IZHAJA VSAK ČETRTEK UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini D N I K Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 40.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 45.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1778 TRST - ČETRTEK 11. APRILA 1991 LET. XL. Evropa, Italija, Jugoslavija (ali: EGS in »enotnost« na Balkanu) Svetovna in posebej evropska javnost kaže živo zanimanje za razvoj dogodkov v Jugoslaviji. Pa ne samo širša javnost in seveda javna občila, ampak tudi in še zlasti Politični dejavniki. Časopisje se zlasti v Italiji in Franciji dnevno vbada s temi vprašanji in ga osvetljuje iz svojih zornih kotov. Enako tudi radiotelevizijski komentarji in poročila. Tu pa bi se nekoliko zamislili ob raznih pomembnih političnih iz- j javah odgovornih vlad, kar ima tudi svojo posebno težo. Znano je pismo, ki ga je nedavno ameriški predsednik George Bush poslal predsedniku jugoslovanske zvezne vlade Anteju Markoviču, v katerem se odločno zavzema za enotno in demokratično Jugoslavijo. Bush je tu zlasti podčrtal, da ZDA ne bodo podpirale nobene etnične skupine v Jugoslaviji, ki bi se želela odcepiti od Beograda. Amerika torej zahteva le enotno Jugoslavijo! Pred dnevi pa je bila na obisku v Beogradu »trojka« Evropske gospodarske skupnosti, ki so jo sestavljali italijanski, nizozemski in luksemburški zunanji minister (slednji v svojstvu trenutnega predsednika EGS). Ti so imeli vrsto pogovorov z odgovornimi predstavniki Jugoslavije. Srečali so se z zunanjim ministrom Lončarjem in zveznim predsednikom Jovičem. Nato so dali vrsto izjav in komentirali današnji položaj v Jugoslaviji. Za nas so posebno zgovorne izjave, ki Uh je dal italijanski zunanji minister De Michelis. Ta je najprej resno opozoril zvez-uo vlado, naj se ne spozabi uporabljati sile v reševanju notranjih medetničnih odnosov. Nato je še dejal: »Šestim republiškim vladam pa pravimo, naj opustijo separatistične skušnjave. Nihče naj si ne dela u-tvar, da bo iahko sam prej prišel v Evro-Po. Prav obratno je res. Z razdeljeno držalo ho približevanje EGS neznansko daljše.« Luksemburški minister Poos pa je de-jul: »Samo enotna in demokratična Jugo-slavija ima lahko organske stike z EGS«. Že gornje izjave dveh zunanjih ministrov držav EGS lahko dajejo misliti. Te namreč kažejo, da se Evropa danes ne namerava odpovedati misli o enotni državi na Balkanu, ki naj še naprej združuje Slovence, Hrvate, Srbe, Makedonce, Črnogorce in Bosance (ter Albance) v eni sami, čeprav demokratični državi. Kaže, da torej uradna Politična Evropa danes noče poznati in priznati avtonomnih teženj, recimo, Slovenije ln Hrvatske po samostojnosti. Obenem daje razumeti, da ne sprejema plebiscitarnih a. b. dalje na 2. strani ■ Kriza vlade v Italiji Tokrat ima odločno prednost program Medtem ko pišemo, si poslanec Andreotti še dalje prizadeva, da bi izpolnil nalogo, ki mu jo je bil zaupal predsednik Cossiga, da bi torej sestavil novo vlado. Tokrat ni v razpravi oblika koalicije, saj je že zna-! no, da se bo obnovila petstrankarska vlada, i kot tudi ni toliko sporno, koliko in katera ministrstva bodo v novi vladi imele posamezne stranke oziroma njihove struje. Vse kaže, da gre tokrat predvsem za program. Predsednik republike je namreč ob podelitvi mandata od poslanca Andreottija zahteval, naj se vladna koalicija predstavi parlamentu s programom, ki ga bo lahko izvedla v letu, ki še manjka do rednega izteka zakonodajne dobe. Zagrozil je celo, da bo v nasprotnem primeru razpustil parlament, tako da bo treba spet predčasno razpisati državnozborske volitve. Na krizo vlade, ki je v teku, vplivajo, kot kažejo -dogodki zadnjih dni, tudi hude kritike in hudi očitki, ki prihajajo iz ostalih držav Evropske gospodarske skupnosti, zlasti iz Nemčije, a tudi Francije in Velike Britanije. Bonn je na primer javno izrazil bojazen, da bi »sicilijanska mafija« mogla razširiti svojo zločinsko dejavnost na o-zemlje Nemčije in tudi na druge države EGS. Takšna nevarnost bo grozila zlasti v trenutku, ko bo prišlo do evropske gospodarske in monetarne integracije. Nemci očitajo italijanskim oblastem, da so odločno premalo naredile proti mafiji in sploh proti organiziranemu kriminalu, pri čemer navajajo ugotovitve samih Italijanov, češ da so kar štiri dežele na jugu države pod nadzorstvom organiziranega kriminala in da je tu država dejansko brez moči. V tej zvezi smo te dni v italijanskem tisku brali, da se je število zločinov, ki jih je policijska oblast prijavila sodstvu, lani povečalo za skoraj 22 odstotkov v primer- javi z letom 1989, medtem ko se je zmanjšalo število sodstvu prijavljenih oseb. To pa iz preprostega razloga, da čedalje bolj narašča število zločinov, o katerih ne morejo izslediti krivcev. Glavni partnerji iz EGS Italijo opozarjajo tudi na hude posledice, ki utegnejo nastati zaradi ogromne javne zadolžitve, saj to znaša več kot milijon in 300 tisoč milijard, kar je več, kot znaša vrednost celotne italijanske letne proizvodnje. Če se to stanje ne odpravi ali korenito popravi, bodo njegovi učinki škodljivo vplivali na gospodarstvo celotne EGS, predvsem pa na inflacijo. Zakladni minister Carli je te dni svojim kolegom iz EGS ponovno obljubil, da bo Italija na prihodnjem zasedanju predstavila načrt za sanacije javnih financ. Medtem je tudi Mednarodni denarni sklad priporočil Rimu, naj ustavi proces javnega zadolževanja, Nemčija pa nenehno svari, naj Italija sanira javne finance, kajti v nasprotnem primeru ne bo niti govora o evropski integraciji, saj ima Bonn že tako velike skrbi na Vzhodu. Program nove Andreottijeve vlade bi torej predvideval predvsem ukrepe za u-činkovit boj proti organiziranemu kriminalu (mafiji, kamori itd.) ter ukrepe za omejitev javnega zadolževanja, pri čemer prihaja v poštev tudi privatizacija nekaterih dejavnosti, ki jih zdaj — praviloma potratno — opravljajo javne ustanove. Mednarodni denarni sklad odsvetuje nadaljnje pritiskanje davčnega vijaka, pri čemer u-gotavlja, češ da je v Italiji obdavčitev že zdaj v povprečju višja od tiste v ostalih evropskih državah. Zato naj Italija raje zmanjša javne izdatke, predvsem na področju zdravstva, prevozov, socialnega skrbstva in krajevnih financ. dalje na 2. strani ■ Brzojavka Ssk mandatarju Andreottiju Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je z brzojavko opozorilo mandatarja za sestavo nove vlade, posl. Giulia Andreottija, na nerešene probleme slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. »Ko Vam želimo obilo uspehov pri opravljanju težkih odgovornosti,« je zapisano v brzojavki, »zahtevamo jasnih zagotovil nove vlade glede zaščitnega zakona in reševanja problemov slovenske manjšine«. Deželno tajništvo Ssk, ki o tem poroča v posebnem tiskovnem poročilu, je tudi ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi krize, ki je zajela Primorski dnevnik. Zal še ni stvarnih znakov, da bi pristojne oblasti pomagale pri premoščanju težav, a tudi napovedi o pluralizaciji založnika in o jasni avtonomni, profesionalni in finančno zdravi perspektivi časopisa še ne nudijo zadovoljivih jamstev. Končno je v tiskovnem poročilu Ssk rečeno, da bo v soboto, 13. t. m., celodnevni interni seminar na deželni ravni kot priprava na deželni kongres in priložnost za razpravo med člani strankinih organov, izvoljenimi zastopniki in strokovnjaki o problematiki na področju socialnih vprašanj, gospodarstva, teritorija in ekologije radio trst a j Tokrat ima odločno prednost program 91 NEDELJA, 14. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik: 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Marko Sosič: »Zgodba o zaspanem velikanu in njegovih sanjah-; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in nsš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13 00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 V studiu z vami; 17.00 Šport in glasba, prenosi z naših prire ditev; 19.00 Večerni radijski dnevnik. IH PONEDELJEK, 15. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželra kronika; 9.30 Iz preteklosti v sedanjost; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 11.45 Slovenska lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.r0 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Veselo na otroškem valu«; 16.00 Skupina The Van Leer Chamber Musič Players; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 16. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Jaz, Mikula-letič; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radij-sik dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Skupina The Van Leer Chamber Musič Players; 1700 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 19.00 Večerni radijski dnevnik. H SREDA, 17. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 16.00 Simfonični orkester RTV Slovenija, vodi Marko Munih; 17,00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na rti-čišču z italijanskim svetom; 19.00 Večerni radijski dnevnik. H ČETRTEK, 18. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski ' dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovensko denarništvo v Trstu; 9.30 Obvezna smer — vzhod; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«; 12.00 Spoznavajmo Slovenijo; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po že'j'h; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 XI. tekmovanje slovenskih pevskih zborov v Mariboru; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Trst je klical; 19.00 Večerni radijski dnevnik. M PETEK, 19. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Človek v mejnih situacijah; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dne/nik; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Otroški knjižni sejem«; 14.30 Od Milj do Devina; 17.00 Poročila in kulturna k-c-nika; 17.10 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. IB SOBOTA, 20. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in dežslna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester; Slovenske filharmonije. Mezzosopranistka Eva Novšak-Houška, violinist Črtomir Ši-škovič; 11.35 Alberto Moravia: »Prezir«; 12 03 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Primorska poje; 13.C0 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po žsljah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nsdiški zvon; 16.00 Moč tišine; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Ulrich Lauterbach: »Oblak od zunaj«, radijska pripoved; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 3! nadaljevanje iz 1. strani Ena izmed pomembnih točk vladnega ; programa naj bi bile »institucionalne reforme«. Gre za silno zapleteno in tudi kočljivo vprašanje, ki ga gotovo ne bodo rešili v letu dni. Ustrezni ukrepi se tičejo ustavnih določil in utegnejo celo pomeniti konec prve ter rojstvo druge republike. Kot znano, se Craxi in njegova socialistična stranka — kot sicer že davno prej misovci — zavzemata za tako imenovano predsedniško republiko (delno po vzoru ZDA ali Francije) in predlagata takšne ustavne spremembe, ki naj okrepijo izvršno oblast (vlado), na novo Liredijo sedanji ohlapni dvodomski sistem in okrepijo pristojnost posameznih dežel. Obe večji stranki (KD in PDS - prenovitelji) sta v tem pogledu previdnejši, čeprav priznavata, da so nekatere VOJNE JE TUDI FORMALNO KONEC Diplomatsko-politični aspekti zalivskega dogajanja se ob vsem tem polagoma normalizirajo. Kot znano, je Irak brez proti-pogojev pristal na resolucijo Združenih narodov, ki je zahtevala uničenje iraškega kemičnega in sorodnega orožja ter priznanje meje s Kuwaitom iz leta 1963. S tem je začelo dokončno veljati premirje med Irakom in zahodnimi silami, in dejansko je s tem tudi formalno konec vojne. Združeni narodi bodo v kratkem razmestili svoje opazovalce, ki bodo nadzirali spoštovani e določil o premirju. V kratkem bo odpotovalo na določena mesta 1.500 pripadnikov mirovnih sil; zbrali jih bodo med takoime-novanimi modrimi čeladami, ki so že več let prisotne na raznih območjih Bližnjega vzhoda, na primer na Cipru, v južnem Libanonu, na meji med Izraelom in Sirijo ter še kje. Vse kaže, da bo general Schwarzkopf odložil vojaško uniformo in se posvetil drugi dejavnosti. Začele so krožiti govorice, da je predsednik Bush generalu ponudil mesto vrhovnega poveljnika oboroženih s;l da pa je Schwarzkopf to odklonil. Znano je, da je imel Schwarzkopf drugačne poglede na zalivsko vojno kot ameriški predsednik. Bil je pristaš nadaljevanja spopadov do zrušenja Saddamovega režima. Politični vrhovi v Washingtonu pa so odlcčili drugače. Rodomor Kurdov Iraška vojska pobija Kurde tudi s fosfornimi in napalmskimi bombami. O tem so že nekaj časa krožile govorice, zdaj pa je ta grozovitost tudi dokumentirana. Zadevne strahotne prizore so posneli in so jih v Parizu predvajali člani ekipe »Zdravniki brez meja«, ki so se bili pravkar vrnili iz Iraka. Skupina je objavila nujen poziv, nai mednarodna javnost priskoči na pomoč kurdskemu narodu, ki beži s svojih domov in mu primanjkuje dobesedno vsega. Podoben poziv je objavil ameriški zunanji minister Baker, ki je v okviru obiska na Bližnjem vzhodu prišel v Ankaro, kasneje pa tudi v bližino turške meje z Irakom, kjer se je lahko na lastne oči preori-čal, v kakšnem obupnem stanju so mno- ustavne spremembe nujne. Mandatar Andreotti pravi, naj se vsi že zdaj obvežejo, da bodo te reforme predmet razprave v prihodnji zakonodajni dobi, ko naj bi se tudi izvedle. Za zdaj pa se lahko sprejmeio le nekateri ukrepi, da se predvsem poenostavi parlamentarni postopek. Andreottija čakajo, kot vidimo, težavne naloge. —o— Evropa, Italija... 0 nadaljevanje iz 1. strani izidov v Sloveniji, ki se je lanski december odločno in množično izrekla za neodvisnost in suverenost. Če je to laže razumeti (čeprav ne opravičiti) za ZDA, ki vidijo lu verjetno le svoje strateške pozicije, ie to prav gotovo teže sprejeti in razumeti za Evropo, katere del je tudi — Slovenija. Danes se v Jugoslaviji sicer pogajam predsedniki šestih republik za nove medrepubliške in državne odnose. Ne vemo, kako se bodo ti pogovori zaključili. Federacija ali konfederacija — to je še vedno dilema, s katero se soočajo posamezne republike. Soočata pa se tudi Srednja Evropa in Balkan. Zvezni zunanji minister Bu-dimir Lončar je dejal med obiskom »trojke«, da ima Jugoslavija do Evrope objektiven interes in med drugim pričakuje snre-jem v Evropski svet. Mislimo pa, da bi u-radna Evropa ne smela presojati »ex ca-thedra«, kako naj današnji jugoslovanski narodi — in države — pridejo v evropske organizme. O tem naj odločajo — sami! ODGOVOR MOLDAVIJI? Romunija in Sovjetska zveza sta podpisali pogodbo o prijateljstvu in dobrem sosedstvu z medsebojnim priznanjem nedotakljivosti meja in ozemeljske celovitosti. Pogodbo sta podpisala zunanji minister Nastase, ki je bil dva dni na obisku v Mo skvi, in njegov sovjetski kolega Besmert-nih. Kaže, da je to odgovor na romunsko gibanje v Moldaviji, ki je bila do leta 1940 del Romunije pod imenom Besarabija, saj zahteva združitev z matično domovino. tudi dokumentiran žice beguncev iz Kurdistana. Baker je dostavil, da bodo Združene države v kratkem povečale svoj prispevek, ki znaša doslej 10 milijonov dolarjev. Pomoč Kurdom je obljubil tudi izraelski zunanji minister Levi. Medtem se nadaljujejo prve konkretne dobave živeža, zdravil in oblačil, ki jih bežečemu prebivalstvu odmetavajo ameriška in britanska transportna letala. V to akcijo se je vključila tudi Francija. V Iranu pa so sporočili, da je uradno prijavljenih na tamkajšnjem ozemlju že nad 700 tisoč beguncev iz Knr-distana. Teheran nujno poziva mednarodno skupnost, naj priskoči na pomoč, ker sicer ne bo mogel nuditi beguncem tudi najosnovnejših potrebščin. Zagate našega jezika NAŠI FANTI ali NAŠI FANTJE? Nekateri menijo, da je v jeziku vse Prav in lepo in kar mečejo na papir vsemogoče izraze, ne preverijo pa, kaj posamezni izrazi ali besede pomenijo, kako so nastali, odkod so se vzeli, ali so se pretihotapili k nam iz drugih jezikov in v slovenščini dobili domovinsko pravico. Pa ni vedno tako, saj pomenijo v enem jeziku nekaj, v drugem pa, čeprav sorodnem, popolnoma nekaj drugega. Vzemimo npr. italijansko besedo »preside«, ki v našem jeziku pomeni (pravilno prevedena — smiselno namreč) ravnatelj, dekan ali tudi predstojnik kakega inštituta ali ustanove. Na ljubljanski univerzi imamo le dekana Filozofske fakultete, v Trstu pa ravnatelje srednjih šol; v italijanščini pa uporabljajo za obe besedi naziv preside, le redkokdaj direttore; to le za srednjo šolo. Prav tako preohlapno uporabljajo sredstva množičnega obveščanja besedo študenti (pravilneje: študentje), ko želi kdo po-tmenovati naše učence, dijake ali študente, Saj so nas nekoč učili, da imamo učence aa osnovnih ali ljudskih šolah, dijake na srednjih (nižjih in višjih), študente pa na univerzah. Pogostokrat tudi beremo, posebno v zvezi s predlogi, napačne izraze in nepravilne povezave, ki nimajo v sebi prav irč slovenskega jezikovnega duha. Kljub opozorilom se velikokrat napačno uporabljajo predložne zveze, ki jih naši časnikarji nepravilno prevajajo ali iz italijanščine ali tudi iz drugih jezikov. Ko be-rem, poslušam ali le slišim takele izraze, me kar zaboli uho. V današnjem zapisu uaj omenimo le takšne spodrsljaje, ki bi jih sicer ne jemali v poštev, ko bi se njih uapačna raba prepogosto ne ponavljala in s tem prav kazila našo lepo govorico: v slučaju slabega vremena — ob slabem vremenu; v svrho izboljšanja kvalitete — da bi izboljšali; v primeru, da bo deževalo — če bo deževalo; delati v teku dneva — podnevi; Potreben molk v poteku preiskave — molk med preiskavo; moj otrok bere v času kosila — med kosilom; nasi fanti gredo v smeri sosednje vasi — naši fantje gredo proti sosedni vasi; z'veli smo v pogojih vojne — v vojni ali v vojnih razmerah; učenec je ostal doma iz razloga bolezni — zaradi bolezni; ravnatelj je ukrepal v skladu z navodili — po navodilih; banka si je zasigurala devize — zagotovila; Prišel sem v zadevi posojila — zaradi posojila; med odmorom vrši nadzorstvo — profesor med odmorom nadzoruje; univerzitetni dijaki so predstavili liste bolj v Soliardičnem duhu — univerzitetni študentje; študentje ne zasedajo vseh predstavniških mest —• niso zasedli vseh razpoložljivih mest; služba mu šteje od lani — se mu šteje, mu teče; vživeti se v novo sredino — v novo okolico, v novo okolje; Se in še bi lahko naštevali, saj včasih shšimo še marsikaj hujšega. Drži pa, da težko obvladati vse prepovedi, svarila ^ omejitve. Zato imamo na razpolago mar-jukatero sredstvo: od slovarjev in slovnic 0 jezikovnih priročnikov. R. Petaros 1. lelinčiču literarna nagrada Vstajenje V Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek, 8. aprila, podelili 28. literarno nagrado »Vstajenje« dr. Dušanu Jelinčiču za knjigo »Zvezdnate noči«, v kateri avtor opisuje potek ene od najuspešnejših slovenskih alpinističnih odprav na Broad Peak (8047 m) v himalajski gorski verigi leta 1986. Tudi Jelinčič je tedaj, kot prvi alpinist v deželi FJK, osvojil osemtisočak. Prof. Martin Jevnikar je na slovesnem ponedeljkovem večeru prebral utemeljitev strokovne komisije, ki je ocenila knjigo »Zvezdnate noči« kot najboljše leposlovno delo. V imenu Hranilnice in posojilnice na Opčinah je dr. Vladimir Vremec izročil avtorju nagrado, znana slovenska slavistka in publicistka prof. Marta Vozlič pa je prebrala svojo oceno Jelinčičeve knjige. Predvsem je poudarila, da sodi ta knjiga v sklop številnih del slovenske alpinistične literature, vendar se od ostalih ločuje predvsem po svoji literarni ambiciji. Delo govori o usodnih človeških vprašanjih; avtorju niso tuja filozofska in etična razmišljanja. Prof. Vozlič je opozorila prisotne še na Jelinčičevo skrb za jezik in slog. Knjiga dokazuje izjemno avtorjevo občutljivost, njegovo iskrenost, željo, da bi spoznal in' razumel ljudi okrog sebe. »Zvezdnate noči« je res lepa knjiga, je zaključila prof. Vozličeva. »Gre za branje, ki ti seže v dušo.« O knjigi in o njenem nastanku smo se pogovorili tudi s samim avtorjem: Nagrada »Vstajenje« je pomembno literarno priznanje. S kakšnimi občutki si sprejel vest, da je komisija letos ocenila tvojo knjigo »Zvezdnate noči« za najboljše delo? Rekel bi samo, da sem bil zelo zadovoljen, saj gre za prestižno literarno nagrado ne samo v zamejstvu, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru. Podeljuje jo visoko usposobljena strokovna komisija. Za moje delo je to res veliko priznanje ... Javnosti si znan predvsem po svojem zadnjem delu, ki je lani izšlo pri ZTT. Pred tem pa si izdal še nekaj drugih knjig. Bi za naše bralce lahko obnovil, kaj si doslej napisal? 1984 1. je izšla Zgodovina SPD Trst, razširjena diplomska naloga, ki je zasnovana literarno-esejistično, leto kasneje pa sem objavil potopisno pripoved »Srečanje nikjer«, ki je že korak naprej v mojem literarnem snovanju. V obliki pod- listka pa sem v Primorskem dnevniku in na Radiu Trst A objavil zbirko novel pod skupnim naslovom »Odhajanja«. Knjiga »Zvezdnate noči« je nastala iz dnevniških zapisov z odprave na osemtisočak Broad Peak. Vendar v tvojem delu ne gre le za preprosto potopisno opisovanje ... Doživel sem pomembno himalajsko izkušnjo, ki sem jo hotel opisati. Ko pa sem se lotil dela, sem začutil potrebo, da bi v tej svoji knjigi ne podal samo preprostega opisa alpinističnega podviga. Hotel sem orisati tudi svoj notranji tok zavesti, trenutna razmišljanja in utrinke. Kot cilj sem si zastavil, da bom napisal predvsem literarno in ne potopisno knjigo, čeprav se iz moje knjige lahko precej natančno rekonstruira potek ene najuspešnejših slovenskih odprav. Povedal bi še, da je bilo delo »Zvezdnate noči« najprej objavljeno v nadaljevanjih v Primorskem dnevniku. Da pa so ti moji zapiski lahko izšli v knjižni obliki, sem moral še dobro leto res trdo delati. Prvotni tekst sem skoraj popolnoma spremenil: skrajšal sem ga za polovico in dodal sto »novih« strani. Prof. Marta Vozlič je v svoji oceni opozorila i poslušalce, da je tvoje delo tudi po zgradbi in ' slogu drugačno od številnih sodobnih slovenskih potopisnih del. ! Res je. Kar zadeva zgradbo naj povem, da je knjiga razdeljena na približno 200 krajših poglavij, ki so dejansko utrinki nekega duševnega stanja in občutkov. Ni nujno, da so ti utrinki sad kakega pomembnejšega zunanjega dogodka. Lahko gre za popolnoma nepomembne stvari, ki pa sprožijo v človeku notranjo, miselno reakcijo. Kar zadeva novosti v slogu, naj omenim interni monolog, učinkovite kratke dialoge, predvsem pa večplastnost, ki je tipična za novi roman (Joyce in moderne literarne smeri toka za-; vesti). Gre za dvojno večplastnost: prvič med zu-j nanjim dogajanjem in notranjim doživljanjem, j drugič pa med metaforičnim primerjanjem živ-j ljenja v bazi, ki je »kratek herojski dan« v primerjavi z vsakdanjim, v resnici edinim pravim življenjem. Dodal bi še, da je name veliko vplival tudi fantastični realizem. Vrhunec knjige je po mojem pogovor z zvezdami — od tod tudi naslov dela. To je najdaljše poglavje v knjigi. Z zvezdami se pogovarjam o možnosti iskanja popolnosti ... Od avgusta do novembra lani si se udeleževal tudi pomembne odprave Alpe-Adria Sagarmatha Expedition na streho sveta — Everest. Te je nagrada, ki si jo prejel, vzpodbudila, da boš tudi ta podvig opisal v novi knjigi? Ta nagrada je nedvomno pomembna vzpodbuda. Prav te dni sem začel razmišljati o zgradbi knjige o Everestu. Priznam, da se me je že lotil obup, ker imam pred sabo goro neurejenih zapiskov, ki pa jim bom moral dati obliko in dušo. Z avtorjem se je pogovarjala Helena Jovanovič POPRAVEK V velikonočni številki Novega lista se je pri pogovoru s prof. Andrejo Duhovnik Antoni v glavni naslov vrinila napaka. Naslov se pravilno glasi takole: »Edinstvena možnost za prodor ...« in ne »edina«, kot je napačno pisalo. Bralcem in gospe profesorici se za spodrsljaj opravičujemo. (Ured.) Nabrežinski dijaki na obisku v Walesu Skupina 34 dijakov drugega in tretjega razreda nabrežinske nižje srednje šole Igo Gruden se je od 4. do 7. aprila udeležila festivala manjšinskih šol iz Zahodne Evrope Ewrosgol 1991 v valižanskem mestecu Pwlhelliju. V štirih dneh so se nabrežinski dijaki udeležili številnih športnih Festivala, ki je že drugi (a prvi namenjen dijakom nižjih srednjih šol), se je u-deležilo skoraj 450 dijakov štirinajstih manjšin iz Irske, Velike Britanije. Francije, Španije, Nizozemske, Danske, Zahodne Nemčije in Italije, ki so jo zastopali samo ilovenski dijaki, saj Ladinci, ki so bili sicer srečanj in kulturnih nastopov, nastopili pa j prijavljeni, niso prejeli ustreznega ministr-so tudi sami s pevskim zborom in folklor-; skega dovoljenja. Novost te manifestacije1 nim plesom, pa tudi s predstavitvijo svojih1 je bila prva prisotnost Lužiških Srbov na! krajev domačinom. ; srečanju zahodnoevropskih manjšin, saj soj ____________________________________________to postali šele po združitvi obeh Nemčij.j Potujete v Rim? Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona! Obveščamo vas, da smo 15. marca 1991 odprli v Rimu hotel Emona. Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 - ROMA, Via Statilia 23, Tel. 06-7590328, fax: 06-7594747. POSVET SKGZ Dobrodošli! Lastnik hotela Emona Vinko Levstik Potek srečanja je bil vseskozi zelo pri-; j srčen in na njem je prišlo do številnih sti-Slovenska kulturno gospodarska zveza kov med dijaki raznih manjšin, predvsem j je 6. t.m. priredila v Trstu^ posvet o re-j pa med dijaki gostujočih manjšin in doma-1 formi krajevnih uprav, pri čemer so ude- čini, saj so bili vsi udeleženci razmeščeni j leženci proučili predvsem možnost obliko- j p0 domovih. Ti stiki predstavljajo za sle- j ČESTITAMO! vanja statutov, ki bi jamčili Slovencem ra- hernega dijaka svojstveno doživetje, obe-' V Florenci so 8. t.m. podelili letošnje bo svojega jezika v stikih z javno upravo, j nem pa pripomorejo h krepitvi manjšinske Prezzolinijeve nagrade za književnost, u-Vprašanje je silno aktualno, saj morajo j zavesti, saj vlije tako množična manifesta- metnost in znanost. Med štirimi nagrajenci krajevne uprave v skladu z zakonom odo-; cija poguma slehernemu udeležencu in pri- je tudi časnikar Mitja Volčič. Za lepo pri-briti statute do 12. junija. Kot so poudarili, pomore k temu, da se kot manjšinec ne znanje in uspeh mu iskreno čestita tudi na posvetu, bo vsebina statutov odvisna čuti več tako osamljen. I naš list. od razmerja političnih sil v vsaki posamezni javni upravi. Posvet je zaključil tajnik Zveze Dušan Kalc, ki ie predvsem poudaril, kako je nujno sodelovanje vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov. Predlagal je, naj bi Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij čimprej priredila skupen posvet o tej problematiki. Važno za letošnje maturante KRIZA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Po skoraj dva tedna trajajoči stavki je Primorski dnevnik v sredo, 10. aprila, ponovno izšel. Uprava in tovarniški svet ZTT sta namreč dan prej dosegla sporazum, po katerem bo PD redno izhajal do 28. aprila. S tem datumom pa naj bi stopil j Prosvetno ministrstvo je uradno sporočilo, kateri predmeti prihajajo v poštev za letošnje zrelostne izpite na slovenskih višjih srednjih šolah. Klasični licej: pisni nalogi bosta iz s’0-venščine in grščine. Ustni predmeti bodo: italijanščina, latinščina, slovenščina, matematika. Znanstveni licej: pisni nalogi: slovenščina, matematika. Ustni predmeti: italijanščina, tuj jezik, slovenščina, fizika. Učiteljišče: pisni nalogi: slovenščina, v veljavo redukcijski načrt založništva, kar , . . ... pomeni odpust 49 uslužbencev in skrčenje'matematlka' Ustm Predmeti: italijanščina, italijanščina, slovenščina, trgovska tehnika, pravo. Zavod za geometre: pisni nalogi: slovenščina, tehnologija gradenj. Ustni predmeti: italijanščina, slovenščina, ocenjevanje, topografija. Slovenska sekcija tehničnega industrijskega zavoda s specializacijo v informatiki v Gorici: pisni nalogi: slovenščina, informatika. Ustni predmeti: italijanščina, slovenščina, elektronika, izračun statističnih verjetnosti. Strokovni zavod za trgovino »I. Cankar« v Gorici: Pisni nalogi: slovenščina, upravne dnevnika na 12 strani (to zadnje so dejan-i l^tinščirm, pedagogika in filozofija, sloven-j vecje ustni predmeti: italijanščina, sloven- sko že začeli izvajati). Med upravo in tovarniškim svetom ZTT je pravzaprav prišlo do »premirja«, ne pa. scina. Državni trgovski tehnični zavod Žiga Zois v Trstu: pisni nalogi: slovenščina, knji- do pravega sporazuma. Pogajanja so nam- govodstvo. Ustni predmeti: italijanščina reč zašla na slepi tir in obstajala je resna; sl°venščina, trgovska tehnika, blagoznan-nevarnost, da bi PD ne izhajal še ves me-, stvo. sec. Dne 9. t.m. pa je le prišlo do začasne ! Trgovski tehnični zavod - oddelek za zu-rešitve krize, saj so se vsi zavedali, da so I nanjo trgovino v Gorici: pisni nalogi: slo-bili bralci doslej že dovolj oškodovani. 1 venščina, knjigovodstvo. Ustni predmeti: PRIMORSKA POJE NA PROSEKU V nedeljo, 7. t.m., je bila v Kulturnem I domu na Proseku prva revija Primorska poje na Tržaškem. Občinstvo in zbore je nagovorila podpredsednica Zveze slovenskih kulturnih društev Damjana Ota, ugotavljala glavne značilnosti prireditve, njen najširši izraz zborovske dejavnosti in možnosti srečevanja in spoznavanja, predvsem pa zaželela, da bi ob množičnosti rasla tudi kakovost revije. Nastopajoče zbore in j njihove programe je predstavila Slava Starc. Najprej je Dekliški zbor Devin, ki ga vodi Herman Antonič, izvajal pet skladb nabožne vsebine s klasičnega repertoarja^ Nato je nastopil moški zbor Matajur iz Kle-' nja pri Spetru v Benečiji, ki ga vodi Lia Bront; zapel je tri beneške v Orlovi pri-1 redbi, furlansko ljudsko v Monticovi priredbi in še Zdrava, morska zvezda domačina Nina Špehonja. Ostale štiri skuoine so predstavile pester izbor pesmi v glavnem slovenskih skladateljev, s posebnim poudarkom na primorskih imenih; zvrstili so se mešani zbor Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodi Marta Werk Volk, oktet Javor iz Pivke (umetniški vodja je Marcel Stefančič), Mešani zbor Standrež pod vodstvom Valentine Pavio in Obalni oktet iz Izole (umetniški vodja je Mirko Slosa’’). V tržaški, goriški in videmski pokrajini bo skupno pet koncertov v okviru revije Primorska poje. Prvi je bil na Preseku, ostali pa bodo: 13. aprila v Zagraju, 19. aprila v Gorici, 20. aprila v Spetru in 21. aprila v Križu. J. B. ščina, politična ekonomija - finančne vede in ekonomska statistika, matematika. Poklicni zavod za industrijo »J. Stefan« v Trstu: smer za tehnike kemične industrije: pisni nalogi: slovenščina, kemijske naprave. Ustni predmeti: italijanščina, slovenščina, fizika, organska kemija. Smer za tehnike električnih in elektronskih industrij. Pisni nalogi: slovenščina, elektronika in elektrotehnika. Ustni predmeti: italijanščina, slovenščina, matematika, laboratorij in meritve. Smer za tehnike mehanskih industrij. Pisna predmeta: slovenščina in tenhika izdelave in risanja. Ustni predmeti: italijanščina, slovenščina, elektrotehnika in elektronika, stroji. —o— ČASI SE SPREMINJAJO V Albaniji je bila na obisku vatikanska delegacija. Njeni člani so se med drugim udeležili svete maše v cerkvi, ki je vsa povojna leta služila kot kinodvorana. Prisotna je bila tudi mati Terezija iz Kalkute. Delegacijo je sprejel zunanji minister Kaplani, ki ji je zagotovil, da bo vlada odslej spoštovala svobodo vere. Albanija je bila doslej edina ateistična država na svetu. Vse veroizpovedi so bile prepovedane, še naibolj pa je bila preganiana katoliška. Cerkve so bile uničene in duhovniki zaprti. NAGROBNIKA V UKVAH NISTA BILA ODSTRANJENA V zvezi s člankom »Usoda naše zgodovine«, ki ga je napisal naš sodelavec Ambrož Kodelja in smo ga objavili v našem listu 7.3. letos, nam je g. Mario Gariup, župnik v Ukvah, poslal pismo, v katerem pojasnjuje: 1- nagrobnika pokojnih duhovnikov v Ukvah, Jožefa Skarbine in Janeza Einspielerja, nista bila in nista nikomur v napoto; 2. nagrobnega spomenika Jožefa Skarbine ni nihče odstranil, temveč se je poškodoval zaradi mraza in se odkrušil od cerkvenega zidu že dve leti, preden je bila cerkev obnovljena; 2- nagrobnega spomenika Janeza Einsvie-lerja ni nihče odstranil, saj je še vedno na svojem starem mestu. Župniku v Ukvah se za pojasnilo lepo zahvaljujemo in smo ga tudi veseli, kot go le — tako smo globoko prepričani — vesel naš sodelavec A. Kodelja, ki mu je bila pri Pisanju članka pri srcu le »usoda naše zgodovine« in ni imel drugih namenov, še naj-naanj pa željo, da bi komu naredil krivico. (Ured.) PRIPRAVE NA ZASEDANJE SSK V Trstu sta se 27. marca sestala tržaški lTl goriški odbor Svetovneqa slovenskega kongresa. Na sestanku je bilo odločeno, da ko ustanovni občni zbor regionalnega odbora. Svetovnega slovenskega konnresa za Furlanijo-Julijsko krajino v ponedeljek, 15. aprila, v Gorici. Na občnem zboru bo sprelet statut odbora, izvolili pa bodo tudi delegate za zasedanje Konqresa, ki bo l>s slovenske zastave še ni izginila rdeča zvezda« in ker »še obstaja zloglasna lisJa voinih hudodelcev, zaradi katere vretežm del politične emigracije ne bo sodeloval na kongresu«. ODSTOPIL JE PREDSEDNIK GORIŠKE POKRAJINE Predsednik goriške pokrajinske upra-vf Gianfranco Crisci je nepreklicno odstopi- s tem pa je tudi uradno ta krajevna ustanova v krizi. Kot znano, so pred dnevi pretirali Criscijevega brata Roberta pod ob-užbo goljufije. Skupno s tiskarjem A1 dom ierattonijem naj bi državo oškodoval za Uekaj več kot dve milijardi lir. Bivši predsednik pokrajinske uprave je že v soboto Zahteval od preiskovalnega sodnika, naj ga > °i zasliši, češ da nima nič skupnega z 1 atovo goljufijo. Istočasno je pokrajinski Svet obvestil o odstopu, v, istočasno z odstopom predsednika gori-Pokrajinske uprave se odpirajo nova Politična vprašanja. Pokrajinski tajnik sofistične stranke Pini je mnenia, da je Potrebna korenita preveritev, saj še ni bilo »laz pa stojim na gori kakor prej« (Slovesnost v spomin na tretjo vrnitev Milostne podobe na Sveto goro) Več tisoč ljudi se je v nedeljo, 7. t.m., v' glavnem peš povzpelo na Sveto goro nad I Gorico, da bi ob molitvi obudilo spomin na ! tretjo vrnitev Milostne podobe Matere božje v to romarsko cerkev. Štirideset let je minilo od tistega 8. aprila 1951, ko je kakih 25.000 ljudi v slovesni procesiji pospremilo na Sveto goro podobo, ki so jo zaradi druge svetovne vojne in nevarnosti, da bi jo uničili partizani, najprej umaknili v Ajdovščino, nato pa je gostovala nekaj časa v raznih cerkvah na Vipavskem in na Kaneli na Kostanjevici ter končno bila nameščena v goriško stolnico, od koder naj bi jo na Sveto goro prenesli junija leta 1947, a so jo iz stolnice ukradli in prenesli v Vatikan, kjer so jo našli in nato restavrirali, jeseni leta 1950 pa po diplomatski poti najprej vrnili v Beograd, od koder so jo prenesli v Ljubljano, od tam pa že spomladi leta 1951 v Solkan. Skunina duhovnikov ie nato pripravila, kljub precejšnjim pritiskom tedanjih oblasti, slovesno vrnitev te Milostne podobe Matere božje z Detetom in s prerokom Izaijo ter Janezom Krstnikom na njeni levi in desni strani. Vseh teh pregnanstev se je na začetku pobožnosti v cerkvi spomnil župnik iz Šmartnega Ciril Cej. Slovesnost sama pa se je tudi tokrat začela s procesijo s Prevala do vrha gore. Vodil jo je slovenski frančiškanski provincial pater Miha Vovk. Med procesijo so blagoslovili novi križev pot, ki bo romarje odslej vabil k molitvi, ko se bodo peš podajali do romarske cerkve. V cerkvi se je medtem že zbralo veliko vernikov, ki so ob petiu in molitvi čakali na prihod procesije z Milostno podobo. Ob ljudskem petju je pred oltarjem zelo dovršeno zapel nekaj Marijinih svetogorskih pesmi Mešani zbor iz Vrtojbe, ki ga vodi Zdravko Leban. Po vstopu podobe v cerkev se je začela pobožnost rožnega venca. Kot rečeno, je bil najprej na vrsti zgodovinski opis gospoda Cej a. Med eno in drugo desetko so prebrali odlomek iz spominov Toneta Lotriča o zadnjih dneh voine, ko se je pripravljala ofenziva na Gorico in so se partizani celo pripravljali, da bi napadli utrjeno postojanko na Sveti gori, a so se sovražniki tik pred napadom umaknili z gore. Župnik iz Goč Robert Zadnik je bil med tistimi, ki so pred 40 leti pripravili vrnitev Milostne podobe. O tem dogodku je pričal z živim spominom. Slišali pa smo še pesem, ki jo je napisala in sama prebrala ob tedanji vrnitvi domačinka iz Grgarja. Slovesno mašo je vodil msgr. dr. Franc Močnik, ki je kot solkanski župnik in apostolski administrator za jugoslovanski del goriške nadškofije leta 1947, le nekaj mesecev preden so ga nagnali preko meje, pripravljal vrnitev svetogorske podobe, a so io, kot rečeno, ukradli iz goriške stolm^e. Ob njem so somaševali številni drugi duhovniki. Združeni zbori novogoriškega področja so na koru pod vodstvom Lojzeta Kobala odlično peli slovesno latinsko mašo, ki jo je Alojzij Mav napisal v čast Svetogorske kraljice, vmes pa so izvajali svetogorske Marijine pesmi. Msgr. Močuik je med homilijo izrazil misel, kako je slovesnost na Sveti gori priložnost, da se verniki zamislijo o svoji veri in da to vero poživijo, da ljudje razmislijo o smislu trp- dalje na 8. strani ■ Občni zbor ZSKP v Gorici doki oncno rešeno vprašanje občine v Tržiču. Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice je v ponedeljek, 8. aprila, priredila v Katoliškem domu redni občni zbor. To je bila priložnost za obračun minulega delovanja in načrtovanje prihodnjega dela te zveze, ki na Goriškem združuje kar precejšnje število kulturnih in prosvetnih društev. Iz tajniškega poročila Franke Žgavec je bilo razvidno, da se velika večina društev ukvarja z zborovskim petjem, ki je najbolj množična dejavnost med društvi. Pomembne uspehe je na dramskem poliu dosegla skupina prosvetnega društva »Standrež«, lani pa je v okviru društva »Filej« v Gorici nastala nova gledališka amaterska skupina »Oder 90«, ki je že pokazala, čeprav ! deluje le nekaj mesecev, da se bo razvila v delovno in kvalitetno dramsko telo. Poročila posameznih društev so to delovanje podrobneje prikazala, o tem na priča t”di »Tnfnrmntivni bilten«, ki je izšel pred me- ' sečem dni. 1 Predsednik Damjan Pavlin je v svoiem posegu poudaril, da so se politične spremembe v Sloveniji odražale tudi v delovanju Zveze, ki je po več letih končno navezala boljše stike z matico. Z vodstvom Zveze slovenske katoliške prosvete so se srečali predsednik slovenske vlade Peterle, minister za Slovence po svetu Dular in minister za kulturo Capuder. V svoiem poročilu je Pavlin izrazil vrsto kritičnih mkli na račun goriškega župana Scarana. ki doma govori o slovenski problematiki na še kar odprt način, v Rimu, pred ustavno komisijo za zaščitni zakon, pa ie podal za Slovence nesprejemljiva stališča. V poročilu je Pavlin načel tudi vprašanje odnosov med manjšino samo in predlagal, naj bi ustanovili posebno deželno komisijo v kateri bi bili enakopravno zastopani predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Udeležence občnega zbora, med katerimi je bilo res veliko mladih, so pozdravih tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Stopar, predsednica SSO Ferletičeva. pokrajinski odbornik za šolstvo in pokrajinski tajnik Slovenske skunnosti za Goriško dr. Mirko Špacapan. Rudi Pavšič v imenu Goriškega odbora ZSKD ter še prof. Bra-tuževa v imenu Združenja Cerkvenih pevskih zborov. Ob nekaterih zamenjavah v vodstvu Zveze slovenske katoliške prosvete so udeleženci izvolili dosedanii vodilni kader. Za predsednika je bil potrjen Damjan Pavlin. IZ KULTURNEGA ŽIVL|EN|A »Dolgega dneva potovanje v noč« Q’NEILLOVA PSIHOLOŠKA DRAMA V IZVEDBI SSG Veliki ameriški dramatik Eugene 0’Neill, ki je z nekaterimi svojimi liki skorajda predhodnik beckettovske gledališke vizije, je za svoje ustvarjanje prejel več Pulitzerjevih nagrad, leta 1936 pa Nobelovo nagrado. Med bolj znanimi dramskimi deli so Ana Christie, Elektra v črnini, Strast pod bresti kot tudi Dolgega dneva potovanje v noč, ki je nastalo leta 1941, vendar so ga na željo samega avtorja uprizorili šele tri leta po njegovi smrti, leta 1956. Dramo lahko interpretiramo kot 0’Neillovo življenjsko tragedijo ali kot tragedijo o življe nju sploh. V njej se zrcalijo usoda najožjih dramatikovih svojcev, pa tudi osebna tragedija u-stvarjalca, pesnika, zasvojenega od alkohola, ki išče svojo življenjsko rešitev. Toda avtobiografski element kar zbledi v metaforičnosti dramskega sporočila. Začetna scena in glasba (v zelo izvirni zamisli Marjana Kravosa in Davida Rocca) gledalca prevzameta in takoj uvedeta v mračno vzdušje: 0’Neillove drame: utripajoča rdeča luč svetilnika na meglenem ozadju, pljuskanje valov, galebje ječanje, zvok parniške sirene. Krožni tir, brez začetka in konca, je postavljen na oder kot sim-! bol začaranega življenjskega kroga, v katerem j nenehno potujejo, ali bolje, tavajo junaki drame.! Tyronova družina živi odmaknjena od druž-1 be, ovita v gluho megleno tančico, ki se dviga iznad morja, v začaranem svetu, ki ga nihče od družinskih članov ne more (zaradi nekakšne sle | po samouničevanju pa tudi ne mara) odčarati. [ Nasprotno, megla je vse gostejša, krog vedno; I bolj sklenjen. Kot svojcem gledališčnika, ki je svoj talent prodal za nekaj denarja, je Tyronovim bilo usojeno večno potovanje iz kraja v kraj, iz dneva v noč: njihova pot se je odvijala med strastmi in spomini, med kompleksi in zamolčanimi občutki krivde. V krožnem tiru se odvija njihova absurdna tragedija samouničevanja, ki korenini v preteklosti in se (psiho)analitično razkriva vsakič, ko eden junakov sede v naslanjač, ki so krožno vrti po sceni, in začne vrtati v globine svojega potopljenega čustvenega ledenika. Tyronove razjeda »mal du vivre«, razjedajo jih alkohol, morfij ali pa bolestna ojdipovska navezanost, ljubosumje. Mati, ki jo je v movfi-nizem pravzaprav nezavedno pahnil Tyrone s svojo skopostjo, nenehno išče, vendar ne najde doma; zanjo je dom le prazen prostor, pojem, ki ga napolnjuje s svojo samoto. Tyrone pa o sebi ugotavlja: »Življenje me je imelo, kjer me je hotelo,« in denarju podreja vse, tudi svoj odnos do bolnega mlajšega sina Edmunda. Ta se čuti nekako obteženega od materine ljubezni, posebno pa od njenega vdajanja drogi, in kljub jetiki, ki ga uničuje, utaplja svojo bolečino v whi-skyju. Ugotovitev, da bi se ne smel roditi kot človek, marveč raje kot galeb ali riba, je nujna posledica hudega duševnega trpljenja. Ljubosumni starejši brat James, ki je že kot sedemletni deček nehote povzročil smrt brata — dojenčka, brezvestno pogojuje Edmunda s svojo izprijenostjo, potem ko je sam že globoko zašel v vrtinec alkoholizma in razvrata. Igra je visoko tragična, nekakšna sodobna varianta grške tragedije, ki jo je 0’Neill tudi preko Nietzscheja dobro poznal. Usoda — tyche — je neizbežna, človek je zapisan trpljenju, iskanju, njegov krogotok je absurden, saj, kot pravi pro-pali James: »Ni pomoči, ni rešitve«. Osrednji lik Mary Tyronove je s pretresljivo doživetostjo upodobila Bogdana Bratuževa, ob kateri se je posebno v dialogu na začetku drugega dejanja izkazala Lučka Počkajeva v vlogi sobarice Cathleen. Dramski prostor je napolnila s svojo svežino in mladostno razigranostjo, ki jo je znala lepo obarvati s trpko melanholijo. Bolehnega, zapitega in izpitega Edmunda je mesto- GALERIJA KATOLIŠKE KNJIGARNE GORICA, Travnik 25, vabi na otvoritev razstave likovnih del Bogomile DOLJAK s tržaškega Krasa. Umetnico bo predstavil umetnostni zgodovinar in kritik Marko VUK. Ob tej priložnosti bo predstavitev pesniške zbirke VRAČANJE PTIC Lojzke ŠPACAPAN iz Vipavske doline. O knjigi bo spregovorila prof. Zora TAVČAR - REBULA, pesmi bo bral Aleksij PREGARC. Otvoritev razstave bo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri. Odprta bo do 11. maja, vsak dan, razen nedelje in ponedeljka, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. ma nekoliko preveč patetično zaigral mladi gost Alojz Svete. Anton Petje je, popolnoma spremenjen v obličju s posrečeno lasuljo, prepričljivo nastopil v očetovi vlogi. Vladimir Jurc pa je s svojo interpretacijo starejšega brata Jamesa še posebej izstopal v drugem dejanju. K uspešni uprizoritvi je nedvomno pripomogla režijska zamisel Dušana Jovanoviča, ki je tekst radikalno skrajšal, toda v igro, kot sam pravi v gledališkem listu, ni vnesel nič svojega. Odrska postavitev 0'Neillove drame me je prevzela kljub avtorjevi črnoglednosti in nihilizmu. Kljub rahli časovni odmaknjenosti bi lahko bila tudi nekakšen izsek iz sodobnega sveta, v katerem je zasvojenost z drogami in alkoholom vse hujši problem. Raje si predstavljam, da je 0’Neillovo potovanje skozi človeško eksistenco metafora za nesmisel in absurdnost ne vsakršnega življenja in početja, ampak le takšnega, kot ga je ameriški dramatik pretresljivo prikazal v svoji psihoanalitični drami. M. S. MOHORJEVA ZALOŽBA NA SEJMU V BOLOGNI V Bologni je bil med 4. in 7. aprilom mednarodno priznani Sejem otroških in mladinskih knjig. V preteklem letu se ga je udeležilo 1219 razstavljalcev iz 52 držav. Mohorjeva založba je bila letos prvič zastopana na sejmu in bo predstavila svoj otroški in mladinski program v slovenskem in nemškem jeziku ter v dvojezičnih izdajah. Poleg tega je predstavila izbor šolskih knjig, kajti bolonjski sejem je tudi na tem področju iz leta v leto pomembnejši. V Mohorjevi založbi je v teh dneh izšla no va knjiga Bernharda C. Bunkerja z naslovom »Dazohl (nix) von daham«. Bunker objavlja pe-j srni in tekste v koroškem narečju. Njegovo novo delo pomeni prispevek domovini, ki jo ljubi, in prispevek pomeni zoper tiste, ki se sicer imenujejo »domoljubi«, a v resnici to niso. Knjiga je že v prodaji. V 86. letu starosti je umrl G. Greene V ponedeljek, 8. t.m., so pri Veveju ob Ženevskem jezeru v Švici pokopali Grahama Greena, »zadnjega klasičnega pisatelja 20. stoletja«. Tako je dejal na pogrebu njegov prijatelj, pater Duran, ki je vodil pogreb. Veljal je za najboljšega živečega katoliškega pisatelja, v svojih delih je namreč stalno v bistvu premleval in v različnih zgodbah in zapletih obravnaval večno vprašanje človeštva: prisotnost zla in greha v življenju. V svojih glavnih junakih pa je dejansko podoživljal svojo usodo, ko je kot mladenič doživel globoko versko krizo in se je spreobrnil h katolištvu. Vendar ni mogoče trditi, da je bil Greene, tak pisatelj, ki bi bil kakorkoli vezan na Cerkev kot inštitucijo. Duhovnik v romanu »Moč in sijaj« je na primer sicer res že povsem zapit, a je na koncu prav zaradi te izkušnje in ponižnosti pravi pričevalec vere. Prav zaradi tega je verjetno rad pisal tudi kriminalne romane, nekateri izmed teh so zasloveli predvsem na filmskih platnih, a prodal je tudi milijone izvodov teh del. Naj omenimo le romane, kot so »Naš človek v Havani«, »Zaupni agent«, »Tretji človek« ali »Človeški faktor«. Bil je dejansko mojster psiholoških zapletov, o-pisov notranjih stisk in ljudi z občutkom krivde ali razjedajočega nezadovoljstva, nasilnežev, ki v divjem besu zagrešijo zlo- čin, a jim vest nato ne da miru in dejansko pripelje h katarzi. Graham Green je vsekakor bil neutruden pisatelj, večkratni kandidat za Nobelovo nagrado, ki pa je ni nikoli dobil. Nekateri časopisi so v teh dneh okoli njegove smrti zapisali, da te časti ni bil deležen, ker je pisal preveč ljudska dela, ki so jih z veseljem prebirali milijoni po vsem svetu, Nobelova nagrada pa je navadno namenjena zahtevnejšim piscem. Vzroki so verjetno drugje, dejstvo pa je, da se vsakdo, ki je kdaj prebral kako njegovo povest ali roman, rad spomni tega pisatelja. —o— UMRL JE MAX FRISCH Po dolgi neozdravljivi bolezni je v četrtek, 4. aprila, v Ženevi umrl dramaturg in pisatelj Max Frisch. Bil je star 80 let. Pisal je v nemščini in se uveljavljal kot eden najboljših sodobnih nemških avtorjev. Pisal je razgibane in intelektualno živahne drame, polne domislic in zapletov, ki so velikokrat bile prave farse in groteske na račun sodobne družbe. Najraje se je loteval tem, ki so mu omogočale pisanje o položaju in vlogi izobražencev v sodobni družbi. Več njegovih del je prevedenih tudi v slovenščino; naj omenimo: Homo fa-ber, Don Juan ali ljubezen do geometrije, Andorra ali delo Dobrnik in požigalci. Sodobno kmetijstvo V Istri vse večje zanimanje za oljke Pred kratkim smo v nekaterih skih listih brali novico, kako je občinska uprava v Piranu poskrbela, da so njeni občani dobili do pet oljčnih sadik na družino po znižani ceni. Občinska uprava pa je hkrati poverila skupini strokovnjakov nalogo, da izdela načrt, po katerem bi posadili oljke na površini kakih 6 hektarov. V drevesnici Agraria pri Luciji so tako v kratkem času prodali dva tisoč sadik oljke. Obnova oljčnih nasadov v Istri se je nekako začela leta 1978; po hudi pozebi leta 1985, ki je močno prizadela mlade in tudi nekatere starejše nasade, pa se je ta dejavnost še poživila. Kot povsod tudi na tem področju imajo posebne zasluge nekateri navdušenci, ki so verjeli in še verja-niejo, da ima proizvodnja olivnega olja v Istri prihodnost. Gre namreč za olje izred- sloven- Sadike s temu, pripravljajo po najsodobnejšem si- Podatke, ki jih navajamo, smo zbrali iz revije Sad, ki je lani začela izhajati v Krškem in je namenjena celotnemu slovenskemu prostoru. V strokovnem članku o oljkarstvu v Slovenski Istri je na koncu tudi rečeno, da je trenutno posajenih 570 hektarov oljčnikov in da obstaja možnost s podtaknjenci, ki jih tretirajo s Zasaditve še kakih 1.500 hektarov, to pa hormoni in nato vlagajo v vlažen, prime- bi baje zagotavljalo »samooskrbo Slovenije z olivnim oljem«. Lanski pridelek je sicer hudo prizadel napad oljčne muhe, jasno pa je, da bo pro- ren substrakt ter spremljajo vlago in temperaturo med vkoreninjanjem. Ko so podtaknjenci pognali koreninice, jih po približno 40 do 60 dneh presadijo v lončke in jih j izvodnja oljk v Istri imela zagotovljeno pustijo, da se utrdijo in razrasejo. Med po letnimi meseci, ob skrbni negi in v zasenčeni drevesnici, se te sadike lepo razvijejo, naslednje leto pa so že primerne za presaditev v oljčnik. prihodnost, kajti že sedanja strokovnost in resnost pri začetnem delu kažeta, da so si pobudniki postavili jasne cilje in da je med prebivalci slovenske Istre veliko takih ljudi. ki bi radi poživili gojenje Katere medovite rastline bomo gojili Paše za čebele je vse manj, ker so zaradi škropljenja sadnega drevja in drugih ne kakovosti, kar je značilno za vsa pod-'rastlin ter zaradi uporabe herbicidov izqi-r°čja, kjer še uspeva oljka. Slovenija se je ! tako vključila v jugoslovanski načrt za raz-v°j oljke, izdelan je bil načrt za razvoj Pridelovanja in predelave oljk na območju °bčin Koper, Izola in Piran, posebna eki-Pa pospeševalcev pa je poskrbela za praktične prikaze obnovitvene rezi, preceplja-, nja, ob tem pa je bilo na terenu tudi več Predavanj o najbolj smotrni obliki gojenja oljke. Podobno sta se obnova in širjenje oljčnih nasadov začela tudi v raznih vaseh dolinske občine. Na slovenski obali so v tem času začeli razmišljati tudi o sadilnem materialu, se Pravi o kvalitetnih sadikah. Po pozebi leta 1985 so najprej postavili rastlinjake, ki so Potrebni za to delo, nato so na terenu odbrali matična drevesa, ki so po svojih značilnostih predstavljale najboljše kvalitete domačih sort oljk in še zlasti istrske belice, se je pokazala kot izredno odporna pro-pozebam. Tako je zanimiv podatek, da s° v Centru za proizvodnjo sadik Purisi-ttia pri Kopru v minuli sezoni pripravili 2e 13.000 sadik, predvsem te domače sorte.: ki ti ni.le z naših polj in travnikov številne detelje ter bujno cvetoči pleveli, ki so čebelam nudili sladko medičnico. Cvetje je s travnikov izginilo in cvetličnega medu skoraj ni več, tako da je izdatna le gozdna paša, ki pa ni zanesljiva, ker gozd ne medi vsako leto. Tako kot drugod po svetu morajo čebelarji širiti medovito rastlinje. Na pašo pa lahko vplivajo le rastline, ki cveto v vehki množini in na večjem območju ter so tudi gospodarsko donosne; te so: inkartnatka oljna repica, fačelija, sončnice, katerih so se čebelarji otepali zaradi lepljivih cvetov Ne gre na zanemariti izredno rodovitmh sončnic, katerih cvetovi niso lepljivi in čebel ne uničujejo. Kmetje bodo znova začeli sejati ajdo, ker je odkup ajdove moke donosen. Treba je premisliti, katere medovite rastline gojiti in skrbno izbrati prostor zanje celo ob gozdnih poteh in posekah, v močvirju, ob vodah, goličavah in drugih neplodnih tleh. Med najbolj medovite rastline sodi aka- cija, ki uspeva skoraj povsod in ne bo medila le tam, kjer je podnebje hladno. Širi se čebelje drevo ali enodio in izredno medovit grmiček, ki od juniia Ho iese-ni noji čebele. Zaradi snežno belih biserom podobnih jagod ta bisernik najdemo kot okrasno rastlino, ki se hitro razrašča Na goličavah posejmo belo ali rumeno medeno deteljo, zlato rozgo in vrbnjak. Burja, hladne noči in hudi, južni veter pomeniio smrt za ajdovo pašo: zato ie izginila s polja, vendar so po Dolenjski znova belo rdeča ajdova polja, kjer uspeva, če so ugodne vremenske razmere ob cveteniu. Sončnice cvetijo kar tri mesece in so pomembna paša za čebele. Detelja ie zaradi medonosnosti zelo pomembna tako za čebelarje kot za poli^dM-ce, kajti dognano je, da rdeča detelja daje 75% več semena, druge vrste pa celo 1F0 odstotkov več, če jih oprašijo čebele. Med medeniem daje dnevni pridelek 3 do 5 kg. Na enem mestu pa raste sedem ali več let. Na vsaki trati raste bela deteljica in se plazi po tleh, uspeva v vsaki zemlji in se sama obnavlja in obilno medi. dalje na 8. strani ■ France Bevk HUDA URA XVIII. Misel se mu je zapletla, potemnela, se znova užgala kot iskra, preskočila v sedanjost ... Zdaj je, hudimana, kazalo, da ne ? izginilo samo hišno ime in meja med bjegovo in Slivarjevo zemljo. Ali bo rod, ki 0 skakal okoli Slivarjeve hiše, še njegov? 0 njegovi smrti, to mu je bilo tedaj jasno Pred očmi. bo izginila tudi hiša. Cernu bi hPi bila? Na njenem stavbišču, ki ga bodo Pi okopali, bo rasel krompir. . Ta predstava, ki si jo je zamislil, sklo-Pjen nad koleni, ga je tako zapekla, da je Zaječal. Z zmedenim, izmučenim pogledom Se je ozrl po izbi, kakor da se je prebudil !Z ^čnih sanj. Slivarja, ki je kadil pipo, J c ošinil skoraj sovražno. Oči so se mu u-siavile na Tinetu. Fant ni več plesal. Iz steklenice, ki mu j® stala za hrbtom, si je zdaj pa zdaj na-J ^ina in ga v dušku izpil. Nato je zopet F dlani ob klop, kakor da nosi breme, 1 ramena so se mu dvignila, strmel je nekam v noge plesavcev. Mimo njega so plahutala krila; zdaj pa zdaj je uiel Zalkin predpasnik, ki je opletal po izbi. Kako je to dekle plesalo! Tine ni občudoval njenega plesa. Srd, ki ga je bil po večerji popustil, mu je znova grizel notranjost. Ivanc je sršel vanj, kot da ga je šMe tedaj opazil in kot bi fant šele sedaj sedel na klop. Zdel se mu je spremenjen. Ni mu | bilo treba dolgo razmišljati, odkod ta sprememba. Temu fantu se nikoli ni upiral v srcu. Toda zdelo se mu je, da to šele sedaj jasno čuti. Saj o tem tudi nikoli ni razmišljal. Nekoliko nagel in čudaški fant, a znal je iztakniti delo in ga zgrabiti na pravem. koncu. Dvignil se je, se odmajal do njega in prisedel. Ni mu bilo do konca jasno, kaj mu hoče. »Zakaj pa ti nič ... onega,« je mencal, »ne plešeš s kakim dekletom?« Fant ga je pogledal začudeno, pijano, a hkrati zlovoljno. »Nocoj mi je toliko do plesa ko stari babi « je izpljunil. Besede so bile trde, surove. Tine se ni mogel premagovati. Ivanca niso odbile, le plaho se je upognil pod njimi. »Ne bodi ko sršen,« mu je prigovarjal skoraj milo. »Vedno sem te imel za ... no ... Ti bi mi bil ljubši, kot katerikoli drugi... saj razumeš ...« Tinetu je rasel gnus v grlo. »Ni treba, da me mažete z medom,« je zakričal, da so se nekateri ozrli. »Ne mislite. da sem šele včeraj nehal cizati.« Ivanc se je plašno ozrl. Bilo mu ie nerodno. Ali res hoče, da postanejo vsi pozorni na njegove besede? Očitno, iz fanta sta govorila vino in jeza. Najbolje bi ga bilo pustiti samega. Ze se je hotel dvigniti in oditi, ko je zagledal Zalko. Priplesala je mimo njega. Naslanjala se je na Pavleta. Vrtela sta se ko peresce v vetru. Nekam začudeno je pomežiknila, ko je zagledala očeta in Tineta v razgovoru. Osuknila se je, še so strmele MOZARTOV KONCERT V GORICI V soboto, 13. aprila, bo v Katoliškem domu v Gorici vokalno-instrumentalni koncert ob Mozartovi dvestoletnici. Prireja ga ZSKP v Gorici, nastopil pa bo ansambel Consortium musicum iz Ljubljane, ki ga vodi dr. Mirko Cuderman, skupno z vokalnimi solisti. Koncert bo ob 20.30. Na sporedu so različna Mozartova dela s področja nabožne glasbe. V prvem delu koncerta je na programu več motetov, kot so Sancta Maria Mater Dei, Sub Tuum praesidium in Regina coeli, pa še Tantum ergo v B-duru in v D-duru. Drugi del koncerta pa obsega Mašo v C-duru K. 257 za soli, zbor in orkester. Mozartova Maša spada v niz še dveh istovrstnih skladb v isti tonaliteti, znana pa je še skladateljeva Velika maša v C-molu. Consortium musicum iz Ljubljane je pod vodstvom dirigenta Mirka Cudermana že dobro znan v zamejstvu, posebej na Goriškem. Tu je že nastopal tudi leta nazaj tako za slovensko kot za širšo publiko. Spomnimo naj samo na prve velike nastope s Handlovim oratorijem Mesijo v travniški cerkvi ali pa z Mozartovim Rekvije-mom na goriškem gradu. Prav tako je v praizvedbi izvajal Slovesno mašo goriškega skladatelja Joška Jakončiča. Nato je še večkrat nastopil v Katoliškem domu (tako s Haydnovim oratorijem Letni časi ali s slovensko glasbo). Nastopil je tudi na umbrij-skem glasbenem festivalu v Todiju. Poleg tega ima za seboj vrsto plošč s slovenskimi cerkvenimi pesmimi v zbirki »Musiča sacra slovenica«. KATERE MEDOVITE RASTLINE BOMO GOJILI O nadaljevanje s 7. strani Prištejmo še razne vrste jagodičja in sadno drevje, katerega čebele koristno o prašujejo. To velja posebno za breskve in marelice, ko v zahodni Evropi v času cvetenja pripeljejo cele čebelnjake v bližino plantaž tega sadja in imajo sadjarji čudovito letino, seveda če med cvetenjem ne škropijo. Z.T. njene oči. Naravnost v očeta. Ko jo je Ivanc videl v objemu tega fanta, se mu je storilo čudno težko. Noge so mu bile ko iz svinca, da bi jih ne mogel premakniti. Da ni prej tako mislil in čutil! »Nič z medom,« je zategnil in si segel z roko na čelo, premaknil klobuk, da mu je obvisel nad levim ušesom. »Ce sem kdaj govoril drugače, sem bil pijan, a zdaj sem iztrezav. Jaz —-to veš — ne morem nikogar siliti... To uredite med seboj ... med seboj.« O, hudič salamenski! Ivanc je čutil, da se še huje smeši, da se še vse huje nekam zapleta. Udaril bi se bil po ustih, presnetih. Tine ga je nekaj časa nepremično zrl. Nato je segel na okno, si nalil kozarec vina in ga hotel izpiti. Podal ga je Ivancu. Čuden ogenj mu je poblisknil v zenicah. Ozrl se je po Zalki. Pesti so se mu krčevito stisnile, usločil se je ko mačka. Dvignil se je in se rinil k vdovi, da bi jo odvedel plesat. Zahotelo se mu je divjega rajanja. Bolj kot te Zalkine bližine. Tedaj je zagledal Lizabeto, ki je samcata slonela ob godcu. Prišla mu je naproti. »JAZ PA STOJIM NA GORI KAKOR PREJ« IS nadaljevanje s 5. strani ljenja, nadalje, da bi molili za slovenski narod in za to, da bi se pomnožili duhovniški poklici. Pete litanije in posvetilna molitev Svetogorski kraljici pa so primerno zaključile doživeto spominsko pobožnost. VATIKANSKE FINANCE V KRIZI V Vatikanu razmišljajo o novih postopkih za reševanje hudega deficita, ki po zadnjih razpoložljivih podatkih znaša že skoraj 90 milijard lir. Doslej so bile vatikanske finance v bistvu odvisne od prispevkov vernikov, od takoimenovanega »novčiča svetega Petra«. Po novem pa naj bi priskočile na pomoč škofije z vsega sveta, vsaka po svojih zmožnostih, vendar z nekimi stalnimi vsotami. Prispevki vernikov pa naj bi se zbirali poslej v poseben sklad, iz katerega bi Cerkev lahko nudila občasne podpore, kot zdaj na primer za potrebe cerkvenih struktur v vzhodnoevropskih državah. O vsem tem se pogovarjajo na posebnem sestanku, na katerega je papež povabil predsednike vseh 109 škofovskih konferenc katoliškega sveta. Pismo za tri V švicarskem mestu Lugan so 24. marca prodali na dražbi pismo, ki je bilo pred dobrimi 150 leti prvo opremljeno s poštno znamko. Vsota je naravnost astronomska: tri milijarde lir. Pismo je odkupil švicarski odvetnik v imenu neznanega bogataša, ki je po vsej verjetnosti Japonec. Pismo je bilo odposlano drugega maja 1840 iz Londona v Bedlingtown v Severni Angliji. Opremljeno je bilo s prvo znamko na svetu, njegova dodatna dragocenost pa je v tem, da je bilo odposlano štiri dni pred šestim majem istega leta, ko je začela uradno veljati nova oblika plačevanja poštnih pristojbin. Novi lastnik izredne filatelistične dragocenosti sam ni filatelist, to pa pomeni, da je za današnjo dražbo v Dekle je gledalo fanta verno, s srečnim nasmehom. Toda Tine, kakor da ne pleše z njo, kakor da je ne čuti ob sebi. Potreboval jo je, da se je z njo lahko pomešal med pare. Z očmi je lovil Pavleta in Zalko. Podil se je za njima, da bi ju dohitel, a nato jima je sledil. Ohrat na obrat, korak na korak. Vsakokrat, ko se je ob plesu okre-nil, ju je predrl s pogledom. Zalka je bila opazila Tineta, ki je plesal za njo. Kadarkoli se je okrenila, so jo gledale ostre, pol pijane oči. In vsakokrat jo je stresnilo, delala je večje kroge, kakor da beži pred njim. Tine ji je sledil. Pogledala je Pavleta. Ali ga on ne vidi? Pavle je bil mračen, zamišljen, ni se izdal niti z najmanjšo potezo. Četudi se od prvega plesa, ki sta ga plesala, nista več izpustila, sta medtem le malo govorila. Skoraj nič. Zalkino čisto čustvo je kalila misel, da jo prodajajo. Pavleta je dražilo njeno vedenje. Se vedno nista zaupala drug drugemu, četudi se nista mogla ločiti. Ko je Zalka videla, da Pavle trpi, je bila še nalašč trda. Uživala je. Šele Tinetovo zasledovanje jo je vznemirilo in zmehčalo. Pogledala je ODKRILI BODO SPOMENIK ŠKOFU SLOMŠKU V nedeljo, 29. septembra, bo v Maribo-, ru velika slovesnost. Na trgu pred mariborsko stolnico bodo namreč odkrili spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku, zaslužnemu verskemu voditelju, rodoljubu, narodnemu buditelju, pesniku in pisatelju. Gre ! za višek proslav zadnjega triletja, ki so ga j oklicali ob 130-letnici Slomškovega prihoda jv Maribor, leta 1859, in ob 130-letnici nje-! gove smrti, leta 1862. Akcija za postavitev spomenika škofu Slomšku ima vsenarodno razsežnost. V tem smislu je bila tudi organizirana nabiralna akcija prostovoljnih prispevkov, ki je doživela izreden odziv med Šlovenci v domovini, a tudi v zamejstvu in po svetu. —o— SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Eugene 0’Neill DOLGEGA DNEVA POTOVANJE V NOČ Režija Dušan Jovanovič v petek, 12. aprila, ob 16.00 ABONMA RED I ob 20.00 ABONMA RED K v soboto, 13. aprila, ob 20.30 ABONMA RED F v nedeljo, 14. aprila, ob 16.00 ABONMA RED G v ponedeljek, 15.4., ob 20.30 ABONMA RED D milijarde lir Luganu tudi v filatelijo vdrl svet antikvar-jata. Znamko, s katero je bilo opremljeno prvo pismo v zgodovini pošte, so v Angliji izdelali istega leta 1840 po zamisli Row-landa Hilla. Po njegovi zamisli je v poštnih dostavah prišlo do prave revolucije, saj so pisma dotlej plačevali naslovniki ob prevzemu, z uvedbo znamke pa se je začela doba plačevanja ob predaji. Rawland Hill je torej uradno oče poštne znamke. V resnici pa je zamisel za znamko že pet let pred njim imel Slovenec Lovrenc Košir in je idejo tudi predlagal tedanji avstrijski vladi. Na Dunaju pa so bili premalokrat daljnovidni in je primat zato pripadel Londonu. Pavleta in se mu nasmehnila. Iskala je pomoči. Pavle je zavriskal. »Ali me imaš rada?« ji je pošepnil. »Ne tu,« se je preplašila, ko jo je pritisnil k sebi; ozrla se je okrog, nato v Tinetove oči. »Tudi jaz bi rada govorila s teboj.« »Pojdiva na vrt.« »Da naju vidijo ...« Priplesala sta do vrat, tedaj se je Pavle ustavil in potegnil dekle za seboj v vežo. Tine je spustil Lizabeto. Odšel je za njima. Ko je prišel pred hišo, je začutil dekle za seboj. Okrenil se je naglo, napravil grozečo kretnjo. »Pojdi v hišo!« je zasikal. Dekle se mu ni upalo ugovarjati. Vendar je obstalo še za trenutek, nato je počasi odšlo v vežo. Tine je gledal za njim. Zastrmel se je proti vrtu in posluhnil v gosto temo. Iz noči se je iztrgalo pasje lajanje. Drugi so plesali naprej. (Dalje)