Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 6. februarja 1957 MARIBORSKI Štev. 29. Leto XI. ftVIII.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak aan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošli 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA faMelstua hud Mare n b c r g, 5. februarja, .-'od tem naslovom je nedavno prinesel »Večernik« obširen uvodnik, ki je razglabljal o raznih problemih, ki se nanašajo pretežno na spodnji del Slov. goric. Sedaj pa naj na spodnji del nekoliko razmotrivamo o problemih, ki se tičejo našega Kozjaka ter Dravske doline. Doba, ki jo preživljamo, nam vsiljuje toliko vprašanj, ki vpijejo po rešitvi, da smo popolnoma vrtoglavi in ^ nimamo Potrebne razsodnosti, kje bi pričel} z reševanjem teh vprašanj. Gospodarska kriza zadnjih let je silno občutno zadela na šega kmeta v Dravski dolini in na Kozjaku. Živina je zgubila ceno. Les, ki je bila edina rašilna bilka, s katero je naš kmet dolgo kljuboval gospodarski depresiji, je izgubil ceno. Zaprti so bili celo nekaj časa kontingenti za izvoz lesa in kako je zmogel kmet težka bremena, ki jih mora nositi? Segel je tedaj po skrajnih sredstvih, po posojilih, ki ga pa sedaj težijo, ugonabljajo in uničujejo. Posestva Pa so danes zadolžena, ležijo tik ob meji in nekatera celo preko meje na avstrijsko stran. Da je zmogel naš kmet obresti za izposojeni denar, je sekal gozdove, ki so še edina nada, da se vsaj delno reši i!J>nikov, ki so postajali dan za dnem sitnejši in so celo grozili z rubežnii, tožbami itd. Razni lesni prekupčevalci so hodili in kupovali les, večkrat po smešno nizki Ceni. Ko je bil tudi ta vir kolikor toliko izčrpan, je naš kmet omahnil. Ravno v tem času je našega obmejnega kmeta zadel najhujši udarec. Službeni list kr. b. uprave dravske banovine od 8. IV. 111/28 je objavil finančni zakon za leto. V § 71. točki 3 pravi med dru-Siin: »Razveljavi se cesarska odredba z dne 9./VIIT. 1915 državnega zakona št. 234, o uredbi o odtujevanju kmetijskih in Voznih zemljišč.« Ko je padla edina ovira Upnikov, ki so tukaj večinoma tujega Porekla, je odbila našemu kmetu 12. ura. pel je boton in posestva so kupovali tuj-ci> nam pa so napravili ogromno škodo v nacionalnem in gospodarskem oziru. Odtujevali so našo zemljo, iz lepih nekdanjih slovenskih kmetij so nastale ob severni meji »hube«, to so izumrla posestva. Tujci so iz teli posestev izseljevali naše ljudi, tako da je meja, vedno ■”ahše naseljena po Slovencih. V kratki dobi treh let je na malem odseku naše meie Pr‘šlo v nemške roke 22 nn nn6V‘ ^ozneie se je ta odredba del-ioriJ! 1Mavha, vseeno pa je naš obmejni Prenia'o zaščiten 4n trpi naša , ™eia še vedno ogromno nacionalno škodo raji odtujevanja, to je kupovanja naš,h pre2adolženih lestev ob ki pa so sicer naši državljani. Vse obmejne nacionalne organizacije venomer apelirajo na merodajne oblasti, da napravij0 temu odtujevanju konec . Ce zamore sosednja mala Avstrija zaščiHi obmeino ilttcrese, zakaj ne bi tega mogli mio Za nas obmejne Slovence, ki smo gospodarsko šibki ter se zelo odvisni od gospodarsko močnih tujerodcev (saj ima skoro vsak Nemec v Dravski dolini po Več »hub«), je ta problem življenske važnosti. Sedaj, ko bodo v Beogradu sklepali o novem državnem proračunu in no-finančnem zakonu, je ugodna prili-da se z enim samim stavkom, ki bo dobil zakonsko moč. napravi konec to-'"n -odtujevanju naše zemlje po tujerodni. ~ar Ne pozabi naročnine! Nova Ribbentropova afera Nemški poslanik v Londonu kršil angleški dvorni ceremonial ! LONDON, 6. februarja. Von Ribbentrop se je včeraj ob priliki prvega diplomatskega sprejema pri novem angleškem kralju Juriju VI. zelo slabo uvedel, ker se je pregrešil proti strogemu angleškemu dvornemu ceremonialu, ker, je mesto dvakratnega poklona pred angleškim kraljem dvakrat dvignil roko k j pozdravu .po nacističnem načinu. Ta Ribbentropova netaktična in nediplomati- i čna gesta je zbudila splošno pozornost vseh diplomatskih krogov, vendar je pripisovati le hladnemu zadržanju angleškega suverena in zunanjega ministra Edena, da ni imel ta nerazumljivi, netaktni incident hujših posledic. Angleški dvorni ceremonial je namreč zelo strog in ga radi tega dvomi maršal vsem novim poslanikom posebej razloži. Ribbentrop pa se teh predpisov ni držal, ker je brez vsakega poklona dvignil samo roko v pozdrav in sicer obakrat. To njegovo postopanje je zbudilo tem večjo pozornost, ker se ni niti italijanski poslanik Grandi spozabil, da bi bil dvignil roko po fašističnem načinu, ampak se je dostojanstveno in v duhu angleškega dvornega ceremoniala dvakrat poklonil kralju in mu nato izročil svoja poverilna pisma. V diplomatskih krogih so opazili, da se je Grandi naravnost demonstrativno strogo držal tega ceremoniala in se v zvezi s tem ugibajo zanimivi zaključki glede politike na osi Rim -Berlin. Po včerajšnjem dogodku je jasno, da ni Ribbentrop v Londonu več | persona grata niti na dvoru in niti pri vladi ?.n to tembolj, ker se nemškj poslanik sploh ne smatra za predstavnika nemške države, ker si namerno, ne prizadeva, da vzdržuje dobre odnošaje z vlado, marveč išče zveze in stike samo z onimi krogi, ki so znani kot nasprotniki sedanje vlade. Tudi zelo zamerijo Ribbentropu, da razvija enako politično aktivnost tako v Angliji kakor v Nemčiji, saj ima v Berlinu svojo posebno pisarno, ki se smatra kot neke vrste ilegalno ministrstvo za kolonije. Vse to se po angleškem tolmačenju ne more nikakor spraviti v sklad s častjo in nalogami akreditiranega diplomata. Tudj je von Ribbentrop od 11. avgusta 1. 1., ko je bil imenovan za poslanika v Londonu, preb’1 dve tretjini tega časa v Berlinu in komaj eno tretjino v Londonu. Razen tega je v Dovvning Streetu dobro znano, da je ravno von Ribbentrop tista oseba, kj je sestavila zadnji Hitlerjev govor, ki je v angleških vladnih krogih zbudil veliko razočaranje. Tndi se njemu pripisuje, da je nemška vlada tako odločno nastopila proti dosedanjemu angleškemu poslaniku v Berlinu siru Phippsu, tako da je bila britanska vlada prisiljena, da ga premesti v Pariz. Vom Ribbentrop deluje namreč na to, da olvori pot v angleško poslaništvo v Berlinu neki ugledni osebi germanofilske smeri, kar pa se mu ne bo posrečilo, ker je vladi dobro znano, da agitira von Ribbentrop tudi pri desničarskih konzervativnih krogih proti zun. ministru Edenu. V londonskih diploma-tičnih krogih se povdarja, da prenaša angleška diplomacija vse lažje kakor konspiratorstvo, zlasti pa ne dovoljuje, da se narodnosocialistična Nemčija v Londonu poslužuje metod, ki ne bi bile niti na Dunaju na mestu. Neki član londonske vlade je izjavil včeraj v kuloarjih spodnje zbornice, da bi morale Nmč'ja, ki je tako občutljiva za stvaril&stne nacionalne časti in ki tako odločno odbija tudi najneznatnejšo kritiko stanja v lastni zemlji, to načelo v prvi vrsti uveljavljati v inozemstvu prav tako kakor doma. Seveda je na ta način izključena vsaka diskusija z Nemčijo, najmanj pa v kolonialnih zadevah. »News Chronicle« navaja, da so Edenovi prijatelji nekajkrat izrazili svoje negodovanje radi aktivne pronagande nemških krogov, ki je naperjena proti osebnosti zunanjega ministra Edena. List pravi, da po teh okolnostih ni nič kaj izključeno da ne more več nemški rjOslanik ostati na svojem dosedanjem položaju. Uuidi /kas ^astedat/aiet Mi Bea^mdam 'm iitHOH* BEOGRAD, 6. februarja. Ob 7.23 je prispel v Beograd turški zunanji minister Ruždi Aras, ki je predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča podrobno informiral o ženevskih in milan-| skih pogajanjih. Razpravljala sta tudi o bližnjem sestanku sveta Balkanske zveze v Atenah. Ruždi Aras se je danes zjutraj vrnil v Ankaro. LONDON, 6. februarja. »Times« pišejo, da pripravlja Italija zelo izčrpen načrt tesnega in gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Oživljena italijanska gospodarska politika na Balkanu in Po- V nekaterih krogih mislijo, da ni nič pretirano mišljenje Trockega, ki pravi, da teži Stalin za krono, seveda posebnega formata. Senzacijo je zbudilo imenovanje bivšega cairističnega oficirja Orlova za namestnika vojnega komisarja Vorošilo-va. Orlov je zaupnik mladih komunistov, ki jih je zbral Stalinov najožji sotrudnik komisar Stanov. donavju bo onemogočila nadalnje nemške poizkuse gospodarske penetracije na tem področjm. T&ST. 6. februarja. Uredniku »Piccola« Nordiu Mariu je izjavil turški zunanji minister Ruždi Aras, da bo italijansko jugoslovansko zbližanje predstavljalo važen element miru in sodelovanja. Dejal je: Radujeni se, ker sem mogel grofu Cianu sporočiti, da balkansko države s posebnim zadovoljstvom gledajo na to, kako se odnošaji med poedifrimi balkanskimi državami in Italijo vsebolj zboljšujejo. Slatin teži aa Satana „f*aseBne^a famata" VARŠAVA, 6. februarja. Vesti skandinavskega tiska o navodnetn sporu med Stalinom in vojaškimi krogi so se pokazale kot neresnično. Nezadovoljstvo s Stalinom se po informacijah pojavlja samo v delavskih krogih, ki mnogo trpijo radi stahanovskega sistem pa tudi med židovskimi komunističnimi intelektualci. Nikjer pa ni Stailinov ugled tako velik, kakor ravno v sovjetski vojski, ker Stalin daje vojski vse, denar ,časti ter odli- kovanje. Maršal Vorošilov je popolnoma nesamostojen človek, ki je popolnoma u-dan Stalinu. Priznati je treba samo to, da sta maršal Jegorov in Tuhačevski si-ce Stalinu manj udana, da pa se radi tega nahajata pod strogim nadzorstvom. V zadnjem časiu so bila številna imenovanja na najvišjih vojaških mestih. Poznavalci prilik v Rusiji pravijo, da je vsebolj v razvoju čim tesnejša zveza med diktaturo in vojsko proti nezadovoljnežem. ČIRIČEV A OSTAVKA. Med drugim je podal ostavko na članstvo v osrednjem odboru »Narodne odbrane« v Beogradu skupščinski predsednik Stevo Čirič. 150:39. Narodna skupščina je včeraj popoldne s 150 proti 39 glasovom sprejela načrt novega trgovinskega zakona. O ZDRAVSTVU V NAŠI DRŽAVI . je poročal na včerajšnji seji finančnega odbora minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ki je povdarja!, da je proračun njegovega ministrstva navzlic zvišanju za 22 milijonov dinarjev še vedno premajhen za stvarne potrebe. Pri nas umre vsako leto do 70.000 dojenčkov v prvem letu starosti. Povprečno umre na leto 280.000 duš, ki še niso bili polnoletni. Debate ste se med drugim udeležila narodna poslan^"' Ivan Mohorič in Ivan Prekoršelc. GASILSTVO IN POLITIKA. Narodni poslanec Ivan Prekoršek in tovariši so vložili na ministra za telesno vzgojo naroda dr. Rogiča interpelacijo radi razrešitve vodstva gasilske zajed-nice dravske banovine v Ljubljani ter ra? rešitev nekaterih gasilskih žnp. SREČNA BOSNA! Finančni minister je podpisal odlok o zgradnji velikega betonskega mosta preko reke Bosne v Doboju. Gradbeni stroški se računajo na dva milijona dinarjev. Z gradnjo bodo pričeli takoj, čim bo vo dostaj reke padel. KDO PA JE TEGA KRIV? Četrtkov »Slovenec« je skušal v svojem poročilu v zvezi s sredinim občnim zborom naprtiti neko krivdo celo — čuj-te in strmite! — JNS! Ljubeznivega očko bi vprašali, kdo je neki kriv sredini!' dogodkov? He...! DR. MATIJA SLAVIČ POSTANE ŠKOF? Kakor poroča današnje »Jutro« je beograjski nadškof dr. Ujčič ob priliki svoje avdience pri papežu predlagal svoječas-nega profesorja mariborskega bogoslovja in sedaj profesorja na teološki fakulteti v Ljubljani dr. Matijo Slaviča za apostolskega administratorja za Banat MI PA SMO POHLEVNI . . . V '»Domoljubu« beremo: »Kako si dovolijo liberalni učitelji proti vladi zabavljati, pa se jim še las ne skrivi! Zares v bahanju in predrznosti so naprekosljivi! In to se jim večkrat obnese! Mi pa smo pohlevni, zato pa tolikokrat tepeni.« (?!) ZADOŠČENJE. V znanem procesu narodnega poslanca Rudolfa Pevca zoper mozirskega učitelja Dušana Špindlerja, ki je na političnem shodu JRZ v Mozirju dne 23. septembra 1936 branil čast učiteljstva, je okrožno sodišče v Celju oprostilo Dušana Špindlerja vsake krivde in kazni ter naložilo plačilo celotnih stroškov zasebnemu tožilcu Rudolf« Pevcu. Sodišče utemeljuje oprostilno sodbo s tem, da je Rudolf Pevec z napadom na učiteljski stan dal neposredni povod Dušanu Špindlerju, ki je nastopal kot pripadnik učiteljskega stanu v obrambi upravičenih koristi svojih poklicnih tovarišev. Stran 2. mariborski »Večeruik« Jutri ? Mariboru, dne 6. II. 1937. BBBBHaraHBfi®* 8. II. je literarni večer Utrujenost, oraotenost, meditacija in izolacija so značilen znak naše povojne literarne generacije. Beg pred samim seboj in svetom, pozabljanje na minulost in nastopanje življenja v Kosmosu, pa je zadnja leta tudi pri nas porodilo rura- 1 i z c m v najširšem pomenu besede. V iskanju se bližajo, ali bolje, zopet vračajo k ljudski duši, k enostavnosti. Zopet gledajo in se bližajo našemu preprostemu človeku, našemu kmetu, toda bolj k duši, kakor k formi; k ljudski duši v vseh odtenkih strasti, ljubezni, radosti in bolesti. Če se Jurčič ni podal v psihologijo našega kmeta, ampak opisoval le njegovo fiziognomijo, segajo zdaj še nekateri tudi v življenjsko resničnost naše vasi, ki jo zato prikazujejo v vsej svoji resničnosti in problematiki. V tem je torej tudi že pri nas storjen napredek. Smo sicer še na prvih stopnicah, ki vodijo k njemu, toda moramo se vendar že tolažiti in razveseljevati, da 'nastopamo. Dejstvo je vendar, da ves ta kvas, nezaneslji-nost, nadeje in upanja v nove ceste tako zelo označujejo našo dobo. V tem pogledu je naša literarna mladina postala aktivnejša! Ta aktivnost se očituje tudi v takozvanih literarnih večerih, ki postajajo zadnja leta pri nas že potreba in kdor se le troho zanima za našo literaturo in za našega človeka, mu oec morejo vč biti vnemar. Ljudska univerza v Mariboru je z razumevanjem uvrstila v svoj program dva literarna večera v času letošnje sezone. To je tudi za njo pomenljivo, ker bodo nastopili književniki, ki živijo v objemu njenega kulturnega kroga ali drugače povedano: na teritoriju mariborske oblasti, ki svoje srce in pljuča, Maribor, oklepa z vsemi svojimi koreninami in živci. Prvi literarni večer bo 8. februarja ob o. uri zvečer v dvorani Ljudske univerze in bodo nastopili Anton Ingolič, Milan Kaje, Jože Kerenčič, Ruža Lucija Petelinova in Ziuago Švajger. Kdo so ti znani in neznani, poznani in nepoznani? Ptujski profesor Anton 1 n g o 1 i č je s svojimi »Lukarji« dvignil zadosti vetra zaradi moči in mere življenjske resničnosti in brezobzirne moči predstav. V njih slika kmeta kritično, upodablja ga v o fotografirani resničnosti s poglobljenimi čustvi in divje naravno v lukarskega miljeja pesniško barviti tenčici, za katero se življenje menjuje z vsakim trenutkom. — Jože K c r e n e i č, ki se je po dokončanem učiteljišču v Mariboru podal na univerzo v Ljubljano, se nam je lani predstavil v »Ljub. Zvonu«, kjer je prvi sociološko določeno orisal slo-venjegoriško naselbino. Pa tudi kot novelist je proniknil v življenje svojih Prlekov, katere nam po svojem natančnem opazovanju in študiju njih življenja pač more verno prikazati. — Pesnica učite- Dr. Fran Vatovec. 140 let slovensko žurnalistike. Pod tem naslovom je izšla v Mariborski tiskarni 62 strani obsegajoča študija o Vodnikovih »Ljubi. Novizah«, ki jo je izdal v samozaložbi glavni urednik »Večernika« dr. Fran Vatovec in ki je pred nedavnim izhajala v podlistkih v »Večerniku«. Literarni večer v Ljudski univerzi. V ponedeljek, 8. februarja se vrši letošnji prvi literarni večer in sicer naših mladih pisateljev, na katerem nastopijo in čita-jo svoja dela: 1. A. Ingolič, poglavje iz romana »Lukarji«. 2. Z. Švajger, 3. dejanje še nenatisnjene drame »Domačija«. 3. R L. Petelinova, pesmi socialne, domoljubne in ljubezenske vsebine. 4. M. Kajč: iz »Odmevov ob Muri«: Noč na meji iz »Tilke« 1. poglavje. 5. I. Kerenčič: dve noveli. V petek 12. februarja predava o temi »Moderna Turčija« g. A. Debenak, učitelj v Sv. Marjeti. Misel in delo. Izšla je z dragoceno vsebino prva številka tretjega letnika ugledne kulturne in socialne revije »Misel in delo«, Navedena številka vsebuje celo vrsto aktualnih člankov in prispevkov z najrazličnejših področij sodobne pozornosti. Uvodnemu prispevku »Samo ljica Ruža L. P e t e 1 i n o v a je že v Mariboru znana po zadnjem literarnem večeru. Njenih pesmi je celo vrsto že objavil »Zenski svet«. Njeno liriko označujejo in odlikujejo intimne impresije, katerih osnovni ton je ponekod trpek, ponekod pa le z rahlimi naznačili, z zve-nenjem besed, z barvo in z vonjem vzbuja zamisel, predstave in občutja. — Mariborčan učitelj Milan K a j č se je zakoreninil v Prekmurje in nam bo od tam prinesel obmurske odmeve, ki jih že poznamo po njegovi knjigi novel, v katerih nam žensko mehko riše molovo tesnobo, vzkrik in hrepenja belih cest ter ravnine brez konca ... — Zmago Švajger, ravnotako učitelj, se je šele letos predstavil v »Življenju in Svetu« z dvema novelama. Čital pa bo takrat iz svo- je drame »Domačija«, katere krstno pred stavo ravno zdaj pripravlja ptujsko gledališče. V njej je zajel Polenšak, pokrajino, ki je na prelomu Slovenskih goric v Ptujsko polje. Domačija je velika slovenska kmetija — simbol slovenstva. On je kritik obstoječih razmer. Iz tega se rad razvije — ljudski vzgojitelj. Torej profesor in štirje učitelji nasto-oijo, ali bolje: pet vzgojiteljev. Zanimivo je to, toda ni slučajno! Jaz osebno vidim v tem pokret, ki je vzvalovil iz nujnosti in stiska naše vasi in ki hoče v tej ali oni obliki prikazati našega kmeta in želarja, dninarja in viničarja takšnega, kakršen je in v takih razmerah in okoliščinah, kakršne ga oblikujejo. S temi par splošnimi vrsticami sem hotel le informirati in opozoriti širšo publiko na literarni večer kot tak. Tistim pa, ki bi jih mogoče motilo, ker so to v večini 26-. 27-letniki, pa pravim, spoznajte mošt, saj vendar hočete — vina. A. D e b e n a k. ><>< U kudjeslm ieue Umrla je žena, ki je več kakor štiri desetletja načelovala največji ženski organizaciji na svetu Po vesteh iz Londona je umrla tam pred nekaj tedni znana feministka Lady Aberdeenova, predsednica mednarodne ženske zveze. Ob tej priliki pišejo listi obširno o njeni osebnosti in delu kojega je izvršila v dolgi vrsti let. ko je vodila naj večjo svetovno žensko organizacijo. Štiri desetletja na čelu največje ženske organizacije. Štirideset milijonov žen, včlanjenih v mednarodni ženski zvezi, objokuje smrt duhovne majke svoje organizacije — se glasi neka osmrtnica. Lady Aberdeenova je bila več kakor štiri desetletja na čelu mednarodne ženske zveze. Šele na lanskem kongresu v Dubrovniku je odložila predsedniško čast. Ob tej priliki je bila v znak priznanja za svoje delo izvoljena za častno predsednico ženske zveze. Na ta način je ostala tudi še nadalje do svoje smrti v tesni zvezi z organizacijo. Že v svoji rani mladosti se je Lady vršila — čeprav takrat seveda ni še niti najmanj slutila o tem, kaj ji bo prinesla bodočnost. Na njeno vzgojo je v političnem smislu vplival posebno Gladstone (s katerim je imel politične zveze, kakor je znano, tudi škof Strossmayer). Od njenega štirinajstega leta dalje pa se je začel kazati nepremagljiv vpliv lorda Aber deena, ki je postal pozneje njen mož. Bil je deset let starejši kakor ona. Iz tega zakona, ki sta ga vodila sreča in ljubezen, so sc rodili štiri otroci. Javno udejstvovanje Lady Aberdee-nove. Javno je začela Lady Aberdeenova delovati po svoji poroki. Po možu je postala članica škotskega plemstva in je kot taka lahko uspešno oživotvorila svoje osnove. Začela je z osnavljanjem različnih so-cijalnih ustanov v korist tisočem in tisočem siromašnih najemniških družin. Njeno človekoljubno in dobrodelno Stalin, proti kateremu se je baje dvignila vojska pod maršalom Vorošilom, pa so se zadevna poročila izkazala kot neresnična MARŠAL VOROŠILOV Aberdeen pripravljala za svoje poznejše udejstvovanje je dobivalo vedno širje-plodonosno delovanje med ženami. Smisla za delo, red in disciplino se je že v svojih mladih letih navadila v domači hiši. Njena mati je bila stroga puritanka, oče pa je gojil prijateljske in politične zveze z velikima angleškima državnikoma in politikoma: Gladstononi in Disra-elijem. Stroga vzgoja, ki ji jo je naklonila njena mati, in prijateljske zveze njenega očeta so dale Lady Aberdeenovi močne pobude za njeno bodoče delo in za odlično vlogo, ki jo bo pozneje v svojem življenju iz- spoznanje« sledi razprava A. Zalokarja o osnovah zdravstvene politike, dr. M. Kluka o vplivu stroškov na razvoj konjunkture, Antona Lajovica o pravu, sodobnosti in kasaciji. V Obzorniku piše Inko o dr. N. Zupaniču ob 601ctnici njegovega življenja, dr. Branko Verčon pa o Španiji, Sredozemlju in Balkanu. Sledijo, še prispevki o notranjepolitčnern pregledu, bolnišnicah in zdravstveni politiki, brezposelnosti učiteljskega naraščaja. Poročila vsebujejo prispevek o prevratni dobi na Primorskem in o knjigi narodnega poslanca Sekule Zečeviča »Siromaštvo Jugoslavije«. C. Debevčevi »Gledališki zapiski«, ki so izšli 1. 1933 kot osmi zvezek zbirke »Slovenskie poti« Tiskovine zadruge v Ljubljani in ki so tedaj zbudile zelo živahno pozornost v vseh slovenskih kulturnih krogih, je prcvel Petrovič skoro v celoti na srbščino in so izhajali v »Gled. listu« v Skoplju.^Sedaj jih nameravajo izdati v knjigi. Željo po češkem prevodu »Gledaliških zapiskov« pa je izrazi v čeških listih znani dr. Rajmund Habrina ,ki je o njih napisal zelo laskavo oceno Izvirna slovenska opereta »Rdeči nageljni« bo doživela v kratkem svojo krstno predstavo v mariborskem gledališču. Avtor je režiser in nestor maribor ga razmaha, posebno' še, ko je njen mož leta 1886 postal irski podkralj, leta 1893 oa generalni guverner v Kanadi. Leta 1906 je bil Lord Aberdeen ponovno imenovan za irskega podkralja. Ta sijajna karijera njenega moža ji je seveda v nenavadni meri omogočala plodonosno in uspešno delo med ženami. Posebno uspešno je bilo njeno udejstvovanje na Irskem, kjer se je trudila in delala za obnovo irske narodne umetnosti, obenem pa je delovala tudi na področju ljudskega zdravstva. skih gledaliških igralcev g. P. R a s b e r g c r, čigar prva opereta »Prebrisani amor« je bila uprizorjena pred dvema letoma. Iz praških gledališč. Po desetletnem presledku sc je Karel Capek zopet vrnil na oder in so z uspehom uprizorili njegovo najnovejše odrsko delo »Bela bolezen«, kjer doživi idealist, pacifist, ko zmaga, to tragiko, da ga poulična drhal ubije, ker noče vpiti »Naj živi vojna!« — E. F. Burian je za lOOletnico Puškinove smrti na novo priredil za svoj teater »D 37« lirični roman »Eugen Onegin«. — V Veliki opereti pa so uprizorili I. Ku-mokovo opereto »Bela vrana«. »Belo vra no« predstavlja neki bretagnski dvorec ki ga v odsotnosti z materialnimi stiskami borečega se lastnika pretvori njegova hčerka v penzijon za tujce. Puškinovo stoletnico proslavi tudi mariborska Ljudska univerza. O Puškinu bo govoril lektor ljubljanske univerze dr, Preobraženskij. Recitirala bo gledališka igralka Elvira Kraljeva. Nova narodna opera. Te dni jc bila izročena zagrebškemu Narodnemu gledališču nova romantična narodna opera »Vražje kolo«. Avtor jc prof. Jure Sta-huljak. V operi zasledimo faustovski motiv z vpletljaji staroslovanske mitologije, sega pa tudi v sodobno živlienie. Leta 1888 je bila ustanovljena ženska zveza, pet let pozneje, leta 1893 pa si je ta zveza izbrala Lady Aber-deenovo za svojo predsednico. Ženska zveza je s to izvolitvijo mnogo pridobila. Organizacija jc bila takrat šele v povojih in jc morala izbrati pravo j, pot. Prav v tisti dobi so se začele pojavljati prve akcijo za sodelovanje med ženami za njihove ženske pravice. Lady Aberdeen je bila po mnogih svojih lastnostih, po svoji zmožnosti, neumorni delavnosti, umerjenosti, po svojem bistrem duhu in po svojem neuklonljivem prepričanju kakor nalašč določena za to, da stopi na čelo velikega ženskega pokreta. V osmrtnici, ki jo je prinesel nek list, beremo sledeče tople besede: »Kdor je bil tako srečen, da je prišel z njo v bližje stike, ne more nikoli pozabiti Lady Aber deenove. Vedno sc bo rad spominjal njene kraljevske pojave, njenega toplega glasu, njene blagosti in prikupnosti v razgovoru in nenadkriljive sposobnosti, s katero je neštetokrat potegnila s seboj vse žensko poslušalstvo.« Darujte za azilni sklad Pni Komedija v Ženevi. Slavni pisatelj Bernard Shaw je napisal novo komedijo, in sicer pod naslovom »Ženeva«. To novo Shawovo delo, ki Jc satira na Društvo narodov, se bo prvič vprizorilo meseca junija ob priliki slavnostnega Shavvovega cikla. Mandžurija jc tista pokrajina ob mejah gospodarskih, političnih in narodnost nih raznolikosti, kjer sc bo še odločala usoda vzhodnoazijskih predelov. »Illu-strirte Zeitung Leipzig« (I. I. VVebcrjeva založba) prinaša v št. 4793 poučen članek o japonski politiki v azijski celini Navedena številka vsebuje med drugim številne, lepe slike o revoluciji v japonskem gledališču ter osvojitvi kitajskega gledališča po ženi. Vprašanje, zakai in odklej ljudje kadijo, pa se podrobno obravnava v št. 4792 omenjene revije. — Omenjena številka vsebuje tudi dragoceno gradivo o razstavi slik v berlinskem državnem muzeju, najnovejših 2500 let starih najdbah v Persepolisu ter poučne slike o kitajskem življenju. Kakor ti dve številki, tako vsebuje tudi št. 4794 te revije razne aktualne prispevke, članke in slike, ki se odnašajo na sodobno življenje. Spomnite se CMD! IttJlaAaAik-** MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sobota, 6. februarja ob 20. ari: »DR«. — Red A. Nedelja, 7. rebruarja ob 15. uri: »OR«. — Ob 20. uri: »Baron Trenk«. Gostuje primadona zagrebške opere Aitčica Mi-trovjčeva. Ponedeljek, 8. februarja: Zaprto. Torek, 9 februarja ob 20. uri: »DR«. »DR« - nedeljska popoldanska predstav«. Na to imenitno komedijo, ki je dosegla redko velik uspeh in vlada zanjo največje zanimanje, opozarjamo vse one, ki ob večerih ne utegnejo obiskati gledališča. K*no Union. Danes bomba smeha »Pat & Patachon kot stepa potnika« v nemškem jeziku. Pravi pustni spored! žoft&nhi sl za vse iivJ^e^e: Soroo Radio« vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion talco blag io izdaten. Pranje z Rodionom je tako lahko Hi preprosto: belo perilo kuhaj 15 minut, volno in svilo pa peri v mrzli raztopini. Samo i i < K Ž r/ mm 3 r M i I 9 C*. O t? o, PERE SAM! VSEBUJE SCHICHTOVO MILO Manifestanten pozdrav sokolskega Maribora starosti dr. Bukovskemu Dostojno ni prisrčno se je včeraj popoldne poslovil sokolski in nacionalni Maribor od staroste dr. Stanislava Bakovskega, ki je bil na 14-dnevnem potovanju po naši državi. Med navzočimi je bil tudi mestni poveljnik general M. Milenkovič. Ob prihodu vlaka je godba za-svirala Sokolsko koračnico in je dragega gosta, obkoljenega od sokolske množice, prisrčno nagovoril starosta mariborske Sokolske župe br. dr. Gorišek, ki se mu je odlični gost za toplo občutene, iskrene besede prisrčno zahvalil. Zalem je godba intonirala češkoslovaško in jugoslo-vensko državno himno. Pozdrav dr. Bu-kovskega na glavnem kolodvoru se je pretvoril v elementarno manifestacijo češkoslovaškega in jugoslovenskega bratstva ter Sokolstva. Ob zvokih koračnico je nato vlak odpeljal našega dragega gosta, ki so mu stotine in stotine rok ma-hale v bratski pozdrav. V nedeljo 7. velika maškerada športnega kluba Studenci v Grmekovi gostilni. Konkurenca mask! V nedeljo in pustni torek maškerada, gostilna Kren. Zveza vpokojenih častnikov, njih vdov in sirot. Letni občni zbor se vrši dno 21. februarja 1937 oh 10. uri v Nabavljali»i zadrugi na Rotovškem trgu — Reherjeva soba. Zarja - Pobrežje, vabi na svojo tradicionalno pustno prireditev na mastno nedeljo pri Renčlju. Igra, šaljivi nastopi, na. stop domačih živali itd. Gostilna pri »Lokomotivi« Gračner, pustno nedeljo in torek koncert. Gostilna Krempl fureš! Grajska klet. V soboto pustna zabava. Damska jaz« kapela. Za »Gala reduto« ISSKMaribor, ki se vrši danes, dne 6, februarja v Unionu, se dobijo vstopnice v predprodaji: Put-nik, Aleksandrova cesta 35, Zlata Brišnik Gosposka ulica in Geč &. Gnus (Glavna trafika) na Glavnem trgu. Na Pesnico! V nedeljo, 7. t. m, bo na Pesnici pri Kerenčiču s pričetkom ob 3. popoldne pestro in slikovito maškeradno rajanje, ki ga priredi tamošnja gasilska četa v lastni režiji. Sodeluje in svira jazz mariborskih študentov. Razpored obsega tudi številne šaljive točke, preskrbljeno pa bo tudi za izboren počutek ter razne dobrote grla in želodca. Mariborčani se tudi vabijo, da se poraz-veselijo na tej maškeradni prireditvi pesniških gasilcev. Na puftnl torek dne 9. februarja v vseh prostorih Uniona Vi i e k In konec Pusta I RoftubuA jumkmda j*«l*«P!ev sin urar in juvelir Maribor, Oosposka ulica 15 5385 Plačilne olajšave. Cenik brezplačno ! ODEJE vatirane, flanelaste in volnene kupite najceneje pri N ovaku Koroška cest« 8 591 Velika požarna nevarnost v kurilnici. Sinoči okoli 21. ure sta opazila strojni mojster Franc Treven in ključavničar Alojzij Korošec, ki sta uslužbena v ku rilnici, da uhaja iz skladiščne kleti dim. G tem so takoj obvestili gasilce tukajšnjih žel. delavnic, ki so takoj stopili v akcijo. V kleti skladišča so se nahajale razne potrebščine kakor bencin, firnež, juta itd. in so v nekem zaboju v neposredni bližini soda z bencinom tleli s fir-nežem prepojeni odpadki cunj. Požarno nevarnost so kmalu odstranili in je uvedena stroga preiskava, da se doženejo vzroki nastalega ognja, ki bi bil lnhko postal usoden za vso kurilnico in žel. delavnice. Gostilna »Turist« Betnavska 39 v nedeljo in na pustni torek pustna zabava. Maske dobrodošle! Koncertnemu biroju Glasbene Matice v Mariboru je uspelo, da pridobi tudi za naše mesto svetovno znanega pianista Rudolfa F i r k u š n e g a iz Prage. 'Koncert se bode vršil dne 17. februarja t. 1. Opozarjamo že sedaj na ta koncert in priporočamo naši glasbeni publiki, da ne zamudi prilike, slišati mojstra, pianista svetovnega formata. Pojedina kašnatih klobas ter pustnih krofov v gostilni »Lovski dom«. Na pustni torek veliki pustni vrvež v Kino-kavarni, ki bo preurejena v turško kavarno. V kino-baru: harem! Pridite vsi!! \ Zgodovinsko društvo v Mariboru ima v nedelo 14. t. m. svoj redni letni občni zbor v čitalnici Študijske knjižnice. Vsi člani vljudno vabljeni. Sobota 6. II. 1937. Danes vsi ua Primorski ples pohitimo, da se skupno bratski zavrtimo. V tomajski osmici in pri veselem vipavcu, kozarček napolnimo, veselega predpusta najlepše počastimo. Vstopnina Din 10.—. Kavarna »Rotovž« v soboto pustni di-rindaj. Prvovrstna godba. Podaljšanje polic. ure. 6. II. Union 2030 Javna kuhinja reorganizirana. Dnevni abonma v treh razredih po Din 4.50, 7.— in 8.50. Hrana se dostavlja družinam tudi na dom. Prvovrstna in zdrava jedila. — Abonenti vljudno vabljeni. Maske! V soboto foto-atelje Japelj odprt do 10. ure zvečer. Zasačeni tihotapec. Graničarji ob me-ji pri Dravogradu so zasačili nekega Viljema Bedenikoviča, ki je nameraval vtihotapiti v našo državo večjo količino saharina, potem igralne karte, vžigalnike iu vžigalne kamenčke. Blago so mu zaplenili, možakarja pa so vtaknili v zapor. Zagrebška operna primadona Ančiea Mitrovičeva gostuje jutri, v nedeljo, 7. februarja zvečer ob 20. uri kot Lidija v Albinijevi opereti »Baron Trenk«. Ta odlična pevka, ki je bila kot svoje-časna primadona mariborske opere izredno priljubljena, je danes steber zagrebške opere ter je nekaj časa delovala tudi v Nemčiji, kjer je žela najbolj las- kave uspehe. Ob priliki njenega gostovanja v berlinski operi kot Carmen, so bile kritike (ki so tamkaj zelo rigorozne!) polne> slavospevov o njenem petju in temperamentni igri. Najceneje pokopljete Pusta v gledališču, kjer uprizore na pustni torek ob 20. uri Nušičevo sijajno uspelo komedijo »DR«, pri kateri občinstvo ne pride iz smeha. Ob koncu predstave bodo izžrebali eno pustno darilo. V to svrho dobi vsakdo, ki kupi ta večer vstopnico na sedež, poseben listek. O šegah in navadah v Jugoslaviji je predaval sinoči v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 znani fotografski strokovnjak g. Julij Rogulja. Zanimivo predavanje je privabilo v predavalno dvorano precejšnje število Mariborčanov, ki so s pozornostjo sledili strokovnjaškemu opisu šeg in navad našega prebivalstva. Izvajanja g. Rogulje kot zastopnika Ge-vaerdovih filmskih aparatov so pona-zorjevale številne lepe slike. Predavatelj je žel za svoja izvajanja toplo priznanje navzočih. Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Albaneževa lekarna na Fran-kopanovi cesti in Kdnigova lekarna na Aleksandrovi cesti. Vremenske zadeve. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Mil zapadni zrak bo prodiral dalje, oblačno, v nižinah dež, na gorah sneg. Ker ni dobil miloščine — zažgal hišo. Pri posestniku Ivanu Ostvršniku v Vrhah se je pred dnevi zglasil neki mlajši berač, ki je v sirovem tonu zahteval miloščino. S svojim nastopom pa seveda ni ničesar dobil, nakar je berač izjavil, da se bo že maščeval — in zažgal hišo. To svojo grožnjo je berač zares izvedel in je naslednjega dne nastal ogenj v gospodar skem poslopju, ki je zgorelo z vsem inventarjem do tal, tako da trpi posestnik Ostvršnik okoli 20.000 dinarjev škode. Berača, nekega 241etnega I. V., so orožniki izsledili ter zaprli. Jubilej. V ponedeljek 8. februarja »praznuje« v pomanjkanju v Mariboru splošno znani dolenjski rojak, Franjo Pirc ob svojem 65. rojs-tnem dnevu tudi 50 letnico vstopa v trgovski stan, 20 letnico ■bivanja v Maribora (še kot vojak iz ruske fronte, kjer je bil kot srbski špijon preganjan in je komaj ušel smrti, in 15 letnico, ko je v družbi general, ravnat, lesne družbe »Drava« g. Križniča za u-stanovitev novega Maribora zasnoval Mariborsko gradbeno akcijo in ustanovil podjetje »Marstan«. Pirc je že kot trg. vajenec v Krškem sodeloval pri »Dolenjskih Novicah«. Kot trg. sotrudnik v Celin je prestal narodno-politično burno dobo od 1. 1889—1891. Po vojaški službi je nekaj let služboval pri večjih trg. podjetjih. Nato pa doma (v Kandiji pri Novem mestu) izdajal tednik »Dolenjec«. V Mariboru je ostal kot dobrovoljee generala Maistra. Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 5. t. m. je bilo prignanih 116 svinj. Prodajne cene so bile: od 7—9 tednov od 125—155, 3-*-4 mesece od 160—225, 5—7 mesecev 285—360, od 8—10 mesecev 385—570, 1 leto stare od 900—1000. Fro- iaduje idefcktike vesti Nemški oddelki pred Madridom zdecimirani BARCELONA, 6. februarja. Po tukajšnjih vesteh so pri Malagi v teku krvave borbe. SALAMCA, 6. februarja. Iz Francovega glavnega štaba poročajo, da so Francove čete pri Malagi prodrle za 12 km in zasedle vas Korejo in malo pristanišče Los Alazar. Vaiencijska letala so bombardirala Francovo križarko »Canarias«, kise ji je posrečilo pobegniti. MADRID, 6. februarja. Francove čete so zaman skušale prodreti in so bile odbite z velikimi izgubami. Nemški oddelki, ki so okrog Božiča šteli pred Madridom okoli 10.000 mož, so bili v teku zadnjih bojev tako decimirani, da jih ni niti za polk več. Begunci pravijo, da se opaža pri nemških vojakih veliko nezadovoljstvo, ker se morajo boriti proti svoji volji, četudi so jih poslali samo na »manevre«. Stalin in Vorošilov sta si najboljša prijatelja Pred novim procesom! LONDON, 6. februarja. Ravnatelj Reuterjeve agenture je imel sinoči razgovor z nekim tujim opazovalcem moskovskih dogodkov. Po njegovih opažanjih sta Stalin in Vorošhov najboljša prijatelja in ni med njima nekakšnega nesporazuma. Vest, da je bilo 25 višjih častnikov sovjetske armade aretiranih, je prosto izmišljena, pač pa bo v kratkem monstrski proces proti neki drugi skupini višjih častnikov s polkovnikom Smutnyjem na čelu, ki je obtožena veleizdaje in špionaže. Tudi ni res, da so bile aretirane žene in otroci 13 streljencev. Prevladuje vtis, da ni govora o kakšnih nemirih, pač pa da stojijo najširše ljudske plasti za Stalinom popolnoma strinjajoč se z njegovo politično smerjo. Lovska puška, secira, nož: trije mrtvi K včerajšnjim poročilom o dveh novih umorih dodajamo: 17-letni Ivan Žaler je ustrelil svojega očeta, uglednega posestnika Ivana Žaler ja iz Žerovincev pri Ivanjkovcih, ker je oče pripeljal v hišo tujo žensko, ki ji je morala celo streči Zalarjeva lastna žena. V hišo se je vselil pravi pekel in sin je z lovsko puško ustrelil lastnega očeta. 17-letni sin obžaluje, da je prišlo tako daleč, vendar pravi, da druge rešitve iz tega pekla ni bilo. V Ogljenščaku nad Zgornjo Polskavo pa so našli mrtvega 40-letnega viničarja Karla Mihelaka. Mihelakovi so orožnikom sami priznali, da so ubili Karla Mi- helaka, in sicer je izvršil umor njegov zet Kolar Drago. Zet ga je s sekiro usmrtil, ko je Mihelak utrujen zaspal v postelji. Nato so ga vrgli pred hišo na občinsko cesto, da bi zbudili vtis, kakor da je postal žrtev tuje roke. Drago Kolar izpoveduje, da ga je tašča že delj časa nagovarjala k zločinu. V Žiških pa je Ivan Hozjan, 27-Ietni posestniški sin iz Trnja, do smrti zabodel 20-letnega čevljarskega pomočnika Alojzija Vučka iz Srednje Bistrice. Hozjan je po krvavem dejanju odšel domov, se preoblekel ter se nato sam javil orožnikom. danih je bilo 51 komadov. Mesne cene so bile sledeče: za 1 kg žive teže od 5.50 —7, 1 kg mrtve teže od 8—11.50 Din. Šahovski kvalifikacijski turnir priredi Mariborski šahovski klub, in sicer še tekom meseca februarja. Šahisti, ki se hočejo turnirja udeležiti, naj se prijavijo v nedeljo dopoldne v kavarni Central. Člani in vsi tisti, ki nameravajo pristopiti k Mariborskemu šahovskemu klubu, pa se lahko prijavijo tudi ob sredah na igralnih večerih v kavarni Central. KURENT V SLOV. GORICAH. V družabnih prireditvah Sokola pri Sv. Lenartu zavzema v zadnjih letih eno prvih mest sokolski karneval, ki pričenja na pustno nedeljo z nastopom v Sokolskem domu in zaključi na pustni torek z obhodom po trgu. Da je ta prireditev dosegla veliko popularnost, se ima zahvaliti v prvi vrsti za to, da nam je usoda dala kot člane umetnika in zraven njega sposobne pomočnike, ki prirejajo te nastope z originalnimi maskami, ki se izdelujejo v delavnici naših marljivih bratov po vzoru karnevala v Nici. Tako je bil lansko leto karneval pod devizo »Vojne v Abesiniji«, kjer je nastopil sam Haile Selasie s svojimi damami v zaščiti svojih zvestih vojščakov. Pa tudi nasprotna stran je bila zastopana s topovi in tanki z zastopniki vojskovodij in političnimi posredovalci. Tudi letošnje leto nam obljubujejo velikopotezen nastop na pustno nedeljo kakor tudi na pustni torek in smo prepričani o sigurnosti nje uspeha. Pri nas se dogajajo zanimive reči. Oni dan sta nas dr. Zbadač in dr. Pikač prav imenitno zabavala, da smo kar treskali od smeha. V četrtek dne 11. t. m. pa nastopi prvokrat v naši Ljudski univerzi glavni urednik »Večernika« dr. Fran Vatovec, ki nam bo orisal bedne razmere. v katerih živi špansko ljudstvo. Povedel nas bo v ozadja španske državljanske vojne in bo nakazal izglede glede izida strahotne španske bratomorne borbe. Tudi bo prikazal mnogo zanimivega iz področja španskega značaja, španske preteklosti in sedanjosti. Predavanje bodo spremljale številne poučne slike! Maršal Tuhačevski, ki je pod nadzorstvom Jagoda, bivši šef GPU, ki je tudi bojda zaprt Vremena »Pobrežanom so se zjasnila ... V torkovi številki »Slovenca« pro-rokuje nekdo Pobrežanom srečnejše čase. Po zaslugi novega g. župana je spravila občinska uprava pod streho novi proračun s 25% davščinami, medtem ko je bil lanskoletni s 60°/o Potemtakem bi bilo občinski upravi samo čestitati, ker bodo občani plačevali znatno manj davščin nego dosedaj. Stvar izgleda v resnici drugače in je novi proračun predviden s 50°/» davščinami, ki ga pa bo banska uprava nedvomno zvišala in to že z ozirom na letošnji dvojni, to je občinski in banovinski šolski proračun. — Dober tek! Tragičen smrtni slučaj. Zvaničniku drž. železnic g. Goričanu je pretekli petek umrla že druga žena kot žrtev materinstva. Blaga gospa Marija je bila povsod čislana ter skrbna žena. Zapušča šestero nepreskrbljenih otrok. Žalujočemu soprogu izrekamo naše toplo sočutje! Davnina Maribora v podlistkih PjsomU fkfifatHt Pripovedka iz mariborske prazgodovine. Viharna pomladna noč ]. 6. pr. Kr. IM v je tuli in divja vihar okrog mogočnega zidovja trdnega grada na severovzhodnem pobočju Pohorja. Bolestno in uporno se pripogibajo stasite veje njegovega temnega pragozda. Na ognjišču sedi, zavit v medvedjo kožo, starček in zre slepo pred se, kjer lenuhari njegova zvesta doga, ponosna, da se sme zlekniti pred gospodarjem — uglednim plemiškim Keltom Virus-om. Ob oknu sloni ženska postava bujnih kodrastih las in zre prekrižanih rok čez naročje v viharno noč. Po dolgem presledku dvigne starec afc*vo in ko uzre ob oknu žensko, se njegov obraz še bolj stemni. »Kaj pomaga,« mrmra sam zase, »ko pa njega ni...« Mladenka sc mrzlično oare; bled obraz in objokane oči se npro v starca in tiho spregovori: »Zadržuje ga stabo vreme.« »Pri bogu Jagamusu — kaj slabo vre-nK4 PrelkatKi Silvija spodaj v Meda>rijiž Rimljanka, ta zadržuje mladiča! Kaj naj bi bil Keltu majhen vihar, če on svojega očeta in . . .« z nerazločnimi besedami pogleda na mladenko, ki zakrije obraz z rokami in pade na posteljo. Starec potlači svojo potajeno jezo in pokliče sužnja, ki mu hitro napolni čašo vina. V sobi zavlada tišina, pretrgana od globokih vzdihov mladenke. Tedaj se odpro vrata in v sobo stopi mož v svečenjški halji; zelo je star in nedvomno je že prebrodil eno stoletje. Oba se mu spoštljivo priklonita. »Kaj prinaša Ingus modrega, v mojo hišo?« vpraša Virus. Ingus, keltski svečenik-prerok, molči in bulji pred se kot bi bil preslišal njegove besede in bi ne videl dvojice. Z votlim glasom spregovori preroško: »Jagumus mi je namignil pod svetim drevesom: .Pojdi proti Medariji in opozori okrog njega bivajoče Kelte, da bo nocoj trepetala zemlja pred mojo jezo in pogoltnila vse trdno!’ Virgus, vzemi konja, obloži ga z najboljšim in beži iz te hiše!« Po teh besedah se hoče jasnovidec oddaljiti, a mladenka, ki je napeto sledila vsaki njegovi besedi, se mu vrže pred noge. »In Medarija — ali boš njene meščane opozoril? O, hiti, da preprečiš grozo- to! Elmo, Virgusov sin, je tamkaj. Reši ga!« Osupel se umakne Ingus korak nazaj in ko nasloni svojo roko na njeno glavo, postane njegov glas mehkejši. »Jadviga, hči slavnega Damidusa in vnukinja Virgusa, reši sc in pusti ne-zvestnega, ki je v objemu rimljanske tek movalke; ta mu briše z ustnic tvoje gorke poljube. On je zgubljen. Jagumus se hoče maščevati nad mestom in njegovim nevrednim prebivalstvom. Tebe bom ščitil, ker tvoj oče se je boril proti Daru Berebistesu — našemu prvemu sovražniku.« Še enkrat jo Ingus pogleda in se oddalji. Virgus je bil odšel na dvorišče in dajal povelja. Jadviga zre za modrim. Ne premakne se z mesta. Naenkrat se ji zjasnijo oči. »Torej ga rešim jaz ali pa umrem ž njim,« šepečejo njene ustnice. Nadene si jopič, zbeži v razjarjeno noč in steče po znožju proti mestu. Blizu Marsovega templja v Medariji stoji hiša Silvije, lepe, a ničvredne Rimljanke. Sliši se žvenketanje čaš, hrup v razkošno opremljeni dvorani tekmuje z naraščajočim viharjem, ki strašno besni okrog palače. Ob Silviji stoji Elmo, Virgusov sin in jo udano posluša. Naenkrat se stresejo tla, zemlja poka in strašen blisk preseče temno nebo. V dvorani nastane plamen in sikne proti Elmovemu obrazu. Gosti se divje gnetejo proti izhodu. Elmo prime Silvo za roko in zavpije: »Oslepel sem — kdo me pelje?« Sedaj ga prime neka nežna roka in ga odvede na prosto. Bila je Jadviga Kot vihar beži s slepcem po bližnjih ulicah proti domu. Še par titanskih sunkov, krik in ječanje — in bogata in mogočna Medarija se je pogreznila. Na rimski cesti na Pohorju pa stoji Virus in kliče Jadvigo, ki je bila zginila neznano kam. Muči ga težka slutnja. Takrat uzre na nekem ovinku čudežno rešeno dvojico in ji drsa nasproti. Ko sc jima približa, sc Elmo zgrudi predenj: »Milost, oče, in oproščenje slepcu!« Pretresljive sinove besede zrušijo onemoglega starca, Jadviga pa se oklene Elma, rekoč: »Kakor sem te pripeljala iz Medarije, tako te hočem voditi skozi vse življenje.« Virgus si je zgradil na drugem kraju nov grad, na mestu Medarije pa je zra-stel na nasprotnem bregu Drave Maribor. h m sueto Mesto smrti in uničevanja prinašajo ameriški bombniki rešitev! Nedaleč od Pittsburga, kjer se stekata, reki Ohio in Monongahela, je začelo prvotno naraščanje voda, ki je v Ohiu in Mississippiju preplavila vso pokrajino, tako da ic ta povodenj, slična potopu, uničevala vse, kar so zajele ogromne množine 'vodovja, ki se je valilo vzdolž obeh rek. Iz telefonske celice Monogahela je šel klic po vsej deželi: »Vode naraščajo! Obvestite o tem vsa mesta in kraje, tja do Illinoisa. Voda je dosegla neobičajno višino. Pazite na jezove in jih čuvajte. Jaz pa ostanem na mestu in vas bom stalno obveščal.« Tako se je glasil klic pogumnega telefonista, ki-je ostal na mestu še takrat, ko so bile že cele vasi in mestni okraji pod vodo. Na ta način je ta telefonist rešil na stotine in stotine ljudi iz objemov besnečega valovja naraščajočih rek. Četrti dan po njegovi naporni in neustrašeni službi je nenadoma prenehal z oddajanjem rešilnih pozivov. Voda je zajela telefonsko in telegrafsko postajo in odnesla s seboj tudi pogumnega telegrafista, ki je našel v besnečih valovih svojo smrt. SOS- ZVONOVI IN SIRENE BUDIJO LJUDI IZ SNA. V Portsmouthu se je po 24 letih prvo-krat oglasil plat zvona, kar je ljudi opozarjalo na pretečo nevarnost, ki jo prinaša naraščajoče vodovje. Tuleče sirene vseh tovarn so oznanjale v noč turobne zvoke, ki so pozivali ljudi, da se rešijo. Štiri ure je moral zadrževati pred nedavnim zgrajeni jez ogromne množine vode, ki so pretile, da ga bodo porušile. JEZOVI POPUŠČAJO . . . Da razbremene jez pred silnim pritiskom vode, so odprli nekaj zatvornic, s katerih se je voda na mah razlila v silnih curkih preko doline. Inženerja, ki sta imela pogum, da odpreta zatvornice v tem usodepolnem trenotku, sta izginila v valovih besneče reke. Kaznilniška vrata se odpirajo. Povodenj je presenetila tudi prebivalec mesta Frankfort, ki so v sili odprli vrata jetnišnice in prisilili jetnike, da so se pridružili reševalnim akcijam. Mnogo kaznjencev se je izkazalo z izredno hrabrostjo, medtem ko so nekateri iskali samo prilike, da se sami osvobode in si kjerkoli ustvarijo novo življenje. HIJENE V POPLAVLJENEM OZEMLJU Pogled na poplavljeno pokrajino je grozoten. Posamezne hiše molijo kakor mali otroki iznad vode. In vendar se tudi v tem poplavljenem ozemlju pojavljajo človeške hijene, ki iščejo v poplavi in nesreči vsega prebivalstva —svoj plen. Roparji so se v tem ozemlju lako razmnožili, da je morala nastopiti proti njim policija, ki se poslužuje posebnih čolnov, s katerimi zasleduje te ■zločinec, ki jim služi poplava za pospeševanje njihovih kriminalnih podvigov. Policija je morala opremiti svoje Čolne s posebnimi strojnicami, da se tako lahko postavi tem »piratom« po robu. Razumljivo je, da zapade takšen pirat takojšnji smrti in postopajo proti njemu z vso strogostjo in brez obzirnostjo. Baš pri ustju Ohia, predno se reka izlije v Mississippi, jih je bilo ustreljenih 12, katerih trupla je odneslo vodovje s seboj. BORBA NA ŽIVLJENJE IN SMRT. Ameriški Rdeči križ je v polni akciji. Na pomoč kliče vse one, ki jih ni doletela nesreča povodnji, da pomagajo onim, ki trpe pomanjkanje, ki so ostali kar čez noč brez strehe in ki zro pomanjkanju in smrti v oči. Element vode je strašnejši nego element ognja. V besnečem vodovju se borijo ljudje za svoje golo življenje, matere iščejo otroke, možje žene, otroci svoje starše, vse skupaj pa zajame vodovje na penečih valovih .... v smrt. Ne samo Rdeči križ, temveč tudi ameriška vojna letalska eskadrila je pridno na delu, da nudi nesrečnikom pomoč. Posrečilo se ji je, da je samo doslej že rešila nad 100.000 ljudi iz vodovja. BEGUNSKA TABORIŠČA NA GORSKIH GREBENIH. Na višje ležečih gorskih pobočjih, ki jih voda ni dosegla, so zrastla iz tal obsežna begunska taborišča, ki nudijo pobeglim ter iz valov rešenim družinam prvo zavetje. Potom kratkih radijskih valov skušajo ustvariti zvezo med enim in drugim pobočjem, da bi izvedeli kdo se je rešil in koga še pogrešajo. Kakšni pretresljivi slučaji se tu dogajajo, naj nam služi samo en primer. Neki deček iz bližnje farme Indiana si je izbral svoje zadnje zatočišče na strehi neke hiše, ki jo je pa voda izpodnesla, tako da je plavala po vodi še sama streha, a vrh nje pogumni dečko, ki je kljuboval do zadnjega. Ko so ga hoteli rešiti in ga vprašali, če ve, kje so vsi njegovi sorodniki, jim je odgovoril, da naj se nikar ne trudijo, ker je itak on zadnji iz nje-: gove rodbine. Vse ostale je pogoltnila in | odnesla voda. Vsi smo se rešili na tej strehi, toda polagoma so popadali drug za drugim s strehe in utonili. I 150 VOJNIH AVIJONOV OSKRBUJE POPLAVLJENCE. Mesta, vasi in za silo ustvarjena taborišča so popolnoma odrezana od sveta. Taborišča oskrbujejo s hrano in obleko s pomočjo zrakoplovov. Okrog 150 »ih kroži stalno nad temi otoki, kamor so se zatekli nesrečniki. Kako težko je oskrbovanje beguncev na teh otočjih, pripovedujejo letalci, ki trdijo, da je oskr ba teh ljudi zvezana z neverjetnimi tež-kočami, ki zahtevajo od vsakega letalca posebej, da je mož na mestu in da je v pravem pomenu besede — junak. TUDI BOMBARDERJI . . . Med 150 zrakoplovi je 50 bombarder-jev ameriške vojske. Bombarderje so spremenili v dobrodelne zrakoplove. Pri oni odprtini, skozi katero naj bi se spuščale mine in bombe, spuščajo danes živila, obleke, odeje, zdravila, čolne iz kavčuka itd. Ameriški bombarderji nudijo torej prvi primer v zgodovini, da ^lužijo bombarderji lahko tudi humanim svrham, ko spravljajo skozi svoje odprtine, ki so namenjene za uničevanje, hrano in vse, kar ponesrečenci rabijo. Danes oskrbuje ameriška aviacija 100.000 ljudi, jutri bo morda naraslo to število že na 250.000. Če ne bo deževje še prenehalo, tedaj bo ameriška vlada prisiljena, da dvigne Vse svoje vojne eskadrile na pomoč poplavljencem, ki čakajo na rešitev med nebom in zemljo in ki so danes odvisni še samo od pomoči iz zraka. Občni zbor ptujskega Športnega kluba »Drava« bo v četrtek dne 11. februarja 1937 ob 7. uri v posebni sobi gostilne Zupančič. Vabi se vsa slovenska javnost, da se občnega zibora sigurno udeleži. Ta je resnična! Mož: Ali še nisi oblečena? Žena: Da me moreš neprestano vprase vati. Že eno uro ti trobim, da bom v eni minuti oblečena. Mali oglasi Razno JEDILNE IN SPALNE SOBE. sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 NA PUSTNE KROFE bo v pekarni Čebokli naslednjo dni naval, prosi se. da prinesete radi hitrejše postrežbe, po možnosti, s seboj krožnike, košarice in košare. Tržaški pustni kroii so najboljši in poceni — no Din 1.— 581 JOS. TICHY IN DRUG Konccs. elektrotehnnično do djetie, Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga oo kon kurečnih cenah PUSTNO VESELICO priredi prvo godbeno društvo tekstilnih delavcev v Mariboru dne 7. februarja ob 16. uri v prostorih gostiln?- Vol-ler v Košakih. Vabimo vse, ki se hočejo zadnjo nedeljo v pustu zabavati. Vstop prost. 600 AVTOTAKSI KVITKO LEONID. Maribor. Magdalenska 34, tel. 28-S2. Pri naročilih naj domu ali telefonično popust. • 483 STAVBENE PARCELE v Mariboru, ležeče v Dvorakovi in Valvazorjevi ulici naprodaj. Pojasnila dobite iz prijaznosti v drogeriji J. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19. 4$h V Studencih na prodaj PARCELE blizu šole in cerkve. Vprašali Koražinec, Praprotnikova 8. Krčevina. 606 Najboljše OKOLIŠKO LJUTOMERSKO IN DALMATINSKO VINO brez banačana se toči v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 615 BUDILKE od Din 40.— naprej pri grajskem urarju, Maribor. Kupujem zlato po najvišjih cenah. 5666 DNEVNO SVEŽI KRAPI komad Din 1—• Pikama Rakuša, Koroška cesta. 184 PRAVE TRŽAŠKE KROFE. po Din 1—. samo v pekarni Čebokli. 365 Danes, v soboto MAŠKERADA v gostilni Mras v Studencih. 594 tiVigled iz zraka na poplavljeno naselje Ohaonija, katerega yj zalila Francis. reka San MASKE REDUTE I. SSK. MARIBORA! Atelje Makart slika danes vso noč v unionski dvorani. 598 V GOSTILNI »ČOLNIK« Tvorniška 30, bo danes v soboto POJEDINA DOMAČIH KRAPOV IN KLOBAS. Z dobro kapljico ie tudi preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča Štefi Mate!, gostil-ničirka. 024 ~nT PUŠTNO~NEDELJO vsi na koncert v »Tržaški dvor«. Topli krapi, porcija ocvrte niške, četrt vina. kruh stanc Din 10.—. Vabi gostilničarka Minka Debelak. (>28 Novozgradba. 2 stanovanji, soba, kuhinja, vrt 4t>XXX>-- - Velika, moderna žaga, električni pogon, -priklop na tir 280.000. _ Hotel. 15 tujskih sob, garaž: 320.000. — Krasno posestvo pri mestu, lepa vila, 7 sob. kopalnica, vodovod 300.000. — Posredovalnica »Rapid«. Gosposka 2$. ;)0S Posest NOVOZGRAJENA ZGRADBA v Zagrebu, s l sobo in kuhinjo ter 4 sobe z štedilnikom zelo poceni na prodaj ali se jamenja za enako v Mariboru. Natančueii podatki se dobe iz prijaznosti pri gosp. Počivalniku, Tržaška c. 8, Maribor. Prodam, oventuelno tudi zamenjam za primerno POSESTVO v okolici Maribora, 2 stanovanjsko hišo. Nasipna ul. 56, Pobrežje. >>f4 Stuibo dobi VAJENKO sprejme takoj damski salon Toplak, Orožnova 10. 009 ZASTOPNIKE. ki imajo sveže specijalao s privatnimi strankami, išče večje podjetje proti proviziji, v vseh večjih krajih Dravske banovine. Pri dokazanem odgovarjajočem prometu1 fik-sum ni izključen. Obširne' pis mene ponudbe pod cSigurn;1 eksistenca« na upravo-listi. (>12 Kupim Po najvišjih cenah kupuje STARO ZLATO Ant. Kiffmann, Aleksandrova 590 Cesta 11 323 HOM J VAM 24 Že precej let je bilo tonilo v tem nomadskem življenju. Toda moja natura je bila dozorela in lotilo se me je hrepenenje po vroči ljubezni. To koprnenje po ljubezni je b;b toliko, da sem proklinjala glasbo, ki me je bila prisilila k temu ciganskemu življenju in k teinu nenehnemu potovanju iz kraja v kraj. Lotila se me je želja, da bi se pri domačem ognjišču odpočila. Možje, ki sem jih srečala v življenju, ti pusti, pokvarjeni dedci, ki niso videli v umetnici nič drugega kakor neutrudno vagabundko. me pač, draga Vera, niso najmanj razvadili'. Sla in čutnost sta mi bila odvratna, če žo nisem bila doveli dobra in lepa za ljubezen, se mi je vendar zdelo, da me je škoda za zadovoljitev grobih moških nagonov. Tedu pa se je zgodilo v Kijevu, ko sem bila sredi koncertnega sporeda, tedaj je moj pogled obstal na idealni mcvški po- 1 dobi, ki je bila v moji bližini. Moški je ! bil nekam zatopljen v te krasne akorde, j Ko sem naslednjega večera prestopila | svojo sobo v hotelu, kjer sem stanovala, ! tedaj je obstal pred menoj dotični moški, bog-človek, demon, kakor hočeš. Njegove fascinujoče oči so morale prisiliti vsako žensko k predaji. Mar moreš, draga Vera, sedaj doumeti, da je ta sicer neupogljiva in neobvladljiva Katinka, ki si jo v svoji notranjosti želela mirnega, domačega zatišja, ki je hrepenela po posrečeni ljubezni in ki je s prezirom odklanjala vsako čutno naslado, sedaj teinu moškemu in tujcu, čigar imena sploh ni poznala, tenm ponosnemu možu, ki je nastopil pred njo /. vsemi zahtevami brezpogojnega ljubljenja, dala tfse, kar mu je lahko dala tisto noč, in pr: tetn menila, da je s tem izpolnila vse, kar je imela izpolniti. To moje srečanje s tem čudovitim možem je tonilo kakor v magično meglo. Kakor ptice selivke sva se znašla, doumela in združila. »Ti si genialna, ti si prekrasna,« je dejal smehljajočim se obrazom in globokim, žametno barvitim glasom, ko me je z neizrečeno lahkoto dvignil k sebi in sem se v naslednjem trenotku počutila kakor v blaženstvu. Ko sem se naslednjega jutra prebudila v zimskem soncu, je bila v meni samo rahla sled tega, kar se je bilo prigodilo. Sama sem bila v svoji sobi. Morda je on ležal v sosednji sobi. Na mizi je bilo nekaj belega in svetlega. Bila je vizitka. »Baron Clausel« je stalo na njej. To je bilo torej njegovo ime. Jaz pa sem se .smehljala ter vizitko poljubila. Oblekla sem se in čakala, keduj bo moj ljubljeni potrkal na vrata. Potrpežljivo, napeto sem čakala 'ure in ure. Ni ga bilo...« Gospa Katinka je jenjala s svojim pripovedovanjem, ki je očividno napravilo na poslušajočo gospo Rancovo globok vtis. Tedaj pa je gospa Rancova z ganotjem in občutkom pomilovanja prijela za tresočo se njeno roko. Katinka je razumela, kaj bi gospa Vera še hotela vedeti. »Ni ga bilo več,« je pripomnila tiho. »Zarana istega dne je bil odpotoval, lastnik hotela ni vedel kam.« »In ga nisi več videla, Katinka, ali nisi prejela od njega nobenega pisma?« jp pristavila gospa Rancova. »Vse je šlo mimo. Napravil mi je samo obisk in pustil pri meni vizitko. To jc bilo vse.« Neko snho ihtenje je prišlo iz Katin-kinega grla. Toda Katinka je to ihtenje potlačila, pahnila je stran božajbčo roko blage prijateljice in nato skočila kvišku. fDaJie sledi.) Moaa w frfrfrVnfVrvVVV^Iffnr #lrlfiWFir V Maribor n, dne 6. II. 1937. imhh G2D KUPIM »DIESEL« TOVORNI AVTO 2—3 tonski, malo rabljen. Simon \Veiss, Sombor. 553 Prodam RADIO APARAT poceni prodam. Nova vas. Ob Lorbekovi 5. 585 NOVO VINO PO 5 DIN od 5 litrov naprsj dobite pri Sv. Petru-Malečnik. Lorbeko-va viničarija. ali naročite v Melju, Einspielerjeva 40. Sbs Nova kompletna SPALNICA pobarvana. 1700 Din. miza in 4 rabljeni stoli poceni na pro daj. Miklošičeva 6, mizarstvo. - C04 PREMOG KOSOVEC Din 36—, bukova cepana žagana drva Din lOo.—, kolobarji Din 4-50. Lesna trgovina Mlinska 18, Pistor. 613 Proda se 15 vagonov dobrega in suhega bosanskega SENA IN DETELJE v balah. Radi prodajnih pogojev se je obrniti na naslov Sma! Rapič, Prijedor. 579 Sobo išie Mirna oseba išče SOBO S ŠTEDILNIKOM v mestu. Naslov v upravi lista. 588 DRŽAVNI USLUŽBENEC išče opremljeno sobo. Ponudbe na upravo pod »Samec«. 602 Sobo odda OPREMLJENO SOBO s separiranim vhodom oddam. Taborska 31-1. i>>6 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Gostilna L/sšnik, Nova vas. 574 Polehovski dvor v nedeljo in torek pustno vrvenje Bitka s konfeti, domača godba — ples Dobra vina, izborna kuhinja. Vljudno vabi J. ML Kolarič po tovarniških cenah dobite samo v HasoMmeo p 7*7 p R. Z w Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje Hranilnih vlog blizu 60 milijonov Din - Rt-zervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter iih obrestuje najkulantneje Takoj oddam SOBO S ŠTEDILNIKOM. Ljubljanska ulica 46. 573 LEPO, OPREMLJENO SOBO, veliko ali malo, z uporabo kopalnice oddam. StroGma-jerjeva ulica 28-11.. vrata 9-592 Stanovanje STANOVANJE, sobo in kuhinjo, oddam s 1. marcem. Tezno. Maistrova 1, zraven postajališča. f>16 STANOVANJE. 4 sobe s pritiklinami, vrt, Tomšičev drevored, se odda s 1. marcem mirni stranki. Pojasnila Tomšičev drevored 15-1, dnevno od 14.—16. ure. 622 Posojilo LEPO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in vso oskrbo oddam boljši >>sebi. Aleksandrova 57/I-a. 572 SOBO IN KUHINJO oddani. Informacije Danjkova ulica 10, v gostilni. (>20 ODDAM SOBO GOSPODU. Strma ul. 10, ob Tomšičevem drevoredu, Krčevina. 575 DVA GOSPODA ali dve gospodični sprejmem na stanovanje. Frankopano-va 41. 611 DVA GOSPODA ali gospodični sprejmem !‘a stanovanja in hrano. Aleksan drova 64-1, Poljanec. 621 POSOJILO DIN 6000.— išče hišna posestnica proti dobrim obrestim. Naslov v upravi lista. č-23 OPREMLJENO SOBO oddam. Janežičeva 1. Tomšičev drevored. Krčevina. 593 SEPARIRANO SOBO takoj oddani. Koroščeva ul. 5, vrata 5. 597 OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam. — Fochova 16. 625 Opravilna številka lX I 4389/36-10 Dražbeni oklic Dne 31. marca 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Strihovec vi. št. ad I 21, H 79 in III 84 Cenilna vrednost: ad I Din ad II Din 5.288’—, ad III Din 9.717-— Vrednost piitiklin: Din 30’—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: Din 100.753*58 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX., 582 dne 28. Januarja 1937. Ob lepih zimskih dnevih naDravi radi vsebujočega evcerita NIVEA-CREMA Vašo kožo gladko, svežo in odporno V mm*0* 173 Opravilna številka IX I 3053 /36-17 Dražbeni oklic Dne 7. aprila 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Sp. Počehova vi. št. 16 Cenilna vrednost: Din 19.I02'63 Vrednost pritiklin: Din 587’50, ki je že všteta v cenilno vrednost zemljišča Najmanjši ponudek: Din 12.735*25. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. D Opravilna številka IX I 315/36-30 raibeni oklic Dne 31. marca 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Rače (polovica) vi. št. ad I, 70, ad 11. 160 Cenilna vrednost: ad I. 27.29038 Din, ad II. 795'— Din Vrednost pritiklin: Din 4001— (polovica), ki je že prištela k cenilni vrednosti ad I. Najmanjši ponudek: ad I. in II. Din 20.000-— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se iih ne moglo več uveljavljati glede nep/emičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodilfe v Mariboru, odd. IX.. Sresko sodišče v Mariboru, odd. X., dne 28. januarja 1937. 158, dne 27. januarja 1937. 583 Centrala: MARIBOR dosposke - Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varna naloiba denarja, ker lamll xa vlog« pri te J hranllnlti Dravska banovina s telim svojim premoženjem in z vso svofo davžno mollo — — Hranllnltalxvriuje vse v denarno stroko spadajoie posle točno in k u I a n t n o m m Sprejema TS^AJSSSUTSSSSLSR Podružnica: CELJE ........ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za iuseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.