor. Šejk iz Fdjde je Šel vrhnemu poveljniku okupacijske kolone, Felineau-u, nasproti ter ga je zagotovil, da se bo prebivalstvo prijazno vedlo nasproti francoskim! oblastnijam.
Punt na Romunskem.
DUNAJ 29. Iz Jassv-ja poročajo: Vasi Vierus so vojaki bombardirali na 1500 metrov daljave. Število mrtvih je zelo veliko, j Tri druge vasi so s Kruppovimi topovi popolnoma razdejali, ubiti so bili skoraj vsi pre-! jivalci. Vojno stanje je proglašeno po vseh j krajih, kjer je punt. V Brailesti je bilo vče-1 raj povodom nekega spopada 250 mrtvih in j M00 ranjenih.
Iz Bukarešta poročajo, da je poslanska zbornica pooblastila vlado, da zamore proglasiti vojno stanje na podlagi navadnega kraljevega dekreta.
Vesti došle iz Valahije so zelo vznemirili ve. V okraju Giurgevo so vojaki obkolili Ive veliki četi ustašev ter jih postreljali. Med ..bitimi se nahajajo duhovniki in učitelji. Nevaren je položaj izlasti v okrajih Teleorman, Oltu, v Romanasu in Meliedivici.
BELIGRAD 29. Iz Kladove, iz Nego-tina in iz drugih srbskih krajev poročajo, da tamkaj ob srbsko-romunski meji boje neredov. Srbska vlada je ukazala načelniku v Negotinu, naj na vsak način podpira begunce j7. Romunske.
Deputacija kmetov rri kralju.
BUKAREST 29. Predvčerajšnjem je kralj vsprejel deputacijo kmetov, ki mu je •pisala žalosten položaj, ki je nastal vsled punta, ter ga prosila za pomoč. Kralj se je ial točno obvestiti o ob*£gu provzročene -kode ter o vzrokih gibanja ter je deputacijo odpustil, zagotovivši jej, da nastane kmalo mir, ker so izdane vse odredbe, da se gibanje
Postopanje proti upornikom.
BUKAREST 29. V Munteni, kjer je ael upor že anarhističen značaj, so vojaki »roti bandam požigalcev postopali z vso od-očnostjo. Ustaši se niso nikjer mogli ustavljati vojaškim četam. Sicer so napadli vojake, toda pobegnili so takoj, ko so pričeli vojaki -treljati. Najhuja je bila ustaja v okrajih
Teleorman in Olt. V Oltu, kjer je bilo zažganih več pristav, jo nastopilo topništvo, istotako v Vieru, Odivžaji in Stanescatijo v okraju Vlasca. Tukaj je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. V Virceavu je bilo zažgano nekoliko pristav, v Dolu pa nekoliko zalog žita Ljudstvo se je začelo pomirjati v Dolu. Vlascu, Buzev in Prahovi. V Dimbovici, Rim-niku in Saratu se je povrnil mir.
Položaj v Bukarešta
( ERNOVICE 29. Iz Bukarešta poročajo:; Tukaj je vladala predvčerajšnjim velika pa-i nika, ker so krožile zelo vznemirljive vesti o ! bližanju čet kmetov iz Slasce in Teleormana. Trgovci so vsled tega zaprli svoje prodajal-nice, kar je še povečalo razburjenost. Močne patrulje vojakov so krožile po mestu. Na periferijo mesta je bilo poslano topništvo. Ljudstvo se je pomirilo še le, ko se je zvedelo, da se je posrečilo zaustaviti in obkoliti kolono kmetov na progi Ilvov-Bukarešt, 50 kilometrov od glavnega mesta.
Brezvestna agitacija.
BUKAREST 29. O načinu, kako se punti uprizarjajo, poroča „Adeverul" : Agitatorji, večinoma učitelji, duhovniki, dijaki, nastopajo v vaseh na shodih ter imajo približni govor: Kmetje! Kralj je umrl. Kraljica hoče vsa posestva razdeliti med kmete. Da se to izvede, se morate spuntati, umoriti veleposestnike in zakupnike ter zažgati hiše. Polja bodo potem vaša. Dvignite še še danes sicer ostanete brez zemljišča.
Mornarji ,.Potemkinau.
KOLIN 29. „Kolu. Zeitung" poroča iz Bukarešta, da je kraed ustaškimi kmeti tudi mnogo ruskih mornarjev, ki so pred dvemi leti povodom punta na vojni ladji „Potem-kin" zbežali na Romunsko.
Bom s a eksplodirala.
CARIGRAD 29. Zvečer je v glavni uli- j ; ci Pere eksplodirala bomba oziroma peklen- ] ski stroj. Ena 09eba je bila ubita, mnogo pa j ranjenih. Aretovanih jo bilo mnogo oseb. Zdi se, da niso pravega storilca še našli. Amerikanski Židje sa romunske Žide.
NEW-YORK 29. Ameriško-židovski od-; ; bor, ki se je nedavno osnoval tukaj v svrho, da ' podpira Žide, izlasti v Rusiji, je sklenil od-! poslati 200.000 dolarjev za revne Žide na Romunskem.
Nesreča sa železnici.
COLTON (Kalifornija) 29. Vlak južne Pacifik železnice iz New-Orleansa v San Franci sco, ki je vozil s 40 milj na uro, je skočil s tira. 26 oseb je bilo ubitih, 100 pa ranjenih, mnogo od teh smrtno. Večina mrtvih so Italijani.
Bolgarski Častniki v francoski vojni.
SOFIJA 29. Francosko vojno minister-sko je obvestilo bolgarsko vojno ministerster-stvo, da dopušča, da se bolgarske častnike vsprejme v razne vojaške zavode in v polke različnega orožja, da tamkaj spopolnijo svoje študije.
Rusija.
Duma.
PETROGRAD 29. Posl. Sigov je inter-peliral o postopanju policije, ki je ob njegovem odhodu iz Krasno-Uiinskega grdo ž niim ravnala, istotako tudi nasilno postopala proti veliki množici ljudstva, ki ga je spremljala na kolodvor.
Pravosodni minister JSčeglovitov je na interpelacijo odgovoril, da je množica prepe-I vala revolucijonarne pesmi. Prej se je vršil j shod, na katerem sta poslanca Sigov in Jer-| šov govorila o nezakonitosti sedanjega vladnega zistema ter sta naglašala potrebo, da se ta zistem odpravi s pomočjo konsti-
tuente. Policija je tedaj pozvala množico, naj se razide, poslanci so pa množico naščuvali ter jo pozvali, naj ne sluša policije. Vsled tega je bila policija prisiljena postopati z nasiljem. Minister je zaključil izjavivši, da ni zanj merodajno drugo, nego preiskava in razsodba sodišč. Slučaja ne more presojati, preden ni dovršena sodnijska preiskava. Na to je zbornica s pretežno večino odklonila nujnost interpelacije ter sklenila, da se isto izroči komisiji.
Revolucijonarni odbor aretovan.
REVAL 29. (Petr. brz. ag.) Policija je aretovala odbor revolucij onarne bojne orga-| nizacijc, sestoječe iz deset oseb. Razun orož-j ja, municije, tiskarskih črk in revolucijonar-! nega slovstva je policija dobila strihnin in prazne krogle, ki bi se jih imelo napolniti s strihninom ter načrt za razdelitev plena za vso državo. Po tem načrtu bi od plena do zneska 1000 rubljev pripadale revolucijonarni bojni organizaciji tri desetine, od plena do ; zneska 10.000 rubljev šest desetin, od večih zneskov pa dve tretjini. Ostali znesek bi se razdelil med člene organizacije. Današnja aretacija je v zvezi z aretacijo urednika nekega estiškega lista v Dorpatu.
Sto oseb aretovanih.
PETROGRAD 29. Tukaj je bilo aretovanih sto oseb, kakor se govori, iz političnih! nagibov.
Stolipinu žugajo s smrtjo.
PFTROGRAD 29. Ministerski predsednik je pred nekoliko dnevi prejel pismo ek-sekutivnega terorističnega odbora, v katerem se mu javlja, da je bila njegova smrt le odložena. Stolipin se ni te objave ustrašil. Vzlic temu straži policija okohi njega ter je izdala vse potrebne odredbe, da ga varuje pred i atentatom.	_____
Volilni zakon m druge določbe,
ki se tičejo volitev, ■ praktičnimi izgledi,
izdaja politično druitvo Edinost'-.
VII.
55. Kdo sme biti izvoljen ?
Vsaka oseba moškega spola, ki poseduje avstrijsko državljanstvo najmanj že 3 leta, ki je dovršila 30. leto življenja in po določbah tega zakona ni izključena ali izvzeta od vo-lilne pravice (glej prašanja 7. 9. oziroma 10). j Ne morejo torej biti izvoljene osebe, ki so 1 od volilne pravice izrecno izključene ali izvzete, ki niso dovršile 30. leta življenja in ki ne posedujejo avstrijskega državljanstva. Ni pa potrebno, za pasivno volilno pravico (pravico biti izvoljen), da dotičnik biva vsaj eno i leto pred razpisom volitev v kaki občini kro-I novin zastopanih v državnem zboru ; zgodi se ; torej lahko, da kdo nima pravice voliti, a da sme vkljub temu biti izvoljen.
VIII.
56. Glavna volitev.
Za poslanca je voljen tisti kandidat, ki i je dobil absolutno večino to je : več nego i polovico vseh oddanih glasov (od 100 odda-| nih glasov torej najmanj 51 glasov). Ako se 1 pri tem ni dosegla taka (absolutna) večina i treba je o ž j e volitve.
IX. Ožja volitev.
V ožjo volitev prideta le ona dva kandidata, ki sta vsaki za sebe dobila največ glasov (torej n. pr. pri treh strankah in pri 99 glasovih ona dva kandidata, ki sta dobila 34 oziroma 33 glasov, to je, relativno največ glasov.
57. Kateri glasovi so veljavni prj ožji volitvi ?
Le oni glasovi, ki so oddani za enega izmed kandidatov, ki sta prišla v ožjo volitev.
58.	Kdo sme voliti pri ožji volitvi ?
Vsaki volilni upravičenec, tudi če ni volil pri splošni (prvi) volitvi.
59.	Kdo je pri ožji volitvi izvoljen?
Oni, ki je dobil več glasov, (absolutno večino).
60. Kaj pa če prejmeta oba kandidata enako število glasov?
Odločuje žreb, ki ga potegne predsednik volilne komisije.
X. Postopanje po naznanilu izida volitve, oziroma: kako pride voljenee v poslansko zbornieo? Evetuvalna nova volitev.
61. Kako pride voljenec v poslansko zbornico ?
Potom volilnega potrdila (certifikata) iz-gotovljenega od deželnega predsednika ah namestnika (Trst), ki poslancu da pravico, stopiti v poslansko zbornico.
62. More-li deželni predsednik oziroma cesarski namestnik odreči poslancu volilno potrdilo?
More, češ, da voljenec nima pasivne volilne pravice (pravico biti izvoljen poslancem).
63. Kaj se ima napraviti v tem slučaju?
Razpisati se sme nova volitev [ toda le tedaj, ako je poslanska zbornica vo-| litev spoznala za neveljavno.
64. Kaj se napravi z volilnimi spisi?
Deželna vlada jih pošlje ministru notra-njih stvari, ki jih potem izroči predsedstvu poslanske zbornice.
65. Kaj velja v slučaju, ako je kak kandidat
voljen v dveh ali več volilnih okrajih ?
Postava določa, da se ima v takem slu-j čaju poslanec najkasneje tekom 8 dni o<l | dneva ko se je sestavila novoizvoljena zbor-! niča izjaviti, kateri mandat vsprejme. Če tega i ne stori, odloča žreb, potegnjen od predsednika poslanske zbornice.
XI. Jladomestna volitev.
66 Kedaj je treba razpisati nadomestne volitve ?
Le v treh slučajih, in sicer :
a)	ako se je voljeni poslanec odpovedal mandatu,
b)	ako je on umrl, ali
c)	ako se je njegov mandat spoznal (od poslanske zbornice) za neveljavnega.
67. Kaj določa zakon za slučaj, ako je nadomestna volitev potrebna tekom 90 dni po splošnih volitvah?
Da imajo služiti za podlago stari volilni imeniki tudi za to volitev.
68i Kdo presoja veljavnost posameznih volitev ?
Poslanska zbornica, ki se mora izreči za veljavnost ali neveljavnost vsnj tekom enega leta po volitvi.
Dokler tega ni storila, ima vsak poslanec svoboden vstop in glas v poslanski zbornici.
Dodatek kazenske določbe.
Istočasno z novim volilnim redom je sklenila poslanska zbornica tudi kazenski zakon: za varstvo zborovalne in volilne svobode. (Zak. od 26. januvarja 1907 D. Z. L.
št. 18). , ,
69. Kak namen ima ta kazenski zakon ?
Zavarovati vsakemu volilcu izvršenje volilne pravice po svoji želji in po svojem po-I litičnem prepričanju, stavljati pod kazensko 1 sankcijo zbore, (sliodc, zborovanja) v katerih i se daje izraza političnemu mnenju in zahte-! vam z ene strani, — z druge strani pa kaznovati vsako dejanje, ki bi šlo za tem, da se prepreči oziroma otežuje na kakoršen si
bodi način izvršenje volilne pravice drugega, i __
P O D L I_Sjr E K.__
VOHUN
Amerikanski roman^—Spisal J. F. COOPER.
..Kaj menite, da je beg teh regularnih . et in teh strahopetnih Nemcev čin, s katerim se morejo gospodje rebeli veliko bahati ?" :e vprašal polkovnik z zaničljivim usmevom. ..Vi govorite o tej stvari, stotnik Hvarton, cakor da bi bil gospod Dunvud — naslova j najorja mu ne morem priznati — pognal v beg telesno gardo Vašega kralja."
..Dovolite mi opazko, polkovnik Velmer, da bi tudi telesna garda mojega kralja, ako !>i šla na boj, zadela tu na sovražnika, ki ga ne sme prezirati, kdor se neče kesati potem Veruj te mi, polkovnik : ta Dunvud je ponos 1 Vošingtnove iirmade in eden najizvrstnejših ■ kavalerijskili častnikov."
..Dunvud ? I >unvud ?" je ponavljal polkovnik j / tteglo, ..moral sem že srečati kje tega človeka!" ,
„Če se ne motim, ste ga videli enkrat za hip v liiši mojih sester v mestu," se je nasmehnil Hvarton.
..Ali da. v resnici, spominjam se mladoga moža. In zanpa-li kongres teh rebelskih
kolonij svoje vojake vodstvu takega vojščaka
..Vprašajte poveljnika Vaše nemške konjenice, ali smatra majorja Dunvuda vrednega tega zaupanja ali ne !"
Polkovnik je služil dolgo časa v Ameriki, ne da bi stal kdaj drugačnim četam nasproti nego vojakom-novincem ali pa deželni brambi. Ti so se pač bojevali tu in tam z nekolikim pogumom, ravno tolikrat pa se jim je zljubilo bežati, ne da bi enkrat ustrelili ali zamahnili s sabljo. Polkovnik je sodil tudi rad po zunanjosti in menil, da ljudje, katerih gamaše so bile tako čedne, Id so marširali tako pravilno in znali tako izvrstno napraviti vse obrate, ne morejo biti premagani nikdar. Vrhu tega so bili vendar Angleži, njih vspeh je bil torej gotov!
Tako je prišlo, da je poslušal svarila stotnika Hvartona z zaničljivim usmevom in vprašal nato :
..Ali hočete mar, gospod, da se umaknemo pred to slavno konjenico, ne da storimo kaj nadaljnega. ne da poizkusimo kaj, kar bi jej pokvarilo pravkar doseženi vspeh ?"
,. Svetoval bi Vam samo. polkovnik Velmer, da pomislite, da je nevarnost, ki jej gledate r oči, večja nego se Vam zdi !"
..Nevarnost je beseda, ki se slabo poda I ustam vojaka," je odvrnil angleški poveljnik 1 porogljivo.
..In nekaj, česar seji bo 60. polk ravno-I tako malo kakor kakšen drug, ki nosi kraljevo uniformo!" je odvrnil Henrik ognjevito. | ..Poizkusite, ukažite napad in naša dejanja naj govore za nas !"
..Zdaj spoznavam zopet svojega hrabrega mladega prijatelja!" je dejal Velmer. „In če mi imate dati kak nasvet, predno začnemo boj, ga hočem poslušati rad. Vi poznate moč rebelov — ali jih leži še kaj več v zasedi ?"
„Da," je odvrnil Henrik, ki ni mogel pozabiti zasmehljivih polkovnikovih besed. „Na parobku gozda na naši desnid leži skrite ! nekaj pehote; sovražnikova konjenica pa stoji vsa pred nami !;<
„Kjer ne ostane dolgo!" je vskliknil pol-kovnik, obrnivši se h krogu svojih častnikov. ! ..Gospodje," je nadaljeval, hočemo prebresti reko in začeti napad onikraj na planjavi. Stotnik Hvarton. ali mi hočete biti za adju-tanta ?"
Henrik je zmajeval z glavo nad polkov-nikovim ukrepom, ker je smatral stvar za I prenagljeno ; a slušal je pokorno in se pri-
1 pravil, da stori v predstoječem boju svojo i dolžnost.
Major Dunvud je bil zbral med tem zopet svoje čete, spravil malo število jetnikov na varno in se umaknil nazaj na teren, kjer
je stal pred bojem.
Z že prib orj enim vspehom zadovoljen in mnenja, da so Angleži prezviti, da bi mu dali še enkrat priliko za atako, pa se je pripravljal zdaj, da poišče primernega taborišča za čez noč. Stotnik Lavton je poslušal le nerad tozadevna povelja svojega predstojnika m je bil nastavil svoj daljnogled, da bi zagledal se kje kako ugodno priliko za napad, ko je zdajci vskliknil :
j ..Kaj je to ? Vidim med to škrlatasto drhaljo modro suknjo ! Pri Bogu: kakor gotovo upam živeti tako dolgo, da vidim zopet Viržinijo, je to moj preoblečeni prijatelj 6U. polka, stotnik Hvarton, ki je ušel svojim stražam!"
Komaj je izrekel to, ko je stopil preden j | eden vojakov, ki sta stražila stotnika Hvar-j tona, pripeljavši se seboj razun lastnega š e oba konja ubitih kravarjev. Sporočil je o to -variševi smrti in o begu jetnikovem.
(Pride še.)
Stran II
>EDINOSTc Stv. 89.
V Trstu, dne 30. marca 1907.
70.	Kaj zahteva kazenski zakon za vsa
tozadevna dejanja ?
Hudoben namen oziroma voljo doseči kažnjivi efekt, dejanje se mora vršiti s po- i sebnim namenom, in dejanje mora biti pre- j mišljeno.
71.	Koliko pregreškov ustanovlja volilni
zakon ?
Deset.
72. Kaki so ti pregreški ?
1.	Podkupovanje.
2.	Volilna sila.
3.	Razširjanje krivili poročil.
4.	Volilno ponarejevanje.
"i. Zabranite v volitve.
6.	Neupravičeno izvrševanje volilne pravice.
7.	Onemogočevanje volitve.
8.	Prelomitev volilne tajnosti.
0. Oviranje ob kandidaturi.
10. Onemogočevanje zborovanju in neupravičena udeležba. (Zvršetek pride.)
Dogodki na Ogrskem.
Za ločitev Ogrske od Avstrije.
Iz Budimpešte poročajo, da se je po deželi razvila velika agitacija za gospodarsko samostalnost in ločitev od Avstrije. Zadnjih dni so izšle mnoge izjave v prilog samostal-nega področja počenši z letom 1917.
punf v Romunski.
Iz Bukarešta poročajo. da postopa j vojska proti upornikom povsodi z veliko odločnostjo. V okraju Bievu seljaki plenijo in ! morijo. V Krajovi so vse pristave opustošene ; in požgaue, Minister za finance ie izjavil, da j iznaša skupna škoda, ki so jo uporniki pro-vzročili dosedaj, nad 100 milijonov levov.
V	mestu Lacazui * Krajovi je došlo do spopada med vojaki in kmeti. Kmetje in ženske so pričeli metati kamenje na vojake. Vojaštvo je streljalo, ubitih je bilo 30 kmetov mnogo pa ranjenih. Kmetje so nato pričeli bežati, ali kmalo so se vrnili ter so zopet na^rdli vojaštvo. Isto je ponomo streljalo in ubilo 7 ljudi, mnogo jih pa ranilo. Tedaj so pa ogorčeni kmetje ubili bivšega načelnika Stefanescu. Ko so vojaki hoteli marširati v Krojovo, so jim kmetje zopet zastavili pot in prišlo je do novega spopada. Ubitih je bilo 54 kmetov, ranjeno pa 218. T z Kraj ove se je zamoglo videti, kako so gorela mesta Karceja, Podarci in Palilula,
Dogovor iue<l (Anglijo in Rusijo.
Neki dunajski list poroča: Nikakega I dvoma ni, da je francozka akcija v Maroku v zvezi z jako važnimi političnimi dogodki, izlasti pa s sklepom rusko-angležkega dogovora. Zdelo se je, da so pogajanja minolega leta naletela na ovire. »Sedaj pa poskuša irancozka vlada vse možno, da pride do spo-razumljenja med Rusijo in Anglijo. Ko se je pred kratkim glasilo, da se je carica-vdova podala na Angležko na daljše bivanje, je bilo jasno, da so zadnje resnične težkoče za sklep rusko-angležkega dogovora odpravljene in je rešiti le še nekatere formalnosti. V resnici sta Rusija in Anglija glede Perzije in Tibeta že popolnoma sporazumljena in je rešiti le še vprašanje alganistanske železnice. Stojimo torej pred novo fazo mednarodne politike, izzvano po rusko-angležkem dogovoru, ki dobiva simptomatičnega izraza v francozki akciji proti Maroku.
Dogodki na Ruskem.
Shod Romuncev v Aradu.
V	sredo se je v Aradu vršil shod Romunov, kateremu je predsedoval škof Ivan Pap. Shod je izrazil zadovoljstvo, da so se proti Appon vije vem šolskem zakonu našli složni vsi Romuni. Veliki javni ljudski shod Romunov bo v Aredu dne 1. aprila.
Revolucijonarka obsojena.
Iz Thuna v Švici poročajo, da je tamošnje sodišče obsodilo znano rusko revolucijo-narko Leontijevo na 4 leta ječe radi umorstva na bankirju Miillerju.
Drobne politične vesti.
Sestanek B u 1 o w a in Titto-nija. Iz Rima poročajo, da pride italijan- j ski minister za vnanje stvari Tittoni v Rapallo danes zvečer ter da obišče še nocoj nemškega kancelarja Biilowa.
M a! o r u 9 k a škofija v Ameriki. Lvovski list ,.Dilo" poroča iz Rima, da je ustanovljena za Maloruse v Ameriki grško-katoliška škofija ter da je prvim škofom obširne škofije imenovan bazilijanski menih Ortinski. Malorusov iz Galicije in sever. Ogrske se nahaja v Ameriki veliko število.
Potovanje cesarjevo v Prago. Kakor poročajo z Dunaja, se s cesarjem v Prago odpeljejo ministerski predsednik baron Beck in ministra Pacak in Prade. Že poprej se odpeljeta v Prago ministra Fort in Marchet.	_
Dnevne vesti.
Sestanek zaupnikov v Kopru. Mino-iega četrtka so se sestali v Kopru zaupnniki slovenske narodne stranke radi organizacije in radi proglašenja kandidata za I. volilni okraj (sodna okraja Buje in Piran ter občini Koper in Milje). Sestanek je bil mnogoštevilno obiskan od vseh strani tega | volilnega okraja. Izvolili so okrajni volilni odbor z odvetnikom d.rom F. Černetom na čelu. Po dolgi in temeljiti razpravi je bil proglašen kandidatom za I. voliti okraji g. Jos. Kompare župnik-dekan v Ospu in deželni poslanec istrski. Sedaj je na volilnem odboru
in zaupnikih tega volilnega okraja, da se vsi složno in živo zavzamejo za čim lepši vspeh na volitvah.
Vse premalo zanimanja. Prejeli smo. Volitve za državni zbor so pred durmi. Vsi narodi širom naše države razvijajo od dne do dne intenzivnejšo agitacijo v svrho po- j učevanja volilcev, med tem ko se pri nas v mestu še vse premalo zanimamo, za ta vele-važen državljanski čin. Ker bodo volilne liste že skoraj dovršene in jih magistrat razpošlje, I oziroma izloži javnosti že v malo dneh, bo dobro, ako se pravočasno organiziramo tako, da nam bo možno vspešno delovati na rekla- j macijah. Kakor naše osrednje vodstvo vrši svojo dolžnost, tako jo mora vršiti vsaki po-jedinec, vsi do zadnjega.
Volilci naj prihajajo na sestanke v čim j večem številu. Nikakor ne smemo čakati na j zadnje trenotke, misleč, da bodo že drugi delali. Nikdo se ne sme sklicevati na ono staro in nesrečno : „Saj naredijo tudi brez mene" ! I Volilce vseh štirih mestnih okrajev rotimo, j naj ne zanemarjajo svojih državljanskih in narodnih dolžnosti, oziroma pravic, ki jim jih ponuja novi volilni zakon. Vsi brez izjeme smo dolžni stopiti v boj, za katerega se pa moramo pripraviti. Ako pa zanemaijamo predpriprave, kakor volilne shode in razna ' posvetovanja, se nam dogodi, da nas odločilni boj najde nepripravljene. Ako se zahteva, naj vodstvo postavi kandidate v vseh mestnih volilnih okrajih, je naša dolžnost, da skrbimo za častno število glasov, ki naj jih vdobe možje, določeni za to !
Iz finančne službe. Provizorični računski revizor Ivan L a n g e in računski oficijal Anton Vodopivec sta imenovana računskima revizorjema v IX. čin. razredu.
Razpisana je v področju c. kr. finančnega ravnateljstva v Istri služba uradnega sluge.
Naša slovenska imena pačijo. Prejeli smo: V rokah imamo pobotnico tukajšnje zavarovalnice „Assicuraziom generali", izpolnjeno po zastopniku na Opčinah. Zastop na Opčinah izdaja zavarovancem s Krasa pobotnice v laškem jeziku in s trikratnim napisom : Opicina!
.Jeli to dostojno zavednih kraških in okoličanskih posestnikov ? Se-ii ne pravi to, biti podlaga tujčevi peti, zasramovati sami sebe, svoje slovenske kraje in dajati tujcem priliko, da pačijo imena naših vasi, naša imena in pa dajati jim sredstva, da morejo sramotiti vse, kar je našega !
Ako se hoče na vsak način dajati slovenske žulje tujcem v žepe, naj bi bili slovenski zavarovanci vsaj toliko Slovenci, da bi zahtevali slovenske pobotnice, slovenske police in sploh vse tiskovine le v slovenskem jeziku. Vzroki, ki naše ljudstvo odganjajo od slovanskih zavarovalnic, so največkrat ničevi, Ako Vam je kak posamični zastopnik morda tudi res napravil kako krivico, ne treba zapuščati za to svojih zavarovalnic. V takili slučajih bo bolje, da se oškodovani obrnejo na generalna zastopstva, ali, ako to ne bi pomoglo, na glavna vodstva. Nikakor pa ne verujte, da tujec postopa pošteneje ! Res je sicer, da tu pa tam preplačuje a to je le vaba in nič druzega.
Čitateljem. Ker bodo jutri tobakarne zaprte, prodajal se bo naš list na južnem in državnem kolodvoru in pri vratarju „Narodnega doma". V ponedeljek bo list dobiti po vseh tobakarnab. V ponedeljek list ne izide.
Izprememba naslova pisarniških pomočnikov pri državnih uradih. Vsled odredbe skupnega ministerstva od 23. t. m. bodo imeli odslej pisarniški pomočniki oziroma pomočnice naslov : ..pisarniški oficijant" oziroma „pisarniška oficijantinja". Dosedanji ».pisarniški pomožni delavci" pa se bodo nazivali odslej ».pisarniški pomočniki". Ob enem se je določila plača pisarniških oficijantov in oticijantinj po službenih letih in krajevnih razredih in se uredilo razkazilo njih pokojnine, in se slednjič določila tudi dnina pisarniških pomočnikov oziroma pomočnic po krajevnih razredih in njih službenih letih.
Prizivna komisija za osebno doho-darino. Dne 23. t. m. se je zaključilo glavno zasedanje prizivue komisije za osebno doho-darino za Istro.
Na koncu seje se je predsednik zahvalil udom komisije za njihovo delovanje, na kar je dr. Bubba zadoščenjem omenil vzajemnost, ; ki je vladala na komisijskem delovanju.
Kako reorganizirati našo šolsko družbo ? Pod tem naslovom izide v kratkem v Pragi brošurica. ki bo skušala prinesti nekaj več luči v to zamotano vprašanje. Čisti dobiček brošure je namenjen družbi sv. Cirila in Metodija v Ljubljani. Nrmerava se sprejeti v brošuro tudi več strani inseratov, Ker je namen knjižice nad vse rodoljuben in ker je pričakovati, da bo zelo razširjena, priporočamo trgovcem in drugim podjetnikom, da inserirajo v brošurico. (Velikost brošure 75X115 mm). Natančneje informira „Manjšinski odsek" v slov. akad, društvu „Adrija" Praga II. Spalena ul. 20.
Slovenci! Kupujte in razširjajte naš narodni kolek ! Rojaki! Najlepša prilika, da kupujete in razširjate narodni kolek, so velikonočne čestitke. Naši narodni nasprotniki kolekujejo vsako razglednico, pismo in za-lepko s svojimi koleki. Z razprodanimi koleld delajo potem še veliko reklamo, češ, koliko se jih je prodalo ! Četudi nas je manje nego Italijanov, pokažimo vendar, da smo mi bolj zavedni in da znamo bolj ceniti našo šol. družbo nego oni svojo. Sicer smo mi prej
začeli razpečavati naš kolek, kar je že nekak dokaz naše zavednosti, a pokažimo to tudi v številu razprodanih kolekov. Torej, Slovenci, segajmo pridno po njih. da dobi naša dražba čim več prispevkov. Koleki se dobivajo v vseh večjih tohakarnah in narodnih gostilnah.
Upravni odbor „Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev" je sklenil prirediti svojo letošnjo glavno skupščino dne 17. in 18. avgusta v Radovljici na Gorenjskem.
Izlet v Benetke s parnikom „Gilda" Avstro-Američane. Jutri na Velikonočno nedeljo priredi ob lepem vremenu veliki in brzi parnik „Gilda" parobrodnega društva Austro-Americana in bratje Cosulich izreden izlet v Benetke po znižanih cenah. Vožnja tja in nazaj II. razred 5 K, I. razred 6 K. Samo tjakaj ali nazaj 4 K. Odhod iz Trsta s pomola sv. Karola jutri v nedeljo ob 7. uri predpoludne, odhod iz Benetk istega dne 1 o polunoči. Vozni listki se dobivajo v tobakarnab : Via Cavana 14, Piazza della Borsa 1, Corso 15, Ponte della Fabbra 1, Volti di Chiozza (vogal Acquedotto), Via del Rivo 44 in v kiosku Piazza Barriera vecchia.
Velikonočne procesije se bodo vršile: danes zvečer ob 6. uri pri Novem Sv. Antonu, ob 6. in pol uri v baziliki sv. Justa, ob 7. uri pri starem sv. Antonu; jutri ob 5* uri uri zjutraj pri Sv. Jakobu, ob 6. uri pri Sv. Mariji Veliki (Jezuitih) in ob 6. in pol uri pri Kapucinih,
Društvene vesti in zabave.
„Divji lovec" obeta vspeti najlepše. Odbor ,.St. Jakobske Čitalnice" se ni vstrašil ni truda ni troškov, ki jih zahteva vprizoritev tega krasnega narodnega igrokaza s petjem v štirih dejanjih. Opravičeno se torej nadeja obile vdeležbe. Začetek točno ob 5. uri pop. . Svira vojaški orkester. Vstopnina 60 stot. i Sedeži I. vrste 80, II. vrste 50 stot.
Pevsko društvo „Kolo" naznanja vsem gg. pevcem in pevkam, tamburašem in tam-burašicam, da se snidejo na Velikonočni ponedeljek ob 12. uri (o poludne) do pol ene v prostorih „Trgovskega izobraževalnega društva" ulica S. Francesco št. 2 ter ob pol 1. uri pop. odidejo na postajo državne železnice na Vrdeli in ob 1*10 min. z vlakom v Dutovlje. V slučaju, da kdo zamudi ta vlak, naj pride ob 1. uri in pol pop. v gori navedene prostore, ker odide drugi vlak ob 2'25 min. s postaje državne železnice. — Gg. tamburašem se naznanja, da bo jutri v nedeljo ob 10. uri zjutraj vaja.
TRŽAŠKA MALA KRONIKA.
Zopet suknja ukradena. Mešetar j u Josipu Klauerju je predsino čnjim neznan tat v neki krčmi v ulici del Toro ukradel suknjo, , vredno 120 kron.
Čudna najdba. Včeraj v jutro je težak Humbert Massaro našel v morju blizu Josi-povega pomola steklen vrč pokrit s pergamentom. V vrču je bil v špiritu spočetek ženskega spola. Massaro je vrč izročil nekemu pristaniščnemu čuvaju, ki ga je nesel na sanitetni urad, kjer je zdravnik konstatoval, da je to 7-mesečni spočetek, ki je pa že dlje časa v špiritu in da se tu ne more govoriti
0	kakem zločinu. Spočetek je bil izročen mestnemu fizikatu, ki je stvar prijavil deželnemu sodišču.
Ptiček iz Italije. Služkinja Terezija Ambrož je dne 29. dec. izročila 26-letnemu Ahileju C., ki je doma iz Vicenze v Italiji, 100 kron v svrho, da jih mesto nje vloži v poštno hranilnico. Dne 14. februvarja t. 1. je šla ona v bolnišnico, ker je bila bolna. Mej tem časom pa, ko je bila ona v bolnišnici,
1	je šel Ahilej C. k njeni gospodinji, gospej Roncale, in od te iztirjal v imenu Terezije 18 ! kron, ki jih je bila gospa Roncale dolžna
! Tereziji na mesečni plači. Ko je pa Terezija j teh dni prišla iz bolnišnice, je izvedela, da njen Ahilej ni vložil v poštno hranilnico onih 100 kron in da je pobegnil v Italijo. Včeraj je prijavila vso stvar policiji.
tatvina z ulomom. Krčmar Ivan Mat-tiussi, ki je voditelj neke zadružne krčme v ulici del Boschetto, je prijavil včeraj predpoludne na policiji, da so neznani tatovi pred-minob noč vlomili v njegovo krčmo in mu ukradli iz nekega predala 400 kron denarja. Tatovi so prišli v krčmo preko dvorišča, kajti vrata krčme na dvorišču so bila včeraj v jutro odprta, dočim jih je bil krčmar prej- j šnji večer zaklenil. Nerazumljivo je pa, kako da so prišli na dvorišče, kajti vrata dvorišča so bila zaklenjena.
Smeinica. A. : „Si II čul, da jc Telebano- j vega Jožeta povozilo in da je vsled tega umrl?" — B.: „Kaj res? To je pa grozno!" — A.: _Da. ! voz naložen se sodi polnimi vina mu je šel čez prsi !* — B.: A. voz vina: no, potem pa vendar ni tako grozno !u
Dvoglavnik.
Z leve je raven in dolg in lesen,
ter je pripraven, da ž njim te jaz vdarim.
Z desne pa kriv je in večkrat jeklen:
Videl ga boš mej orodjem že starim (Rešitev prejšnje: MIK—MIŠ.)
Koledar in yreme. — Danes: Viktor, j mučenec; Pribislav; Radula. — Jutri: Velikanoč; Mojmir: Hotena. — Temperatura včeraj: ob 2. nri popoludne -J- 14° Celzius. — Vreme včeraj: j deloma oblačno.
Vesti iz Goriške.
V Dutovljah se otvori jutri velik hotel z vso moderno opremo in udobnostmi. Hotel je zgradil naš znani rodoljub g. Stanko Godina od sv. Ivana.
Proti volilni reformi na Goriškem. Iz Devina nam poročajo : Devinsko starešinstvo je v svoji redni seji dne 27 t. m. na predlog
gosp. Miroslava Plesa enoglasno sklenilo poslati na vlado protest, z zahtevo, naj se krivični volilni red za deželni zbor ne sankcij o-n i r a.
V trgovinski in obrtni zbornici goriški sedi po dolgih letih zopot en Slovenec, namreč goriški trgovec Ivan Z o r n i k iz Gospodske i lice, kateri je vstopil na mesto umrlega Antona Seppenhoferja. Tako je naznanil v seji dne 26. t. m. komorni predsednik Paternolli. V isti seji se je tudi dovolilo novo ustanovljeni obrtni šoli v Solkanu 'letno podporo 200 kron.
d V Solkanu ima se ustanoviti obrtna šola. Trgovska in obrtna zbornica določila je v ta namen 200 kron letnega prispevka.
d Kmetijski shod vršil se bo dne 7. aprila t. 1. v svrho ustanovitve podružnice i „Goriškega kmetijskega društva".
d Andrej Batič iz Ajdovščine, o katerem smo poročali, da se je ponesrečil pri stroju, ie umrl, ne da bi bil prišel k zavesti.
d Okrajni šolski svet za goriško okolico je sklenil razširiti trirazrednico ljudske šole v Rihembergu v štirirazrednico.
d Novo mašo bo pel 7. aprila v Dom j bergu tukajšnji domačin g. Josip Vodopivec.
d Precej nejevolje mej delavci vzbudil je nastop E. Kristana v Gorici. Mnogo njih odločno obsoja napade njegove na na-rodno-napredno stranko, s katero je do najnovejšega časa socijalna demokracija dobro j izhajala. Culi smo navdušene socijalne demokrate, ki so izjavljali, da je Kristanov govor opravičljiv jedino le vsled nepoznani a razmer in identificiranja narodno-napredne stranke na Goriškem z ono na Kranjskem. Razloček mej obema je v resnici bistven. Prvotno bih sta si pač obe jednaki, kajti ko se je ustanovila napredna stranka na Goriškem, ustanovila se je skoro na isti podlagi kakor kranjska. Toda tok časa je spremenil bistveno položaj. Narodno napredna stranka na Kranjskem je ostala, kar je bila, — na Goriškem se je demokratizirala, s tem pa tudi približala delavstvu. Faktično diference niso bilo nepremostljive — vsaj v kolikor pridejo v poster goriške razmere. Odtod je tudi razlagati, da sta v zadnjem času opetovano nastopili skupaj obe stranki. Zato je nastal na zadnjem shodu tako odločen nastop jakega dela delavstva proti Kristanu, „Soča" šteje te mej pristaše narodno-napredne stranke, a v resnici bili so i socijalni demokratje, ki se niso strinjali z nastopom svojega voditelja.
Narodna godba iz Nabrežine prired: na Velikonoč predpoludne koncert v restavraciji na nabrežinskem kolodvoru z raznovrstnim vsporedom.
Iz Nabrežine nam piše : Na Slovenskei j se zelo malo podpirajo godbena društva, kai je tudi vzrok, da se najemajo celo za narodn« ; veselice godbe druge narodnosti, ker domač* j godbe niso dovolj sposobne.
Nabrežir.sko starešinstvo je v tem pogledu naredilo posnemanja vreden čin, kajt. v svojej zadnji redni seji je dovolilo i;odbe-nernu društvu v Nabrežini brezplačno dvorano in razsvetljavo za vsakdanje vaje ter zrave:. 300 K letne podpore.
Narodni godbi v Nabrežini je s to podporo zagotovoljen obstanek kajti 25 mo/. močna godba bo znmogla vstrezati vsa kej nalogi in naročilu.
Z, Narodno kmetijsko društvo v Dutovljah se je po večletnem spanju zopet na novo vzdramilo. V ponedeljek je imel-| svoje obče zborovanje ob vdeležbi skoro vseli : udov. Na tem je bil izvoljen jednoglasno sledeči novi društveni odbor: 1. Kr. Vendramin, predsednik ; 2. Jos. Gomezelj, podpredsednik ; 3. Ivan Tavčar, tajnik : 4. Jakob Lavrenči blagajnik : 6. Leop. Lah odbornik.
Žal pa, da društvo ne more še pričet: svojega poslovanja iz jedinega vzroka, ker ni moči dobiti v občini na primernem kraju primerne sobe za čitalnico. Z vso gotovostjo upamo pa, da cenjeno starešinstvo tudi uvidi potrebo in korist takega nepristranskega izobraževalnega društva ter da izroči društvu na razpolago občinsko pisarno. Le te ne potrebuje namreč občina za drugo, nego samo za občinske seje. Vse ostale posle županstva opravljajo se na domu g. župana.
Ker je društvo kulturnega pomenu, upamo, da naši načrti ne bodo brezvspešni, kajti protiviti more se kedo le radi osebnosti ali hudobije, ali pa ker nima smisla 7.a kulturni narodni napredek in izobrazbo ljudsko.
d. Vzgled vzornega industrijskega
podjetja je Mizarska zadruga" v Solkanu. Razvila se je iz malih početkov — ustanov-'nik je dr. Turna — toda danes ima zadruga že 2 lastni tovarni (tretja se gradi) ter okoli 30 delavnic zadružnikov, ki izdelujejo blago za zadrugo. Mizarska zadruga je danes veliko podjetje, ki ne samo na jugu naše države uspešno konkurira s tujimi izdelki — doka/, temu je cela vrsta tilijalk kot v Trstu, Splitu, Pulju etc. — ampak misli danes tudi že na eksport.
To podjetje pa ni morda izboriščevalno, ampak temelječ na principih zadruge, deli svoj dobiček mej svoje zadružnike, to je v prvi vrsti solkanske mizarje. Kdor pozna razmere nekdaj in danes, ve, kako so si opomogli solkanski mizarji; na jedni strani imajo vedno dela dovolj za zadrugo, imajo tedaj vedao dobro plačujočega stalnega odjemalca, na drugi strani pa participiraj o na dobičku. V zadnjem času gradi si zadruga industryakr: tir s kolodvora bohinjske železnice v Gorici
V Trstu, dne 30. marca 1907
»EDINOST« Štev. S9
Stran III
aravnoat v svojo tovarno v Solkanu. Na .ploh se mora reči, da je delovanje „Mizar-ke zadruge" naravnost vzorno in posnemanja . edno. Gotovo je, da bi se tudi v drucih -ranšah — če ne vseli, vsaj nekaterih — jstroi ..Mizarske zadruge" obnesel. In zato no opozorili s temi vrsticami nanjo.
Vesti iz Istre.
Našim volilcem na Koperščini in miljski občini. Čuje se, da si prizadeva
alijansko svečenifctvo, da bi nase ljudi na Coperščini in v miljski občini pridobilo za andidata italijanskih krščanskih socijalistov.. »Ii pa priporočamo toplo volilcem tega okraja, it se na nič ne vežejo in da nikomur ničesar e obljubijo. Naša narodna stranka ima v . m okraju svoj volilni odbor, ki mu je po--rjeno vodstvo na teli volitvah. Sklepom in lokom tega odbora treba, da se pokorijo -i zavedni Slovenci in Hrvatie, duhovniki posvetnjaki. Italijanska duhovščina ima volj polja za delo med italijanskim prebi-, alstvom. Naše polje, naše volilce pa naj uščajo na miru. Vsakemu svoje, pak, kar je Bog komu dal.
Iz Pule. Znano je. kako se je dunajska vi ada in marsikdo drugi še udajal raznim; • itiskom in „višjim obzirom'1, da se je lta-1 ^anom v Istri tudi v novem volilnem redu igotovil privilegij ! „Njihovi" trije volilni iraji morali so se najumetneje zdaljšati od Milj do Buj, od Motovuna do Vodnjana in d Pule tja na kvarnerske otoke, da se le >ijo za Italijane vsaj 3 sigurni mandati, da-jim na podlagi splošne in enake volilne pravice ne pristojata več nego 2 izmej državnozborskih mandatov istrskih. No, ; j so skuhali razni kuharji in mesetarji na Dunaju in ne da se več popraviti — in naš llski okraj (da-si je vsaj toliko hrvatski, olikor italijanski) je s priklopljenjem dveh Mtalijančenih občini Mali Lošinj in Osor, daljnih kvarnerskih otocih prikrojen za Jijanskega. Ko se nas je že tako udušilo, ričakovati bi bilo, da bo slavna vlada vsaj : videz varovala svojo nepristranost, ko _*re za Pulo, vojno luko avstrijsko. Ali slav- j ona v svoji neskonči modrosti si raje sama i ainaši usta in veže roke tudi za prihodnjost , tem, da tudi povodom velikega plebiscita 14. maja, ko bi se imel svobodno manifesti-1 .ati značaj te zemlje, dopušča svojim Benja-Dom tudi sedaj svobodne prste, in s tem dupira italijanske volilne lumparije.
V to podajamo dvoje nepobitnih doka-v, ki padejo z vso svojo težo edino Ie vladi vest. ki Italijanom ne zamerjamo takih ksperimentov. ako vidijo, da jim je vse dovoljeno.
V&a obširna okolica Pulske je namreč :sto hrvatska, izvzemši treh malih krajev azane, Galežane in Tišana. Vse ostale vasi
20	njih) so za vsakogar, ki ni totalno oglu-«en in oslepljen od strasti in birokratskih iaži-informacij, čisto hrvatski.
Za to silno obsežno okolico določili sta le 2 volišči in sicer najnepripravnejši v vsakem obziru. To sta umazano laško ezdo Galežan, ki leži prav na perileriji vojnega okraja, in nič manje — čisto, a po- j ::alijančeno gnezdo Sišan, da-si se isto ne; llikuje ne po številu svojih prebivalcev, ne
0	svojih komunikacijah pred ostalimi pri-rnejimi ali večjimi kraji hrvatskimi.
Saj vendar SiŠan nima direktne zveve ne velikim Medulinom niti Pomerjem, a kamo-; 1; z vsaj 3 ure odaljeno Premonturo. Te sto-;
ae volilcev morejo 2-3 ure daleč v sovražno j .-..ezdo, kjer jih čaka le zasramovanjej vDliko starejih in bolehastih bo moralo radi idaljenosti ostati doma! Koliko neodločnih n odvisnih se ne bo upalo sploh blizo, l>o oralo udajati 6e svojim strahovalcem. Da bi ala kaka oblast varovati svobodo volitev, smatramo v teh laških gnezdili popolnoma :ključeno, saj ni dolgo temu, ko si neki inkcijonar na volitvah v Vodnjanu ni ve-
21	drugače pomagati, nego da je areti-
1	1 dva naša župnika, ker sta reodločno protestovala proti djenljivosti in slabosti vlati n i h organov!!
Zakaj se ni zopet določil centralno le-j i Pomer, ki je bil že nekdaj volišče ? i Z -kaj ne primerneja Altura V Seveda, narod-1 zavedni Medulin se ni smatralo vrednim sposobnim za volišče, da-si število njegovih Tiilcev presega število vsacega druzega sela Pulšćini. Italijanom bi se bilo lahko pu-• Je š< zraven njihova gnezda za volišče.; ako p;' si smemo pričakovati jako lepe re-i iltate in to po zaslugi c. ki-, vlade, brani- j **iice volilne svobode.
In še drago tako lopovščino imamo be- j iti. Danes, dne 28., ko to pišemo, nismo -e prejeli že plačanih volilnih; « . e n i k o v. da-si so volilne liste izložene od 23. t. m. To je že pet dnij in bogsi--.vredi, koliko jih bo še izgubljenih za reklamacijo * ! Ker vendar ni možno zahtevati, da )do naši neuki kmetje tekali v Sišan in Ga-. :an k zagriženim delegatom študirat tamkaj' tožene volilne imenike. Gospodje baroni na. r livarstvu : da ste imeli kaj srca in pravega j .ta za to ljudsvo in pokrajimo, nikdar ne bi ^volili kamori te mahinacije ! Ekscelenci Ho-*?nlohe pa priporočemo te razmere že zana-7 rsj, da bo znal ceniti zezultate volitev.
O dogodkih v Bujah minole nedelje Ušvj rNaši Slogi" neki prijatelj tega lista.
je v nedeljo vozil po železnici mimo Buj.; Na kolodvoru je bila zbrana velika množica ljudstva, ki je na vse možne načine grdilo in . sramovalo dr.a Benatija in vsklikalo samo-1
stojnemu kandidatu Gambiniju in socialističnemu Ritossa. In tako je Gambini doživel sramoto in poraz v najradikalnejem mestu Istre. Tako se obrača svet!
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1906 do 24. marca 1907 je prišlo v Opatijo 14.224 oseb. Od 21. do 24. marca 1907 je na novo došlo 782 oseb. Dne 24. marca 1907 je bilo navzočih 3756 oseb.
Iz Šolske stroke. Občinskim zdravnikom v Kastvu dr.u Kajetanu Daboviću je poverjeno na učiteljišču v Kastvu poučevanje j o somatologiji in šolski higijeni. JJ
Vesti iz Kranjske.
Poboj na javni cesti v Kandiji. Iz
Novegamesta nam pijejo: Ni še pozabljen utis zadnjega umora pri Ratežu, že zaznamuje kronika zločinov nov, onemu na Ratežu sličen slučaj. Razlikuje se, v kolikor je znano doslej, le po izrednosti kraja, časa in fa P° — surovosti ubijalca. Uboj namreč se je dovršil i ob belem dnevu sredi ceste v Kandiji nepo-; sredno pred stanovanjem občinskega redarja. Ker so podrobnosti še neznane, evo tu kratko poročilo.
Danes je bilo tu novačenje in kakor vselej, je bilo med ianti veliko vpitja in — pitja. Posestnik Fran Mali iz Božjega Groba pri Grmu je prišel te dni s svojim mlajšim bratom iz Amerike in spremil brata k novačenju. Popoludne so baje pili v gostilni pri .Tavorniku v Kandiji, kjer je bilo več fantov navzočih. Prišlo je do prepira, ki se je nadaljeval zunaj na cesti. Kmalo je začelo padati po glavah, navstal je hrup in naenkrat se je začul obupen krik : „Jesas, enga so že ubili". In ta eden je bil ravno zgoraj omenjeni Mali. Pripeljali so ga nezavestnega v bolnišnico. Do večera še ni prišel k zavesti. Več drugih 1 je ranjenih. Eden pretepačev je v svoji pijani blaznosti z debelo gorjačo v roki kar m hal, kogar je dobil na cesti. — To pot pa brez pardona naglašamo na tem mestu, da ni bilo ne orožništva ne domačega policista na kraju poboja in da je že skrajni čas, da višja oblast poseže vmes.
Novačenje na Dolenjskem se je pričelo. V Novemmestu je bilo dne 27. t. m. izmed 180 potrjenih le 22 torej komaj 11%. V Trebnjem dne 23 t. m. izmed 126 le 26.
Krst 14 letnega dečka. V Šent Pe-terski župni cerkvi v Ljubljani je bil prete-čeno sredo krščen štirnajstletni deček Aron Tivoli, rodom iz Buenos Ayres v Južni Ameriki, kjer je bil njegov oče trgovski agent. Cerkvenemu obredu je prisostvovalo mnogo občinstva.
Divji petelini na Notranjskem. Glasom poročil iz Logaškega okraja so letošnjo zimo divji petelini napravili tamkaj mnogo škode ker so objedli mlade smreke in hoje ter zlasti odgrizli tudi vrhove mladih drevesc. Kmetovalci so pritožujejo, da se je ta divjačina zelo razplodila.
Pazite na otroke! V Toplicah pri Zagorju je neka posestnica pustila otroke same doma. Eden vzame žveplenke in zažg drugemu obleko. Triletni otrok seje tako obžgal, I da je še istega dne umrl.
Imenovanje v gozdarski službi. Gozdarski praktikant g. Vladimir Suklje je ime- i novan gozdarskim nadzorstvenim komisarjem.
Velik požar na Nanosu. Iz Ljubljane se nam poroča : Sestinsedemdesetletni delavec Jernej Sila iz Razdrtega je nabiral pretečeno soboto dračje na podnožju Nanosa. Ker je pihala ojstra burja, zakuril je pod neko skalo, da se nekoliko ogreje. Vsled vetra pa se je kmalu vnela suha trava in listje ; požar se je naglo razširil in v osmih urah je pogorelo nad 60 oralov. Vaščani iz Razdrtega so sicer prihiteli gasit, a še le o polnoči: ko so prišli na pomoč Še prebivalci iz Vitovš, se je posrečilo udušiti požar, ki je napravil nad 7000 K škode. Starček Sila pa se bo moral zaradi škode, ki jo je provzročil, pri sodišču zagovarjati.
(Dalje na 4. strani).
Obrtno-gospodarsko društvo v Nabrežini
registrov. zadruga z omejenim poroštvom
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vrSil
v nedeljo 7. aprila 1907 ob 3. ari pop. v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Polaganje letnega raruna za leto 1906.
2.	Potrditev istega.
H. Volitev novega predstojništva
4.	Volitev treh članov v pregledovanje računov.
5.	Razni predlogi ia nasveti.
NABREZINA, dne 30. marca 1917.
Načelniitvo
Tovarna pohištva
AleM. Levi Minzi
ulica della Sesa SI. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
M" NA ZAHTEVO.
S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi. po mučni bolezni naso ljubljeno mater
Jerico Pinter
Pogreb drage ranjke je bil včeraj popoludne iz hiše žalosti v ulici Tivarnella |
štev. 3.
TRST, 28. marca 1907.
Jerica Pinter
hči.
Jernej Pinter
sin.
I
Pozor gospe!
Čast mi je javiti moji cenjeni klijenteli, da prodajam preve izvirna vzorce iz Pariza in Danaja; tudi vspre-jemam vsako naročbo — kakor že znano — po najnižjih cenah.
Udana ELISA PERTOT
Modni salon Iturriera veeehia 2», I. nadst.
0000000000080000
Zaiogs tu- in inozeM!!) m, špirita in likerjev
in razprodaja na debolo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via dell'Acque štv. 6. (lasuroti lale Ceitraii).
Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avutro-ogrskih vin. Bordeaux, Bac gunder renskih vin, MoBella in Ohianti. — Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, do&li is dotičnih krajev. Vsaka naroćba takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Cenilci na zahtevo ia franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. J. Čermak in (j. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadst
v „GRAHD HOTEL" V DUTOVLJAH v
V bližini zelezniške postaje Dutovlje-Skopo, oddaljen od Trsta 50 minut z bohinjsko zeleznico
Edini hotel, zgrajen na novo, obdan s cvetlič-j— . i nimi vrti, gozdiči in kolibami
Krasno drsališče, elegantno igrališče. — LAVVN-TENNIS,	— j
kegljišče in krogljišče. — Kopelji, velika dvorana in sobe
moderno opremljene, napeljava vode, acetilenska luč. __
Kuhinja italijanska in nemška. PLZENSKO PIVO prve vrste; tu- In inozemska vina, posebni kraški teran, KAVARNA in MODERNI BILJARD.
Oiniitifls in Kočije xa TsaKI priioi in odhod vJaKa. — Daje se ? najem eletaitne iocije.
Lastnik: IVAN GUSTINČIČ.
XB Izvršuje »e tudi tiaro« ila za posebne veOerje in kosila za družtva, klube, družini; itd. z največjo to«'no«tju ^	in po jako nizkih cenah. Zadostuje naznaniti 24. ur naprej.	' .
Prihranitev na piinu
0
I	Podjetje Gasspar po zistema Wouwerma
W^halbmayr & Co., Dunaj
^^	IzkJjučiii zastopnik z zalogo za Trst:
S. RUDAN, Via. Oelsi št. 3 — Telef. 1889
Posrečilo se nam je sestaviti
spopolnjen in patentiran brzi stroj za nogovice
THE VICTOILIA
s katerim si zamore vsakdo ustanoviti koristonosno domačo obrt s proizvajanjem nogovic in sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez šiva. Uporabo stroja „THE VICTOHIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naših pisarnah in zastopstvih. Katalogi zaatonj in poitnint prosto. — Odpošilja centrala:
The Oictoria Stocking-Coom t Co.
TRST, Corso št. 17, f — Iščejo se resni zastopniki. — Corso "t- 11.
PARIZ velika nagrada in zlata medalja.----
1 dobiva SE v T8EH LEKARNAH^-N«jv>p«inaje sredstvo proH	dobiva se v vseh lekarha^J
r evmatizmu in protinu
TBlfAriMD rnniMEI prirejena V Trsta Rafaela Sodiia, kkanu „Jlla Jtadonna della Šalite" pri] je lLl\Uvlnn uUUinri od lekarnarjev: st. lakot« in >sipa Solila, lekarna fjnn|ea\ famtii.
Steklenica stane C 1-40. Iz Tr»U se ne odpoBljs maaj* od 4 steklenic proti poŠt- porzetja sli proti sntkapetai poiiljsfcri »neakm 7 K fr*nko| pottnine in «mj»J
F^rau IV
»EDINOST« Stev. SU
V Trstu, dne o<>. marca 19""
Vesti iz Štajerske.
Gregorčičevo slavnost priredi „Slo-vanska Čitalnica" v Mariboru s sodelovanjem bralnega in pevskega društva „Maribor" in »irugih narodnih društev na belo nedeljo dne 7. aprila 1907 v veliki dvorani „Narodnega doma" v Mariboru. Začetek točno ob 8. uri , zvečer.
Ker je prodajala klobase iz konj-; skega mesa za svinjske je bila v Mariboru! obsojena Uršula Pečnik v petdnevni zapor, i
Gospodarstvo.
Sveče se podražijo za 8—10°/0. Isto j tako se podražijo igle in sukance.
Nabava vagonov za Srbijo. Kakor j poročajo iz Belegagrada, je najpovoljneje ' ponudbe za nabavo železniških vagonov sta- i vilo pet ogrskih tovarn. Nova parobrodna zveza Japonska-Ame-rika.
Nemška kabelska družba poroča iz Osake : Družba „Chosen Kvaiska" otvori novo paro-brodno progo med Japonsko in Ameriko. Družba je v to svrho naročila v ladijedelnici v Kavasaki dva parnika najnovejega zistema.
Pivarne na svetu. Leta 1901 je bilo na Češkem 748 pivarn, ki so zvalile 7,376.446 hekt. piva in plačale davka 10,970.450. Na Moravskem je bilo omenjenega leta 154 pivarn, ki so skuhale 1,241.392 hekt. piva in plačale davka 2,173.635 kron. V Šleziji je bilo 41 pivarn, ki so skuhale 347.108 hekt. in so plačale 619.564 K davka. Na Nemškem je bilo 25.241 pivarn, ki so skuhale 52,730.000 M piva in plačale 39,650.000 K davka. Na Angležkem je bilo 11.233 pivaru, ki so skuhale 52,707.000 hI pive in plačale 100,482.000 davka. Francoska je leta 1901 imela 2761 pivarn, ki so skuhale 9,476.000 hI pive in plačale 8,037.000 K davka. Rusija je imela 1233 pivarn, ki so skuhale 4,457.000 hI pive, in plačale 7.895.000 K davka. Amerika je imela 2625 pivarn, ki so skuhale 45,354.000 hl pive, a plačale 28,000.000 K davka. Na Ogrskem je bilo 70 pivarn, ki so skupno skuhale 1,180.670 hI piva in plačale davka na pivo 4,949.081 kron, a doklade na davek od pive pak 10,790.736 K. V Hrvatski in Slavoniji je bilo 16 pivarn, ki so skuhale 87.353 hI piva in plačale davek od piva v znesku 221.540 K in doklade na davke piva 479.618 K.
——— Razne vesti.
AmeriSki milijonar umrl. Iz To-
Kija poročajo, da je tamkaj umrl bivši ame-1 liški milijonar Henrik Smith, katerega imetek j . naša 375 milijonov.
Deiet tisoč let stare ribe. V za-!
padnem delu Združenih držav so kopali tunel j in pri tem so naleteli na plasti soli. Sredi j teh plasti so našli ribe, ki so izgledale, kakor da jih je kdo pravkar vzel iz ledenice. Uče-1 njaki so konštatovali, da je bilo pred 10.000 j leti tamkaj jezero. Ribe so podobne našim I ščukam. Čim so jih prinesli na luč, so se s trdile in so postale kakor les.
Prva, „komuna" na Ogrskem. V Velikem Bečkereku se je ustanovila nova institucija svoje vrste. Mnogoštevilne rodbine ;-o sklenile živeti skupno in voditi skupno gospodarstvo. Doslej je ta skupnost omejena samo na kuhinjo, v kateri se bo kuhalo za vse rodbine skupaj. Oskrbe za eno rodbinoi bodo stale 60 kron. Nadzorstvo nad kuhinjo ! vodile bodo zamenoma združene gospodinje. ; Kuhinja prve madjarske komune prične delo-! vati 15. aprila.
500.000 sreček zaplenjenih. Par-
nik „Avgusta Victoria" je minoli teden dospel iz Hamburga v Hoboken, a ko so se izkrcali vsi potniki, je Šlo več parniških natakarjev! na kopno, da se tamkaj malo razvesele. Ko' so pa stopili izven ograje Hamburg American Linije, sta jih dva državna nadzornika ustavila in preiskala. Pri njih so našli 500.000 : azilih srečk, katere so jim bile odvzete.
Obesil se, ker se je bal konca sveta. Iz Berolina poročajo, da se je tamkaj obesil dvanajstletni učenec Rihard Golz, iz strahu, da bo konec sveta, kakor je baje napoveda neki italijanski profesor.
Na borzi je izgubil solastnik rimske menjalnice Burotti Sanfani, 200.000 lir, vsled česar se je ustrelil. Menjalnico so zaprli.
f* MALI OGLASE. f
I Mali oglasi računajo ae po 3 stot. beBedo;	I mastno tiskane besede se računajo enkrat	j več. Najmanjša pristojbina 40 Btotink,	■ --- - - Plača Be takoj. ■ ■
O nofjlnn z dekretom, dr dobri poziciji, se " UOlllIlCI, takoj proda. Kje ? pove nIn?eratni oddelek Edinosti*	2M
Slavoj Skerlj, krojač SK&i
Veliko noć svojo moderno urejeno krojačnico. Najmodernejši dunajski vzorci. Nizke cene, solidno delo. Jivoji k svojim ! Piazza Barriera 3, I.	204
Moril* ĆkrHlo (ulica Baffineria št. 3). Tovarna nCIII. ORrUla siadčič, konfetnr in kanditov. Zmerne cene. PoSiljatve na deželo.	361
y Rnianil Poštena slovenska družina ilUJdllU malo stanovanje z vrtom. Ponudbe pod „Tri osebe- na , Inseratni oddelek Edinosti11. ___1817
Kfcln 7p|in rePB 8 Kranjske, je v vseh lei-
fr .;. * v ™ nih dobah v zal°p Josipa
D o I C i C, ulica .-K>rgente 7, telefon 1465. (_'27 1
Najprimernejša darila
likim — za Velikonočne praznike, so hranilne pušiee ki jih oddaja „Trgovsko-obrtna zadrugu \ Trstu, ul. i^an Francenco 2.	_351
Kot postranski zaslužek merej
službo vrtnarja v kakem dvorcu ali tudi kako drugo primerno službo za nekaj ur na dan Nas ov pove „Inseratni oddelek Edinosti"._3^2
Male in velike parcele
s hibami ob cesti v bližini mesta so na prod«j po-ugodnih cenah. Naslov pove .„Inaeratni oddelek Eoinosti".	_
Prhietun fcvelio ali temno, se prodaja; po-I UlllolVU polne sobe in posamezni komad. I2tera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Farne to 12 [nasproti Okr. boln. blag. A. G u 11 i c h,
FCoilbo prodaja kuhinjsko opravo: omare, • Ol/UI\rt mize itd. iz prve reke. Trst, ulica Ferriera £t. 25.
No7noni9m slavn. občinstvu, da sem odprl ndZIldllJdlll osmico za Velikonočne prat-nike> v Lonjerju (pri Pu.^arj-.i) And.ej Čok. "47
Konsumno društvo „Jadran4;
priporoča slav. občinstvu in društvom svojo gostilno ulica 5. Marco 17. Toči se priznano pristna : vi pav- j ska, istrska in dalmatinska vioa. Vedno sveže pivo. Svi ji k svojim !	3GI ,
Sijajna razsvetljava „Divaške
uilnnipo" ia Velikonočni poneieljek od Vlienivv 4.—7. ure popol. Vstopnina 1 krono. ___354
Mohonilioi* za t0l'na medenine išče Zivic in ITlClIalllllar dr.i. Trgovinska ulica -tev. 2, Trst._359
Iščeta se 2 vajenca obrt vstop takoj. Obrniti je na Valeniin Luznar, klepar, ulica Belvedere.	346
Slovenci pozor! g^edEaK
Giosne Carducci 31, je dobro preskrbljena z vsakovrstnim vinrm. pivom in najboljSo domačo kuhinjo. Dot-ijo se gorka jedila oh vsaki uri. Vse po najnižjih Priporoča se gostilni i-ar Cftefan Dolenc.	360
V Skopem pri Živcu je dober teran!
Naznanilo.
Podpisani naznauja slavnemu občinstvu, da je otvoril danes 30. marca
ir osmico
ter bo točil izvrsten refošk. Dne 1. aprila bo tudi v prostorih podpisanega veliki javni ples. Skrlielo se bo za dobro postrežbo. Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča
Jožef Marchandel
gostilničar v Miljah.
===== V GOSTILNI =====
Andemo de Menigo
v Bojanu, kjer se vstavlja tramvay
se dobe Vina najboljših vrst, ili sicer crno istrsko po 40 nvČ. (za družine po 34 ne*. 1) refošk v fouielj-kah po gl. 1 — ; teran iz Avberja po 56 in belo vipavsko po lič. 1.
Za obilen obisk se priporoča udani DOMINIK VIVODA.
Sloveče praške gnjati (»to
Tvrdke ANTONIH CHMEL
iz Kraljevskih Uinogradih se dobijo v prodajal-
nici delikates
Anton Furlan, ulica Cavana št. 13.
Svoji k svojim!	vexmwou i«64 .*•<>• Svoji k svojim!
M. Stoppar v Trstu
TRST, ulica S. Giacomo št. 7 (Corso) FILIJALKA: nlica Groseppe Caprio št. 9
priporoča svojo novo
preurejeno pekarno in sladeiearno
Prodaja vsakovrstne sladeiee,
konfekture, kolače itd. itd. Tu- in inozemska vina v buteljkah. — Vse naročbe prosto na dom.
Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke
sonaše stiskalnice „ERGOLE"
najnovejšega innajboljšegasestava z dvojno In nepretrgano Spritiskalno močjo ; zajamče ' no najboljše delovanje, ki prekaSa vse druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
Najboljše automatično patentoTane Utne brizgainicc, ki tielujejo saiue od sebe, ne da bi jih bilo treba goniti. ,
..Syphonia" plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetalmh, življenskih in ini-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilniee za žita, AUtOlždCM DllZgallliea. čistilnice, rešetalnice. — Slamorezniea' ročni ralin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo.
Izdelujejo in po'iljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega , iz bornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava.
PH. MA7FAKT & & Co.
Tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71.
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
RazprocJajalci in zastooniki se iščejo povsod i kjer nismo zastoDani.
Važen razglas za vso okolico 1
Naprošeni ste, da obiščite dobro znano in veliko
zaloga narejene obleke
Trst, ulica Arcata štev. i
Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA- | NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in blaga za obleke. Uzorci zastonj, j
viTTomo PIŠKUR.
ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2,
Tovarna za cementne jloiče raznil mer, li jlb staylja M ? delo, «sr za Kar jamči/
Izdeluje tudi terase in prešane cevi iz cementa.
Pekarna in slaščičarna Mikus
trg S. Francsco d' Rssisi šiv. 7
Prodaja moko I. vrste, slaščice in biškoU najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh, Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vir
— Pivo v steklenicah.	■ -
Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom
Via Farneto štev. 3
V novi prodajalnici igrač in drobnarij
se nahaja vedno
v VELIKA IZBERA ^
glavnikov, torbic, ročnih torbic, raanlii lišpov. predmetov za darove, finih dišav po nizki ceni, ter pisarniških predmetov In izbrana zaloga krasnih razglednic gn - božič in novo leto. =
Via Farneto štev. 5
FILIP IVANIŠEVSC
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Oir.išu v ulici V&ldlrlvo At. 17 (Tolefon 1405;
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nada priporoča slav. občinstvu svoje gostilno ,.\irAdri. ulica Kuova št. 11 in „Al fratell dulinat!,, uli' Zudeccke 5t. 8. v katerih toči svoja vina T. vr*'
Ako hočete imeti pod iz dobrega suheg. jelovega iesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi)
v zalogi
Josip Visnovitz
TRST, ulica Dante Alighieri št 3
RazpoSilja se tudi na deZelu.
ZALOGA PIVA
STEINFELD
iz tovarne
Bratov Reimngviaus
===== v Gradcu =====
;	in iz meščanske tovarna
„Filsner ITrqueilct
= v Plznu 11
v sodčekih kakor tudi v buteljkah i&r+r
ZALOGA
llflilGiesshubler
vodno sveže kisle vode pri
ANTONIO DEJAK junior
Trst, via degli Artisti št. 9 in 1C
TELEFON at. 505.
Restavracija Pinding
ulica Cologna štev. 9-13
Dreherjevo in PIzeBsko pivo
Kazim ^iu.a, izborna \ Ina. JCŽ:" Lepo kegljišče. Plesna dvorana, biljard, igraina soba
Vsako nedeljo in praznik
ples z orkestralno godbo.
K. OSMO
izdeluje kape vsake t;i'£t3 in oblika nadalje higijenične klobuke iz platna ki se jih more prati. Prodaja klobuk? — iz klobučevine in alame ■
Vse po cenah, de se ni bati konkurence. TOVARNA ulica Malcanton št. 7, i. nad ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRSI
Telefon Ste. 615
S Umetni
fotograf ični atelje
pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) T K S T.
Jzvr=uje vsako fotograiično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost |lokaIov,por-celanaste.plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST
Povečanje vsaiatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe In Jih Izvršuje na domu ali zunaj mesta.