PRIL 8554 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER 60100200 SKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Ado. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 84 (9692) TRST, petek, 15. aprila 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v liskami .Doberdob. Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bij je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SVEČANA OTVORITEV 55. MILANSKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA Predsednik vlade Andreotti v govoru potrdil Protislovenski izpadi deželnega nadaljevanje omejitve porabe in kreditov g,avaria Wagneria r CeIorca Povišanje davkov in tarifjavnih storitev temelj za znižanje javnega primanjkljaja - Nobenih napovedi o socialnih reformah in večji zaposlitvi - Na velesejmu navzočih 83 držav mini 1!.LAN’ —, Ob navzočnosti predsednika vlade Andreottija in k* ,a za Pošto in telekomunikacije Vitlorina Colomba ter deželnih Po ra,'(!vn'b oblasti so danes odprli 55. mednarodni milanski velesejem, v n.Ugotovit'Mi voditeljev velesejma je letošnja prireditev zamišljena kliuh'*rU sctlan'ih gospodarskih možnosti in težav v Italiji in v svetu, temu pa ni nič manj pomembna. r ie največja gospodarska pr!----------------------- uitev v Italiji in ena največjih Jja * ‘»‘Ulji lil iKijvccjin v Letos je na velesejmu na- '°cih 85 držav, 9790 razstavljav- od katerih je 7312 italijanskih, , Prikazujejo najsodobnejše stroje tj• botrošno blago industrije, kme-J'Lvf in obrtn’štva. Razstave so člj ** enc na 128 blagovnih podro- Navzočnost predsednika vlade v siRvtnj0m naPelem političnem in go-VDirjars^em Položaju je dala odprtju Srxv|Sejtri® še poseben politični in go-ipm ars^* Z|iačaj. Andreotti je v svo-stlg?v«ru naJPrej dejal, da ob-* '-odi Italija, «ki brez lirupa 110 oela». Ta Italija «je vsako le- to navzoča na milanski pomladni gospodarski prireditvi s tako veliko zmogljivostjo, ki prerašča gole gospodarske in denarne podatke.» Potem, ko je na kratko omenil prizadevanje vlade in parlamenta za vzpostavitev reda v državi v okviru ostrega boja proti kriminalu, je Andreotti govoril o dosedanjih «vlad-nih uspehih na gospodarskem področju*, ki so omogočili dokajšnjo trdnost italijanske valute v zadnjih mesecih. Takoj nato pa je napovedal gospodarski in denarni program vlade. V tej zvezi je govoril o povišanju davkov in tarif javnih storitev, da se omogoči zmanjšanje javnega llll"i"iiiiiimil,illltlmiillllll1lltlllM|il,,II[ll,il1lll)ll„IMIMIII[„|lllll[[ll)llllltll)llllllllll,IIIIIIIIIIIIMI OBJAVA «jamstvenega pisma* mds VLADA NAPOVEDUJE PONOVNE SPREMEMBE ORAGINJSKE DOKLADE Oster odgovor sindikalne federacije — Tukaj so danes ob-.... " ~ \ja' l ui-adn°.vsebino v italijanščini liian i enega P‘sma». k' ga je ita-hiiid 8 v*ada Poslala Mednarodne- i)j skladu, da lahko do- ujeguv apupnu /. uiaiijv. v iicacui kot i mili30:l°v dolarjev posojila, j atentatu je bil hujše r*anjen. Na lise v .Sc nedavno dogovorili. Vlada j stah KPI je. bit izvoljen v ustaVo-(Jn i Jan'stvenem pismu obvezuje, dajno skupščino in bil potrjen m čriQ a v'0dila gospodarsko in finan ; vseh prihodnjih volitvah. 'Bil je pod motiko v okviru priporočil Med tiana-nega denarnega sklada, ki se 4* — sa na vse gospodarske v okviru prou in pobtičnega narn "“ "a vse gospodarske in deje j v°je. obenem pa se obvezu-za a bo sprejela odločne ukrepe kliaj'atZjI'°van je javnega primanj-Za . ’ Pr°ti povečanju kreditov in it) arnrznitev» dinamike cene dela ,j n Potresnega blaga 0 ohvStVeno. Pismo podrobno govori prožnostih v zvezi z državnim Ši od,fUnom’ v njem pa je tudi dalji tavUg^nk. v katerem vlada žago sbrem’ 1 130 sprejela ukrepe za da i„emn° draginjske doklade, češ prej,,; prav ta vir inflacije in prenove ,f , akumulacijo kapitalov za aložbe in večjo zaposlitev. ha .zumljivo je, da so sindkati Tainis* za8otovila ostro odgovorili, je H=tV° s'ndikalne federacije, ki čitve * zusedalo ProB gosp°{'arskčDa skupnfma' ki naj bi ga sestavili ka, s strankam' ustavnega lo- gotavliR°'’a, t0 vladno Poletji m u ga . j da je vsebina jamstvene rom ,*ma v nasprotju z dogovo-dela ] ^ ,v'ado in sindikati o cen; gjnj', z ast' pa še o vprašanju dra-Pizacjf doklade. Sindikalne orga-fanje . °P°zai'jajo na zadnje sre-Vlacu z v'ado, na Katerem se je sn0 -o.0JV?za'a. da bo začela re-PUcla,.imislJati 0 pobudah za gos-dustn-.f1. napredok, za razvoj v in-irtslite,, n, ■n^tijstvu. za večjo zada v . mladine. To kar pravi vla-nem,, p\saiu Mednarodnemu denar-ti, ;e skladu. ugotavljajo sindika-Rt,lnem nasprotju s temi lagali a. z'ut° bodo sindikati pred. iititpimfnsSnje. P°govore s p°: lakšer, sllankami, da se sestavi 1 gram |gosp°darski in politični pro-porto’ • *?? ‘mel v parlamentu pod- Vami ,’n bo v skladu z zahte-NPi,oln Potrebami delovnih ljudi, jarnstv n s; ndikalisti so vladno skUs ,en° pismo označili za po-zavrmia )'lja odnosov s sindikati in Ijenn * z ast' tisti del, ki neuteme-k0> .g0V0r' o draginjski dokladi. aJ^'J- nevarnosti za večjo da sr. tCV' Sindikalisti poudarjajo. Predam.ap^aliSča nesprejemljiva in laVce a^° odkrit napad na de- sindikalno gibanje, (sl) ^mrI je senator ^irolamo Li Causi bmrfV14-," V starosti 81 let je '■olarnr, rS1 komunistični senator Gi-sta 1 causi. Spomin pokojnika Hngita„ a, .Polastila Ixmgo in Ber-Li p ’ . 1 sta poudarila, da je bil voditpi;Sl izmed zgodovinskih udariiae!,iKPL še P°sebej sta po-šizrnA„, njegov delež v boju s fa-si i. K)i’n mafi.io na Siciliji. Li Cau-rria. namreč po rodu iz Paler-®ko on, m-d se je vključil v delav-diJtg o811'-6' fašistično posebno primanjkljaja, o zaostritvi boja proti valutrtim goljufijam in davčnim utajam. Takoj nato je poudaril delno, oziroma popolno zamrznitev draginj-ske doklade za višje plače in nadalje govoril o ukrepih za ' hitrejše plačevanje davkov državljanov, ki niso v delovnem odnosu. Potem ko je poudaril vladno politiko o omejitvi kreditov in o poravnavi dolgov krajevnih , ustanov, je dal velik poudarek vladnim ukrepom na gospodarskem področju: preusme ritev industrijske proizvodnje, pravične stanarine, gradbeni načrt o kmetjstvu itd., ukrepi, ki pa do sedaj še niso stopili v veljavo in so še vedno zgolj na papirju. V resnici je vlada do sedaj uspela le pri svoji pobtiki davčne zaostritve in kreditnih omejitev, kar je močno vplivalo na zmanjšanje kupne moči dohodkov delojemalcev in števi la zaposlenih. Andreotti je nadalje dejal, da je vlada pripravila program za zmanjšanje inflacijske stopnje v prihodnjih dvanajstih mesecih, da se 0-mogoči hkrati primemo znižanje cene denarja. Poudaril je, da je treba te smotre doseči z vsemi sredstvi. Pohvalno se je izrazil o notranjem gospodarskem napredku v lanskem letu, zlasti pa še o povečanju industrijske proizvodnje, ter o zmanjšanju števila izgubljenih ur zaradi stavk. Takoj nato pa je govoril o poraznih podatkih «uporabe in uvoza živil* in poudaril, da bo nujno potrebno čim-prej spremeniti nekatera pravila gospodarski skupnosti na kmetijskem področju, ki so sedaj v škodo italijanskemu gospodarstvu. Ob zaključku je dejal, da je prepričan, da želi velika večina Italijanov delati v miru in jih pozval, naj s svojo moralno močjo pomagajo v boju, da se premagajo vse tiste tile, ki sejejo razdor in nered v državi. Andreottijev govor odraža v bistvu dosedanjo gospodarsko in denarno politiko njegove vlade, ki je strogo spoštovala vse tiste obveznosti, ki so se nanašale na omejitev ljudske in splošne porabe ni znala ali pa ni hotela dati pobud za postavitev pogojev za gospodarski napredek, za večjo zaposlitev, zlasti pa še za zagotovitev dela mladim ljudem, ki so v zadnjih tednih z vso svojo' mladostno nestrpnostjo in zagnanostjo dali vedeti, da ne bodo več dolgo prenašali dosedanjega zapostavljanja. Pri tem pride v poštev predvsem Jug, kjer mladina nima nobene perspektive in je njena usoda, če hoče živeti, izselitev na Sever ali v tujino, (sl) PO DEMONSTRACIJI KOROŠKIH SLOVENCEV NA DUNAJU OZN in mednarodne ustanove za boj proti rasizmu obveščene, da Avstrija ne izpolnjuje mednarodnih obveznosti do narodnih manjšin Predsednik vlade Andreotti med ogledom velesejma Tiste sile na Koroškem in v Av striji kot celoti, ki so pred sedmimi leti v znani izjavi Hcimatdiensta napovedali boj koroškim Slovencem do uničenja, verjetno niso v njihovih načrtih računale na tako odločen odpor Slovencev. Dejansko so se ti načrti postopno uresničevali brez težav, dokler niso neposredno tršilj ob Slovence, se pravi vse do poskusov odpraviti sedmi člen državne pogodbe, ki, jamči pravice slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti in ga nadomestiti z znanim zakonom iz lanskega julija. Da-ta po eni strani uzakonjuje vse dosežke več-desetletne prisilne in tihe raznarodovalne politike po drugi strani pa odpira vrata nadaljnji asimilaciji, ki naj omogoči v doglednem času postopno uresničitev cilja, postavljenega leta 1970 uničenje slovenskega življa na Koroškem. Vsakokratno preštevanje naj bi prevzelo nalogo '{Uradnega* ugotavljanja postopnega izginjanja slovenskega življa na Koroškem. Sprva je šlo nacionalističnim silam dokaj gladko izpod rok. V nekaj no- čeh so leta 1972 preprečili izvaja nje zakona o dvojezičnih krajevnih napisih. Brez večjih težav so za protimanjšinske cilje pridobili vse poglavitve politične stranke, poleg svobodnjaške tud; ljudsko in prav tako socialistično. Nastal je celo nenavaden položaj, ko je zgolj za področje protimanjšinske politike zavladala posebna oblika koalicije vseh treh strank, o čemer priča njihov sporazum o enotni in skupni politiki do manjšin. Sad tega je bil z lahkoto sprejeti zakon o preštevanju in zakon o tako imenovanih narodnostnih skupi nah, ki ga je parlament sprejel lansko poletje. Tedaj pa so vsi skrbno izdelani načrti proti manjšini trčili ob odločno nepopustljivost manjšine sa me. česar se niti pobudniki niti izvajalci protimanjšinske politike niso nadejali. Prvi tak otipljiv dokaz odločnosti Slovencev in Hrvatov v Avstriji je bilo lansko novembrsko preštevanje manjšine. Potek preštevanja še posebej pa njegovi izidi, je označil prvi velik SPRIČO POSKUSOV KD OMEJITI POGAJANJA ZGOLJ NA PROGRAMSKE PROBLEME Craxi poudarjar da so «političua jamstva osrednja tema razgovorov prihodnjih dni Polemika med glasili KD in PSI o odnosu med strankami in vlado predsednik, komisije za boj, z mafijo, kateremu je posvetil tudi zadnja leta svojega življenja. RIM. 14. — Vlada bo na jutrišnji seji razpravljala o .številnih ukrepih, med katerimi tudi o zakonskem odloku, ki razteguje ugodnosti fi-skalizacije socialhih dajatev tudi na trgovinske obrate. Poleg tega bodo spreieli ukrep o pospešitvi postopka pri izvajanju javnih del in gradnji industrijskih naprav, da se omogoči čimprejšnje izkoriščanje razpo-ožljivih denarnih sredstev. PO ŠTIRIDESETLETNEM OBDOBJU ILEGALNEGA^ DELA V MADRIDU PRVA SEJA CK KP ŠPANIJE Tajnik partije Carrillo poziva demokratične sile k enotnemu nastopu RIM, 14. — Nadaljujejo se srečanja med strokovnjaki strank, ki tako ali drugače podpirajo sedanjo vlado in se dogovarjajo o možnosti oblikovanja nove vladne večine, ki bi odpravila nenavadni pojav vlačit brez programa, brez koalicije, ki se drži na svojem mestu samo zato, ker se je večina v parlamentu vzdržala glasovanja. Tokrat so navzkrižna srečanja potekala med KD in PLI, med KD in PSDI ter med ^socialisti in liberalci. Slednji so že dalf jasno razumeti, da podpirajo demokrščansko stališče, da je sicer nujeft programski dogovor, da pa ta ne sme privesti do oblikovanja vladne večine, v kateri bi bila KPI s vso svojo težo. Demokristjani namreč vztrajno ponavljajo svoje pridržke do vprašanja «političnih jamstev*, ki pa so — prav nasprotno — zg socialističnega tajnika Craxija «bistvene», ali točneje cosrednja tema naših pogovorov*. Tako je Ferrari Aggradi še enkrat ponoyil svojo formulacijo, da «že obstaja vlada, kateri KD izraža popolno zaupanje, ker ve, da bo kos nalogam, ki so pred njo*. Preprosteje povedano: KD ima Andreotti-jevo enobarvno vlado ih je ne mam spremeniti, še manj pa pristaja na to, da bi jo neka vladna večina or ganizirano pogojevala ali čelo zah tevala, naj bodo v vladi novi ministri, strokovnjaki iz vrst levice. Nasprotno stališče poudarja komunist Luciano Barca: «Za nas pa so prav politična jamstva glavna, ali če hočete, to. kar Ferrari Aggradi imenuje 'pravila obnašanja'.* Na levici se dobro zavedajo, da v tem trenutku igrajo, demokristjani na karto zavlačevanja. Zato pa poudarjajo, da se mudi. Istega mnenja jp tudi La Malfa, ki je ponovno poudaril, da je sedaj potrebno, da vse stranke prevzamejo svojo odgovornost. 'i’ako je v Rovigu spregovoril tudi socialistični tajnik Craxi: »Politični in programski problemi so eno in isto: to je za nas osrednja tema političnih I bi, seveda, ne imela podpore prebival- MADRID. 14. — Prvič po štiridesetih letih ilegale se je v španski prestolnici sestal plenum centralnega komiteja KP Španije, ki ga sestavlja 130 članov. Sestanka so se udeležili, kot opazovalci, še nosilci kandidatnih list za prihodnjo parlamentarne volitve. Edina senca, ki še leži nad zasedanjem CK KPŠ je odsotnost predsednice par tije, Dolores Ibarruri («Pasmna-rie»), ki še. vedno čaka v Moskvi ** j* obsodilo na dvajset let na izročitev španskega potnega- li- sta ,«Pasionaria» bo, kot znano, nosilka liste KPŠ v Asturiji in v rojstni baskovski pokrajini. Pač pa so napovedali svoj povratek za se: jo CK KPŠ nekateri vidni kulturni delavci, ki' so doslej živeli v iz gnanstvu. Med temi pesnik Rafael Alberti, ki se je v Rimu poslovil od Longa in BerlCnguerja in bo še jutri v Madridu- po 40-letnem iz gnanstvu v Latinski Ameriki in I taliji; Seja centralnega komiteja špan- skih komunistov je bila posvečena skorajšnji volilni kampanji (volitve bodo verjetno 15. junija) t in programu partije v prihodnjih mesecih. Poročilo, o teh vprašanjih je prebral tajnik KPŠ Santiago Carrii-lo, ob katerem so za predsedniška mizo sedeli še Sanchez Montero Marcelino Camacho, Santiago Alva-rez, Manuel Delicado, Ignazio Gal lego, Pilar Brabo in drugi. Za nji mi je bila na, steni rdeča partijska zastava z volilnim geslom «Glas za komuniste, glas za demokracijo*. Carrillo je uvodoma pojasnil, da bodq tokratne parlamentarne volitve težke in zapletene, saj dežela še ni zaživela v demokratičnem duhu. Ne čudi se torej, ko nekateri pred videvajo, da KPŠ ne bo prejela v nekaterih pokrajinah niti enega poslanca. Tokrat ji tudi ne gre. da bi se vrgla v volilno kampanjo s polemiko do drugih političnih sil, kajti tokrat je važno da zmagajo «vse demokratične stranke,^ ki so si zadale nalogo, da likvidirajo 0-stanke frankizma. Prav zato pa je glavni nasprotnik v tej volilni kampanji reakcionarna ueofranki stična «Alianca popular* Manuela F ra g a Iribarneja. , Komunisti predlagajo vsem demokratičnim strankam v Španiji, st pravi tistim strankam, s katerimi so doslej složno vodili boj za de mokratizacijo javnega življenja, naj bo geslo njiliovega nastopa v znamenju zahteve po «ustavodajni skupščini*. Tokrat izvoljeni- parlament naj da Španiji novo demo-' kratic po ustavo, nato pa naj sc razpust' in napovejo nove politične volitve. Glede političnih perspektiv pa je Carrillo dejal, da se KPŠ zav zorna za koalicijo centrističnih in levičarskih sil, ki niso prežete z antikomunizmom. Poudaril je še, da je za španske komuniste (tudi tiste, ki so jo doživeli) - državljanska vojna »stvar zgodovine* in da -je po temni noči fašizma potrebno misliti in. delati za »ljudsko spravo*. Kdor bi mislil še vedno po kriterijih iz državljanske vojne bi delal le slabo u-slugo demokraciji in njenemu napredku. Carrillo je zavrnil očitke listih reakcionarnih in vojaških sil, ki vidijo v KPŠ le privesek tujih komunističnih partij. «Vsi vedo,* je poudaril, «da smo se od njili 0-grad-li.* Zato pa je še enkrat poudaril privrženost KPŠ načelom pluralizma in demokracije, ki motajo biti tudi značilni črti jutrišnje »španske poti k socializmu* Na koncu se je Carrillo dotaknil tudi nacionalnega vprašanja v špa niji. Poudaril je, da se KPS zavze to ukvarja z nacionalnim vprašanjem in zagovarja najširšo samostojnost narodnosti nešpanskega izvora, obenem pa je podčrtal, da je KPŠ »enotna partija* in ne «zveza različnih nacionalnih partij*. Carrillo je na koncu omenil tudi vprašanja taktičnega značaja. Predlagal je ostalim strankam, naj bi šle ločeno na volitve za poslansko •zbornico, medtem kri naj bi sklenile dogovor o «demokratični fron ti» na volitvah za senat, kajti v nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da. bi senat zaviral dejavnost naprednejše zbornce. Sporočil je, da se je KPŠ o skupnem nastopu že dogovorila s PSOE (dejavsko socialistično stranko), vendar va bi v skupno fronto tudi ostale socialistične in demokratične sile. Seja centralnega komiteja se -bo nadaljevala še jutri, ko jo bo zaključil Carrillo s tiskovno konferenco. (st.s.) . jamstev*. Craxi je s tem v zvezi zahteval srečanje z Morom, da bi mu pojasnil stališča levičarskih strank in zahtevo po kit tem” zaključku, še prihodnji teden. Craxi želi tudi, da bi mu Moro iskreno povedal, kaj menijo demokristjani, kajti sedaj so stališča nerazumljiva. Na eni strani sta Moro in Andreotti med prazničnim presledkom dvakrat ponudila roko levici, sedaj pa jo KD neformalno spet umika. V ta okvir spada tudi polemika med glasilom KD «11 Popolo* in glasilom PSI »Avanti*. Prvo je namreč govorilo o nekakšni »recipročnosti* in o tem, kako ima KD pravico, da brani svojo vlado pred pritiskom od zunaj. Na to odgovarja »Avanti* z opozorilom, da KD nima v parlamentu večine in da bi načelo »recipročnosti* bilo lahko nevarno za demokristjane, kajti KPI. PSI ;o republikanci predstavljajo silo, s katero je treba voditi računa. KD je v zadnjem trenutku priskočil na pomoč socialdemokratski tajnik Romita, ki je dejal, da je »brez smisla biti zaskrbljeni, kakšna bo vlada, ki bo uresničila dogovorjeni program*. Prav nasprotno pa je prav to vprašanje osrednja tema zadnjih pogovorov, saj je vsem jasno, da je mogoče odločne in pogumne ukrepe na področju gospodarstva, javnega reda in družbenih reform uresničiti samo z vlado, ki bo dovolj trdna in bo ob sebi imela trdno vladno večino. Taka vlada mora nuditi ustrezna politična jamstva, kajti v nasprotnem primeru se vladna koalicija kmalu izčrpa v neskončnih diskusijah in sporih okoli vsakega vprašanja. Taka vlada pa stva, pa tudi' levičarske stranke bi je podprle s svojim glasom. CANDIDA CURZl Alberto (avalkri veleposlanik v SFRJ RIM, 14. — Tukaj so sporočili, da je bil danes uradno imenovan za novega veleposlanika v Jugoslaviji Alberto Cavalieri Cavalieri je začel diplomatsko - kariero proti koncu leta M'48. Bil je funkcionar v italijanskem veleposlaništvu v Novem Delhiju, vice konzul v Cardiffu in funkcionar vele-IKislaništva v Helsinkih. Poleg tega je bil član italijanskega predstavništva pn Združenih narodih, septembra leta 1969 pa je bil imenovan za italijanskega veleposlanika v Havani. Dve leti pozneje je dobil mesto ministra v stalnem predstavništvu Italije pri OZN v New Yorku. poraz protimanjšinskih sil. Ta poraz se kaže v dejstvu, da so Slovenci po eni strani uspešno bojkotirali preštevanje, po drugi strani pa so dobili vidno podporo vseh avstrijr skih demokratičnih sil. Dogodki o-koli preštevanja so dobili tudi viden odmev v evropski javnosti. Po nekaj mesecih je vlada objavila uradne izide novembrskega preštevanja. Le ti so nadvse zgovoren dokaz popolnega poloma vseh načrtov. ki so jih imeli s preštevanjem. Pokazalo se je na primer, da na Dunaju živi skoraj za tisoč vei Slovencev kot na vsej Koroški. Podatki govore o 3.941 Slovencu na Koroškem medtem ko naj bi jih bilo skoraj trikrat več. še večja je razlika v številu prikazanih Slovencev v drugih deželah, zunaj Koroške: v .vsej Avstriji, brez Koroške, naj bi jih bilo skoraj trikrat več 9.342, v Zgornji Avstriji 860 in celo na Predalpskem, kjer je prišlo glasovat samo 5 od sto prebivalcev, so našteli 139 Slovencev. Slovenci so se ‘od vsega začetka zavedali, da preštevanje ne pomeni konca, temveč začetek novega obdobja njihovega boja za pravice, ki bo še bolj. težavno. To se je kaj hitro pokazalo, ko pe je vlada odločila vsiliti Slovencem in Hrvatom novi zakon skupaj s tako imenovanimi sosveti, kljub njihovemu odločnemu odporu. Ko so se izjalovili razni poskusi zmamiti Slovence (tak prime- je hi! nastop dr. Intzka s predlogi naj Slovenci privolijo v sosvete pa tudi poskusi groženj in provokacij, primer podtikanja terorističnih naklepov glavnemu tajn ku narodnega sveta Filipu VVaraschu), je vlada začela iskati izhod iz zagate v pripravah na izvedbo »manjšinskih pravic* po avstrijsko: dvojezične krajevne napise v obliki, kakršna je bila v veljavi v stari monarhiji, bi postavili samo v devebh izmed 62 jezikovno mešanih občinah. ki so obstajale v času podpisa državne pogodbe, uporaba stovenšči-. -ne na sodiščih pa bi bila dovoljena samo v 13 Občinah. Spr čo take očitne zarote proti pravicam Slovencev so se le ti odločili okrepiti svoj boj in uporabiti vsa možna politična sredstva v tem boju. Eno izmed takih izredno učinkovitih sredstev je bil nedavni pohod okoli tisoč S!o”enccv v več kot 150 avtomobilih in nekaj deset avtobusih na Dunaj, kjer so manifestirali za svoje pravice. Hkrati pa so predstavniki koroških Slovencev ob tej priložnosti izročili komiteju Združenih narodov za odnravo vseh obl k rasnega razlikovanja, ki ie prav tedaj zasedal na Dunaju, obsežno dokumentarno gradivo o zatiranju DRAGO KOSMRU (Nadaljevanje na 6. strani) Preiskovalna komisija arhivirala prijavo radikalcev proti Leoneju RIM, 14. — Na zadnji javni seji je parlamentarna preiskovalna komisija sklenila, da brezpogojno arhivira prijavo štirih radikalnih poslancev proti Leoneju, Rumorju in drugim v zvezi z domnevnimi odgovornostmi pri nakupu tujih letal in še posebej v zvezi s pripravami na pogajanja z družbo »{Lockheed*. Po mnenju preiskovalne komisije radikalci niso predložili gradiva, ki bi u-temeljil preiskavo, saj v njem niti ni pravnih indicov o krivdi. Za zaključke treh preiskovalnih komisarjev (Martinazzoli-ja za KD, Spagnolija za KPI in Felisettija za PSI) je glasovalo 19 članov komisije, medtem ko se s sklepom ni strinjal socialist Campopiano, ki je svoj čas dvomil o krivdi Ta-nassija in Guia. Tokrat pa je Campopiano zagovarjal stališča radikalcev. Slednji so že sklenili, da se sami prijavijo zaradi «obrekovanja», ker hočejo pred navadnim sodiščem ponoviti svoje obtožbe. DEVETI DAN PO UGRABITVI GUIDA DE MARTINA --- ' ""I... Neapeljski sotialisti kritizirajo ravnanje preiskovalnih organov Zanikani stiki med ugrabitelji in De Martinovo družino NEAPELJ, 14. '— še vedno nič novega o ugrabljenem prof. Guidu De Martinu, čeprav je minilo že devet dni od ugrabitve, še vedno se širijo običajni in nedogovomi glasovi o domnevnih pogajanjih med svojci ugrabljenca in zločinci, ki ga zadržujejo, toda sociali-stčno vodstvo poudarja, da so tudi ti glasovi del «šakalskega pritiska* na stranko, vrednega vsakega zaničevanja. Pač pa .je zaskrbljujoče dejstvo, na katero opozarja vodstvo neapeljske federacije PSI in sicer brez. brižnost ali nečimrnost pristojnih državnih oblasti, ki bi bile dolžne, da nekaj ukrenejo in skusajo najti ugrabitelje. Dejansko niso preiskovalne obla sti storile nič. če izvzamemo vsakodnevno filozofiranje o tem. kdo je De Martinovega sinu ugrabil in o drugih terorističnih možnostih o tem. kje se sedaj nahaja, ni na tem področju opaziti prav nobene iniciativnosti. Kot primer naj služi sklep Gui-dovega brata Antonina ki je stopil dopoldne k upravniku najbližje bencinske črpalke, od katere je mogoče videti De Martinov dom Širili so se namreč glasovi, da je upravitelj črpalke opazil nekaj dni pred ugrabitvijo, kako so ljudje s furgonom večkrat šli mimo hiše in jo opazovali na razdaljo Antonimi De Martino se je dolgo pogovarjal z. upraviteljem bencinske črpalke, presenetljivo pa je ugotovil, da se policija sploh ni pobrigala zanj in ga sploh ni vprašala, ali je kai vit del. Spričo takega ravnanja je razumljivo. če je neapeljska federacija PSI ostro kritizarala zadržanje državnih oblasti. S tem v zvezi neapeljski socialisti ponavljajo, da je v Italiji potrebna globoka reforma policije, sodstva in varnostnih služb, saj le-te niso sposobne (od pokola na Trgu Fontana dalje) jamčiti učinkovite zaščite javnega reda in demokratičnega sožitja. Pač pa se neapeljski socialisti zahvaljujejo vsem demokratom.' ki so na manifestac jah ali drugače izkazali socialistom in De Martinovi družini, predvsem pa demokratičnemu redu, svojo podporo. (st.s.) Pred koiwm aprila v zbornici razprava o javnem redu RIM, 14. — Vlada se-je z načelniki poslanskih skupin obvezala, da bo 26. aprila poročala -zbornici o predvidenih ukrepih za zaščito javnega reda in reformo policije, skladno z resolucijo, ki jo je zbornica odobrila januarja. Razprava o teh sporočilih bo trajala predvidoma dva dni. KONSTRUKTIVNO OZRAČJE NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Sprejeti resoluciji o zaščiti okolja in proti izročitvi zakoncev Sagnard Novi odbor odgovoril na interpolacije KD in PII ■ Številni upravni sklepi odobreni s soglasjem demokratičnih strank Umirjen ton in vzdušje konstruktivnosti v odnosih med predstavniki demokratičnih strank, čeprav z manjšimi kritičnimi prizvoki v vrstah nove demokrščanske opozicije, sta označevali včerajšnjo sejo tržaškega pokrajinskega sveta. Bivši demokristjanski odborniki so namreč naslovili vrsto interpelacij levičarskemu odboru, ki je bil ume ščen šele 9. marca, in so v nekaterih primerih, ko gre za pobude na daljši rok, sicer oporekali nekako »programskost* odgovorom, nikakor pa niso oporekali pravilnosti izbir in delavnosti nove uprave. V tem delu seje je odbornik Pes-sato poročal o napredovanju programa, ki ga polovično finansira Evropska skupnost za uvajanje han-dikapiranih v delovno razmerje, Pa-nizon o gmotni podlagi in spoštovanju rokov za »uničenje*- umobolnice kot inštitucije, podpredsednik Mar-tone o stanjh pokrajinskih financ po zadnjih vladnih odlokih o zamrz-njenju dolgov in o restrukturizaciji pokrajinskih uradov in osebja. Liberalnemu svetovalcu Pampaninu sta podpredsednik Martone in predsednik Ghersi odgovo-ila na vprašanji v zvezi z izplačevanjem dobaviteljev in z nadomestitvijo dr. Za-nettija pri predsedstvu Konzorcija za tovorno postajališče pri Fernetičih. Pokrajinski svet je nato odobril z glasovi vseh strank ustavnega loka resoluciji, ki sta ju predložila in obrazložila socialist Carbone in svetovalec Slovenske skupnosti Brezigar. Prva je zadevala zaščito okolja in posege proti onesnaženju in obvezuje upravo, da prispeva k resni študiji o preprečevanju morebitnih negativnih posledic pri umesti- Jutri. v soboto, oh 18. uri bodo v razstavni dvorani palače Co-stanzi odprli veliko razstavo del tržaškega likovnika prof. Avgusta Černigoja ob petdesetletnici njegovega zelo pestrega in bogatega udejstvovanja v Trstu. Razstavo prireja slovenskemu mojstru tržaški mestni muzej . Predstavo je režral E. M. Cacerta. O delu bi lahko veliko pisali, saj odpira mimo ugotovitve, ali je dobro alit slabo, vrsto vprašanj o gledališču in njegovi vlogi, o avantgardi in njeni krizi. Predstava je tako zastavljena, da se lahko gledalci z izvajatelji pomenijo in diskutirajo, v tem smislu je zavesa med o-drom in dvorano resnično padla. Posebno vprašanje je tudi občinstvo, sinoči je bilo v dvorani le nekaj gledalcev, predstava zasluži večji odziv, saj so problemi, ki se jih dotika zelo važni za gledališče v celoti, še vedno nismo razčistili vprašanja, ali gremo v gledališče zato, da se zabavamo in morda celo «pokažemo», ali pa zahtevamo od gledališča nekaj drugega. Predstavo SG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Anonima ,Venezia-ha «BENEčANKA». danes 15. t.m., ob 19.30; jutri, 16. t.m., ob‘17. in 19.30 v CELJU. ROSSETTI Danes, ob 20.30 v abonmaju rčd prosti. «Vestire gli ignudi* Pirandella. Nastopata A nna Maria Guamieri, Gabriele Forzetti. Režija Mario Missiroli. Rezervacije za vse predstave pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Danes, ob 20.30 skupina Teatro La-boratorio iz Verone predstavila »Bric-catirakamerame*. Režija E. M. Caser-ta. Veljajo odrezki Auditorium. • Danes se bo ob 18. uri sestala šentjakobska konzulta, ki bo obravnavala vprašanje področja Magdalene. iiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiimiimiiiiiiiMintiiiiiiiiMiiHimmmiiiHmmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiitMiiHiiii RESOLUCIJA RAJONSKE KONZULTE ZA SKEDENJ IN ČAR BOLO Zamude pri gradnji naprav zaradi neodločnosti občine Ustanova za ljudske hiše dodelila 14.210 kub. m v novem nase* lju za javne potrebe - Zahteva po zelenem okvirp za Rižarno Rajonska konzulta za Skedenj in Čarbolo je na svoji Izadnji seji 12. t.m. izglasovala resolucijo, v kateri izraža svoja stališča v zvezi z gradnjo novega naselja IACP na področju Ulice Valmaura. Ustanova za ljudske hiše namreč gradi stanovanja za 1490 prebivalcev, vprašanje pa je, kakšne in kolikšne javne servise bodo hkrati gradili, upoštevajoč, da so ti že sedaj pomanjkljivi in da se bo z novim naseljem škedenjsko prebivalstvo povečalo za 13 odst. Resolucija se zato sklicuje na dosedanja posredovanja in pogajanja z občino in z IACP in ugotavlja, da je ustanova za ljudske hiše v glavnem zadostila svojim obveznostim, s tem da je dodelila 14.210 kub. m prostornine za javne storitve (otroški vrtec in jasli) in 9.030 kv. m za zelene površine. Da še ni bila sprejeta dokončna odločitev glede razpoložljivih 10.500 kub. m za javne storitve, je krivo nezanimanje občinske uprave, poudarja sporočilo rajonske konzulte, kar je spričo že dosedanje neustreznosti potrebam, prebivalstva še toliko bolj obsojanja vredno. gacijami pa tudi delegaciji Zveze komunistov Slovenije in Hrvaške. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiMiiiitiiiiimHiimHitiiHiiiiiiiifiHiiimiiinmiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiimiimimiiiHiiiiuiimiiiiiitiiimmiiiimMiimmiiitiiiiuiiimiiiiiiitiin Posvetovanja o zaščiti Krasa Prva stalna komisija deželnega sveta nadaljuje posvetovalne sestanke s predstavniki zainteresiranih organizacij in ustanov o deželnem zakonu, o katerem bo moral kmalu razpravljati deželni svet in ki vsebuje določbe za izvajanje vsedržavnega zakona o zaščiti Krasa. Po predstavnikih pokrajinske uprave in Kraške gorske skupnosti je kom sija, *ki ji predseduje demokristjan Ginaldi, zaslišala včeraj najprej predstavnike sindikalnih organizacij Varina, Brava, De-grassija in Trebbija, ki so uročili kom siji spomenico s stališčem in predlogi sindikalne federacije. Med drugim so sindikalisti poudarili potrebo, da bi pripravili nov zakonski osnutek, ki naj bi upošteval probleme v zvez: z osimskimi sporazumi in ki bi priznaval pristojnost Kraške gorske skupnosfl za reševanje problemov Krasa Prej komisijo so se včeraj zvrstili še predstavnik Zveze industrij-cev dr. Susmel, zastopniki «It.alia nostra* Franco in Armani, «Wnrld VVildlife Fund* dr. Debeden in »Pro Natura Carsica* prof. Mezzena, prof. Honsell in dr. Alberti. Svoje mnenje so komisiji orisali tudi predstavniki zadruge »Kras* Grgič, Vodopivec in Kralj, ki so v prvi vrsti poudarili nujnost, da sam. prebivalci Krasa sodelujejo pri reševanju problemov, ki jih obravnava zakonski osnutek. Posvetovalni sestanki prve komisije se bodo nadaljevali. Med drugim so na sjx>-redu tud! srečanja z župani zainteresiranih občin. Na sliki: člani svetovalske komisije v pogovoru s sindikalisti. Konzulta zato našteva prednostno lestvico potreb rajona občinske družbeno-sanitarne strukture, prostori za starce in handikapirane, družabne strukture za mladino. Na koncu resolucija opozarja še na nevarnost pred onesnaženim okoljem, ki je posledica bližine industrijskih obratov in zahteva zato od občine, naj po regulacijskem načrtu predvideno industrijsko področje med ulicama Valmaura in Macelli spremeni v zeleno področje, s čimer bi tudi ustvarili primeren okvir Rižarni in naj določi za zelena področja še preostala zemljišča med škedenjskim gričem in tovarno Ital-sider. i Spaccini v Gradcu Tržaški župan Spaccini je odpotoval na tridnevni obisk v Gradec v okviru intenzivnih prijateljskih stikov med obema pobratenima mestoma. Župan Gradca Gotz bo junija vrnil obisk KRIŠKA SEKCIJA ZKMI prireja v sodelovanju s sekcijo KPI danes, 15. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu predavanje na temo: • «SODOBNA KONTRACEPCIJA IN PROBLEM SPLAVA* Govorila bosta ginekolog Andrej Vuga in psiholog domačin. Danilo Sedmak, Vljudno vabljeni! AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL Danes, 15. aprila, ob 20.30 v prosvetnem domu na Proseku L. F. Bauman ČAROVNIK IZ OZA Pravljica v šestih slikah Vabljeni! PD »RDEČA ZVEZDA* priredi jutri. 16. t.m., od 20.30 do 1. ure v restavraciji »Cristallo* v Briščikih PLES z ansamblom LOJZETA FURLANA čisti izkupiček je namenjen za nakup društvene opreme. Vabljeni! Občinski zdravstveni urad je sporočil seznam nalezljivih bolezni. od 28r marca do 3. aprila: škrlatinka 7 primerov: ošpice 3; norice 25; šen 1; 42 primerov vnetja priušesne slinavke (1 primer izven občine):. 6 primerov rdečk; 1 primer srbečice (izven občine); 1 primer črevesnega vnetja (izven občine). DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Včeraj-danes Danes, PETEK, 15. aprila ANASTAZIJA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob i8.51. — Dolžina dneva 13.32. — Luna vzide ob 3.50 iri zatone ob 16.03. Jutri, SOBOTA, 16. aprila BOŽA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 14,2 stopinje, najnižja 7,9. ob 19. uri 8,2 stopinje, zračni pritisk 1002,2 mb narašča, vlaga 86-odstotna, nebo oblačno, padlo je 2 mm dežja, veter vzhodnik severovzhodnik 18 km s sunki 33 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 11,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 14. aprila 1977 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 76-letni Ciro Gallitelli, tll-letni Carmelo Barilla, 71-letni Gio-vanni Ulivello, 67-letni Andrej Berr.bjč, 78-letna Concetta Battaglia, 70-letni Albin Majcen, 41-letni Nivio Degrassi, 82-letni Giuseppe Marassi, 85-letna Bernardina Serra vd. Fantini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ioeilts v - v. HANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE IR2ASKA KREDITNA BANKA s. p A. TRbr • ULICA F.. FILzVlO - 0® tečaji Valut v milanu DNE 14. 4. 1977 Ameriški dolar: debeli 887.— drobni 855.— Funt, šterling 1528.— Švicarski frank 348,49 Francoski frank ' 177,25 Belgijski frank 24.— Nemška marka 371.— Avstrijski šiling 52,— Kanadski dolar 820.— Holandski florint 355,— Danska krona 146.— švedska krona 198.— Norveška krona 160.— Drahma: debeli 23.25 drobni 23,25 Dinari debeli 45:— drobni 45.— MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE CARLO GOLDONI PAHLJAČA Komedija Prevod Vladimir Koch Dramaturška razčlemba Bojan Štih Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena Niko Matul Kostumi Marija Vidau Glasba Ivan Mignozzi Režija MARIO URŠIČ Jutri, 16. t.m;, ob 20.30 in v nedeljo, 17. t.m., ob 18. uri v občinskem gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu. Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo nedeljsko predstavo prvotno programirali ob 16. uri, vendar smo jo na splošno željo (tudi zaradi nogometne tekme) prenesli na 18. uro. Sli GLASBENA MATICA TRST Sezona 1976 - 77 Deveti abonmajski koncert V četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER Dirigent: ANTON NANUT Solist: ČRTOMIR ŠISKOVIČ — violing Na sporedu: Dolar, Mozart, Tartini, Haydn Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 418-605, in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU sklicuje REDNI OBČNI ZBOR jutri, 16. t.m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Kino La Cappella Underground 19.00 in 21.30 »Mistero buffo*. Dario Fo. Movie Club 77. (V Domu študenta A, Ul. Fab'io Severo 158, tel. 53223). Ob 16.00 De Sicov »Teresa Venerdi*. Ob 17.30 Righellinijev »Abbasso 1* miseria*. Ariston 16.30—22.00 «La ralpbia gioVa-ne*. Prepovedan mladini pod 18. 1» tom. Barvni film. Mignon 16.30—22.00 »Led Zeppelin*^ Barvni film. Na/ionale 15.30 Walt Disneyev »PinoC’ cbio* in «La volpe dargento*. Gratthcielo 16.00 «1 2 superpiedi (juasl piatti*. Terence Hill in Bud Sp«*' cer. Barvni film. Penice 16.00 «Sfida a White Buffalo»-Charles Broffton in Will Sampsdtt Excelsior 16.00 «La stanza del vescir vo». Ugo Tognazzi, Omella Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom-Eden 15.30 «Un borghese piccolo pic colo*. Alberto Sordi, Shelley Winteffc Prepovedan mladini pod 14. letom-Ritz 16.00 »Marito in collegio*. & Montesano, S. Dionisio, M. Carot* nuto, A. Proclemer in P. Čarajo-Aurora 16.00 «Charlešton». Bud Sp«1, cer. Barvni film. Capitol 16.30 »Tentacoli*. Henry Fo* da. Barvni film. Cristallo 15.30 «11 maratoneta*. P repe vedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 »Cassandra Crossing*' Burt Lancaster, Sofi& Loren, R. Ha** ris. Barvni film. Filodrammatico 16.00 »Universo pro* bito*. Prepovedan mladini pod 1" letom. Barvni film. Ideale 16.00 »Boccaccio*. Enrico Mol* tesano in Silva Koščina. Barvni filn1 Prepovedan mladini pod 18. letom Impero 16.30 »Mondo di notte, ogg** Barvni film. Prepovedan mlad*® pod 18. letom. Vittorlo Veneto 16.30 »n letto in P*®* za*. Rosanna Podesta, Renzo Mont*-gnani. Prepovedan mladini pod ** letom. Barvni film. ■ Radio 16.0( «Trash — i rifiuti di Ne* York». Joe Dalessandro. P repo*'* dan mladini pod 18. letom. Barv® film. Abbazia 16.00 »David e Golia*. Orso* Welles. Barvni film. ^tstra 16.30 »Invasione: Marte attacCl N la Terra*. Barvni film. Voka (Milie) 17.00 «Quando 1'amor* sessualita*. Agostina Belli in **! mi Benussi. Barvni film. Prepo'c dan mladini pod 18. letom. 4 Izleti V nedeljo, 24. aprila bo pomladanski izlet v Val Pesarina. Program: AM-PEZZO - LAGO DI MAINA - SAURIS DI SOPRA - PESAR1IS. Informacije in prijave pri združenju UNION v Ul. Valdirivo 3 (tel. 64459) od 17.30 do 19.30. Razna obvestila Uprava Narodne in študijske knJ niče v Trstu sporoča, da bo knjižni^ zaradi selitve v nove prostore zap*; dva tedna, in sicer od ponedeljka aprila, do 2. maja t.l. Knjižnica ponovno odprta v ponedeljek, 2. n-*? 1977. ob 9. uri v Ul. sv. Fra® ška 20/1. Kolektivi slovenskih študentov Pr® va, ekonomije in filozofije skli‘'llL jo za ponedeljek, 18. aprila, ob 1»’ v avli «0» v pritličju glavne sta*’ nove univerze zborovanje slovens*1 univerzitetnikov vseh fakultet. ,, Poleg izmenjave informacij . mnenj o delu na nekaterih faFJ tetah, predvsem v okviru prip1^ na fakultetne, konference, se bo*^ pomenili o smernicah in načrtu la slovenskih visokošolcev v & slednjih mesecih. Konzorcij pridelovalcev vin ške občine vabi člane na redni otfi zbor, ki bo na sedežu konzorcija 17. t.m.. ob 10.30 v prvem in ob uri v drugem sklicanju. Odbor. ŠD Polet vabi svoje člane, pa l.. prijatelje mladine na udarniško d® ki bo na novem kotalkališču na J* pentabrski ulici v nedeljo, 17. t™ z začetkom ob 8.30. V nedeljo, 17. t.m., bo ob 17. ud Marijinem domu pri Sv. Ivanu '• j stu igral ansambel »TAIMS*. Vat)IJf# Zadruga PLANINSKI DcM GART javlja članom in prijatelj*^ da bo občni zbor v ponedeljek, aprila, ob 19.30 v Gregorčičevi d*®1 ni, Ul. Geppa. 9. Dne 10. aprila je spokojno preminil naš dragi IVAN (NINO) FABRIS Pogreb bo jutri, 16. L*n., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: žena Marija-hči Ines, drugi sorodniki ter družin* Cavalich, Ravbar in Hrovatič. Trst, 15. aprila 1977 Dne 13. aprila je preminil naš dragi FRANC GERLANC Pogreb bo jutri, 16. t.m*, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu. žalostno vest sporočajo: žena Marija-nečaka Milka in Dario ter drugi . sorodniki. Trst, 15. aprila 1977 LITO železno banjo prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Portorož, Sončna pot 17. v Nenadoma nas je zapustila naš* draga mama, nona in pranona ZOFIJA PEČAR vd. ČOK Pogreb bo jutri. 16. aprila, ob 13-F iz mrtvašnice splošne bolnišnice n* H pokopališče na Katinari. Žalostno vest sporočajo _ hčere • sorodstvo. Lonjer, 16. aprila 1977 S seminarja za otroške vrtnarice lo opisovanju igrač in njihove vloge pri vzgoji predšolskih otrok je bil včerajšnji dan seminarja za vnnai.ce posvečen izdelovanju igralnih pripomočkov iz najrazličnejšega materiala. Tako so plastične steklenice postale lutke ln pajaci, plutovinasti zamaški raz ne živali, lepenka pa se je prelevila v hiše, vlaki itd. Kaj vse se da narediti z ročno spretnostjo in veliko mero domišljije! SniniM||||||„,|,,|,„|,,,|n„„,lm,,lll|llllll|lln|||||||||t|||||||tm)n|||||||||.ulllllllltlllllllllllllMIIIIMIIIIIIImmlllllMIIIIinilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII VZPOSTAVLJENI STIKI MED ŠTUDENTI IZ TRSTA IN MARIBORA Obisk zamejskih visokošolcev v Mariboru pripravil osnovo za plodno sodelovanje Tržaški študentje so se pogovarjali z rektorjem mariborske univerze, z dekanom VEKŠ in s predstavniki zveze mladine - Ogledali so si tudi tovarno TAM dil predsednik ZSMS na VEKS Ivan’ Miljenovič. Poleg, tega, da so mariborski visokošolci orisali svoje delovanje, svoje probleme, način, kako sodelujejo pri upravljanju fakultete in da so prikazali oblike informiranja preko tiskanih glasil, so se tudi obvezali, da bodo tržaškim vrstnikom stalno nudili informacije o svojem delu in da jim bodo o-mogočili udeležbo na raznih šemi-narjih ali srečanjih, kj jih prirejajo. V torek doooldne je bil na sporedu ogled tovarne avtomobilov Maribor (TAM), ki izdeluje tirna in cestna vozila. Študenti so si ogledali potek zaporednega proizvodnega procesa in so se tudi seznanili z zgodovino in organizacijo tovarne. To so leta 1942 ustanovili nemški okupatorji, seveda v vojne namene. Po osvoboditvi je začela tovarna proizvajati tovornjake, avtobuse in terenska vozila. Danes izdelujejo predvsem vozila po licenci nemške KHD. V štirih obratih tovarne je zaposleno približno 11.500 delavcev; proizvod znaša 12.000 vozil letno. Za tržaške študente je bil zelo zanimiv tudi pogovor o samoupravni ureditvi tovarne ter o vlogi in odgovornosti delavcev. Nazadnje je tržaške visokošolce sprejel rektor mariborske univerze dr. Vladimir Bračič, kj je prikazal razvoj razmefomu mlade mariborske univerzitetne ustanove, katere zametek je bil prav VEKŠ. . Skupina slovenskih univerzitetnih »tudentov je bila v prvi polovici l®dna na tridnevnem obisku pri vr-•tnikih z univerze v Mariboru. Z Mariborskimi študenti in s predstojniki tamkajšnje univerze so i-tržaški mladinci spodbudna srenja, na katerih so si izmenjali •^formacije ter so postavili trdne ^btelje za medsebojno sodelovanje. ,Jedro približno tridesetčlanske •aupine zamejskih visokošolcev so sestavljali študenti ekonomske fakultete, prisotni pa so še bili študenti pravne, filozofske in medicinke fakultete tržaške univerze ter niejski študenti, ki so se vpisali j*a ljubljansko visokošolsko ustano-F9* Pri organizaciji tridnevnega o-P’5ka so se študenti ekonomske fa-*Ultete naslonili predvsem na tova-4'sfe Zveze socialistične mladine Slo-'kI)ije z visoke ekonomske komer-Cl®lnč šole v Mariboru. V ponedeljek je tržaške mladince ‘Prejel dekan visoke ekonomske ko-"jercialne šole (VEKŠ) dr. Danilo Požar, ki se je zanimal za probleme »amejskih študentov in jim obljubil predvsem strokovno pomoč fakultete. Požar je mladincem nazorno prika-Jal. kako je mariborski VEKŠ or-Saniziran na podlagi samoupravlja-5-’a- Na tej ekonomski fakulteti štu-jPra približno 1500 študentov; po-šnn ^ga šola izobražuje še približno j l(l delavcev, ki jim pravijo štu-, ®Ptje ob delu. Pri upravljanju šoto1 Pr( sklepanju o programih in o snieritvi, pri določanju profesorjev št ,asistentov ter literature imajo rudentje odločujočo besedo, saj je uločanje tripartitno. To pomeni, da sf Potrebno soglasje profesorjev, "Udentov in porabniko” (predstav-rkov podjetij). Dosledno je urejen Konjski študij: prva stopnja (dve C “ 1 daje ekonomiste, temu sledijo 'nadaljnji dve leti) diplomirani eko-ohUsti, nato naslov magistra eko-, Ubtskih znanosti in kot kronanje pri-izno oserri let dolgega študija še VaU&v doktorja ekonomskih znanosti, trt' ° študentov — skoraj tri če-r«ne _ se za(j0volji s prvo stopnjo s«>Di nato v kako podjetje. koristno je bilo srečanje s rieostavniki študentov, ki jih je vo- USPEŠNA PREISKAVA AGENTOV TRŽAŠKE KVESTURE TRŽAČANA ARETIRANA ZARADI PRETEPA 26-LETNEGA DEKLETA Zagovarjala se bosta tudi zaradi ugrabitve, ker sta nasilno 0{,Peljala dekle s seboj, eden od njiju pa še zaradi posilstva kvecfn*d letečega oddelka tržaške diš* Ure 80 aretirali in prijavili so-brm. -dva Tržačana, ki sta 2. fe-2g-l ,rja letos «ugrabila» in pretepla tn° Claro Della Bianca iz Ul. let- 0 o'*- ženska se je 4. februarja ji za ^^kla v bolnišnico, kjer so paradi udarcev po vsem telesu PROGRAM SEMINARJA za vzgojiteljice do 16. aprila v Kulturnem domu Danes, 15. aprila; Jezikovna vzgoja predšolskega otroka -Irena Levičnik in Boža Jelen. Jutri, 16. aprila: Ob 10. uri razgovor s predstavniki Sindikata slovenske šole. Predavanji bosta trajali pet ur. Sindikat vabi vse vzgojiteljice, naj se jih udeležijo. Prvo pomoč in jo nato odslo-v 10 dneh. nudiii Vilj „ jv-s, Prognozo okrevanja zveč*3 ^e’ da sta se .i> 2- februarja bliža?1" pr^d barom «Passerella» pri-kršnn* ,dva m°ška in jo brez kapri,^ 1* razloga napadla ter ji j0 ,a nekaj zaušnic. Nato sta *vtngra°'la in jo potisnila v rdeč dru ' v katerem sta bila že dva Glinfo,v.m0Šl^' ter j° obpeii810 v sedliclCvJ- Tam so izstopili, premo,*,, V r,druRi avto in se vrnili v biošt' ^ek!e ni hotela izstopiti in avta 8- 8ta j° za lase izvlekla iz tismin 0 P°novno pretepla in jo po-8 v tomno vežo v bližini bara de„ a» na nabrežju Grumula. E Pa ; °beh je nato odšel, drugi rarh "at°dpe*'!a* bekle, ki so se ji za-na 8levil,}ih udarcev, šibile noge, t ™slrešje, kjer je morala osta-‘,VS0 noč, in j0 posilil. kves?n^ letočega oddelka tržaške Sn..:, nre so na osnovi zdravniškega Uvphii . ^ sPrejemu v bolnišnico tKa, 1 Preiskavo in izsledili oba mo-sei« gl?TZa 21-letnega Maria Puglie-jJ* ! Nabrežja Sauro 20 in 30-let-** ^orgija Giormanija iz Ul. Reiss 25. Della Bianca je oba prepoznala in na osnovi njenega pričevanja so ju aretirali in prijavili sodišču, o-ba pod obtožbo ugrabitve in povzročitve telesnih poškodb, Gioirmanija tudi zaradi opolzkih dejanj, Puglie-seja pa še zaradi posilstva. Ugoto vili so tudi, da ostala dva moška v rdečem avtu ne nosita nobene odgovornosti za »akcijo*. Z ukradenim avtom je hotel preko meje Na mejnem prehodu pri Ferneti Čih so V sredo aretirali 27-letnega Angela Cecereja iz Turina, ki je hotel preko meje z ukradenim mercedesom. Pni finančnih stražnikih je vzbudilo sum dejstvo, da v avtomobilski ključavnici rti bilo originalnega ključa, kakršnega imajo vsi mercedesi. Pregledali so avto in na desnem oknu izsledili znake vloma. To je zadostovalo za a-retacijo Cecereja, čeprav evidenčne tablice (mercedes je bil milanske registracije) ni bilo na seznamu u-kradenih vozil. Natančno so pregledali vse dokumente in ugotovili, da je evidenčna tablica ponarejena, da avto ni bil zavarovan, da Cecere ni i-mel prometne knjižice in da je njegovo vozniško dovoljenj« zapadlo. Na zaslišanju je Cecere priznal, da je avto ukraden Po uspešnem delovanju od leta 1959 dalje je bila univerza slovesno razglašena leta 1975. Njena načela so predvsem znanost za prakso in za življenje, dosleden stopenjski študij’ in najtesnejša povezava z gospodarstvom. Rektor, kateremu so tržaški mladinci predstavili svoje delovanje in probleme, je izrazil zadovoljstvo nad obiskom in je zagotovil, da je mariborska univerza vedno pripravljena sodelovati z zamejskimi študenti. Sledil je še sestanek s predsed nikom univerzitetne konference ZS MS Borisom Sovičem, med katerim so se dogo 'orili za konkretne oblike sodelovanja. Obisk, med katerim so navezali stike z mariborskimi kolegi in med katerim so se seznanili s samoupravljanjem na univerzi in v tovarni, so tržaški visokošolci sklenili z ogledom muzeja NOB in z izletom na Pohorje. Suadam Kapič Kipar Stane Jarm v gledališču v Boljuncu V občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu bo jutri, v soboto, odprl razstavo svojih del kipar iz Kočevja Stane Jarm. Razstava spada v okvir številnih'prireditev med pobratenima občinama Dolino in Kočevjem in jo organizira Koordinacijski odbor prosvetnih društev iz dofinske občine pod pokroviteljstvom občine same. Stane Jarm se je rodil 31. oktobra 1931 v Osilnici pri Kočevju, kjer je sedaj zaposlen kot likovni pedagog. I*oleg tega je tudi angažiran v družbenopolitičnem življenju. Diplomiral je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in je opravil specialno šolo za kiparstvo pri prof. B. Kalinu. Razstavljal je po raznih krajih Jugoslavije, skupinsko pa tudi v Italiji in na Švedskem. Prejel je nagrado za kiparstvo republiškega odbora za proslavo 20 let revolucije in nagrado Prešernovega sklada za kiparstvo; udeležil se je tudi mednarodnega sim pozija «Forma Viva* v Kostanjevi ci, v naših krajih pa je poznan po kipu Ivana Trinka - Zamejskega, ki ga je lani izdelal za osnovno šolo v Ricmanjih. Za razstavo v Boljuncu, ki bo tra jala do 10. maja, je pripravil tudi nekaj grafik. Na otvoritvi ga bo predstavil slikar Boris Ži^Ijan, mešani pevs! i zbor «S)avec» iz Ric-manj pa bo zapel nekaj pesmi. V. L. Zaradi napada na priletno žensko Potrjena kazen za begunca iz ČSSR Tržaško prizivno sodišče je potrdilo visoko kazen za dva češkoslovaška državljana, ki sta 24. oktobra 1975 pretepla, oropala, zvezala in zaprla v omaro priletno žensko v Ul. Somma v Trstu. Martin Losser bo tako moral presedeti v zaporu 10 let .medtem ko je njegov pajdaš Miloš ‘Kubelak zbežal in so ga v odsotnosti obsodili na 12 let zapora. Dogodek, o katerem je tekla raz prava, je globoko odjeknil med tržaško javnostjo. Roparja sta zbe žala iz domovine in so ju začasno namestili v begunskem taborišču pri Padričah, odkoder sta pobegnila. Ker nista imela denarja, sta pozvonila na vrata Use Mendler por. Me-nin v Ul. Somma, ki je bila sama v stanovanju. Vstopila str., pretepla in zvezala žensko ter jo zaprla v omaro, kjer jo je našla njena mati nekaj ur kasneje. Begunca sta nato ukradla nekaj denarja, kupila vozovnice in odpotovala z vlakom. Pri Latisani pa sta skočila z vlaka in Loaser se je pri tem poškodoval: prepeljali so ga v bolnišnico, odtod pa v zapor. Kubelaka so sicer ka-aretlrzT v Nemčiji, a je med prevozom v Italijo pojiOM«* zbežal. V SREDO V NABITO POLNI ŠPORTNI DVORANI Mogočna manifestacija za javni red ki jo je oklical protifašistični odbor Govorili so župan Maiani, predsednik univerzitetnega krožka Del Bello in sindikalist Colleoni V sredo popoldne je bila na pobudo protifašističnega odbora v Tržiču mogočna manifestacija, s katero je demokratično prebivalstvo izrazilo svoje globoko ogorčenje zaradi vse večje napetosti, ki jo v družbi ustvarjajo prevratniški in konservativni krogi in ki se kaže s požigom univerzitetnega krožka v Tržiču, ugrabitvijo Guida De Martina in s celo vrsto atentatov in nasilnih dejanj. Manifestacija je bila v športni palači, kjer so se zbrali ladje-delniški delavci, ki so prišli na zborovanje v sprevodu, predstavniki ob lasti, študentje. Udeležili so se je župani vseh občin tržiškega območja skupno z občinskimi prapori, zastopniki sindikatov in množica občanov, ki so docela napolnili športno palačo. Navzoče so pozdravili predstavniki krajevne občinske uprave, študentov in sindikalne federacije. Župan Maiani je predvsem poudaril, kako je sedanjo napetost v družbi, ki jo ustvarjajo konservativni krogi, premagovati z razvijanjem krajevnih ustanov in s pritegovanjem ljudstva k sprejemanju skupnih odločitev. Predsednik univerzitetnega krožka Fabio Del Bello je kot pogoj za večjo varnost v družbi in njen napredek omenil vse tesnejše sodelovanje med študentskim in delavskim gibanjem. Zahteval je takšno reformo šolstva, da se bodo mladi v šolah usposabljali za življenje in da si bodo pridobili znanje, s katerim si bomo lahko poiskali zaposlitev. Predstavnik sindikalne federacije Aldo Colleoni pa je obsodil strategijo napetosti, ki jo vzdržujejo domači in mednarodni krogi, ter opisal naloge sindikalnega gibanja pri odstranjevanju njenih vzrokov. Potrebno je premagati razlike med severom in jugom, poskrbeti za mladinsko zaposlitev ter doseči povezanost demokratičnega in sindikalnega gibanja. Colleoni je dejal, da je moč premostiti gospodarsko in družbeno krizo z vzpostavitvijo e-notnega političnega okvira, s prizadevanjem za zagotovitev javnega reda, z reformo javne varnosti itd. Govornik se je na zborovanju obvezal, da bo enotna sindikalna federacija v tem smislu proslavljala letošnji mednarodni delavski praznik, 1. maj ter obletnico odporniškega gibanja, 25. april. Sestanki delavcev sindikata jestvinarjev Jutri ob 9. uri se bodo na sedežu- delavske- ebomice v Gorici se stali člani pokrajinskega vodstva e-notrega sindikata jestvinarjev FI LIA. Preučili bodo vsebino predlogov za obnovo delovne pogodbe. V vsej državi je v tem sektorju zaposlenih 400.000 delavcev, na Goriškem jih je nekaj več kot t!soč. 21. aprila bodo delavci te stroke izvedli prvo stavko štirih ur v podporo svojih zahtev po novi delovni pogodbi. Prav tako jutri, ob 18. uri, se bodo na delavski zbornici v Tržiču sestali pekovski delavci, vedno na povabilo sindikata FILIA. Zahtevajo dopolnilno pokrajinsko pogodbo. Zaskrbljeni pa : o. tako je rečeno v tiskovnem poročil- tega sindikata, ker je organizacija delodajalcev že vnaprej zavrnila vsako razpravo o dopolnilni pogodbi. vogoriških ulicah, je goriški župan izdal odredbo, po kateri se lahko zainteresirani lastniki javnih lokalov na Travniku in v bližnjih ulicah poslužijo pravice izrednega odprtja njihovih obratov, zato ker pričakujejo prihod velikega števila ljudi iz drugih Krajev dežele, v glavnem spremljevalcev udeležencev pohoda. Županovega dovoljenja se lahko poslužijo tisti lastniki javnih lokalov, ki to želijo. POLETNO LETOVANJE OTROK Obvestilo komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ Komisija za doraščajočo mladino pri Slovensko kulturno - gospodarski zvezi razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah od 25. julija do 8. avgusta ter v Savudriji od 27. julija du 10. avgusta. Otroci od 13. do 15. leta starosti bodo letovali na Vranskem od 13.-do 27. avgusta. Vpisovanje bodo sprejemali od 15. do 30. aprila na sedežu Mladinskega centra, Svetogorska cesta 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. 9 Zaradi del na železniški progi bodo v petek, 15. t.m., od 7.30 do 17.30, zaprli Ul Fermi. Izleti Sloveus.io piau.nsko društvo obvešča udeležence izleta v Lipico, ki bo v nedeljo, 17. t.m., da bo avtobus odpeljal s Travnika ob 13. uri, iz Pod-gore ob 13.05, iz štandreža ob 13,10, iz Sovodenj ob 13.15. Vsi naj , prinesejo s sabo prepustnice. OSREDNJIM VODITELJEM STRANKE V RIMU TUKAJŠNJI VODITELJI PS ORISALI POLOŽAJ LADJEDELNIC Tisočem delavcev grozi brezposelnost, ker ni naročil liinniiiiUHiiiiiniiiiiiiiniHMMimiimiiiHiiniiitiiiiiifiniiiiiniiii mi mili mi tMimiiiniiiiiMniiiniiiiiiiiiiiM ZARADI PROVOKACIJE MED STAVKO Neofašist Spina obsojen zaradi napada na delavca Z balkona je vrgel žebelj na delavca v sprevodu in ga ranil Zaradi «pohoda prijateljstva* V nedeljo odprti bari na goričkem Travniku V zvezi z nedeljskim «pohodom prijateljstva*, ki bo v nedeljo, 17. aprila, dopoldne po goriških in no- Okrajno sodišče je včeraj dopoldne obsodilo na dva meseca zapora in povračilo stroškov civilni stranki znanega neofašističnega aktivista Rosaria Spino, ime katerega je bilo svoj čas najtesneje povezano s celo vrsto političnih provokacij. Med včerajšnjo sodno obravnavo so ugotovili, da se je Spina udeležil, tudi provokacije proti delavski manifestaciji 27. februarja 1974. leta. Tistega dne so sindikalne organizacije oklicale splošno stavko in priredile zborovanje na Travniku. Ko so se delavci v sprevodu vračali s Travnika po Korzu proti Trgu Rimem-branza, kjer naj bi se razšli, je nekaj neofašistov z balkona sedeža MSI začelo zborovalce zmerjati. Delavci so se zbrali pred sedežem in proti izzivanjem protestirali. Medtem je nekdo z balkona vrgel proti delavcem velik žebelj, ki je ranil delavca iz Tržiča Gianfranca Pin-torella, da se je moral zateči v bolnišnico in se zdraviti sedem dni. Sodišče je med včerajšnjo razpravo ugotovilo, da je žebelj vrgel in s tem povzročil namerne telesne 'poškodbe prav Rosario Spina, kj je bil Vedno glavni krivec za vse faši-stjčpe provokacije v Gorici, zaradi ■kittnih so -se demokratične etranke obrnile na odgovorne dejavnike z zahtevo, naj se Spina, ki je bil zaposlen v tovarni LACEGO, vrne v svoj rojstni kraj, torej v neko vas v okolici Catanie, kar se je potem tudi zgodilo. Od takrat dalje imamo v Gorici pred fašisti mir. Sodišče je Spino obsodilo na pogojno kazen, prav tako pogojno ka zen v višini šest dni pripora in 60 tisoč lir globe pa mu je prisodilo zaradi nedovoljenega zborovanja in nedovoljene razstave oktobra 1974. leta, o katerem je sodni zbor prav tako razpravljal in razsodil. Razprava je potekala v odsotnosti obtoženca. Predsednik sodišča Laudi-sio, zagovorni kcivilne stranke San-zin, zagovornik obtoženca Pascoli, Drevi predavanje o Kraškem podzemlju Kot smo že poročali, priredi jamarski klub «Kraških krtov*, ki deluje v okviru SPD, vrsto predavanj o jamarstvu. Prvo tako predavanje bo danes zvečer, ob 20.30, v domu Andrej Budal v Štandrežu. Prof. dr. France Habe, bivši predsednik spe-leološke zveze Jugoslavije, bo z besedo in sliko prikazal lepote podzemskega Krasa. Na zanimivo predavanje so vabljeni vsi ljubitelji podzemlja in tudi drugi. NA GORIŠKI OBČINI Nateraj za funkcionarja z znanjem slovenščine Na goriškem županstvu so razpisali javni natečaj za vodilnega u-šlužbenea s perfektnim znanjem slovenskega jezika. Potrebna je matu? ra višje srednje šole, prosilci morajo upoštevati po zakonu predvideno starost (maksimum 32 let). Gre za mesto v neposrednem tajništvu župana, ki je v organiku občinskega osebja predvideno že več let. Zainteresirani naj se obrnejo za podrobnejša pojasnila na personalni u-rad goriške občine. Rok za vložitev prošenj zapade nepreklicno ob 12. uri 24. maja 1977. Deželni zastopnik PSI, in sicer deželni tajnik Gabriele Renzulli in goriški ter tržaški pokrajinski tajnik Gianfranco Trombetta in Claudio Boniccioli, so se v Rimu prejšnji dan sestali z državnimi voditelji stranke, in jim predočili hud položaj ladjedelnice v Tržiču, kjer nimajo naročil in tisočem delavcev grozi brezposelnost. Socialist čni zastopniki iz naše dežele so skupno z vsedržavnimi podprli stališča, ki so jih sprejeli na januarskem sindikalnem zborovanju o pomorskem gospodarstvu. Tukajšnji socialistični voditelji so se sešli s predsednikom državne pomorske družbe Finmare Lucianom Paolicchijem, zatem pa še s predsednikom obrambne komisije v poslanski zbornici poslancem Falcom Accamejem. S tem so govorili predvsem o sedanjih vprašanjih obnove vojne mornarice. Posl. Accame, socialistični parlamentarec in bivši mornariški poveljnik, ki je p”ed dvema letoma iz protesta proti poveljstvu vojne mornarice iz te izstopil, je obrazložil vzroke, ki so ga privedli, da je protestiral proti naročilu uitramoderr.e križarke, ki jo bodo najbrž gradili v Tržiču. Ta vojna ladja je izrazito napadalnega značaja, italijanska vojna mornarica pa ima po ustavnih pravilih izključno obrambne naloge. Državna uprava je že pred dvema letoma izdelala desetletni načrt razvoja vojne mornarice, za kar bodo porabili tisoč milijard lir. Ni prav, je dejal posl. Accame. da gradi italijanska- mornarica napadalne vojne ladje. Skupna proslava 25. aprila v Gorici Goriška pokrajinska uprava bo 25. aprila, v sodelovanju s partizanskimi in protifašističnimi organizacijami in političnimi strankami ustavnega loka priredila sprevod po glavnih mestnih ulicah. To so sklenili na sestanku, ki je bil v pokrajinski palači. Sestanek je vodil predsednik pokrajine Giuseppe Agati, pri-sotrti so bili Reverdito (KD), Tac-chinardi (PSDI), Drufuca (PRI), Po-letto (KPI), Del Ben (PSI), Fantini in Lenardič (VZPI - ANPI), Merni (API), Bressan (bivši deportiranci), Colautti (sindikalna federacija) in Zucca (Inš.itut za zgodovino odporniškega gibanja). Predlog o skupni manifestaciji je dal predsednik pokrajine, ki je dejal, da je t"eba v duhu odporniških idealov vzgajati današnjo mlad no in jo seznaniti s takratno borbo. Sledili so posegi prisotnih, ki dali konkretne predloge o poteku manifestacije. Čeprav se bodo še sestali, da podrobno izdelali program, so sklenil:, da bo 25. aprila ob 10. i zbirališče na Korzu Italija pred sf minskim parkom, nakar bo sprev-krenil po obeh korzih do Trga B; tisti, kjer bo konec manifestaci. Na manifestacijo že sedaj vabi vse protifašistično prebivalstvo. Kino tiorivu VERDI 17.30-22.00 »Tutti possono l ' ricchire tranne i poveri*, E. Mont sano, B. Boučhet. CORSO 17.15—22.00 «1 due superpie ciuasi piatti*. T. Hill in B. Spenc« MODERNISS1MP 17.30-22.00 »Mist Klein*. A. Delon in J. Morea Barvni film. CENTRALE 17.15-22.00 »La battagl di Midway». Henry Fpnda in Cha; ton Heston. Barvni film. VITTORIa 17.00—22.00 »Ossessione ca nale*. M. Morris in M. Brow Barvni film. Mladini pod 18. leto prepovedan. Tržit PRINCIPE 17.30-22.00 *Quella strar ragazza che abita in fondo al vial* Barvni film. EXCEl v prodajo. Zaredi tega so se rudarj preselili drugam in poiskali novo za poslitev, za njimi pa so šli še u radniki, trgovci in vsi drugi. Me sto je danes zapuščeno, vse je n; prodaj za borih 300.000 dolarjev. Žalostna usoda je zajela obe Idri ji. našo in ono v Kaliforniji. Onkraj velike luže so rudnik žive ga srebra zaprli že leta 1969. ’ •naši Idriji pa pred nekaj meseci Živo srebro ne gre več v prodajo Vendarle pa so v obeh krajih ravna li drugače. Medtem ko so v Kali fomiji prebivalci enostavno mesti zapustili, si v naši Idriji razna pri morska podjetja prizadevajo odpret v tem kraju nove obrate in zaposli ti rudarje, za katere ni več dela poc zemljo. Objavili smo ta članek, ker bo za nimal naše bralce, posebno še Idrij čane, ki jih je v Gorici Jcar precej Ni pa v članku o zapuščenem mesti napisano, če so bili med ustanovitelj; in prebivalci kalifornijske Nove I drije tudi Slovenci. L„ui>ot -v'Novo Idrijo SESTA REVIJA PRIMORSKA POJE V TRŽAŠKEM KD ZVRSTILI SO SE DOBRI IN TUDI ODLIČNI ZBORI šesta revija «Primorska poje* je bita v Kulturnem domu v Trstu, kjer je nastopilo enajst pevskih zborov, med temi kot gost moški zbor »Bilka* iz Bilčovsa na Ko roškem, predvideni mešani zbor »Pod lipo* iz Barnasa v Beneški Sloveniji pa je udeležbo odpovedal. Prvi se je predstavil moški zbor »Brda* iz Krmina Plešivega pocf vodstvom Zdravka Klanjščka, ki je s svojim prijetnim glasom izvedel tudi vse solistične vloge. Maloštevilni zbor je skrbno pripravil in izbral tudi svojini zmogljivostim primeren spored, tako da je izzvenel dovolj ubrano in izrazno prepričljivo. Na sporedu je imel Klanjščkovo Dekle na vrtu, Simonitijevo Ah, ti nočenka in Imel sem ljubi dve Josipa Ipavca. Mošk zbor »Kras* iz Dola Poljan že vrsto let vodi Pavlina Komelo-va. Tudi ta pevska skupina je po številu skromna, a deležna vse pevovodkinjeve pozornosti in vstraj-nega prizadevanja, da bi se v mejah svojih možnosti približala kar najbolj plemenitemu petju. Zbor je izvajal Adamičevo Završki fantje, Komelovo Opomin k petju in Ker-njavko Se že svita beli dan. Mešani zbor «Slovenec» iz Boršta vodi Drago Petaros. Zbor, ki je bolj čist v ženski in tenorski skupini kakor v basovski, je izvajal Rožančevo Da sem jaz ptičica, Simonitijevo Planike in Kernjako vo Ko bi jaz vedela, torej spored, ki je za zborove zmogljivosti primeren. Ženski zbor iz Sežane, ki ga vodi Evgen Prinčič, sodi med, tiste, — kakor sta še moški zbor «Simon Gregorčič* iz Kopra in Goriški oktet — ki so znatno vplivali na celotni nivo revije. Ima lepe dekliške glasove, med katerimi, zlasti v prvem sopranu, so tudi taki, ki so še v razvoju. Zato je dirigent imel kaj občutljivo nalogo, da je lahko vzdrževal potrebno homogenost in s lem dinamično dopustnost, Spored je izbral iz mladinske zborovske literature, ki zboru na sedanji stopnji priprave in zrelosti ter barvi glasov odgovarja, ni pii s tem rečeno, da je tudi tako enostaven. Saj so Adamičeva Pestili beračev, Pirriikova Jcserv in Ježeva Igraj kolce pesmi, ki pri nasaja dokaj zahtevnosti vokalno tehnične in interpretativne naravi, s katerimi sc je zbor do dolo čepe mere uspešno soočil. Delo je Polito zastavljeno in obeta, zboru lep razvoj. Mošk' zbor »Simon Gregorčič* iv. Kopra je pomlajen in je zaradi tega tudi pridobil na večji glasovni svežosti. Sicer pa je to tudi uspeh mladega pevovodje Matjaža Ščeka, k* mu je uspelo doseči popolnejšo homogenost v glasovih in večjo notranjo /disciplino, ki se odvaža v večji pevski enotnosti delovanja in .v skladnem slednju dirigenti) vim poustvarjalnim intencijam. To omogoča bolj plastično oblikovhaie, ki je mimo Simonitijevega Križa š‘ do posebne veljave prišlo pri Bučarjevi V tesni kletki in šiviče- vi Pomladni pozdrav. Moški zbor »Bilka* iz Bilčovsa, ki ga vodi Joško Boštajančič, je v svojem prijetnem fantovsko razpoloženjskem načinu zapel tri koroške: Tam, kjer teče bistra Žila, Mam dro fletno dekle v priredbi Prejeli smo MEDJUNARODNA POlHTKA. Letnik 2B. štev. 648. štirinajstdnevnik izdaja Socialistična zvez > delovnega ljudstva Jugoslavijt in sicer v srbohrvaščini, angleščini, francoščini, španščini, nem. čim in ruščini. V današnji številki je več zanimivih člankov, med dru gim članek z naslovom *Narod-nosti v sistemu javnega informi- C. P'egi j a in Juhe, Pojdan u škof če P. Kernjaka. Goriški oktet je tako na vokalnem kakor na muzikalnem področju pokazal otipljiv premik. Razmerje med tenorsko in basovsko skupino je izravnano ter doseženo je zvočno ravnotežje in to na vseli dinamičnih stopnjah; petje zveni čisteje m vertikala je jasnejša. Opazna je dobra dikcija, enotnost v delovanju in večja prožnost. U-činkovitost smiselno zastavljene in terpretacijc je imela najmočnejši odziv /v Prelovčevem Skrjančku in Foersterjevem Spaku, medtem ko je Mozartova Ave verum izzvenela nekoliko razvlečeno.' Žal ni naveden umetniški vodja okteta. Komorni 'zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Janko Ban, ni še dorastel delom, kakor so Vrabčev Veter, Adamičeva Večerna pesem in Pavla Merkuja Čiči, nana Maričica. In to ne v vokal iicin ne v muzikalnem pogledu. Zbor je maloštevilen in razpolaga z mladimi glasovi, ki so potrebni precej več vokalne izobrazbe, da bi lahko zadostili zahtevam ubranega petja. Vsekakor je zamisel ustanovitve zbora, ki naj bi delo val' in se razvijal v okviru Glasbene matice, dobra in koristna — v kolikor bi se morda delo zasta- vilo in odvijalo bolj sistematično. Mešani zbor «Bojan» iz Dornberka, ki ga vodi Joško Harej, ima vsekakor lepe mlade glasove, ki pa so v ženskem delu temno zastavljeni in mislim, da je bilo bolje ohraniti jim naravno, plemenito barvo in bolj osredotočiti skrb na dikcijo in intonativno jasnost ter homogenost — za uspešnejšo poustvaritev del take zahtevnosti, kakor sta Gallusov Pater noster in Kavnikova Žanjica. Moški zbor »Mirko Filej* iz Go rice, ki ga vodi Zdravko Klanj šček, je imel, na sporedu Kernja kovo Mojcej, Tomčevo Teče mi, teče vodica in Simonitijevo Na Vi pavskem — spored torej, v kate rem ni mogel pokazati nekdanjih odlik glasovno zlitega, kompaktnega in interpretativno izrazitega zbora. Ima pa pogoje za zatevnej-ši program in tudi njegovo mar kantnejšo izvedbo. Revijo je zaključil mogočni Tržaški partizanski pevski zbor, ki je v svoji posebno učinkoviti zanesenosti ob spreljavi instrumentalnega ansambla pod vodstvom Oskarja Kjudra ognjevito izvedel dve partizanski K. Pahorja Vsi v partizane in Komandanta Stane ter južnoafriško Črni in beli. IVAN SILIČ Ansambel Supcrgroup je breški ansambel, uveljavlja pa se po vsem zamejstvu. Tako je preteklo soboto nastopil v Križu, zadnjega aprila in L maja pa bo nastopil na prvomajskem slavju v Bazovici niitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOT BI NEVARNIH OGNJEV IN ŽARIŠČ NE BILO DOVOLJ V PERZIJSKEM ZALIVU SE KRIŽAJO INTERESI DVEH VELESIL: ZDA IN SZ Komaj so se s svojih oporišč umaknili Britanci, so jih «na slraži» zamenjali Američani - Strateški položaj otoka Masira - Področje je velik porabnik orožja s BEJRUT, sredi hprila. — Zares čuden je naš današnji svet. Neprestano govorimo o miru in o tem, kako strahotna je vojna, toda komaj nekje vojni požar u gasne, že se vname drugje. Tokrat je-»na vrsti* Afrika. Ni dol go tega, ko je bila v ognju Angola, zdaj je v njenem položaju sosednja dežela Zaire, pa tudi iz Etiopije prihajajo čudne vesti in prav možno je, da se tudi tam vname še hujši požar. Toda to so le večji in bolj nevarni požari na Črni celini. Tudi drugod tli ali celo gori. In kot bi tega ne bilo dovolj, se v določenih azij-skh krogih sprašujejo, kaj se do-eaja v Perzijskem oziroma Arabskem zalivu, kot pravijo tistemu delu morja, ki se raztega med Saudovo Arabijo, Irakom in Iranom, da ne omenjamo še manjših državic in emiratov, ki jiii nahajamo na tem obalnem področju. Nčkatcri so računali in upali, da bo Pertijski zaliv ostal »mo rje miru*, kot je bil že precej časa. Drugi pa se bojijo, da bi zaliv mogel postati kamen spoti ke in zato tudi spora ali celo spopada. Vojaški, gospodarski in politični strategi v VVashingtonu in v Moskvi so že pred davnim vrgli oko na ta zaliv, okoli katerega še raztezajo tiste arabske in ne le arabske države, ki razpolagajo z velikanskimi zalogami »črnega zlata*, saj dosedanji računi pravijo, da je na tem področju skoraj dve tretjini vse nafte, koli kor so je doslej odkrili na vsej zemeljski obli. In dve velesili — ZDA in KZ — budno motrita druga nad drugo, in vsaka pazi na sleherno potezo druge, vsaka gleda, kako bi izpodrinila drugo. Moskva je na primer nedavno od krito napadla ameriške naklepe. ranja v SFR Jugoslaviji», ki ga je napisal dr. Marin Mladenov. ..................................mm....................... da prevzamejo britansko vojaško oporišče na otoku Masiri. Wa-shinglon pa je zaskrbljen zaradi tega, ker namerava mali Kuvajt kupiti v Sovjetski zvezi večje količine orožja. Navedli smo le dva dogodka, dva primera. Zgodba o tej tekmi dveh velesil v razmeroma majhnem zalivu pa je dolga. Človeštvo se je'že privadilo na podobna tekmovanja med Sovjetsko zvezo in ZDA, saj‘ti dve velesili tekmujeta za nadoblast v Sredozemlju in 'V Indijskem oceanu. Nekoliko drugače pa je v sedanjem primeru, v Perzijskem zalivu, kamor je treba prišteti še Rdeče- morje. Kako in zakaj? -Velika Britanija je, pred časom sklenila, da se bo'umaknila z vseh svojih nekdanjih . oporišč «vzhodno od Sueza*. Nekdanja velesila pač ni mogla zdržati velikih stroškov. To pa so izkoristili strategi iz Pentagona in Bele hiše, ki so se takoj zasidrali ob Saudo vi Arabiji in ob Iranu, torej med dvema velikanskima «bazenoma» nafte. Zatem so se Američani «u-dobno namestili* še v sosednjih deželah. Brž ko so se Britanci n. pr. umaknili z pomorskega oporišča Džufcr v Bahreinu, so se tu izkrcali ameriški mornariški strelci. Pa ne na silo, bi rekli. Enostavno so oporišče «vzeli v najem*. V maju pa bo pogodba že zapadla. Toda ameriška zastava bo prav gotovo še ostala. Isto zastavo pa bodo potegnili na drog tudi na otoku MasHra. Na tem otoku je bila britanska vojska. Ta je ob iranskih oboroženih silah nudila «dragoceno pomoč* konservativnemu režimu sultana Kabusa v Omanu. Sultan sicer še ni opravil s svojmi uporniki, pa čeprav o tem govori in razglaša, toda gotovo je, da je že sklenil pogodbo z Američani, da Patronat KZ - INAC svetuje DRUŽINSKA POKOJNINA PRIPADA TUDI VDOVCU Vpr.: Minilo je ie več kot leto dni, odkar mi je umrla žena, ki je imela deldvsko pokojnino. Nihče mi ni povedal, če imam pravico do pokojnine po ženi, zato sem le oddal knjižico in prejel nekaj zaostankov. Te dni pa sem govoril s prijateljem, ki je postal vdovec še nekaj mesecev za mano in mi je povedal, da so mu že dodelili pokojnino po ženi. Je to možno? Torej lahko dobim tudi jaz to pokojnino, ali je morda preteklo preveč časa? Naj vam še povem, da imam minimalno starostno pokojnino in da sem star 79 le tč N, R. Zavarovalni zavod že nekaj let priznava pravico do družinske pokojnine tudi vdovcem, ki so invalidi in katerih dohodki ne presegajo določene vsote. Vi torej i-mate ta dva pogoja, saj je samo po sebi umevno, da ste glede na vašo starost vsekakor invalid, čeprav ne uživate invalidske pokoj nine. Formalno bi morali priložiti zdravniško potrdilo in INPS bi vas moral podvreči zdravniškemu pregledu, vendar pa mislim, da to sploh ni potrebno, ker je pri 79-letih še tako trden in zdrav človek brez nadaljnega delavski invalid. Kar pa zadeva zapadlost časovnih terminov, pa ne boste utrpeli nobene finančne škode, saj lahko v roku petih let vložite zadevno prošnjo in družinsko pokojnino v višini 60 odstotkov ženine dejanske pokojnine vam bodo izplačali z retroaktivno veljavnostjo, točneje od naslednjega meseca po ženini smrti dalje. VIŠJI PRISPEVKI ZA DRUŽINSKE POMOČNICE Vpr.: »Pri meni dela po dve uri dnevno družinska pomočnica, za katero redno plačujem zavarovalne prispevke. Slišal sem. da so pred kratkim le zneske , povišali. Z a koliko?» P. R. Na osnovi ministrskega odloka z dne 12.2.1977 mora delodajalec pla-• čevati nekoliko višje zavarovalne prispevke za družinske pomočnice, ki so v njegovi službi, če je predvideno plačevanje tudi prispevka za družinsko doklado, znaša novi prispevek delodajalca 127 lir na uro (na podlagi dogovorjene plače 400 lir), 222 lir (dogovorje na plača 700 lir) ali 317 lir (dogovorjena plača 1.000 lir). Brez dru žinske doklade pa mora delodajalec ob istih predpostavkah odšteti 107 lir, 187 lir oziroma 267 lir za vsako uro zavarovalnega razmerja. O menjeni ministrski odlok predvideva tudi delno retroaktivno povišanje prispevkov od leta 1974 da- lje, kar pomeni, da bodo morali delodajalci doplačati razliko. Vendar1 zavarovalni zavod še ni izdal potrebnih navodil in zgoraj navedeni zneski so stopili v veljavd s 1.1.1977. Če je kdo spregledal ta povišek in plačal po prejšnji lestvici, ima , možnost, da z novo poštno nakaznico doplača razliko POVRNITEV ZDRAVILSKIH STROŠKOV Vpr.: uKot kmečki zavarovanec si moram sam kupovati zdravila, ki mi jih predpiše zdravnik. V lanskem letu sem petkrat nesel na kmečko bolniško blagajno »ričete* za povrnitev stroškov in sem si zabeležil k koliko sem plačal. Ob likvidaciji pa sem ugotovil, da sem prejel manjši znesek, kot sem v resnici potrošil. Kako lahko ugotovimo če gre za napako»? L. A. Povsem logično je, da ne more povrnjeni znesek odgovarjati dejanskim stroškom, ker si kmečka bolniška blagajna zadrži po 200 lir za vsako zdravilo. Če je npr. na zdravniškem potrdilu zapisanih šest zdravil, si zadržijo 1.200 lir. Naj vas potolažim z ugotovitvijo, da je v tržaški pokrajini ta pristojbina najnižja, saj si ponekod drugod, tudi v naši deželi, zadržijo po 400 in celo 500 lir za vsako zdravilo. Kolikpr smatrate, da ste kljub temu prejeli prenizko povrnitev stroškov, se lahko obrnete na u-rade kmečke bolniške blagajne, da preverite celotno zadevo. jim odstopi otok Masira, da bi »olajšal delovanje in vzdrževanje* njihovi mornarici, ki kroži v tem delu sveta. Kakor je nedavno pisal neki bejrutski list, more na otoku Masira stacionirati tudi do 40 tisoč vojakov. Otok pa ima tudi pomorske naprave za večje število podmornic vrste »polaris*. Znano je, da so tovrstne ameriške podmor niče opremljene z raketami, ki nosijo jedrske glave. Na letališčih otoka Masira pa lahko pristajajo tudi' večja letala, celo tako imenovana strateška letala, za katera vemo, da prevažajo atomsko Izredna strateška važnost tega; otoka v, tekmi dveh velesil je v nahajamo tako -rekoč na vratih Rdečega morja in na vratah Perzijskega zaliva. Zato je ta otok odlična «karavla» to se pravi nekakšna stražarnica ali kontrolna postaja na »petrolejski poti*, po kateri prihajajo iz perzijskega zaliva stotisoči ton »črnega zlata* na dan. In ker vemo, da Sovjetska zveza' nafte ne kupuje v tujini, ker je ima dovolj doma, je logično, da gre pretežni del te nafte v ostali visoko razviti svet, torej v zahodnoevropske države ter v dežele Severne Amerike, ki so torej, posredno vsaj, energetsko pogojene od razmer, ki vladajo tod. Sicer pa, kot zatrjuje specializirani mesečnik «Srednji vzhod*, Moskva smatra otok Masiro za «zadnji člen v verigi ameriških oporišč, ki so primerna za vojaško intervencijo v petrolejskih deželah tega področja, kolikor te zavzamejo stališče, s katerim bi bili ogroženi interesi petrolejskega monopola*. Skratka, takšno obkoljevanje navaja na misel, da bi se mogla ostrina arabskega petrolejskega embarga kot orožja za izsiljevanje. pravične rešitve srednjevzhod-ne krize, nekoliko omiliti. Vsi se še spominjamo, da je po oktobrski vojni leta 1973 tedanji šef a-meriške diplomacije Henry Kis-singer opozarjal na možnost ameriškega »prevzemanja* arabskih petrolejskih virov v Perzijskem zalivu, v primeru novega petrolejskega embarga. Gre, kot vidimo, za grožnjo, ki postane še bolj nevarna, če vemo, da je a-meriškega zunanjega ministra podprl s podobno grožnjo tudi tedanji ameriški obrambni minister James Schlesinger. Vsa zadeva pa se še ne konča tu. To področje je zanimivo tudi z drugega stališča. To področje je namreč zelo bogato, posebno odkar si arabski svet in Iran lahko privoščita diktiranje cene nafti. Kakor pravijo v dobro obveščenih krogih, sta ZDA in SZ v zadnjih letih ,na tem področju razpečali velikanske količine orožja. Največ orožja so sem prodale ZDA. Če bo držalo, kar je zapisal že navedeni «Srednji vzhod*, so ZDA prodale Iranu v zadnjih dveh letih orožja za dve milijardi 600 milijonov dolarjev, Saudova Arabija ga je kupila za malo manj kot poldrugo milijardo, mali Kuvajt pa za obilnih 370 milijonov dolarjev, skupno'-torej za skoro 4 milijarde in pol dolarjev. To pa je osemkrat več, kot je to področje kupilo orožja pred začetkom dviganja cen petroleju, torej leta 1972. Že omenjeni list je nedavno objavil tudi zemljevid tega »nevralgičnega področja* in pri tem zapisal, da so Egipt, Sudan, Saudova Arabija, Iran, Severni Jemen, O-man in Kuvajt pod ameriškim vplivom, v sovjetsko «vplivno področje* pa je isti list uvrstil Južni Jemen, Somalijo, Etiopijo in Irak. Nekateri trdijo, da je v tekmi, o kateri govorimo, Sovjetska zveza prišla z nekolikšno zamudo. Kljub temu so v Wasliingtonu po- sebno zadnje čase zaskrbljeni, kajti sovjetska navzočnost jo tu baje več kot očitna, kajti če so Američani dobili od vlad posameznih držav pristanek za postavitev oporišč, drži tudi dejstvo, da je tudi Sovjetska zveza že začela izkoriščati »pomorske olajšave* v pristaniščih in na letališčih v I-raku, Adenu, v Somaliji in drugod. V zvezi s tem je zanimiva še ena kratka vest, ki jo je objavil kuvajtski list «A1 Hadaf*. ki pravi, da bo Kuvajt, za katerega smo rekli, da spada v ameriško »interesno sfero*, kupil večje količine orožja v — Sovjetski zvezi. Baje bo na tak način prišel Kuvajt tudi do raket. Če smo v začetku rekli, da je požarov veliko in preveč, bomo iu dodali, da je Bližnji in Srednji vzhod prav tako nevarno zemljepisno področje. Spor med arabskim svetom in Izraelom, državljanska vojna v Libanonu in palestinsko vprašanje, ki mu ni videti rešitve, še ni dovolj. Bodo interesi dveh supersil’ zanetili še kak drugi ogenj, v tem primeru celo velik požar? Cousteau o človeku in morju MILAN, 14. — Predvčerajšnjim je prišel v italijansko gospodarsko metropolo Milan sloviti francoski (»morščak in poznavalec morja Jacqucs Cousteau, ki ga upravičeno smatrajo za enega največjih strokovnjakov za vso problematiko, ki se tiče morja. V Milan je prišel zato, ker je pri založbi »Fratelli Fabbri* izšla knjiga, ki jo je napisal in ki je izšla v italijanščini pod naslovom «G1| o-ceani*. Logično, da novo delo govori o morju in vseh zadevnih problemih. Jacques Cousteau obravnava v svojem delu več vidikov človekovega ravnanja z morjem, predvsem govori o ekologiji, hkrati pa tudi o tem, kako človek napačno ravna z morjem, iz katerega bi lahko pridobil veliko več kot dobi. Predvsem pravi Cousteau, da si skuša vsaka dežela odrezati čimvečji kos «svojega» morja, kar nujno vodi k obubožanju morja, ki predstavlja naj večje bogastvo. «Mi — je rekel Cousteau v Milanu na tiskovni konferenci — se moramo boriti za nedeljivo morje, za takšno morje, ki predstavlja skupno bogastvo vsega sveta*. Cousteau je tudi rekel, da grozita morju dve osnovni nevarnosti, predvsem nevarnost tako imenovanega mehaničnega ter nevarnost ekološkega uničenja morja. Prvo nevarnost predstavljajo nekontroliran ribolov, plovba brez določenih etičnih okvirov, najrazličnejša trgovanja na morju in z morjem ter nekontrolirano izkori-šanje morij pri gradnji pristanišč in drugih obmorskih objektov. Druga nevarnost je nevarnost e-kološkega značaja, ko človek že brez slehernega občutka krivde zastruplja to velikansko bogastvo, ki je bilo dano človeku na voljo, tako, da je današnji človek priča že ekološki smrti morja. Nato je Jacques Cousteau govoril o tem, kako človek ne zna izkoriščati velikanske energije, ki jo krije morje in to celo sedaj ne, ko je v energetskih težavah in sc kot klop drži petrolejskega energetskega vira ali pa vdira še na neznano jedrsko področje. Francoski strokovnjak meni, da se bo moral človek prej ali slej vrniti k morju in k drugim virom energije, kajti «sonce, veter in morje predstavljajo izredno bogat vir energije, ki ga človeštvo lahko izkorišča do skrajnih meja. Predvsem v tropičnih krajih predstavlja morje neizčrpno zalogo energije. Sploh pa je morje kot energetski vir čudovita alternativa za vse človeštvo, verjetno neizčrpna zakladnica, ki hi jo moral človek, končno, že odkriti*. Jacques Cousteau se je ob teh problemih, posebno, ko je govoril o ekologiji morja, ustavil tudi pri »zadevi Cavtat*, to se pravi ob jugoslovanski ladjf; 'ki se je pred dvema lptoma potopila v Otrant-sketn zalivu z 900 in več sodi nevarnih kemijskih‘dpnjirv. Cousteau je rekel, da je ladja Cavtat s svojim tovorom sedaj nekakšen peklenski stroj in da soglaša z dejavnostjo, ki teži za tem. da potegnejo iz morja vse sode. Pred časom, ko so predlagali, da naj bi Cavtat in njegov tovor prelili z betonsko maso, z načrtom ni bil •zadovoljen, ker da bi potencialna nevarnost tudi potem obstajala. Iz umetnostnih galerij Marineliijeve krajine v krožku «11 Car so» 7, uvodno besedo kritika Carla Milica v katalogu se nam v kulturnem krožku »II Carso» v Mazzinijevi ulici predstavlja z razstavo oljnatih pokrajin mlad tržaški likovnik Marino Marinelli. Je to še študent arhitekture, ima pa za seboj že razgibano razstavno udejstvovanje v samem Trstu in tudi drugod. Očitno je. da njegovo slikarstvo korenini v preteklosti impresionizma, toda med tem in naprednejšim dojemanjem pokra-jinarstva še ni dokončno izoblikoval osebnejšpga odnosa, pa čeprav slutimo v njegovih slikah težnjo po sodobnejšem dojemanju pokrajine. Marino Marinelli posnema pokrajine neposredno po naravi in sicer na področju med Dolino in Devinom. Bolj kot oblikovne posebnosti oziroma' znočil rjasti krajev, pa ga pri tem zanima njihova barvitost, ki jo kolorisličho kar dobro tolmači, pri tem pa so še posebno uspela prav majcena dela. Že omenjeno sodobnejše daje manje opažamo v lem, da slikar nanese motive s paleto v debelih krepko razgibanih barvnih namazih, nato pa jih dokonča, o-ziroma dodela z živahno črtno i-gro, ki pa je izgrebena ali izpraskana s koničasto paličico, nekako takb, kakor pri sgrafitih, s čimer tako rekoč pričara vejevje, suho grmičevje, šope trave in podobno. Marino Marinelli se torej še vedno zavestno navezuje na impresionizem, hkrati pa ga slikovito vabljivo spreminja z- že omenjeni) črtno iffro. Kot dober kolorist. kakršen je, nas bo mladi Tržačan prav gotovo še v marsičem presenetil. seveda če bo vztrajal pri slikarstvu. Ani la Toneatti in njena lirika Umetniško sožitje med glasbo in slikarstvom pri profesorici glasbe Aniti Toneatti prav nazorno občutimo v liričnosti, ki pronica iz PETEK, 15. APRILA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 13.30 13.30 14.10 17.00 18.00 tiitiiiiiMiiniiiiiniiiniiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinifiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinii njenih olj, ki jih je razstavila zadnjič v galeriji Rossoni, Anita Toneatti je doma iz Lošinja in je verjetno prav zaradi lega svojemu rojstnemu kraju namenila največjo podobo. Sicer pa so njeni najbolj priljubljeni motivi bili vedno slikovitost hiš in ulic istrskih obalnih mestec ter, seveda, Trsta. Pri tem pa ne dela tako kot večina tržaških slikarjev, ki iščejo svoje motive le v starem mestu. To pa zato. ker ji je poleg hiš enako važna tudi prisotnost človeka. Razumljivo ie torej, da so bilj na razstavi tudi razni prizori iz obljudenega trga ob Rdečem mostu, kjer je očitna tudi pestrost razstavljenega blaga, zelenjave in sadja na stojnicah in ob vsem tem še Vesel vrvež ljudi. Preseneča im dejstvo, da podobnih zgoščenih prizorov ne uspe podati v svojih majhnih oljih. Kakor je živahen njen temperament, lakšm> je tudi njeno slikanje v/ sproščeni igri krepkih nanosov go stih barv. Ohranja pa slikarka pri lem zvestobo narave in predme tov, ki jih upodablja. Slike šopkov cvetja so izrazite po bujno pestrih barvah, pokrajine /m so tako rekoč zalite v zim no toplino opoldanskega sonca. Je to veselo slikanje, prav tako je vesel in rekli bi razigran njen klovn, ki mu iz razcefranega cilindra raste sveža cvetica. M. B. Argumenti Komični filmi DNEVNIK in Danes v parlamentu Tečaj francoskega jezika Program za mladino Argumenti 18.30 Jazzovski koncert: Miriam Klein in trio 19.00 Sever klice Jug — Jug kliče Sever 19.20 Hišica v preriji: EPIDEMIJA, prvi del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Pepper Anderson kot posebni agent: TOLPA 17, LAS VEGASA 21.35 TAM TAM, aktualnosti 22.20 Scena proti sceni Pregled današnjih prireditev Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim: knjižna oddaja 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele: BESEDE IN NJIHOV ČAS 17.0(1 Odkrivanje prirode: Mlaka 17.20 Risani film 17.30 Srečanje z, mladino 18.00 Namenjeno staršem: ANKETA O SODOBNI MLADINI 18.25 Oddaja iz parlamenta in šport 18.45 Dogodki in prireditve v neposrednem prenosu 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Kralj Ojdip Sofoklejevo delo je pripravil Vittorio Gassman, ki hkrati igra glavno vlogo, namreč kralja Ojdipa. V delu nato nastopajo še Riecardo Mangano, Attilio Corsini, Adolfo Cieli, Sergio Grazia-ni in trije znani mojstri italijanskega odra: Lea Massari, Tino Buazzelli in .Luigi Proietti. 22.35 Beethovnova 8. SIMFONIJA Berlinski filharmonični orkester bo vodil Herbet von Karajan. Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, 10.00’ in 14.10 TV V ŠOLI Geometrija, Travnik, V zdravstvenem domu. Angleščina, Risanka, Zgodovina. 17.10 Pisani svet 17.55 Obzornik 18.10 Čez tri gore: DVAJSET LET KOROŠKEGA AKADEMSKEGA OKTETA 18.45 Prva pomoč, poučna oddaja 19.05 Cesta in mi 19.30 DNEVNIK 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 Razgledi: ZGODOVINSKA NOČ NA ČEBINAH Ustavni kongres KPS in manifest KP, ki je bil na njem sprejet 18. aprila 1937. leta, je zelo pomemben za ves nadaljni razvoj slovenskega naroda. Po skoraj dvcli desetletjih hudih bojev, uspehov in udarcev, ki jili je doživljaja komunistična partija, je kongres ugotovil, da je delavski razred sposoben in tudi pripravljen prevzeti zgodovinsko odgovornost za u sodo slovenskega naroda. To zrelost je delavski razred na Slo venskem pod vodstvom KP dokazal ob raznih- priložnostih, ob raznih manifestacijah in velikih stavkovnih gibanjih, s kate rimi je izpričal svojo enotnost in utrjeval zvezo med vsemi delovnimi ljudmi. Manifest ustanovnega kongresa KPS pa pomeni temelj programa ljudsko-f rentnega gibanja, ki je pozneje preraslo v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, po osvoboditvi pa v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Prepričljivo je manifest’ opozoril na povezanost boja proti fašistični nevarnosti za nacionalno ohranitev z bojem za politične in socialne pravice 'delovnih* ljudi Slovenije in vseh narodov, Jugoslavije. Politika KPS, ki jo je uokvirjal manifest, je premagovala idejne ovire za skupni boj vseh demokratičnih sil z odpiranjem jasne perspektive nadaljnega družbenega razvoja na osnovi marksi stičnih načel. 21.30 l. Ilerial: »BOUSSARDELOV1*. nadaljevanka 22.20 ULICE S. FRANCISCA, serijski film 23.10 DNEVNIK Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Dekle Rosemarie, celovečerni film 22.25 L. van Beethoven: Trojni koncert Zagreb 20.00 Zabavno - glasbena oddaja, prenos iz Beograda 21.00 Prizori iz zakonskega življenja, nadaljevanka 21.40 Liki revolucije: BORIS KIDRIČ Švicarska barvna TV 18.55 Mesto včeraj in jutri 19.30 DNEVNIK in šport 19.45 Knjižne novosti 20.45 DNEVNIK 21.00 KONCERT 21.35 Grk išče Grkinjo, priredba Diirrenmattovcga romana TRST A 7.00, 8.00, 0.00, 11.30, 15,30, 19.00 Poročila; 6.00, 7.30 Pogovori in glasba; 14.00, 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 /Film in 7.20-13.00 njegov zvočni trak: Casanova; Dom in izročilo: Dobro jutro, LfJU Drugi zvok; 14.05 Ženske re Glasba in kramljanje, Ženska i- v’Hc; 14*30 Jazz; 15.05 Obsojeni mena, Koncert, Predpoldanski om- pisatelji; 15.45 Glašbeno-govorm nibus, Šolske oddaje, Glasba po spored; 20:30 Piemont; 21.50 Sim željah; Za mlade: 13.15-15.30 Gla- fonični koncert; 22.40 Poje Peppi sbeni almanah, Kulturna beležili- no Di Capri; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 11.00, 12.00, I m I/ • 1U 7 ■ lo4. 14.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 lo. Klasični album, Za najmlajsc, Rekl,cacija; u 5„ Dobro jutr0i 0. ca, Koncert folk, Mladina v zrca iu času, Giasba na našem valu, PH 104; 15.35-19.00 Kultura in de- Deželni skladatelji KOPER troeiij 7.20 Na današnji dan; 7.30 lz naših sporedov; 8.08 Glasbena 6.30, 7.30, 8.JO, 12.30, 14.30, matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.05, \7 glasbene tradicije; 10.45 Tu-7.00, 7,40 Giasba za dobre jutro; ,.jstični napotki; 11.03 «Na doma-0.35 Baročna muzika; 9.30 Pio- {j grudi»: 11.40 »Kako je bilo na šče; 10,15 Orkester Deodato Eu mir; 11.15 Poje Claudio Baglioni; Čebinah*; 12.10 Revija orkestrov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pi- 12.05 Glasba po že.jah; 14.00 Kul- |lalne godbe; 13.30 Priporočajo ' tura in družba; 14.40 Italijanski Vam.„; 13.50 Človek, in zdravje; .zbori; 15.10 Plošče; 15.45 Foik; 1405 Glasbena pravljica; 14.13 !«•« Ansambel bratov Avsenik; Naši umetniki; 14.30 Glasba po 17.00 Kullurnti panorama; 17.10 Pojeta Al Jerroau in Ljupka Di- željah; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 mitrovslia; 17.30 Primorski dnev- Glasbeni intermezzo; 15.45 Naš nik; 17,45 Občan pred mikrofo- gost; 160o »Vrtiljak*; 18.05 »Me- nom; 17.50 Zabavna glasba; 18.00 sta pl.jjatelji»; 19.35 Lahko noč, Topspops; 18.35 Naši zbori; 19.30 (,tr.oci!;' 10.45 Minute z.,.; 20.00 Pop glaslfa; 21.35 Simfonični kon- stop pops 20; 21.15 Oddaja o mo cert; 22.45 Jazz. RADIO 1 rju; 22.20 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz 7.00, 8.00, 12.00, 13.00. 14.00, pred polnočjo; 00.05 Ples do'e- 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročia; nih. IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItMlllllllltMllllllllllllllllllinilllllllllllllUlllllMlllllllllllllllIttlllllllllllllMIIMHIIIIIMIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllltllllllllllllllllHII*1* STRELEC (od 23.11. do 20.12.’) Posvetite sc delu. a pri tem ne OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ogi bajte se preveč drznim podvigom. S sprejetjem neke odločitve vam bo uspelo rešiti važno vprašanje. BIK (od 21,4. do 20.5.) Dosegli boste največ, kar se sploh da doseči. Uespešno boste rešili svoja notranja protislovja. DVOJČKA (od 21.5. do .22.6.) Polni boste najrazličnejših pobud. Deležni boste izrednega' čustvenega zadoščenja. RAK (od 23.6, do 22J.) Posvetite se poslom, ki vam zagotavljajo uspeh. Prisluhnite glasu srca. LEV (od 23.7. do 22.8.) Na no- Horoskop betu način ne prepustite svojih denarnih poslov v roke drugih. Ne podcenjujte dobrih nasvetov. DEVICA (ixl 23.8. do 22.9.) Danes bo sreča na vaši strani. Manjši neuspeh' čustvenega značaja. Prijeten večer. TEHTNICA tod 23.9. do 22.10.) Ne bodite v strahu, če se stvari ne razvijajo na bolje. Prehodne nevšečnosti in skrbi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Vzdušje bo polno napetosti. Ogi bajte se pogovorom in spopadom. pretiravajte. Dovolj ste bistroumni, da bi rešili neko vprašanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1) Uspešen dan za tiste, ki se ukvarjajo s preciznimi deli. Ne zidajte gradov v oblakih. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) O-riločito se za tisto pot, ki vas bo najhitreje pripeljala do cilja. V čustvih nobene novosti. RIBI (od 20.2. do 20.2.) Dan je primeren za kovanje novih idej-Bodite bolj taktni do ljubljene osebe. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 15. aprila 1977 ■« I—I. .I...... rve italijanske košar-' dosegli sinoči še sle- Ker je bil prvi izid neodločen 1:1 se je v polfinale uvrstil Lecco. blatna igrišča, kot ga vidimo na sliki, so letos že večkrat v amaterskih ligah i,-'; , ' Mladi Bregovi košarkarji s trenerjem Lakovičem SMUČANJF URESNIČENA PREDVIDEVANJA H. PLANK OSVOJIL V SMUKU NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA ** v kombinaciji za E. Strikerja - Odlična vožnja mladega Davida p5 CATERINA VALFURVA, 14. -ni m.p ,anem predvidevanju je juž-talii11 ,®c Herbert Plank osvojil i-Tat„n&“. državni naslov v smuku, ko » Se- ^ °ddolžil za lanski poraz, Sled ■■J6 PremaSal Erwin Stricker. Uvrstf Se -'e na današnjem smuku kom cona drugo mesto z zaostan-ie « ' i stfldnk sekunde. Osvojil pa 3 "aslov v kombinaciji, ker je bil Na J®les,alomu in 13. v slalomu. kom?1, no 3- mesto se je uvrstil te ^®"*e*-ni David, ki zadnje ča-m?°sega odlične rezultate tudi na Jdnarodnih tekmovanjih. S tem re-lain„ m °svojil tudi bronasto ko-Tm, V kornbinaciji. , tn°valce)Vanja Se 16 udeležil° 61 tek' , Vrstni red: 5 ?8nk l Stricker 1’43”27 1’43"85 1’45"06 1’45”91 1’46”02 1’46”04 l’4fi”06 1’46”20 1-46"21 1'46”35 j lestvica kombinacije: 2 £rwin Stricker 3 T riJno Confortola ^nardo- David } Savid 5 ^raschini “■ Comploi ?• Tach « £orvi o ^nfortola 10; gghbaumer Konča spremenil v jugoslovansko zmago s 4,5:3,5. Ta dvoboj je izredno važen, saj dejansko že odloča o srebrni kolajni. Jutri se bo Jugoslavija srečala z zelo težkim nasprotnikom, s Sovjetsko zvezo. Ostali današnji dvoboji so potekali takole: stanje dvoboja med SZ in ČSSR je neodločeno 1:1 (ob šestih prekinjenih partijah), verjetno pa bo SZ zmagala s 5,5:2,5. Bolgarija vodi proti ZRN s 4:2 (2 prekinjeni partiji), verjetno pa bodo zmagali Bolgari s 5:3. Stanje med Romunijo in Anglijo je 1,5:1,5, zmagali pa bodo skoraj gotovo Romuni s 5:3. Podalj*šana pogodba BARCELONA, 14. — Sloviti nizo- zemski nogometaš Cruyff je še za leto dni podaljšal svojo pogodbo, ki ga veža na španski klub Barcelono. Za leto dni je svojo pogodbo podaljšal tudi trener tega kluba Mi-chels. Cruyff za podaljšanje pogodbe (za Barcelono nastopa že tri leta) prejel več kot . 600 milijonov lir. Včeraj so bile na sporedu prve tekme mladinskih iger 1. izločilne skupine za dekleta, ki so prinesle sledeče izide; OMA - Caprin 2:0 (15:7, 15,6) ' S. Gregorčič 2:0 Čampi Eliši > -(15:7, 15:4) S. Gregorčič -(15:6, 15:3) Caprin 26,99 31,02 .31,92 KOŠARKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI Uspešni nastopi goriškega Doma Skupno z Albo deli prvo mesto lestvice Na EVROPSKEM PRVENSTVU ^{oslaviji se obeta S|,cbrna kolajna ^JK-A, 14. — Na 6. evropskem ■Voh 6m Prvenstvu v Moskvi ima iut-j h Vija vse m°žnosti, da pride Vn': d? zmage. Po današnjem dne-n6J, .lz>d dvoboja z Madžari sicer (tij^ ®cen 3,5:3,5, vendar ima Veli-loža;V■ ob prekinitvi zelo dober po-J ln bi svojo partijo prav lahko •hm ""H«..,,,, ■'"iiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii 1111111111111,111111111,1111,11111,1,1111,iiiiiniiiMimiiiiiimMiMiuiMiiuMiimmimiiiMMimm,,in HPŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Trener Peter Brumen ocenjuje dosedanjo igro Jadranove ekipe porazu z moštvom CGI je Jadran osvojil štirinajst zaporednih zmag r®nutno stanje Pom* it. t)orrleni| jP^omociiskem prvenstvu Pikov''? zarad‘ velikonočnih praz- *■ Je tjinrT"1*1 Qdbih pred zaključno tre-l9:fj tekem. Od konca novembra ^i’ih 6 16 zvrst''° 17 srečanj, v ka tern s 8rn° Se borili za zmago. V PocjlpJ??0 15 krat uspeli, dvakrat pa Je v f.^er je drugi poraz prišel dos|ei rel.icm kolu, pomeni, da smo žttiag1 aanizčri.i štirinajst zaporednih H-L ra serija zmag je posledica k iia.Proti ekipi CGI iz Milj, ki c,:rn zbila z glave pretirano kaj stavest. Ker pa vsaka šola ne-Stirju ane. nosimo tudi mi ta minus Vse . to^k »a svojih hrbtih skozi tali , niesece in se ga bomo mir ro*5lernj Pa «Pa lahiilkost mentalitet, psihomo-'Pde, čtll ,n°st. vzgoja, delovne na-‘orav.*,, dijske Tibveznosti, služba, !‘PgaSttVen° . Putinih7? -e’ da so . stanje H4. Raže’m alC.ev, samo trije (A tekem ' Vitez) doigrali itd. Rezultat od 12 stan-. So-vseh °bi*k gledalcev k 1Si,alci - 1 ua*Po trih? 0 neradi igrajo pred 86 odr n°= nekaj manjka in Imatru)8 lgral4evem deležu ,V igri TOT ž‘**Pcev k?ii10l nekai stalnih pri- S^«°4i£S2S3.,S Va? ekipa j A’ da obstaja košarkar-fpP Ptivrjpn?^8' ki ie že Potrebo-v Trti?' v zadnjih nastopih SCjPHčn. CUS v Trstu, Ul. bon f0° Servolana v Dolini) ?j- Kajti riuPotrebovala še toliko U*Pehu »p b morebitnem končnem o°do lahko v«i čutjli kot soudeleženci kovanja nečesa, kar nas razveseljuje in nam je pri srcu. Za konec pa še podatek o doseženih koših v dosedanjih tekmah. Mauro FR ANCIA Robert KLOBAS Leonard KOREN ■ Edi KRAUS Henrik LISJAK Livio PERTOT Karel RAŽEM Sergij SANCIN Adrijan SOSIČ Peter STARC Loris TAVČAR Milko VITEZ Adrijan ZAVADLAL Peter ŽERJAL 24 (8:15) 265 (37:59) 4 (0:0) 113 (9:26) 44 (8:21) 2 (0:2) 118 (33:62) 16 (4:4) 215 (37:69) 318 (38:56) 2 (2:2) 86 (12:26) 54 (14:19) 136 (21:40) (V oklepaju so prosti meti) Skupni odstotek prostih metov 55,6 ali 223:401. Poprečno število prejetih košev 70, poprečno število danih košev 82. Peter Brumen Brindisi — Hurllngham 66:63 (38:32) HURLINGHAM: De Vries 25 (3:4), Forza 4, Oeser 10, Scolini 2, Iacuz-zo 11 (1:1), Meneghel 4, Pozzecco 4, Ritossa 3 (1:1), Avon, Cumljat. BRINDISI: Berton, Chiarini, Cor-della 15 (5:6), Greco 11 (5:10), Maz-zatta, Monadhesi 16 (4:5), Peplis 2, Labate 5, Colonello 17 (1:2), Romano. SODNIKA: Rosi in Fiorito iz Rima. PON: Forza (35), Pozzecco (39), Scolini (40), De Vries (40). V 10. kolu pi karske lige so deče izide: Jo!ly - Pagnossin 88:82 Scavolini - Brina 86:71 Canon - Chinamartini SKUPINA B 102:93 Lazio - Snaidero 86:94 Emerson - IBR Rim 80:70 Cosatto - Vidal 80:70 Sapori - Roller 73:56 NOGOMET ZARADI SLABEGA VREMENA Srečanje med ZSŠDI in Izolo so odgodili Zaradi slabega vremena je odpadla tekma med reprezentanco ZSŠDI in Izolo, ki bi jo morali odigrati na proseškem igrišču. Ker mora slovenska selekcija nujne odigrati vsaj eno tekmo pred prihodnjimi važnejšimi nastopi, so se predstavniki obeh moštev domenili, da bodo tekmo odigrali v torek, 19. t.m. ob 20 30 na Preseku. NOGOMET GOUDA, 14. — V .meddržavnem prijateljskem nogometnem srečanju v Goudi je Nizozemska premagala Francijo z visokim izidom 4:0. * » » LECCO, 14. — V polfinalu tekmovanja za italijanski nogometni P0-kal (polpoklicnih enajsteric) je Lecco v povratnem srečanju premagal včeraj Udinese z 1:0. Goriški Dom uspešno nastopa v prvenstvu 1. moške divizije, saj je po treh odigranih srečanjih na vrhu skupne lestvice. Toda Dom deli prvo mesto z močno Albo iz Kr-mina. Že v nedeljo se bosta vodeči ekipi srečali med seboj in bomo zvedeli, kdo je najresnejši kandidat za prestop v višjo ligo. 3. KOLO (3. aprila) Dom . Staranzano 111:93 Begliano'- Sagrado 82:61 Alba . Umanitš 91:66 LESTVICA PO 3. KOLIH Alba 6 Dom ( 6 Begliano 4 Umanita 2 Staranzano 0 Sagrado 0 PRIHODNJE KOLO (17. aprila) Alba - Dom (v Krminu ob 10.30) Umanita - Begliano Sagrado . Staranzano KADETI V prvenstvu kadetov so Domovi košarkarjji popolnoma odpovedali in zato so na spodnjem delu lestvice. Položaj goriške ekipe se ne bo spremenil, kajti do konca prvenstva manjka še eno kolo in zaostalo tekmo bo Dom odigral' proti močni e-kipi Italcantieri A. 17. KOLO Dom - Arte A 71:86 Italcantieri B . Arte B 81:68 POM - Italcantieri A 91:64 Pagnossin B - Mobil Časa 78:106 Pagnossin - Ronchi 116:64 LESTVICA Arte A 32 Pagnossin A 30 Italcantieri A 20 POM 20 MobilCasa 18 Italcantieri B 18 DOM 8 Pagnossin B 8 Arte B 6 Ronchi 2 PRIHODNJE KOLO (16. aprila) Arte B - Pagnossin A MobilCasa . Italcantieri Ronchi . Pagnossin B Italcantieri A . Dom (v Tržiču ob 16.30) Arte A - POM PROPAGANDA Dom je letos prvič nastopil v prvenstvu »propaganda*. Žal, zaradi več nastopov v okrnjeni postavi in neizkušenosti, se morajo naši fantje ob koncu prvega dela zadovoljiti s predzadnjim mestom. Prepričani pa smo, da bodo domovci v povratnem delu gotovo popravili trenutni položaj. LESTVICA Pagnosin A"' • 1 g Arte A 6 Ardita 4 DOM 2 Tigres 0 PRIHODNJE KOLO (23. aprila) Dom - Pagnossin A (v D.D. / ob 17130) Ardita . Tigers Arte A počiva MINIBASKET Pagnossin C — Dom 30:50 PAGNOSSIN C: Treu M. 5, M. Mlakar 4, Gandolfi. 1, T. Mlakar, Vitturelli 3, A. Tomasi 2, P. Treu 1, Clapiz 2, Martello, M. Tomasi 12. DOM: D. Orzan 15, Pisk 4, Pete-jan, N, Orzan 6, Komel 4, Bric, Bau-eon 9, Košuta 8, Feri 2, Gergolet, Cej 2. ’ Z zmggo nad Pagnossinom C se je za goriški Dom končal tudi povratni del turnirja za veliko nagrado minibasketa. Končho, po' dolgem | času, so domovci igrali s popolno 1 postavo, kljub temu pa naši fantje j niso zaigrali najbolje. Zlasti v o-j brambi so bili preveč statični; ver-1 jetno je to povzročil odmor med ve- | likonočnimi prazniki. Čeprav so Kon-1 tovi varovanci odigrali zadnje kolo, j niso končali turnirja, kajti z novim parom točk so-na skupni lestvici' dohiteli Arte B. Zato bodo morali Domovi minikošarkarji odigrati za vstop'v finalni del turnirja še dodatno srečanje, in sicer že 15. a-prila v goriški športni palači. -Vladimir MANCHESTER, 14. — Enajsterica Aston Villa je v finalni tekmi angleškega nogometnega pokala premagala Everton s 3:2 in tako osvojila ta prestižni pokal. * * # SOFIJA, 14. — V prijateljski tekmi je nogometna reprezentanca Bolgarije premagala Dansko z 3:1. * * » BUDIMPEŠTA. 14. - V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Budimpešti je Madžarska odpravila Poljsko z 2:1. * * ♦ ATENE, 14. — V* prvem srečanju nogometnega turnirja UEFA za a-materje je Grčija premagala Avstrijo z 1:0. Prispi+vujlf* sn DIJAŠKI) MATICO Krasova odbojkarska ekipa med srečanjem s šentjakobskim ACLI 111 ■ 111111111111 ■ 11 m 1111 n 111111111111111111111 n 11111 n 111111 iiin m 111111 mn im 1111111111111 ■ 1111111 iiimii iiii 1111111111111111111111111111111 n 1111111111111111111111111111 n milil 111111 imiMi NOGOMET V SREDO V BASLU Nastop mladih nogometašev proti Švicarjem ni zadovoljil Kandidati za ital. A reprezentanco so nekoliko bolje igrali le v drugem polčasu V svojem drugem nastopu, je italijanska B reprezentanca igrala neodločeno proti Švici. Igrali so igralci, ki bi morali po predvidevanju v kratkem času zamenjati starejše nogometaše, ki nastopajo v državnem dresu. Prav zato so strokovnjaki mnogo pričakovali od te tekme. Prihodnje leto bo v Argentini na sporedu SP, na katero se Italija sicer še ni uvrstila, ima pa to možnost. Zato morajo predvsem mladi nogometaši dobiti nekaj med- I diti, da je Italija odšla z igrišča narodnih izkušenj, če se hočejo e- I neporažena, nakovredno boriti z drugimi moštvi. Krasovi nogometaši (na sliki med tekmo z Unionom) igrajo v svojih zadnjih nastopih vedno bolje Prav s tem namenom so tekmo o-digrali s švicarsko reprezentanco, ki ni nikakršna nogometna velesila. V prvem polčasu so mladi Italijani pokazali zelo slabo igro. Praktično so se ves čas samo branili, saj so le malokrat prišli čez sredino igrišča. Le z veliko težavo so organizirali nekaj napadov, ki so se vsi jalovo zaključili. Mnogo je trener Bearzot pričakoval od Novelii-na in Pruzza, ki pa skoraj nista prišla do izraza. Od igralcev, ki jih v Italiji tako visoko ocenjujejo, so vsi več pričakovali, izkazalo pa se je, da v mednarodnem merilu le malo pomenijo. O italijanski sredini igrišča lahko rečemo, da ni izpolnila naloge, ki bi jo morala. Res je, da so na tem delu igrišča igrali izkušeni igralci Torina, ki v svojem dresu vse drugače igrajo. Po splošnem mnenju pa se prav ti i-gralci niso preveč potrudili, ker so zanje važnejši nastopi za lastno moštvo, ki se bori m ohranitev državnega naslova. V drugem polčasu pa je bila igra Italije nekoliko boljša. Vsi nogometaši so zaigrali bolj zagrizeno in so spravili Švico v težave. Slednja je namreč zamenjala že 4 igralce in tudi zato so Italijani imela lažjo nalogo. Obramba je bila vedno na mestu, predvsem po zaslugi Vavas- ] sorija, ki je bil med najboljšimi možmi na igrišču. Dobro je zaigral tudi Bruno Conti, čigar glavna zasluga je, da so italijanski igralci delno popravili slab vtis, ki so ga zapustili po prvem polčasu. O tem nastopu mladih Italijanov kot celoti pa lahko rečemo, da ni bil pozitiven. Predvsem sredina i-grišča je odpovedala, tako da se je morala obramba pošteno potru- TENIS V HOUSTONU Panatta presenetil ■"■■"""■"""■"■■III...........................................................................................................m..................................................... KOLESARSTVO NA DIRKI PO BELGIJI Walter Planekaert končni zmagovalec Poslednjo etapo si je zagotovil Italijan Vittorio Algeri, pred svojini rojakom Polinijem JAMBES, 14. - Belgijec Walter Planekaert je osvojil mednarodno kolesarsko dirko po Belgiji, ki se je zaključila danes s 199 km dolgo etapo od Flerona do Jambesa. V zadnji etapi je slavilo predvsem italijansko moštvo, saj si je zagotovilo kar prvo in drugo mesto. I- Taka prekrižala račune našim enajstericam talijana sta na etapni lestvici tre-tjeuvrščenega Belgijca Martina prehitela na cilju kar za več kot deset minut. Lestvica šeste in zadnje etape je bila namreč taka: 1. Algeri (It.) 5.57'22” 2. Polini (It.) v e.č. 3. Martin (Bel.) po 10'08” *4. Maertens (Bel.) po 10'31” 5. Katwijk (Niz.) 6. Planekaert (Bel.) 7. Wesemael (Bel.) 8. Van Staeyen (Bel.) 9. Van Katwijk (Niz.) 10. De Witte (Bel.) vsi v Maerten-sovem času Konča skupna lestvica: 1. Planekaert (Bel.) 21.39’08” 2. De Sweevelt (Niz.) po 13" 3. Priem (Niz.) 16" 4. Maertens (Bel.) 25" 5. Rosiers (Befc) 33" 6. Van Staeyen (Niz.) 3’30” 7. De Beule (Bel.) e.č. 8. Verbeeck (Bel.) 3’39” 9. Swerts (Bel.) 6'53” 10. Pollentier (Bel.) 14’55” NOGOMET TITOV POKAL Budučnost in Hajduk v finalu V polfinalu jugoslpvanskega nogometnega tekmovanja za Titov pokal je včeraj Budučnost premagala Rad-nički (Niš) s 5:4. Tekmo so odločile enajstmetrovke, potem ko se je v regularnem času in po podaljških končala fori neodločenem izidu 1:1. V finalu se bo Budučnost srečala s Hajdukom. KOŠARKA V prvenstvu dečkov Mladi poletovci so se oddolžili V zaostalem prvenstvenem srečanju so prepričljivo premagali borovce Polet — Bor 88:69 (37:28) POLET: Hrovatin 25 (3:4), Sergij Sosič, Vremec 5 (1:3), Leniša 21 (9:18), Taučer, Grison, Kalc 37 (5:17), David Sosič. BOR: Gerdol 2, Devetak, Koso vel (0:2), Merku 4 (2:4), Pečar 28, Lokar 24 (0:2), Švara 8 (0:1), Schil-lani 3 (1:3). V zaostali tekmi prvenstva dečkov so se mladi Poletovi košarkarji v slovenskem derbiju krepko oddolžili za poraz, ki so ga utrpeli v prvem delu prvenstvi. Po prepričljivi in nadvse presenetljivi zmagi proti ekipi Saba so Openci zopet pokazali, da so prav v zaključku prvenstva prišli v odlično formo. Tekma je bila namreč povsem enostranska in so poletovci gospodarili po mili volji skozi vso tekmo. Preseneča pa po drugi strani nezbrana in neborbena igra borovcev, ki so verjetno mislili, da bodo imeli lahko delo proti nižjim in mladim igralcem Poleta. Na igrišču pa je nila slika povsem drugačna cd predvidene: Leniša in Hrovatin sta s hitrimi protinapadi z lahkoto zlomila sicer nekoliko zaspano obrambo borovcev, medtem ko je zelo obetajoči Pavel Kalc (letnik 1964) gospodaril pod obema košema. Ob borovcev bi takoj omenili odlično igro Pečarja, ki je bil zdaleč najboljši izmed svojih, medtem ko je krepko razočarat visoki Lokar, ki je brez potrebe sili! z meti od daleč in se je zelo redko spustil pod koš, kjer bi lahko bil dosti nevarnejši. Dobro sta sodila Perissinotto in Stefi iz Trsta. Sergij Tavčar Polet — Kontovel 87:67 (37:23) POLET: Sosič 12, Vitez 40, Berdon 6, Piccini 8, Bratož 1, Benčina 2(1, Covaeio, Filipčič. KONTOVEL: Starc 27, Prašelj 13, Ban 17, Danev 6, Emili, Černoli 2, Majovski 2. V prijateljski tekmi v openski telovadnici v okviru priprav na bliž nje «prv*nstvo pomlad* so poletovci prepričljivo premagali Kontovel. Treba pa je takoj povedati, da je imela tekma značaj treninga, zato ni mogoče dajati nobenih sedb o tem, katera izmed obeh ekip bo lahko imela več uspeha v prvenstvu, ki se bo pričelo že to soboto. Verjetno so Kontovelci nekoliko o-slabljeni (zaradi prenehanja igranje odličnega zunanjega igralca PaVla Bukavca), po drugi strani pa je res. da bi lahko ekipa s Klavdijem Starcem zmogla katerikoli podvig. Vsekakor pa lahko menimo, da so na papirju poletovci nekoliko favorizirani, v primeru s Kontovelci, saj imajo v svojih vrstah dva igralca (Valter Sosič in Boris Vitez), ki bi morala proti sovrstnikom v tem prvenstvu imeti precej lahko delo. Oba sta bila namreč stalna člana prve Po'.etove mladinske pe terke, ki je po 22 napornih tekmah pravkar zaključila prvenstvo in izkušnje, ki sta si jih nabrala, bi morale biti zelo važne in odločilne v tekmah proti mlajših nasprotnikom. Vsekakor pa lahko kot zaključek za gotovo trdimo, da sta obe slovenski peterki na zadovoljivi tehnični in kondicijski ravni in v bližnjem prvenstvu ne bosta razočarali, i HOUSTON, 14. — Italijan Adriano Panatta je na mednarodnem teniškem turnirju v Houstonu na katerem bodo razdelili med najboljše i-gralce nagrade v višini 800 milijonov lir, pripravil veliko presenečenje. V prvem kolu je gladko izločil enega glavnih kandidatov za končno zmago, Amerikanca Connorsa 9 .6:1 in 7:5. ATLETIKA V SANTIAGU Fava «operiran» SANTIAGO, 14. — V Santiagu se je v današnjih zgodnjih urah razširila vest. da so na slepiču operirali znanega italijanskega atleta Franca Favo. Pred začetkom operacije so Favo pokazali časnikarjem in na operacijski mizi ga je snemala celo televizija. Popoldne pa se je izkazalo, da je to bila le šala, katero so si privoščili študer.tj-' tamkajšnje medicinske fakultete ob otvoritvi novega akademskega leta. Fava pa je odigral »glavno vlogo*. # # * BRESCIA, 14. — Jutri bodo v Brescii operirali znano italijansko kolesarko Cressari.ievo, ki je dobila med padcem c kolesa odprt zlom ključnice in številne druge poškodbe. Po mnenju zdravnikov bo lahko ponovno dirkala šele . ob koncu junija. OBVESTILA ŠD Polet vabi svoje člane, pa fudi druge prijatelje mladine na UDARNIŠKO DELO, ki bo na novem openskem kotalkališču, na Repentabrski ulici, v nedeljo, 17. t.m. z začetkom ob 8.30. SPK CSupa iz Sesljana vabi člane, da se udeležijo delovne akcije v sobato, 16. in v nedeljo, 17.4,, v društvenem prostoru, od 9. ure dalje. Posebno so vabljeni člani, ki imajo spravljene čolne In opremo ter mlrdl, ki se zanimalo za uporabo društvenih jadrnic v prihodnji |adra'ni sezoni. Pri točkovanju za najem društvenih jadrnic se bo up’štcvalo sodelovanje na* delovnih akcijah. ODBOR • # * SPK čupa sporoča, da bo TEČAJ O SPLOŠNEM PRAKTIČNEM POMORSTVI.1, pod vodstvom kap. Bruna Volplja, vsak ponedeljek in četrtek od Z0. ure dalje, v dvorani Prosvetnega društva, v Barkovljah. Začetek te-čaja bo 18. aprila. Teoretični del bo (rajal štiri tedne, nato bo sledil praktični del na morju. Vpisnina je 20.000 lir za člane lu 30.000 lir za nečlane. Vpisavanje pri Darku Malalanu, Opčine, Pro-seška ulica 6, tel. 211-465. Tečaj služi tudi kot priprava za polaganje izpitov za upravljanje motornih čolnov tn jadrnic. ODBOR • * * TPK SIRENA vabi svoje člane, da se vpišejo v TEČAJ o praktičnem pomorstvu, ki ga organizira SPK čupa. Vpisuje tajnik Inke Starc, tel. 761-635. * * * SPDT prireja v nedeljo, 17. t.m. ALPINISTIČNI TEČAJ ki ga vodi Janko Furlan. Zbirališče bo na začetku Napoleonske ceste ob 9.30. Vse informacije dobijo tečajniki na ZSŠDI (tel. 31-119), » ;Jrcciniilvo, uprava, oglasni oddalak, 'RST, Ul. Monfecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 ,'odružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 - 57 23 'Jaročnina fr-ešečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina ta inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». / SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 eino 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi ’oitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 15. aprila 1977 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da9 lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri SPI. • zdela^Ztr Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskal založnikov FIEG OB PODPORI LETALSTVA IN MAROŠKIH ODDELKOV Obširna ofenziva v Zairu proti katanškim upornikom Mobutujevo letalstvo je bombardiralo tudi vasi v Angoli in Zambiji ■ Egipt zanikal, da bi poslal svoje vojaške oddelke v Zaire * Nadaljuje se francoski letalski most , KINŠASA, 14. — Ofenziva Mobu-tujevih in maroških čet proti upo> ; nim katanškim gverilcem v južni jzairski pokrajini Saba se je že začela. Zairsko letalstvo je s svoj mi j lovskimi bombniki mirage napadlo nekaj vasi, ki so v rokah upornikov. Položaj se je zapletel, ker so Mobu-, tu jeva letaia prizadela tudi nekatere vasi v sosedni Zambiji, tarča topniškega ognja pa sta postali tudi dve angolski ladji in sicer ena na reki Zambezi, druga pa v angolskih ozemeljskih vodah, potem ko je izto-I volila tovor živeža v glavnem mestu Angole Luandi. Bombardirane so bile tudi vasi v Angoli. Maroške čete 90 se vkopale predvsem'v okolici mesta Kolvezi, največ je ga rudarskega središča v Ša bi. Uporniki so se že pred desetimi dnevi ustavili kakih 80-90 kilometrov od mesta in potem niso več skušali prodirati naprej. Vest o začetku ofenzive proti katanškim upornikom je sporočil tudi glasnik zairske vlade, ki je dejal, da slednja poteka ob podpori letalstva. Točnih podrobnosti zaradi oddaljenosti in ker so operacije še v teku. še ni bilo mogoče izvedeti. Zračni most med Marokom in Zairom se še vedno nadaljuje. V Franciji so najprej sporočili, da so francoska letala zaključila svojo misijo, vladni glasnik pa je samo nekaj ur kasneje izjavil, da ne more dodati ničesar izjavam, ki jih je predsednik Giscard D’Estaing dal v začetlču tedna po televiziji, ko je dejal, da bodo letala ostala na razpolago maroškim oboroženim silam do konca tega tedna. Iz njegovih izjav torej jasno izhaja, da se zračni most še nadaljuje. Če Francija vztraja pri svoji pomoči Maroku in Zairu, pa se je egiptovski predsednik Sadat nekoliko umaknil. Vesti, da je Egipt pripravljen poslati v Zaire svoje čete, je vladni glasnik v Kairu danes odločno zanikal, čeprav je izrazil podporo egiptovske vlade Mobutuju, katerega oblast o-grrža »oborožena agresija* iz Angole. Medtem je tudi Zahodna Nemčija sklenila poslati pomoč zairskemu P"edsedniku Mobutuju. Gre za pomoč v znesku pet milijonov mark (skoraj dve milijardi lir), ki pa ni vojaškega značaja, temveč gre predvsem za živež in zdravila. Za prevoz bodo najeli zasebna letala in ne bodo poslužili zahodnonem- ških vojaških letal, da se ne bi za-p’rtli v enake težave, ki jih ima sedaj francoski predsednik Giscard D'Estaing pred notranjo in mednarodno javnostjo. V zvezi z bombardiranjem zambijskih vasi na meji z Zairom, je glasnik osrednje zairske vlade dejal. da so vasi najbrž bombardirali Sov'eti. da bi povzročili razkol med Zambijo in Zairom. Kako prihaja do te trditve, je skrivnost, saj so v Angoli kubanske čete. nikakor pa ne sovjetski oddelki. Mobutu je medtem ponovno obtožil Angolo, Kubo in Sovjetsko zvezo, da rovarijo proti njegovi vladi. Katanške upornike naj bi vodili Kubanci in Sovjeti, kar pa so tudi v VVashingtonu odločno demantirali. Postaja torej čedalje bolj verjetna domneva, da gre za poskus mednarodnih reakcionarnih sil, ki bi ho- tele izkoristiti spopade v bivši Ka-tangi za agresijo proti mladi neodvisni Angoli, ki je afriški reakciji, predvsem Južni Afriki trn v peti. Po porazu notranjih nasprotnikov (FNLA in UNITA), ki so prejemali pomoč iz Zaira in od ameriških vohunskih agencij, ne ostane angolskim sovražnikom kot ena sama rešite!': agresija od zunaj. Na to so opozorili tudi sami angolski voditelji, ki pa so obenem poudarili, da ima predsednik Neto podporo ljudstva in je zato njegova oblast dokaj trdna, (if) (osla: kovanec naj izdelujejo zasebna podjetja RIM, 14. — Parlamentarec Costa (liberalec) je naslovil na zakladnega ministra vprašanje, kakšne ukre-ix: nameravajo sprejeti pristojne oblasti za dokončno rešitev kočljivega vprašanja pomanjkanja drobiža, to je zlasti 50 in 100-lirskih kovancev. Te nadomeščajo sedaj, kot znano, tako imenovani »mfničeki*, o katerih pa še vedno ni mogočo zagotovo vedeti, če so zakoniti ali ne in ki tudi sicer pomenijo le začasno rešitev problema. Costa predlaga, da bi odslej kovance izdelovala namesto državne kovnice zasebna podjetja. Državna kovnica je postavila na denarni trg I. 1974 261 milijonov kovancev, leto pozneje 345. v 1. 1976 pa nekaj nad 450 mil. kovancev. Kljub porastu za 30,4 od sto med predlanskim in lanskim letom — nadaljuje Costa — pa je proizvodnja še vedno premajhna; v omenjenem času se je namreč razpoložljivost kovancev v resnici povečala le za 12 od sto. PEKING, 14. — Novozelandsko odposlanstvo parlamentarcev, ki ga vodi Roy Jack, je danes zaključilo 4-dnevne uradne pogovore s kitajskimi voditelji. Na sestanku s predsednikom vlade Hua Kuo-fengom in drugimi državniki je bila nied sobesedniki soglasno izražena zaskrbljenost 'zaradi nenehnega širjenja sovjetskega vplivnostnega območja na Tihem oceanu. NADALJEVANJE CATANZARSKEGA PROCESA ZARADI POKOLA V MILANSKI KMEČKI BANKI Giannettini je po naročilu SID poskušal preveriti moč «polvojaškega aparata» KPI V načrtih fašističnih teroristov tudi atentat na helikopter, s katerim se je vozil Richard Nixon med obiskom v Rimu - Včerajšnja obravnava v znamenju prerekanja med odvetniki CATANZARO, 14. — Neofašist Guido Giannettini, eden od glavnih obtožencev na procesu zaradi pokola v milanski Kmečki banki 1. 1969. ni držal obljube. Potem ko ga je med včerajšnjo obravnavo zagovornik Valpredove anarhične skupne Calvi splavil v hudo zagato, je zabrusil sodnemu ter odvetniškemu zboru, da od tistega trenutka ne bo več odgovarjal na vprašanja, v resnici pa je bil med današnjo razpravo dokaj zgovoren. Povedal ni sicer nič bistveno novega in se. kot mu je v navadi, spretno izmikal vprašanjem, Calvi je danes zopet prošel v napad, ki je občasno izzval ogorčene in nesramne reakcije iz vrst branile: / fašističnih obtožencev. Njegova vprašanja so se vrtela pretežno okoli zvez med bivšim «agentom ;Z» ter Fredo in Venturo. Obtoženec ni hotel povedati, kdaj in kolikokrat, pa tudi zakaj se je v letih terorističnih atentatov shajal z neonacistom ter založnikom iz Castelfran-ca Veneta; na zadevna vprašanja 'e odgovarjal z «ne spominjam se več» ali VVagner najprej obsodi koroške Slovence za radikalizem, razglasi jih za skrajneže, ki motijo mirno ozračje v deželi. Vse do zdaj so avstrijski socialistični p-vaki omenjali tako slovenske kot nemške skrajneže, seveda so pri tem vsako odločno slovensko zahtevo po uresničitvi sedmega člena razglasili za delo skrajneže , pri tem pa so zaradi ravnotežja obsojali tudi «pretirane» protislovenske pojave na nemški .strani. Zdaj VVagner ju ne gre več za uravnoteženost, skrajneži, radlkal-neži in motilci miru so edinole Slovenci, ki izrabljajo avstrijsko demokracijo. Drugi del osti Wagnerjevih protislovenskih izpadov pa je namenjen vodstvu obeh slovenskih organizacij, ki ju prikazuje kot «voditelje brez vojske*, jih krivi, da skušajo ustvarili državo v državi, da 'pa je njihovo početje v nasprotju s težnjami večine ne le nemškega marveč tudi slovenskega prebivalstva na Koroškem. Na koncu VVagner na temelju takih »ocen* poziva v imenu avstrijske demokracije na boj proti »agitatorjem* in dažnim prerokom*. Vsekakor je najnovejši napad na n anjšino in na njene voditelje izraz zagate, v katero je zašla avstrijska protimanjšlnska politika prav zavoljo odločnega, enotnega in vztrajnega odpora koroških Slovencev. Značilno je. \Ja v vsej tej in taki protimanjšinpki Tržaška industrija občuti vsak dan bolj posledice gospodarske krize, ki je zajela Italijo. Položaj morda še ni tako dramatičen kot v nekaterih drugih krajih, vendar se seznam industrij, ki se znajdejo v hudih težavah in zato napovedujejo odpuste in omejevanje produkcije, vsak dan daljša. Prav tako pa jc mnogo tovarn, ki še niso na takem seznamu, vendar bi se utegnile v kratkem znajti v hudih težavah, ko bi ne prišlo do odločilnih premikov. Ena takih tovarn je tržaška Te lettra v industrijski coni. Tržaški obrati zaposlujejo okrog 650 delavcev, povečini žensk, v njih se izdelujejo predvsem elektronske naprave za telefonske centrale. V drugih krajih Italije je še nekaj večjih ali manjših tovarn iste družbe, skupno je v njih zaposlenih okrog 4.000 o-seb. Pred enim letom je turinski avtomobilski mogotec Fiat postal stoodstotni lastnik družbe Telettra. Na težaven položaj v tržaškem in ostalih obratih so opozorili na včerajšnji-tiskovni konferenci, ki so jo iiiHtmiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiHititimiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiimiii Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA ODBORA Sprejet načrt o preureditvi storitev, namenjenih javnosti Predvidena obsežna decentralizacija po rajonih Posvetovalni sestanki s sindikalnimi organizacijami Občinski odbor je na zadnji seji odobril načrt za preureditev raznih občinskih storitev. Sklep se nanaša na načrt, ki je bil izdelan na osnovi smernic, ki jih je nakazal občinski svet že pred štirimi leti in ki predvideva ustanovitev štirih operativnih področij: glavno tajništvo, centralizirane storitve, decentralizirane storitve in decentralizirane teritorialne enote. Glavno tajništvo bo nadzorovalo vse storitve, ki jih občinstvu nudi občinska uprava. V njegov delokrog spadajo nadalje pravni urad, urad za pogodbe, splošni protokol, urad za razglašanje aktov, arhiv, stati-tična in nekatere druge službe. V okviru centraliziranih storitev bodo delovali urad za splošna vprašanja in decentralizacijo, oddelek za o-sebje ter oddelki za knjigovodstvo, proračun in načrtovanje. V ta resor bodo spadali tudi ekonomat in javne industrijske storitve. Decentralizirane storitve bodo obsegale vse tiste storitve, ki jih občinska uprava posreduje občinstvu preko decen- traliziranih enot in občinskih podjetij. Praktično bodo po novem decentraliziran? naslfdnje storitve: ,ma-tični urad, davčna izterjevalnica, odsek mestnih stražarjev, odsek zn šolstvo ter službe za socialno skrbstvo, zdravstvo, javna dela, urbanistiko, kulturne dejavnosti, šport in «prosti čas*. Vse te službe bodo torej po novem delovale na podlagi rajonske porazdelitve pristojnosti. Predvidena je ustanovitev posebnega občinskega podjetja za vzdrževanje šolskih stavb. Prav tako nameravajo ustanoviti posebno podjetje za vzdrževanje javnih del, med tem ko sp bo z .načrtovanjem novih del ukvarjal neposredno odsek za javna dela. Končno je predvidena ustanovitev posebnega občinskega podjetja za upravljanje kopališč in pokritega bazena. Občinski odbor je poveril odborniku za splošna vprašanja Abateju nalogo, da začne s posvetovanji o nameravani preureditvi občinskih storitev z rajonskimi konzultami in s sindikalnimi organizacijami. sklicali enotna federacija kovii,a£ s>. jev FLM in člani tovarniškega -jr ta. Pogajanja med vodstvom P°7 jrugajauja iuot vuu.-n.vu>.. . . jetja in sindikati so že nekaj prekinjena, ker so še tako realjs*2 ni in popustljivi predlogi sindik8? »v-,.------.->- naleteli na gluha ušesa. Pod. izdelalo svoj načrt, po kateren1 j moralo zmanjšati število zaposlelL za 375 enot: ->ri tem vodstvo nafl ša, da ne namerava nikogar stili,, ampak da misli reš.'ti to vP Sanje s prostovoljnimi odpusti J® zatekanjem k dopolnilni blagajn1, vov Ta zagotovila na niso zado' la niti tovarniškega sveta, n‘ti 8 dikalistov, ki vidijo v načrtih 1 lettre napad na raven zapos nja, še posebno pa na zaposlo^j ženske in nekvalificirane d° , ženske in nekvalificirane ne sile. Rešitev, pravijo pr/u ’-* niki FLM. t»; v skrčenju del01..;, sile, ampak v njenem prekva- ^ i-anjn To pa bi seveda terjalo -vo politiko vodstva podjetja. y leg tega pa sploh novo gf.sp°%! sIm politiko v državi Veliko ^ žhv izhaja namreč iz dejstva. ^ Telettra dela predvsem za drž® ( telefonsko družbo SIP. ki P° f strani še ni točno definirala ^ črta za razvoj telefonskega oi> žja v Italiji (kar onemogoča Tp tri, c!a bi na daljši rok načrt®1' proizvodnjo), po drugi strani P*- svojih naročilih priviligira „ Sit - Siemens zaradi politični*1 (( klienteli,stičnih interesov Vse veda povzroča velike težave bi, kakršna je Telettra, ki j®, stala prav zaradi tega, da °!„l■urtllllllllllliklllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||t|pf|^|'|i||||||||||||||M»|«|||ll•M||, S sestanka uslužbenk tržaške pokrajin*5 V ustanovah, ki spadajo pod tržaško pokrajino, so ženske pretež- no ali v socialnih službah ali pa na manj odgovornih upravnih mestih. Do te ugotovitve, ki se ne, razlikuje mnogo od položaja v veliki v očrni italijanskih javnih uprav, so prišle pokrajinske ušlužbčnke, ki so se včeraj prvič sestale. Vzrokov je več, toda najvažnejša bi lahko osredotočili v še vedno obstoječem predsodku, da se mora ženska prvenstveno posvetiti družini, in pa v pomanjkanju socialnih sRžo, ki bi ženski resnično omogočila prlčcp av no vključitev v delovno mesto. Pre- mostitev teh ovir ni lahka. ■ u Wi svojem ožjem okviru se J1'^! načne samo s skupno zav^ Saj, kakor je izjavila neka ^ negovalka, nas o naših ^ M d.kro podučijo, o naših Pli pa se moramo same.